K O R O S K ČASOPIS \ k ZAVAROVALNICA MARIBOR ZAVAROVALNICA Z NAJDAUSO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM r OSTARELE • I • filli OPREMA Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, s 0602/44 185, 42 051 TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Novo mesto, Košenice 65a, o 068/321 674 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Divača, Lokev 189b, ® 067/67 615 Telefon: 0602/42-051 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, s 061/123 38 45 Telefax: 0602/42-153 Maribor, Ptujska c. 97, 1? 062/422 552 DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan - UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, KidrUeva 8, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano Ob uri duhov d*==^ “f 7- . - A veš, da doma starostnikov še vedno niso zgradili? - Ne sekiraj se, Ponza! Midva sva že preskrbljena! Opice in luster V mali podapski džungli so potrpežljivi delavci zgradili skromno palačo. Zviti delovodnje so sobe razporedili v pravi labirint, da so morali pred vrata postaviti še pedanma navodila, kako se pride do sobe s prestolom. Radovedne opice so prihajale opazovat gradnjo in so motile delavce ter postajale nadležne. Pa so se domislili prastare zvijače, kako jih ukrotiti. Nastavili so jim banane v visoke sklede z ozkimi vhodi. Požrešnice so segale v sklede, polnih pesti pa niso mogle izvleči in zdaj posedajo ob skledah in čakajo. Dolgčas si preganjajo z opazovanjem prišlekov, ki iščejo sobo s prestolom. Pojavi se IZGUBLJENI SIN, ki je dolgo blodil po svetu in želi zadnje dni preživeti z domačimi v mirnem blagostanju. Smelo pristopi dirkač, ki je od paradiranja že utrujen in bi si na stolu odpočil. Ne manjka optimist, ki si misli med sedenjem na stolu pridobiti novih znanstvenih idej. Prihaja tudi sotrpin, ki želi ob vdanih prijateljih še malce posedeti, njim in sebi na ljubo v čast pokopanim iluzijam. Ne manjka spravač, ki želi s krščansko potrpežljivostjo splesti mavrično pentljo slovenske prihodnosti. Skromno prihaja previdnež in opreza, če je stol še prost. Mimo njega hiti korajžnež v bojazni, da mu kdo ne bo stola spodžagal. Končno prihiti še ukinitelj, ki že dolgo ni sedel v udobnem stolu in ves nestrpen šari po navodilih ob vhodu v palačo. Medtem ko osem obiskovalcev išče po labirintu pravo sobo s ponujenim stolom, opice pred palačo vreščijo, saj so kljub polnim skledam lačne banan. Nenadoma zagledajo električaija z lustrom na rami. Pozabil je montirati nad stol svetlo luč v čast tistemu, ki ga bo zasedel. Ker ima tudi daljinca, s katerim bo luč ugašal, se opice veselo hahljajo ob predvideni zabavi. Skačejo tako prešerno, da resno obstaja nevarnost, da bo luster padel na glavo monteija, preden bo uspel z nakano. Počakajmo in bomo doživeli zabavo.O TIK • Dobrega zmanjka, slabega nikdar. • Alkohol je nezanesljiv svetovalec. • Skupno dobro je lahko spraviti v svojo mošnjo. • Manj etike imaš, bolj druge etiketiraš. • Na tuje stroške je lahko biti dobrotnik. NIKO Vsebina $ Kdaj nov dom starostnikov na Koroškem? 4 (J? Dve novi občini v naši regiji: načelno da... Ó $ Marta Pikalo, tajnica leta v Sloveniji 8 $ Pri Pernata so spet pele harmonike 10 $ Veliki met družine Lampret 1 ^ GLASOVNICA za izbor obraza leta /ž? ZdovČeve dečve v Ameriki 17 $ Ognjeni gost v kleti 24 $ Kravata naredi človeka 26 Na naslovnici: Jasna Kuljaj Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.0.0. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Se vedno ni znano, kje in kdaj bi naj na Koroškem gradili drugi dom starostnikov Prej novo tisočletje kot nov dom starostnikov? Poldrugi mesec pred iztekom leta država Slovenija še vedno nima državnega proračuna. Kaj slabo spričevalo za aktualno vlado! Zaradi tega je to leto tudi minilo brez naložb, ki jih (so)financira državni proračun in Korošci so letos ostali brez nekaterih prepotrebnih investicij v šolstvu (gradnja nove gimnazije in zdravstvene šole v Slovenj Gradcu, država dolguje dobrih 20 milijonov tolarjev za dokončanje šole Mežici in še bi se kaj našlo) ter sociali (gradnja drugega doma starostnikov). Ob tej nemoči občin na eni in brezbrižnosti države na drugi strani pa so se zadnjem času nekoliko polegle razprtije okoli lokacije za gradnjo drugega koroškega doma starostnikov, saj je jasno, da brez znatnega deleža države te investicije ni mogoče izpeljati. Po zadnjem sestanku koroških županov na svetu koroške regije je več ali manj znano, da na drugi dom za ostarele v tej regiji ne gre računati prej kot nekje okoli leta 2000. Vsaj tako bi lahko sklepali iz strategije, ki sta jo v Črni na Koroškem podrobno predstavila Lidija Apohal-Vučkovič in Branko Omerzu, državna sekretarja v tem ministrstvu. Državna sekretarja sta povedala, da so v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve domala pol leta pripravljali celovito strategijo varstva starejše populacije v republiki Sloveniji. Ta program je tačas v fazi usklajevanja z ministrstvom za zdravstvo, nato pa ga bo obravnavala vlada republike Slovenije. Lidija Apohal-Vučkovič je v Črni povedala, da program varstva starejših občanov v obdobju do leta 2005 temelji na institucionalnem varstvu oziroma domovih za ostarele in razvo- ju storitev v bivalnem okolju starostnikov. Do leta 2005 naj bi v Sloveniji zagotovili, da bi bilo v domovih za ostarele prostora za 4,5 odstotka populacije Slovencev, starih 65 let ali več, skrbi v bivalnem okolju pa bi bilo deležne 15 odstotkov populacije (danes je ta pomoč na ravni odstotka ali še manj). Državna sekretarka je ob tem povedala podatek, da je tačas v slovenskih domovih za starostnike 10.763 ležišč, kar pomeni, daje pros- tora za 4,2 odstotka Slovencev, ki so stari 65 let in več. Vendar kakšnih tisoč mest zasedajo oskrbovanci, ki so stari manj kot 65 let, toda tudi potrebni domskega varstva. Najnižji odstotek vključenosti v domove je v pomurski regiji, kjer je v domovih 2,3 odstotka populacije, stare nad 65 let, največ pa v Krškem s 5,6 odstotka. Za vključenost v razne oblike pomoči v bivalnem okolju pa ocenjujejo, daje v državi te pomoči deležen le kakšen odstotek ostarelih. Če bi danes hoteli zagotoviti varstvo v domovih 4,5 odstotka populacije, bi potrebovali 736 novih ležišč. Glede na projekcije staranja Slovencev - v letu 2005 naj bi bilo kar 14,8 odstotka Slovencev starih več kot 65 let - pa bi tega leta v domovih potrebovali 2800 novih ležišč. Če k temu prištejemo še kakšnih tisoč tistih, ki so mlajši od 65 let in tudi potrebujejo domsko varstvo, se številka ustavi pri 3800. Lidija Apohal-Vučkovič je povedala, da bi Slovenija to število lahko zagotovila in je dodala, da naj bi do leta 2005 Slovenija dobila okoli 800 novih postelj v zasebnih domovih. Število 3000 novih mest pa je razdelila na polovico: za 1500 naj bi poskrbele javne finance, to je državni in občinski proračuni, preostalih 1500 pa naj bi zagotovili s podelitvijo koncesij. Tudi slednji domovi bodo vključeni v mrežo slovenskih domov za starostnike in bodo za njih veljali enaki kadrovski, tehnični in vsi drugi normativi. Za nove zmogljivosti, ki jih bo Slovenija zgradila s pomočjo javnih financ, pa bi potrebovali okoli deset milijard tolatjev. Sicer pa je po besedah obeh državnih sekretarjev tako za zasebne domove kot za koncesije veliko zanimanje in v kratkem bo ministrstvo za delo objavilo predhodni razpis za podelitev koncesije. Na tej osnovi bodo lahko ugotovili, v katerih regijah in krajih je zanimanje za koncesijo, kod pa bo potrebna gradnja s pomočjo državnih in občinskih sredstev. Na Koroškem je o nekakšni 'alternativni' obliki varstva starejših občanov razmišljal oziroma razmišlja tudi Karitas v Dravogradu, vendar za kakšne večje naložbe nimajo dovolj denarja. DESET “SOCIALNIH” REGIJ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je Slovenijo v “socialnem” smislu razdelilo na deset regij. Toliko je namreč regionalnih enot zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je v veliki Mežiški dom starostnikov bi stal v starem mestnem jedru med Celovško in Podjunsko cesto V Ospredju Idejni načrt doma starih na Fari na Prevaljah meri udeležen pri plačevanju oskrbe v teh domovih. Koroška “zdravstvena” regija s sedežem na Ravnah, ki vključuje tudi velenjski konec, ima dva domova: v Črnečah in Velenju s skupno 468 posteljami, od tega je v Črnečah 272 ležišč. V tej regiji je v tako imenovano institucionalno varstvo vključenih 3,3 odstotka prebivalcev, starih nad 65 let in če bi hoteli doseči željeno 4,5-odstotno vključenost, bi po podatkih iz leta 1995 v tej “zdravstveni” regiji potrebovali dodatnih 170 ležišč, leta 2005 pa okoli 230. To pa koroško regijo glede potreb po novih posteljah med desetimi “zdravstvenimi” regijami v državi uvršča na tretje mesto. Po zadnjih podatkih imajo v Koroškem domu starostnikov v Črnečah za sprejem v dom evidentirane 104 vloge. Župan občine Ravne-Prevalje Maksimiljan Večko je na zadnji seji sveta koroške regije dejal, da bi bili podatki, s katerimi razpolagal ministrstvo, precej drugačni, če bi upoštevali le Koroško in njenih deset občin oziroma samo Mežiško dolino. Tudi mislinjski župan Mirko Grešovnik pravi, da Koroški podobo “izboljšuje” Velenje, ki je mesto z mladim prebivalstvom. Državna sekretarka Lidija Apohal Vučkovič pa je omenila, da bodo v ministrstvu podatke pripravili tudi po upravnih enotah. To pa tudi zaradi strategije ministrstva, ki teži k temu, da bi po Sloveniji moralo biti več domov manjših zmogljivosti (od 150 do 200 postelj), ki so tudi bližje kraju bivanja starostnikov. V novem konceptu varstva odraslih pa bi bil kot nalašč rudniški dijaški dom v Mežici, o katerem so glasno razmišljali že pred leti, vendar država tega projekta ni bila pripravljena podpreti, dovolj zanimiv pa bi lahko bil za dom z državno koncesijo. Glede cen in standarda oskrbe pa se domovi z državno koncesijo ne bodo razlikovali od “državnih” domov. Koroški župani so v Črni na Koroškem razmišljali, da za koncesije in zasebne domove na Koroškem veijetno ne bo pretiranega zanimanja in da lahko v prihodnje računajo le na državna in občinska sredstva. IN KAKO DO NOVEGA DOMA STAROSTNIKOV? Pri oblikovanju vrstnega reda gradnje novih domov bo posebna komisija za investicije pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve upoštevala več kriterijev. Na prvem mestu je pripravljenost občin za sofinanciranje, to je najmanj 30 odstotkov naložbe, vsak dodatni milijon iz občinskega proračuna pa pomeni dodatne točke in napredovanje po lestvici. Drugi kriterij bo primanjkljaj ležišč v domovih po posamezni upravni enoti. Pri odločanju o vrstnem redu bo pomembna tudi racionalnost zmogljivosti doma, domovi pa naj bi zagotavljali tudi druge storitve, kot so dnevno varstvo in podobno. Med manj pomembnimi kriteriji je tudi delež mestnega prebivalstva v regiji, kjer je zanimivo, da dobijo pri tem več točk tiste sredine, ki imajo več mestnega prebivalstva. Mirko Grešovnik je ob tem povedal pomislek, da bi po drugi strani zaradi razseljenosti podeželja lahko bilo tudi obratno. Kakorkoli, po seštevanju raznih kriterijev bi na prvem mestu glede potreb po novem domu bil Maribor, sledi Pomurje, kot tretja regija na tej prioritetni listi pa je Koroška. Na Koroškem sta še vedno aktualna tako Prevalje kot Mežica in na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve imajo že nekaj časa idejne načrte obeh domov, obe občini pa sta pripravili tudi zajetno lokacijsko dokumentacijo. V občini Ravne-Prevalje načrtujejo dom s 184 ležišči (40 oskrbovancev bi lahko bilo v enoposteljnih sobah, 80 v dvoposteljnih in 64 v večposteljnih sobah), predračunska vrednost pa je bila v lanskem letu ocenjena na okoli 803 milijone tolarjev. Občina je bila lani pripravljena soinvestirati gradnjo v višini petine vrednosti investicije, to je 163 milijonov SIT. Gradnja doma je predvidena na Fari na Prevaljah, kjer imajo na voljo zemljišče v velikosti 15 tisoč kvadratnih metrov. V domu so predvideli tudi dnevno varstvo za okoli 20 starih občanov, nove prostore za fizioterapijo in drugo. V Mežici so pripravili investicijski program za gradnjo doma s 126 ležišči, dom pa bi stal v osrednjem starem mestnem jedru Mežice. Investicijska vrednost je po lanskih cenah znašala okoli 500 milijonov tolarjev. Finančni vložek na pridobljeno posteljo je skoraj enak kot za dom na Prevaljah, vendar je občina Mežica pripravljena na večji lastni finančni vložek; izgradnjo bi namreč soinvestirala v višini 40 odstotkov vrednosti investicije. □ (ek) 'm S*SK , • || : itm Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187 BOGATA PONUDBA GRADBENIH MATERIALOV VELIKA IZBRA, VSE NA ENEM MESTUI V naši trgovini dopolnjulemo ponudbo osnovnih gradbenih materialov z najugodnejšimi cenami: •- KNAUF SISTEM ZA IZDELAVO MANSARDNIH M PREDELNIH STBI PARKER, LAMKATI TER OBLOGE VSEH VRST -• MATERIALI ZA VODOVOD IV CENTRALNO OGREVANJE KANALIZACIJSKE CEVI KOTNO N PLOŠČATO ŽELEZO (UlUaStSatlrB OJSiSi [Darsa liUPlTJCDMZaCDa S SOiPCDIIKD [pcDCDCDdJLDCD® [popcB©oiiiaiScD[na auj afocUcD^QJUDuDt] djcosiicaa UcaOtaacDCUS COCBCDa a© 2Š3CD,, 355 CS4JŽŽ Aktualno DVE NOVI OBČINI NA KOROŠKEM? Načelno ZA - nenačelno PROTI Čeprav je ravenskoprevaljski občinski svet letos že označil pobudo KS Prevalje za ustanovitev nove občine Prevalje za nezakonito, ga je državni zbor v oblikovanje mnenja o razkosavanju občine na dve novi ponovno “prisilil”. In spet je večina preglasovala manjšino, le da so tokrat v utemeljitvi navedeni tudi nekateri razlogi za odklonilno mnenje. Seveda tudi do takega večinskega mnenja ni bilo lahko priti. Ponovila se je razprava, ki je bila značilna za čas pred prvim poizvedovalnim referendumom pred dobrimi tremi leti. Takrat so sicer prevladali argumenti “unionistov” in se je razkrila predvsem nepripravljenost “separatistov”, kar seje nazadnje potrdilo z rezultati referenduma. In če strnemo značilnosti takratne razprave v utemeljevanje močnejše skupne občine in nikoli do konca razčiščene razmejitve med Prevaljami in Ravnami, nismo ničesar zamolčali tudi o tokratni razpravi na svetu občine, ki je skupna. Le da je zdaj vsak greh ali neizpolnjeno pričakovanje sedanje občine nov argument “separatistov”. Kot je dejal Adi Cigler, predsednik nekdanje skupščine občine in odkrit pristaš skupne občine: “Lastno nedelo sedaj nekateri propagirajo kot razlog za ločevanje...” Posebno poglavje so meje. Ker so meje naselij pač takšne, kot so in so naselja nesmiselno potegnjena v morebitni bodoči novi občini, je seveda predlog Sveta KS Prevalje do konca nesmiseln in nerazumen. Več kot očitneje, daje edino razumno potegniti meje naselij na novo, sporazumno. Toda glas Logarjevega Pepija je kar utonil v večini... Sklep, ki ga je sprejela večina v občinskem svetu, skriva še eno kleč, ki sojo namerno pustili. Gre za to, da predlagajo državnemu zboru meje referendumskega območja, ki ne pokriva tudi KS Šentanel. Si predstavljate občino Prevalje brez Šentanela oziroma s Šentanelom v ravenski občini? Saj je res, kdo pa jamči, da v državnem zboru ne bodo sprejeli še te neumnosti poleg že storjenih. Ravenskoprevaljski občinski svet je dober primer, da morajo občine res pokrivati tak teritorij, da potem lahko rečete, da gre za lokalno samoupravo. Ko ljudi pri odločanju vodijo funkcionalni in ne toliko lokacijski ali politični interesi. Že glasovanje o mnenju o izločitvi dela občine in ustanovitvi nove občine Prevalje je pokazal, daje temu tako (čast izjemam, toda Ravenčani so v večini). Pa če se Prevaljčani še tako nespretno lotevajo realizacije pobude in so Ravenčani še tako načelno za s figami v žepulO Edi Prošt Ribničani ne odstopajo od samostojne občine Ribnica na Pohorju. Odločitve so podkrepili z zaostankom v razvoju kraja, mačehovskim obnašanjem matične občine, z ukinitvijo KS Ribnica in prisvojitvijo njene lastnine... Ribnica je v maju 1994 na referendumu že izglasovala svojo občino, pa je državni zbor razsodil v dobro sedanje občine. Kasneje je predlog za ustanovitev nove občine Ribnica na Pohorju z izločitvijo vaških skupnosti Josipdol in Ribnica iz občine Podvelka-Ribnica vložil takratni poslanec Maks Sušek, leto pozneje iniciativni odbor za novo občino, maja letos pa je predlog za ponovno uvedbo postopka ustanovitve občine vložil še poslanec Herman Tomažič. Konec meseca oktobra je župan občine Podvelka-Ribnica, Anton Kovše, sklical zbore krajanov vseh vaških skupnosti občine. Občinski svet je moral na podlagi sklepa Državnega zbora Republike Slovenije sklicati te zbore, na podlagi njihovega poročila pa posredovati DZ mnenje k predlogu za ustanovitev občine. “Naveličali smo se zborov krajanov okoli ustanovitve lastne občine. Naša vaška skupnost je osiromašena, župan in svetniki vse preveč pozabljajo na Hudi kot. Občini Podvelka-Ribnica je uspelo ukiniti krajevne skupnosti ter nam vzeti še zadnjo samostojnost, ustavno sodišče pa je dejanje kljub pritožbi iniciativnega odbora razsodilo kot dejanje v skladu z ustavo in zakonom. Naša lastnina je postala lastnina sedanje občine, iz proračuna dobivamo le drobtinice, naše ceste so dotrajane, nekateri svetniki pa dobivajo asfalt do hiše. Če bi bil sedež občine v Ribnici, potem v Podvelki ne bi gradili vodometa. Mi namreč nimamo niti osnovnih pogojev za eksistenco, drugje pa gradijo vodomet in muzej. Sredstva bi raje vložili v razvoj turizma v Ribnici, v Ribniško kočo in Pesnik...” je v uvodu zbora krajanov povedal predsednik vaške skupnosti Ribnica, Aleš Zapečnik. Županu so med drugim očitali tudi, da imajo do sedeža matične občine 25 kilometrov, zamiranje društvenih dejavnosti in turizma v kraju... Predlagali so tudi odstop sedanjega občinskega sveta ter ustanovitev dveh novih vaških skupnosti-Hudi kot in Orlica ter opozorili, da so bili Ribničani v drugi svetovni vojni med prvimi, ki so se uprli nemški vojski. Iz ozadja je bilo tudi slišati, da noben dober kmet ne proda dobre mlekarice. Tako tudi občina Podvelka-Ribnica ne bo prodala krave, ki jo že par let dobro molzejo. Župan, ki mu je po daljšem obtoževanju in prekinjanju končno uspelo priti do besede, pa je dejal: “Ribnice niso nikoli zanemarjali, ne finančno ne kako drugače. V prihodnjem letu bomo opravili preostala potrebna dela in pokrili razliko do izravnave z ostalimi vaškimi skupnostmi; tako da bodo vse dobile enake deleže. V Ribnici smo letos vložili okoli tri milijone v ureditev elektrifikacije, 2,5 milijona tolarjev v dokončanje mrliške vežice, 1,7 milijona v obnovo strehe vile v Ribnici, okoli 900 tisoč v obnovo spomenika, 300 tisoč za snegobrane... Ribničanom se ni potrebno peljati v občino Radlje da pridejo do sedeža svoje matične občine, saj oba kraja povezuje republiška cesta v dolžini 11 kilometrov. Tudi volilni enoti sta dve; iz prve, ki pokriva pet vaških skupnosti, sta dva svetnika, iz druge, ki pokriva dve vaški skupnosti (Josipdol in Ribnico), pa pet. Očitno je torej, da občinski V Ribnici na Pohoriu vztrajalo pri izločitvi iz matične občine "Občina Podvelka - Ribnica ne bo prodala molzne krave!" svet ni sestavljen tako, da ne pokriva tega območja ali jih glede na število pri pomembnejših odločitvah preglasuje. Tudi občin zbori so pokazali različna mnenja, vaška skupnost Ribnica se je izrekla za samostojno občino, VS Josipdol pa želi ostati tam, kjer je že sedaj. Slednje je komentiral tudi Niko Pušnik iz Josipdola:”Josipdol že tri leta spada pod občino Podvelka-Ribnica, občino torej imamo in nasprotujemo delitvi.” Ribnica, ki šteje okoli 800 prebivalcev, je torej ostala sama. Njihov zbor je bil že po predhodnih pričakovanjih najbolje obiskan, vsi prisotni (okoli 110 jih je bilo) pa so se izrekli za samostojno občino. ZAGONSKIH SREDSTEV ZA NOVE OBČINE NE BO Zbora krajanov v Ribnici se je poleg obeh poslancev DZ, Darinke Mravljak in Hermana Tomažiča, udeležil tudi državni sekretar za lokalno samoupravo, ki je prisotne seznanil, da država zagonskih sredstev za nove nastale občine verjetno ne bo imela. “Zakon, ki je trenutno še v proceduri, drugače ureja financiranje občin. Stimuliral bo tiste, ki se bodo združevale. Vse novo nastale pa se bodo znašle v vse prej kot zavidljivem položaju. Dižavni zbor je v letu 1994 ustanovil sedanje občine po svojih kriterijih in do danes prejel okoli 100 predlogov za nove. Vsi predlogi imajo enako težo, končno besedo pa bo imel DZ, ki bo na podlagi izraženih mnenj občanov na zborih krajanov določil referendumska območja. Po izvedenih referendumih bo sprejel akt o izvedbi referenduma ter z zakonom določil nove občine. Te naj bi predvidoma pričele delovati s 1.1.1999. Ribnica ne izpolnjuje 13a člena zakona o lokalni samoupravi, o potrebnem številu prebivalcev, obstaja pa možnost, da jo opredeli kot izjemo zaradi geografskih, zgodovinskih in drugih razlogov.” Dodal je tudi, da mora v primeru izločitve tudi drugi del izpolnjevati pogoje za izločitev. Občinski svet se je minuli teden na svoji izredni seji izrekel za ohranitev sedanje občine. Pri svoji odločitvi je upošteval na zborih izrečeno voljo krajanov, še posebej vaške skupnosti Josipdol, ki seje odločila v prid sedanje občine.O Jasmina Detelo Akcije Restavratorstvo je del njegovega vsakdana ADI DROFELNIK iz Mislinje je človek posebne vrste. Poleg tega, da se ukvarja s sitotiskom in še kopico drugih stvari, je hkrati še pravi mojster v restavriranju. Le kdo bi vedel, koliko kapelic, križev in drugih popotnih znamenj iz naše preteklosti je že obnovil v vseh teh letih. Nekatere je samo prepleskal, pri drugih je obnovil kipe in kipce v njih. Skoraj ga ni kraja na Koroškem, da ne bi bil Adi prisoten, ko se je kaj obnavljalo ali restavriralo. Ima namreč svojo tehniko. Pri tem so silno pomembni odtenki barv, pa poznati moraš strukturo materiala, iz katerega so kipi narejeni. Kar predstavljajte si, s kakšno spoštljivostjo se loti obnove teh včasih kar nekaj stoletij starih kipov, preden jih začne obnavljati. Najprej je potrebno vse temeljito očistiti, vsak del se mora posebej zaščititi, potem pa nanj nanašaš sloje osnovne barve ter nato še drugih. Pisano paleto barv Adi usklajuje s tistimi iz Svetega pisma, da so čim bolj pristne in avtentične, da ne postanejo kič; kako in na kakšen način to dela, je le njemu znana skrivnost, ki je ne izda kar tako. Posebej veliko dela je imel, ko je župnija Šentilj pod Turjakom letos praznovala 600 let samostojnosti. Zmotili smo ga pri obnovi križanega Jezusa v naravni velikosti (na naši aliki), ki stoji pred tamkajšnjo farno cervijo. Vse se je namreč restavriralo pod budnim očesom 1'*^ strokovnjakov Zavoda Ll. i J za naravno in kulturno dediščino iz Maribora, da ne bi prihajalo do kiča. Če se kdaj ustavite kot ^ _’.v popotnik ob kakšnem nabožnem znamenju ali kapelici, ki kaže sliko prenove, lahko vidite, da je prišlo kanček tega tudi izpod Adijevih rok, čeprav mu je to le konjiček.O Silvo Jaš KULTURA V RUMU STAROSTNIKOV LIKOVNA RAZSTAVA - Franca JOHMANA Sredi oktobra so v Koroškem domu starostnikov Črneče -Dravograd odprli razstavo likovnih del Franca Johmana z Raven na Koroškem. Kulturni program za ta dogodek je prispeval OKTET TRO s Prevalj. Razstava bo na ogled do prve polovice decembra. LIČKANJE 23. oktobra pa so za stanovalce doma v Črnečah pripravili že šesto ličkanje. Ta dogodek je v domu nekaj posebnega, saj imajo do te koruze poseben odnos. Stanovalci jo kljub usihanju moči s trudom pridelajo sami, na domski njivi. Ob pomoči delavcev doma koruzo posadijo, jo negujejo, da zraste in obrodi, nato jo potrgajo - potem jo skupaj zličkajo. Naši obrazi Marto Pikalo, poslovna sekretarka v slovenjgraškem podjetju Johnson Controls, je tainka leta Sloveniji "Kuhanje kave je prijazna poteza tajnice" MARTA PIKALO, SLOVENSKA TAJNCA LETA , JE TUDI PREDSEDNICA KLUBA TAJNIC KOROŠKE REGIJE - V SLOVENIJ116 TISOČ TAJNIC, V ZDRUŽENJE JE POVEZANIH KAKŠNIH TISOČ Marta Pikalo, tajnica leta v Sloveniji Posnetek: Franc Jurač Bilo je pred leti, ko so se v Slovenj Gradcu v podjetju Johnson Controls usposabljali najboljši kadrovski direktorji podjetja evropskega dela svetovnega koncerna Johnson Conrols. Takratni direktor slovengraškega Johnsona, ki je bil Avstrijec, je tajnici Marti Pikalo naročil, da pripravi vse potrebno za ta seminar. Ko je v predavalnici razporejala stole in mize, jo je ogovoril, češ naj tega ne počne sama. “Vi ste moja tajnica in imate pri seminarju drugačne zadolžitve,’’ je dejal priletni gospod in ji naročil, da poskrbi za ves protokol in finančno kalkulacijo, za vso pripravo, izvedbo in organizacijo seminarja, prenočevanje gostov, hotelske usluge in podobo. Na koncu seminarja pa je Marto Pikalo javno pohvalil za odlično delo in to je v njenem delu pomenilo nekakšno prelomnico: vlilo ji je dobro mero samozavesti. S tem dogodkom se je Marta Pikalo predstavila ob nedavni podelitvi naziva tajnica leta v Sloveniji, ki ga podeljujeta Združenje tajnic Slovenije in Gospodarski vestnik. V lanskem izboru, ko so bila pravila še drugačne, je bila tik pod vrhom. Letos, ko so ocenjevali samo strokovni del, pa je gladko in brez konkurence zmagala. V Sloveniji je kakšnih 16 tisoč tajnic, v združenje se jih povezuje okoli tisoč, na Koroškem je tajnic okoli 250, v klubu, ki ga vodi prav letošnja tajnica leta v Sloveniji, pa se jih zbira okoli 50. “Pravila za izbor sta pripravila Združenje tajnic Slovenija in Gospodarski vestnik, ki ta izbor tudi pripravljata. Opravljale smo preizkus oziroma testiranje iz stroke, uporabe slovenščine v javni rabi in tujega jezika. Pi i jeziku je možen izbor, nemški ali angleški jezik, pa tudi italijanski oziroma madžarski jezik. Tajnica leta je tokrat izbrana samo na osnovi strokovnih meril, v prejšnjih letih je pri točkovanju veljala tudi ocena javnega nastopa,” pravi Marta Pikalo. Za tajnice je pomembno obvladovanje stroke, kar naj bi bilo samoumevno, vedno bolj pa je pomembno še obvladovanje tujega jezika in računalništva. Toda ne samo uporaba računalnika kot nadomestka za pisalni stroj, ampak izkoriščanje vseh možnosti, ki jih računalnik nudi. Tudi Marta Pikalo meni, da je fizična obremenjenost in učinkovitost dela večja, če ima tajnica na voljo sodobne elektronske pripomočke. Marta Pikalo je vseskozi zaposlena v slovenjgraškem Johnson Controlsu oziroma njegovih predhodnikih, v zadnjem letu pa je v tej družbi več kot tajnica, to je poslovna sekretarka, kar je seveda bistvena razlika in korak naprej. “Ko sem začela delati, je bilo v podjetju 400 zaposlenih in vsega ena telefonska linija. Danes imam sodobno opremo, od računalnika, faksa do skenerja. Nikoli se nisem ustrašila nove tehnike, vselej sem si prizadevala, da bi bila čim bolje opremljena. Način dela tajnice se je spreminjal tudi z vsemi lastniškimi spremembami in se je bilo treba prilagajati tudi novim lastnikom.” Tajnica je tista, ki spusti stranko do direktorja. Marta Pikalo ima vse obiske načrtovane, zapisani so v računalniškem rokovniku. Seveda pa je v teh letih postala tudi dober psiholog, hitro opazi razlike med kupci in prodajalci, med gospodarstveniki in bankirji... “Načeloma lahko zelo hitro opaziš, da tisti, ki bi radi sklenili posel, želijo biti še bolj vljudni kot ostali, nenazadnje tudi bolj pozorni do tajnice,” pravi Marta Pikalo. Združenje tajnic Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1994 in Marta je bila hitro zraven. Po regijah so se ustanavljali klubi tajnic, nova zakonodaja pa je narekovala nekaj sprememb in Združenje se bo po novem imenovalo Zveza društev tajnic Slovenije. Marta Pikalo: ‘Temeljna značilnost, ki jo opažam pri delu na Koroškem, kjer se tajnice srečujemo po družabni in strokovni plati, je, da se v klub povezujejo tajnice, ki niso najbolj zadovoljne s svojimi delovnimi mesti, so preobremenjene in imajo nizke plače. Zdi se mi, da so še posebej nezadovoljne tajnice v raznih javnih zavodih. Sedaj si slovenske tajnice prizadevamo, da bi v Sloveniji vnesli tajnico v nomenklaturo poklicev v Sloveniji, kar doslej ni bilo, kljub temu, da v Sloveniji to delo opravlja kar 16 tisoč zaposlenih. V našem delu pa se zdaj nekako oblikujeta dve stopnji, to je tajnice in poslovne sekretarke. Mislim, da se poslovne sekretarke že približujejo poklicu poslovnega managerja in tudi pri nas bo prej ko slej prišlo do tega profila. To pomeni več odgovornosti. S profilom poslovnega sekretarja pa že posegamo v direktorjev delokrog, postajaš tandem z direktorjem. Na drugi strani pa naj bi tajnica v klasičnem pomenu vodila poslovno korespondenco in poslovni proces z manj odgovornimi nalogami in še vedno bo ostala osnovna asistenca direktorja.” Marta Pikalo zdaj študira na visoki upravni šoli. Meni namreč, da je izobraževanje tisti temelj, brez katerega dobra tajnica ne bo mogla obstajati. Poleg profesionalnega znanja je tu na prvem mestu znanje jezikov in obvladovanje elektronskih medijev. “Vse večja uporaba elektronskih medijev, predvsem računalnika, meje prisilila, da sem se s samoizobraževanjem usposobila do te mere, da sem letos na željo doktorja Jožeta Gričarja s fakultete za organizacijske vede s svojim prispevkom sodelovala na delavnici o uporabi elektronskih pripomočkov v tajništvu. Poleg tega se še vedno učim nemščine in angleščine, ki je tudi uradni jezik Združenja profesionalnih tajnic Evrope, kamor sem se lani včlanila.” In kakšni so pogledi Marte Pikalo na kuhanje kave, v širši javnosti tisti Naši obrazi najbolj prepoznavni znak tajnic? “Čisto normalno. Kot poslovna sekretarka asistiram poslovnemu kolegiju, ki ga sestavlja devet direktorjev in vsem skuham kavo, ker trdim, da je to neka prijazna poteza. Danes je tehnika tako daleč, da so sodobni aparati lahko v pisarnah in tudi gostom lahko vedno postrežemo s svežo kavo,” pravi Marta Pikalo. Združenje tajnic Slovenije ima tudi svoj kodeks. Marta Pikalo pravi, daje za tajnice pomembna vsa določila kodeksa, zanjo pa je najbolj pomemben del kodeksa tisti, ki govori o izobraževanju. “Slovenska tajnica se lahko postavi ob bok evropskim tajnicam, vendar menim, da moramo še več narediti na področju izobraževanja."Q (mp) Tajnica leta v Sloveniji Marta Pikalo in Dušan Grabnar, direktor podjetja Johnson Controls Posnetek Posnetek: Franc Jurač Pokoj nina po vasi men, •'4 ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko ztmtromnje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. zavarovalnica triglav Direktor družbe Johnson Controls-NTU Dušan Grabnar o Marti Pikalo Tajnico gotovo najbolje pozna direktor. In kaj o Marti Pikalo pravi Dušan Grabnar, direktor družbe Johnson Controls-NTU? “V izreku, da je dobra tajnica več kot pol direktorja, je gotovo veliko resnice. Nagrade, ko jo je dobila naša poslovna sekretarka Marta Pikalo, sem tudi osebno zelo vesel in hkrati sem prepričan, da si jo tudi zasluži. Sicer pa je za podjetje pomemben prvi stik, ki ga s komerkoli naveže prav tajnica. Mi smo mednarodno podjetje, lastnik je v Ameriki, stike imamo z Nemčijo, razvojni center je v Franciji in tako je zelo zahtevna tudi ta komunikacija po strokovni plati. V slovenjgraškem Johnson Controsu imamo zaposlenih 800 delavcev, od tega so vsega tri tajnice ter ena poslovna sekretarka. Imamo pa dobro računalniško podporo, kar pa na drugi strani pomeni, da morajo tajnice obvladovati zahtevno računalniško komunikacijo znotraj koncerna Johnson Controlsa. Torej gre na eni strani za pomoč, na drugi strani pa veliko zahtevnost in znanje. Med tajnico in direktorjem mora biti velika stopnja zaupanja: mi smo prešli v fazo, ki temelji na zaupanju, ne več na kontroli. To pomeni, da ko nadrejeni nekomu naloži neko nalogo, tega več ne preverja, saj je prepričan, da bo to opravljeno. In to v Johnson Controlsu uvajamo na vseh ravneh.” □ Sv. Trije krolii: SPET $0 PELE HAPIMIKE Pri kmetu Pernatu, to je tam na Sv. Treh kraljih, domala na najvišji turistični kmetiji, kjer najdete tudi dobre domače narezke z moštom, je bilo tokrat že peto zaporedno srečanje harmonikarjev z diatoničnimi harmonikami. Idejo za to je pred petimi leti dal domačin Juntarjev Manza, v akcijo pa spravil Pernatov mladi gospodar, ki tudi financira lepe pokale in druge nagrade in spodbude mladim in starejšim tekmovalcem - harmonikarjem. Iz leta v leto jih prihaja več. Če jih je bilo za prvič le osem, se je letos število ustavilo pri dvajsetih. Že lansko srečanje je pokazalo, da je smotrno ločiti tekmovalce po starosti. Tako so letos imeli kategorijo otrok, mladine in starejših. Med najmlajšimi je meh najbolje potegnil (ocenjevali pa so poslušalci in strokovna komisija) Mitja Novak, za njim še Marko Klančnik in Peter Skrlovnik, pa tudi nekaj deklet je presneto dobro potegnilo mehove. Med mladino je zbral največ točk Tomaž Koležnik, ob njem pa še Gregor Martini in Martina 1 .orenči V ostri konkurenci starih asov diatoničnih mehov pa je zopet slavil lanskoletni zmagovalec Dušan Viltu-žnik, drugi je bil Maks Vinšek, tudi edini z svojo skladbo, in najstarejši udeleženec Ivan Tertinek. Skupni nastop najmlajšega in najstarejšega na tekmovanju Vsi nastopajoči do vključno tretjega mesta so prejeli lepe pokale, drugi pa priznanja in nekatere praktične nagrade. Daleč pomembnejše od tega je samo druženje, nekako prijateljsko merjenje znanja in predvsem je iz leta v leto opazna kvalitetna rast izivajal-cev domačih ali celo svojih melodij. Pohvale vredno je dejstvo, da se srečanja udeležujejo tudi dekleta in ženske; pa bo nemara kdaj vzniknila še posebna ženska konkurenca, saj se prav nežnejši spol po točkah močno približuje moškim, Martina je letos stopila na tretjo stopničko.Q k. valil ROD JE TABORIL Člani tabornikov roda Bistrega potoka Muta, predvsem mlajši, so pod mentorstvom izkušenih popotnikov in popotnic kar v centru Mute pripravili informativni, včasih smo rekli kar vzorni tabor. Tudi tu je Danica pripravila zelo okusen - in to ta pravi srnjakov golaž Čeprav Mučani poznajo in mnogi tudi cenijo vzgojno delo roda tabornikov, ki bo prihodnje leto praznoval že visoko 45 letnico obstoja in dela, jih je tabor prijetno presenetil. Menda v kraju še nihče ni delal statistike, koliko članov, otrok, mladine in tudi starejših je šlo skozi taborniške vrste roda v minulih letih. Dejstvo pa je in ostaja, da so se v rodu vzgajali številni mladi, ki danes v rod vključujejo otroke in vnuke, da v vrstah tabornikov ni bilo problemov, da so skupaj prepotovali mnoge kraje sedanje in nekdanje dežele, vse od planin do morja, bili tudi začetniki poznanih taborov za mladino na morju, da so včasih skočili tudi v tujino, da so vrnili med nas lokostrelstvo... Se še kdo spomni, kje so začetki? Tudi ta mini tabor je bil lep, vabljiv in razgiban. In kdo se ne bi spomnil tistih tekov že izpred štiridesetih let! So morda bili kal in ideja za mnoge teke v naravi, ki se pojavljajo kasneje? □ kv V TEKMI Z MRAZOM Upanje tudi za Dravče Po svoje nepojmljivo je, da se množica asfaltnih del kot po pravilu zavleče v pozne jesensko zimske čase. Mnogi ne verjamejo, da je mraz dober sodelavec. Tako so razen že nekaterih zapisanih živčno čakali na obnovitev asfalta v Libeličah, čakajo na Muti. V Vuzenici so uredili in asfaltirali naselje pred Šentvidom, na Muti v obliki samofmanciranja naselje nad Muto pod Primožem, v Radljah hitijo z urejanjem mestnega središča, vse pa priganja zima. Tudi prepozen sprejem državnega proračuna je eden od vzrokov za zamude. Le kdo bi podpisal naročila, če ne ve, kdaj in kolikšno bo financiranje. Vsaj deloma zaradi proračuna je zašla v zagate tudi občina Vuzenica. Občani Dravč namreč terjajo boljše ceste oziroma asfalt, vodovod in podobne potrebne dobrine, občina pa čaka na sprejem državnega proračuna in s tem posredno tudi na tovrstni denar. Sicer pa, v tem tednu imajo razgovore z občani v Dravčah in drugih krajih in prepričani so, da ne bodo padale samo kritike, temveč še več dobrih idej, ki jih bodo uresničevali v prihodnjih letih. Saj so prav takšni zbori najčešče zametek dobrih pričetkov, ker so skupek volje in pripravljenosti ljudi z jasno postavljenimi sredstvi in cilji. Tega se zaveda tudi vodstvo občine Vuzenica, z županom Miranom Kusom na čelu. □ Dravograd: DVE ZLOŽENKI Kar skoraj neopazno sta prišli na knjižne in turistične police dve solidno urejeni, tudi vsebinsko bogati zloženki Dravograda in njegove okolice. Prva v sliki in besedi predstavlja kulturno in zgodovinsko dediščino Dravograda, druga pa nudi vpogled v naravno dediščino rastlinskega in redkejšega živalskega sveta. Prične pri manj znanem dejstvu, dravskih školjkah in konča pri sledeh divjega petelina na Košenjaku. Kot lahko preberemo, ju je založila in izdala občina Dravograd. □ PREPIH Naši kraji Na smučiščih pod Uršljo goro, ki obsegajo Ivarčko in Ošven ter Rimski vrelec, je več ali manj vse pripravljeno za letošnjo smuko; čakajo le še na sneg. Smučišča se razprostirajo na dvanajstih hektarih površin, skupna zmogljivost pa je okoli 1600 smučarjev. Na napravah in smučiščih še opravljajo manjša vzdrževalna dela, v predprodaji pa so tudi že sezonske vozovnice. Na smučiščih Ivarčko-Ošven in Rimski vrelet pripravljeni no letošnjo smučarsko sezono Čakajo samo še na sneg SMUČIŠČA POD URŠLJO GORO SE RAZPROSTIRAJO NA DVANAJSTIH HEKTARIH, NA URO PA LAHKO PREPELJEJO OKOL11600 SMUČARJEV AVi dvosedežnici Ivačko-Ošven potekajo še zadnja dela ob pripravi na skorajšnjo smučarsko sezono Posnetek: Franc Jurač V celoten kompleks Ivarčkega jezera je bilo v preteklem letu in pol, odkar je v upravljanju podjetja Ivarčko d.o.o., vloženih veliko sredstev - več kot v vseh letih pod upravo De pro-fundisa. Poleg lokala Super G, ki je pričel obratovati ob spodnji postaji sedežnice v prejšnji smučarski sezoni, so okrog jezera “zrasli” novi podesti in klopi, stare klopi so bile obnovljene, prav tako žlebovi... Posebno atrakcijo predstavlja postavitev splava na jezeru in popestritev otroškega igrišča, vključno s postavitvijo trampolina... Kljub številnim prireditvam in velikem obisku je urejenost okolice jezera na zavidljivi ravni. “Družba Ivarčko d.o.o. upravlja tudi z dvosedežnico Ivarčko-Ošven in z vlečnico na Ošvenu ter Rimskem vrelcu. V priprave na letošnjo smučarsko sezono smo vložili precej denarja in naporov, tako da bo smuka varna in prijetna. Opravili smo mag-netoskopske preglede vlečnih vrvi, na dvosedežnici smo na stebrih zamenjali dotrajana kolesca, skrajšali in privezali vlečno vrv ter naredili še vrsto drugih del, ki bodo prispevala k varnosti naprav. Teptalec za sneg je v teh dneh doživel temeljit remont in sedaj čaka samo še na prvi sneg,” pravi Igor Filipančič, direktor družbe Ivarčko d.o.o. Na spodnji postaji dvosedežnice Ivarčko-Ošven so ob lokalu Super G uredili tudi veliko teraso, na kateri bo prostora za več kot sto obiskovalcev. Popestritev pripravljajo tudi za otroke, saj bo tudi na smučišču postavljen trampolin. Če bo dovolj mrzlo, bodo na jezeru poskrbeli za ledeno ploskev, snežni iglu pa bo po vsej verjetnosti postavljen na smučišču. Od Ošvena do Ivarčkega bo tudi letos kakšnih sedem kilometrov dolga sankaška pot. Za smučišča pod Uršljo goro so te dni tudi pričeli prodajati smučarske vozovnice. Sezonska vozovnica za Ivarčko-Ošven in Rimski vrelec stane za odrasle 28 tisoč tolarjev, za otroke (to je za osnovnošolce do 14 leta starosti, otroci do šestega leta pa se lahko brezplačno vozijo v spremstvu z odraslo osebo) 20 tisočakov, prenosna karta za podjetja pa stane 59 tisoč tolarjev. Za dnevno smuko bodo odrasli na Ivarčkem-Ošvenu odšteli 1800 tolarjev, otroci 1500 tolarjev, poldnevna vozovnica bo stala 1400 tolarjev za odrasle in 1100 tolarjev za otroke. Na Rimskem vrelcu, kjer bo tudi nočna smuka, bodo odrasli za dnevno vozovnico morali odšteti 1300 tolarjev, otroci 700 tolarjev, za nočno smuko pa 1200 oziroma 800 tolarjev. Seveda so na voljo še druge možnosti, kot so tedenske, petdnevne vozovnice, enkratna vožnja s sedežnico, posebna ponudba za šole v naravi ter popusti za dijake in študente (pri dnevnih vozovnicah bo 200 tolarjev popusta). Igor Filipančič je povedal:”Predlani smo imeli več kot sto obratovalnih dni, v lanskem letu, ko je bila slabša zima, pa 74 smučarskih dni. V primeru, da bodo naše naprave v sezoni obratovale manj kot 70 smučarskih dni, se veljavnost sezonske karte podaljša še v prihodnjo smučarsko sezono.” □ BILI SO "DELO IN KVAS Sedanji predsednik Prostovoljnega gasilskega društva iz Vuzenice Zdravko Haberman je s svojimi najožjimi sodelavci pripravil sprejem - res lep večer pozornosti in priznanja za najstarejše veterane gasilske dejavnosti v kraju. Tako so se v prostorih lepega gasilskega doma, ki je Prav to priložnost pričakal temeljito prenovljen -ludi na zunaj je dobil lepšo podobo, z napisom, predvsem pa za umetniško podobo Svetega Florjana, zaščitnika gasilcev. Sicer pa je najpomembnejše dejstvo, da so se tokrat zbrali tisti, ki so skozi pol stoletja ali več ustvarjali belali, zbirali in načrtovali razvoj in učinkovitost gasilstva v kraju Vuzenica. Neglede na to, ali so nosili rdeče ali plave oznake, vsak in vsi skupaj so bali svoj košček moči in časa, da je zrasel dom, se zbrala oprema in usposobili ljudje, kot jih ima PGD Vuzenica danes. Ob njih je bila tudi vsakokratna občinska ali prej območna politika z daleč naprej naravnanim pogledom. Zato je razumljivo, da sta bila na takšnem sprejemu tudi osrednja moža današnje občinske politike, dr. Andrija Halužan in Miran Kus. Ta dom je hkrati tudi nekako osrednji in celo edini prostor za številne kulturne, društvene in družabne prireditve v kraju. V njem so uredilil svoje prostore za novo občino, v pritličju za manjšo trgovino, za obrtne delavnice, na podstrešju pa so si uredilli svoje solidne prostore člani vuzeniške gasilske godbe, ki tudi v strokovnih glasbenih krogih pridobiva čedalje večjo veljavo in je prišla svojim soto-varišem - veteranom zaigrati tudi na ta lepi večer, ki je bil namenjen njim v pozornost in zahvalo za To so možje in žene, ki jih hvali in odlikuje njihovo delo! mnoga leta in ure dela.O k. Vaiti Fotoreportaža [L£MI(P®@Tr Slovenj Gradec, 7. november 1997 Posnetki: Franc Jurač Jožetu Lampretu in družini je med drugimi posebej čestital Norbert Windisch, direktor Porsche Slovenija, ki ni skoparil s komplimenti in dobrimi željami.Zadnji del govora je povedal v slovenščini. Pomembnega dogodka - otvoritve sodobnega avtomobilskega centra na Francetovi ulici - se je udeležilo veliko število Slovenjgradčanov in Korošcev iz drugih naših krajev. Na mladih svet stoji, so dejali tudi Ijvnpretovi - in čast svečane otvoritve je pripadel mladima dvema. Oče in mati sta pri tem dejanju “le asistirala ”. lepotice so nosite imena Seatovih avtomobilov; Alhambra je bila v pravih rokah... Z NAMI JE VSAK LAHKO PRVAK LAMPRET Španski temperament Seatovih vozil sta s plesnim vložkom demonstrirala tudi Janja 'Zupan in Igor Galič. Lepo število znanih gostov se je zbralo na otvoritvi: poleg Vinka Šimeka, ki je vse skupaj vodil, Štirih kovačev, MP'Z Šmartno, najlepših Slovenk... sta sodelovala popularna Brendi in Korado. JOŽE LAMPRET: “Na več kot 2000 kvadratnih metrih pokrite površine, parcela pa meri več kot 5000 kvadratnih metrov, je družinsko podjetje Lampret pod eno streho spravilo vse, kar dandanes zahteva sodoben avtomobilski center: poleg prodajnega salona imamo še pooblaščeni servis, kleparsko in ličarsko delavnico, prodajalno rezervnih delov, montažo in centriranje gum, zunanje in notranje čiščenje avtomobilov ter najsodobnejšo napravo za optično nastavitev podvozja. Objekt smo pričeli graditi lani decembra in v manj kot letu dni smo ga odprli. V zadnjih treh letih smo na Koroškem prodali več kot tisoč vozil znamke Seat, v letošnjem letu pa siti0 že presegli številko 550 prodanih vozil. Dvakrat zapored (lani in predlani) sttiO prejeli tudi naziv žgolden dealer’, kar je največje priznanje, ki ga podeljuj0 proizvajalec kakšnemu prodajalcu ali serviserju-V novem centru je zaposlenih 26 delavcev, v starih prostorih e Šmartnem pò Slovenj Gradcu, kjer smo sedaj prodajali in servisirali avtomobile Seat, pa bont» uredili nov salon za prodajo motorjev. Pogovori potekajo o prodaji motorje!' znamke Honda- LAMPRET Odprli smo nove prostore na Francetovi cesti 23 v Slovenj Gradcu ! W3Q adì QdlQQH Guasto salon vozil servis ^=> mehanična delavnica ličarska delavnica kleparska delavnica CPCD^CDdl (□^(DlpffdlODDtedl QXKDQQQdlSdl to gdlDCD 29QijJ8Ì]ì© DDdl ad)9d)g9 DVAJSET LEPOTIC ZA ŠT.10 SAŠA ŠPEGU, 1979, RAVNE NA KOR. ŠT.11 KSENIJA GORIČAN, 1978, MISLINJA ŠT.3 TADEJA GERMADNIK, 1978, ČRNA NA KOROŠKEM ŠT.6 SABINA PIKO, 1981, PREVALJE KOROŠKI OBRAZ LETA i i ŠT.13 KIKAŠAHINOVIČ, 1980, ČRNA NA KOR. ŠT.16 GORDANA SAVIČ, 1978, PREVALJE ŠT.19 ANDREJA KOPMAJER, 1980, HOLMEC ŠT.14 TJAŠA CIGANOVIČ, 1980, MEŽICA ŠT.20 JASNA KULJAJ, 1981, KOTLJE Našo nagradno igro IZBIRAMO KOROŠKI OBRAZ LETA z lepoticami na naslovnicah Prepiha - vsi posnetki so delo Toma Jeseničnika, fotografa iz Črne na Koroškem - zaključujemo z objavo 20. lepotice. V resnici gre za pričetek zaključka, saj bomo izbor najlepših šele opravili... Bralci Prepiha pošljite izpolnjene glasovnice v naše uredništvo in lepotica, za katero bo navijalo največ oboževalcev, bo proglašena za vaš obraz leta 1997. Poseben izbor bo naredila tudi strokovna žirija, tri najbolje uvrščena dekleta pa čakajo lepe nagrade. Najlepša po izboru bralcev in najlepša po izboru strokovne žirije se bosta s pomočjo sponzorjev (California Shop in Leasing Lampret) kopali v španskem morju... ŠT.15 DAVORINA LESJAK, 1971, SLOVENJ GRADEC ŠT.18 TANJA SLATINEK,1976, SLOVENJ GRADEC Glasovnica Glasujem za izbor koroškega obraza leta Glasovnico pošljite v zaprti kuverti s pripisom OBRAZ LETA na naslov: ČZP VORANC d. o.o - PREPIH Prežihova 24 2390 Ravne na Koroškem VABLJENI K SODELOVANJU - POŠLJITE ČIM VEČ GLASOVNIC! najkasneje do 10. 12. 1997! i OPEL-©- AVTOHIŠA JAKOPEC VELENJE, Kosovelova 16, tel./fax: 063/855-975, 864-380 CELJE, Mariborska 93, tel.: 063 411 909 NOM VOZU OPH. IZ ZALOGE GBVJŠA DO Z^OO D6M - Ugodni plačilni pogoji: krediti T+5%, leasing do 5 let SERVIS - KLEPARSTVO - LIČARSTVO, REZERVNI DEU IN DODATNA OPREMA, VGRADNJA ALARMNIH NAPRAV in PRODAJA RABLJENIH VOZIL /COFA BODITE TUDI POZIMI NA TOPLEM Izkoristite ugodno ponudbo kurilnega olja! GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA: pri nakupu nad 1000 litrov 45,80 SIT/liter brezplačen prevoz pri nakupu nad 2000 litrov 45,30 SIT/liter brezplačen prevoz OBROČNO ODPLAČILO: pri nakupu nad 1000 litrov v 3 obrokih 46,60 SIT/liter brezplačen prevoz v 5 obrokih 47,60 SIT/liter brezplačen prevoz MOŽNOST PLAČILA OB DOSTAVI, NAROČENO KURILNO OLJE VAM BOMO PRIPELJALI OB DOGOVORJENEM ČASU. Za naročilo pokličite skladišče Dravograd od 7.00 do 15.00 ure na telefon 0602/83-033. PETROL Vaš Prepih mi/èmDEèi/E i/Am/ct Ko je sredi avgusta na Dunaju zabrnelo letalo proti Ameriki, kar nisem mogla veijeti, da se Zdovčeve dečve in Vokalna skupina Lira res odpravljamo v Ameriko. Neprespana noč zaradi nočne vožnje do Dunaja nas je nad oblaki opomnila na spanec. In smo spali do Londona, od tam naprej pa na drugem letalu v Chicago. Lebdeli smo nad oblaki celih deset ur, okušali “plastično” hrano in se v mislih še vedno poslavljali od tistih, ki so nam pomagali pri uresničitvi turneje. Pristanek na Ameriških deh jebil bogat; s prvimi srečanji Ameriških Slovencev, z prvimi občutki bivanja na sanjski celini, z prvimi tegobami pri prestopu meje. A štirinajstčlanska skupina je pohitela novim dogodivščinam naproti z odprtim srcem in s smehom na licih. Chicago je zares čudovit! Najvišji nebotičnik na svetu nas je v 112 nadstropju nagovoril s svojo veličino, Lemom - skupni dom Slovencev v okolici Chicaga, nam je nudil prvi udobnejši spanec, fontane, stolpnice in črnci - kot da še nismo dojeli resničnosti. Nastop v manjšem mestu Milwaukee nas je prvič združil s pristnotjo Slovencev in s posameznimi družinami, kjer smo spali. Po treh dneh nas je pot že vodila v Cleveland, kjer nas je sprejel Zbor Korotan, ki smo ga lani mi gostili v Sloveniji. Nastop v tem mestu stotisočih Slovencev je bil novo tkanje prijateljskih vezi skozi pesmi. In prisrčna radost je ob koncu skupnega koncerta prilicala solze v oči. Cleveland smo zapustili z najetim kombijem za petnajst ljudi in se s karto v roki podaliproti sevem, v Canade. V Torontu nas je pričakala manjša peščica dobrovoljnih Slovencev. Kaj vse zmore ponuditi in omogočiti le deset zavzetih ljudi, smo težko dojeli. V istem dnevu smo si ogledali mesto Toronto, se odpeljali na Niagarske slapove in koncer-lirali v manjšem mestu Hamilton. Naslednji dan pa na pot proti VVashingtonu Da nas je dvanajsturna vožnja res utnidi-la, nam je vetjel edini Slovenec, ki nas je pričakal v Ameriški prestolnici. Noč smo prebili v dveh hotelskih sobah z močno ventilacijo, ki nas je spremljala že od vsega začetka potovanja. Zato smo nekateri med turnejo staknili tudi zmanjšanje odpornosti. Capitol, Belo hišo, Kenedijev grob, Viemamsko pokopališče, Vesoljski center, Washingtonsko katedralo s Slovensko kapelo, Lincolnov spomenik, Roosveltov park in druge znamenitosti smo si skoraj brez besed ogledali v slabih dveh dneh. Pri tem pa nas je premljalo zadovoljno kramljanje vodiča in fotografa obenem: “Dajmo, dajmo, hitro! Pa še eno slikico za spomin...” Koncerta v majni italijanski restavraciji se bomo spominjali po ganljivem presenečenju; v dar in zahvalo za toplo slovensko pesem smo prejeli majice z našim logotipom. September smo pričakali spet v Clevelandu na Slovenski pristavi. Oddali smo kombi in na pikniku prijetno domače pokramljali s še nepoznanimi slovenskimi Družinami. Pesem in ples sta nas krepko združila in slovo od Korotancev je bilo težko. Leteli smo spet v Chicago, doživeli nenapovedan obisk prijateljev in odpotovali na zahod Amerike. V San Franciscu smo pristajali ponoči. Nad tisočerimi lučkami! Hotelska soba in dva nova prijatelja sta nas vzela pod svojo streho za tri dni.Ttukaj smo se prvič srečali z neobljudenimi predeli mesta in počasnimi črnci, za znamenitimi strmimi ulicami, z latimi vrati (Golden Gate), opljuskal nas je Pacifik, prepevali smo trem narodnostim - Poljakom, Hrvatom in Slovencem. Naslednji dan, ko smo leteli iz San Francisca v Las Vegas, nas je očaral pogled na neprehodno puščavo. Pesek in skale - nerodovimost, ki je v nas odprla nove dimenzije doživljanja Amerike. Mesto zabavišč, igralnic, vlakov smrti, hotelov za pettisoč gostov, glasbenih šovov in svetlečih reklamnih napisov, je v nas prebudilo občutek sanj. Sanj, iz katerih se marsikdo noče prebuditi, zaslepljen od ničevega poželenja, od milijonov lučk, od bučnega hrumenja avtomatov, od praznega žepa... In zgodil se je še en čudež: slišali smo slovenski pozdrav, srečali slovensko dušo, ki nas je spremljala ta dan. Hrepenenje nas je gnalo naprej. Pozdravili smo še zadnje mesto, New York. Povzpeli smo se na drugo najvišjo stavbo na svetu in opazovali vrvež pod nami. Počasi smo se poslavljali. Otožnost je izžarevala tudi iz našega zadnjega koncerta. Čas se je iztekel. Na naj večjem letališču na svetu, JFK, nas je pričakal Boeing 747. Poleteli smo proti Sloveniji, polni veličastnih spominov, polni čudovitih vezi prijateljstva. Zdovčeve dečve in Vokalna skupina Lira se ob tej priliki zahvaljujemo za finančno pomoč Občini Črna - g. Francu Staknetu, A.L.P. Peca - g. Alešu Moličniku, Žagi Mušenik - g. Francu in Niku Pušniku in Kultunemu društvu Šentanel - g. Petru Plevniku.O Cecilija Potočnik VIKTORIJINIH SEDEMDESET “Spet bom lažje živela med vami!” Pretekle dni je svoj visoki življenjski jubilej praznovala Viktorija Kos iz Libelič. Človek, ki svojo življenjsko energijo usmerja v ohranjanje in ustvarjanje kulture v neki skupnosti, si zasluži vso pozornost sokra-janov in širše javnosti. Viktorija Kos je v Libeliče prišla kot mlada učiteljica, kateri so takratne šolske oblasti z dekretom določile mesto službovanja. Kot učiteljica z dveletno prakso, ki si jo je pridobila na službovanju v Doliču, je prevzela upraviteljstvo na libeliški šoli. Tisti čas učitelji niso delovali samo v šolstvu, ampak so svoj prosti čas posvečali razvoju kraja na kulturnem in gospodarskem področju. Vikica, kot jo Libeličani kličejo, je bila vajena vaškega življenja, saj je odraščala v Lažah pri Poljčanah, se je hitro vključila v tokove življenja v Libeličah. Tu sije ustvarila družino in od tedaj so Libeliče njen dom. Za svojo izvenšolsko dejavnost si je izbrala osveščanje ljudi na kulturnem področju. Že leta 1949 je ustanovila Prosvetno društvo Saberčnik Libeliče, kateremu je kot funkcionar in duhovni vodja zvesta še danes. Pod njenim vodstvom je društvo dosegalo lepe uspehe. Naštudirali so preko štirideset iger, ki so jih prikazali domačim in tujim gledalcem, sodelovali na vseh kulturnih prireditvah v kraju in se na razne načine trudili ohranjati lastno -vaško in slovensko kulturo. Za svoje nesebično delovanje je prejela krajevna, občinska in druga priznanja. Na praznovanju rojstnega dne g. Vikice, ki so ga ji kot presenečenje pripravili člani kulturno prosvetnega društva, predstavniki krajevnih organizacij in prijatelji, je g. Jožica Srebotnik - Zalesnik dejala, da so ljudje, ki so akterji določenih dejavnosti v kraju in ki to prostovoljno delo opravljajo z dušo in telesom, prevečkrat po krivem postavljeni v ozadje. Vemo pa, da brez njih ni uspehov. Kot skromno zahvalo za delo z ljudmi in njihov kulturni obstanek ter razvoj so Vikici podarili sliko domačega avtorja. Gospod Janko Lapuh je naslikal libeliško šolo, v kateri je slavljenka delala in živi še danes. Kot posvetilo so na hrbtno stran napisali: Ne besede, le dejanja veljavo pišejo človeka. Globoko v srcih jih ohranja narod, ki zahvalo izreka. Do solz ganjena je Vikica dejala, da je zadnje čase razmišljala o tem, da je Libeličam in Libeličanom dala vse, kar je bilo v njeni moči in da se najbrž zato nihče od društva ni spomnil njene obletnice v sredo, kot je to pričakovala. Ob tem presenečenju, ki pa so ga ji priredili naslednji dan in seje zbralo veliko domačinov, da ji izkažejo hvaležnost in prijateljstvo, lahko vsem glasno zaupa: “Zdaj, ko vidim, da me niste pozabili, bom spet lažje živela med vami, svojimi Libeličani!” Vsi zbrani so slavljenki izrekli veliko sreče in ji dali vedeti, da v bodočnosti še ni konec dela za njo, kultura naroda se mora vedno negovati.Q Adrijan Zalesnik Družabna kronika Glavni sponzor za nagrado strokovne žirije - teden dni Španije za dve osebi. Francetova c. 23,2380 Slovenj Gradec, tel. 0602 501 730,501 740 I w mmm Na Krenkerjevi žagi oziroma Ceniprinu, kot se imenuje, znajo biti poleg dela še kako duhoviti; lahko bi rekli, da na nek način skrbijo tudi za kulturno udejstvovanje... Da je bilo v oktobru (mesecu požarne varnosti) resnično razgibano ne samo med vrstami gasilcev v društvih, jasno pove pričujoča fotografija. Poveljnik in kapelnik gasilcev iz Zgornjih Češparc sta se tako postavila ob bok po uspešno prikazani demonstracijski gasilski vaji na žagi Cemprin. Škoda, da vsem nastopajočim oziroma gledalcem nista razvila še svojega prapora! Durhcugov slovarček: ©IliCDIMHI Najbolj donosno DELOVNO ORODJE so notarjevi žigi, da o notarjevem podpisu z eno potezo ne zgubljamo besed. Njih zaslužek pa je lahko še toliko večji, če overijo tudi kakšno ponarejeno dokumentacijo (primer iz Maribora?). in prepihane čveke lMi sii, ohpttjìt Dogovori glede hrvaških dolgov Jedrski elektrarni Krško so bili res tajni, se bodo pa zato končali z javnim dolgom. Vuzeničanom očitno ne kaže najbolje, sicer bi jim ena od bank, ki kandidirata za poslovne prostore, že davno ponudila ugodne pogoje. S:*** Ene moti CANKAR, druge ZOF(K)A, tretje pa morda -VERA. ********** Mariborčani so se Pandurja znebili, Ravenčani ga bi radi dobili - le da se bi naj imenoval Valuk. ********** Kjer žvenketa veliko denarja, se na veliko rožlja z orožjem. ********** Kakršen odnos imajo nekatere slovenske zavarovalnice do zavarovancev, bi bilo zanje najceneje, če bi svoje poslovne prostore prestavile kar na sodišče. ********** Med odvetniki je dokaj visok odstotek levičarjev. Mar lahko po tem sodimo, daje njihovo delo zato dokaj - levo? ********** Eden izmed nesojenih predsedniških kandidatov je menda prejel anonimno pismo z grožnjami. Ali gre morda za gospoda, ki svoje grožnje običajno - izroči lastnoročno? ********** Le od kod pomladniškim snovalcem predsedniškega kandidata misel, da mora imeti mlada nevesta ostarelega ženina? ! ; Š e|h|kral j u|Uat j až u Ob bližajočih se volitvah bi naj čimprej obiskali kralja Matjaža in njegovo Alenčico: BERNIK, PETERLE IN JANŠA To triperesno deteljico smo videli sprehajati se tudi na TV ekranih. Njihovih pogovorov sicer ni bilo mogoče slišati, a o čem drugem naj bi se pogovarjali, kot o tem, da bi naj gospod Jože Bernik (“uvožen” domobranski Slovenec) postal novi slovenski paša. Bernik bi naj zmagal ob veliki podpori strank SKD in SDS. Res velika pa je škoda, da kratkogleda strankarska glavarja nista hotela podpreti npr. kandidature g. Ludvika Toplaka, ki bi edini lahko spodnesel stolček g. Kučanu. Na konja se je spet pognal JANEZ PODOBNIK, čeprav je nedolgo tega dejal, da mu Janša meče polena pod noge, zato da ne misli kandiditati. Janezova zmaga je prav tako hudo vprašljiva. Sicer pa bi v primeru Podobnikove zmage morali po hitrem postopku spremeniti Slovenijo v Podobnikovino... SPET FRANC RODE, NADŠKOF SLOVENSKI Škoda, velika škoda, da se v predvolilni boj ni vključil naš novi metropolit Franc Rode, saj mu ne bi bil noben problem med vernimi zbrati 5000 podpisov. Ni vrag, da mu ne bi tudi sam Bog pomagal, upoštevajoč Rodetovo izjavo, da je vsaka oblast od Boga izvoljena! Glede na “jasnovidnost” nadškofa Rodeta pa mu tokrat morda le ni potrebna mučeniška (ali romarska) pot h kralju Matjažu pod našo goro. PAVLE GANTAR, MINISTER ZA OKOLJE Gantarja naj Drnovšek čimprej pošlje na šolsko uro h kralju Matjažu, da mu bo iz zakonodaje prebral nekaj odlomkov o tem, kdo je pri nas upravičen do NEPROFITNEGA ali (drugače zapisano) socialnega stanovanja. Gospod Gantar, ki mu minister pravimo, menda (nismo pa preverjali!) na veliko žalost in jezo upravičencev zaseda s svojo družino neprofitno stanovanje v velikosti ok. 60 kvadratnih metrov stanovanjske površine in plačuje le 17.000 tolarjev stanarine. Ni kaj, tudi naši ministri so brez dvoma veliki reveži... Morda kateremu med njimi priskoči na pomoč še organizacija Karitas? NAGRADNA IGRA: POIŠČITE SE V PREPIHU Nismo razmišljali, temveč smo stisnili sprožilec footaparata in naredili Posnetek dveh gospodov, ki sta si nazdravila ob Martinu. Če se bo gospod v našem krogu našel in prepozmd, ga v trgovini Kmetijsko - gozdarske zadruge v Mislinji čaka nagrada v višini 2.500,00 tolarjev. S Prepihom se mora oglasiti v tej prodajalni, nagrado pa mu bo izročil sam poslovodja Marjan Sušeč, ki zagotavlja, da bo prodajalna tudi v zimskih mesecih dobro založena. Predstavljamo vam RUDIKEREC KUUB VISOKIM LETOM POLN VEDRINE Kljub visokim letom ga lahko srečamo na večjih cerkvenih žegnan-jih, slavjih in drugih prireditvah, saj je pevec in organist z dušo in telesom. Že dolga leta vodi pevske zbore ter jih pred nastopi pridno vadi, kot nekdaj godbenike. Ob pevski dejavnosti pa že skoraj štirindvajset let uspešno vodi in dopolnjuje muški muzej, ki je nastal prav po njegovi zaslugi. Vestno ter odgovorneje opravljal delo v tovarni in utrnila se mu je misel, da bi zavržene zanimive predmete, ki bi sicer končali na odpadu, zbiral za svoj hišni muzej. Že kmalu so mu ti zanimivi predmeti začeli utesnjevati bivaljske ter pomožne prostore, saj država takrat še ni imela kdo ve kaj posluha za te stvari. Pa vendar je dal pobudo in resorji so jo radi podprli. Vso nabrano “kramo" je prvi založil v muzej. Ta je danes že bogato založen s številnimi eksponati Rudija Kereca. Nad šesto petdeset jih je, od kmečkega orodja, pripomočkov, do tovarniških, gasilskih in drugih zanimivosti ter mnogo listin ter slik. Nemogoče je vse našteti. Bolje je, da si muzej ogledate, Rudi vam ga bo rade volje razkazal .□ Ludvik Mori Le kdo ga ne pozna, že skoraj šest desetletij živi na Muti in z Muto. v________________________________!_____________________________________________ ODPISALI “ZAPUŠČINO” Predsedniki občinskih svetov novih občin nekdanje občine Radlje so končno podpisali delitveno bilanco skupnega premoženja in tako presegli nategovanja, ki so pač značilna skoraj za sleherno delitev raznih zapuščin. Tudi v nekdanji skupni občini, iz katere so nastale štiri, so gradili večje ali pomembnejše objekte s skupnimi močmi. Celo dolgo so gradili, šole so nastajale iz treh zaporednih samoprispevkov in sovlaganjem občinskega denarja, podobno lekarne in zdravstveni domovi, vrtci, pa vse tja do tiste lepe občinske stavbe v centru mesta Radlje. Minila so leta težkih razprav in usklajevanj; vedo, kaj kdo dobi in kaj je ostalo v skupni rabi v skupnem dogovora. Pri tem je ostalo med dragim solastništvo v zdravstvu, skupno komunalno podjetje, pač najnujnejše, kar je smotrno in kar je v poslovanju in službi ljudi šiifega območja dobro utečeno. Tako so torej v Radljah dvignili kozarce tej ločitvi, poplaknili vse slabo in zastavili nova poglavja dela in sodelovanja. Iz prakse delitve so lahko tudi takšne, da eni ne dobijo namreč vemo, da si ljudje pač ob ločitvah skoraj nič, dragi vse, pa vendar, tako smo zamišljajo povsem nove vizije, velikokrat slišali ob podpisu delitvene bilance, so tu pa z leti zopet stopijo na stare izhojene poti, našli dokaj pravična merila in tako končno če ugotovijo, da le niso bile tako slabe.U prehajajo vsak na svoje. Ob tem tudi točno kvaltl VEDEŽEVANJE-TAROT 090 4489 % 090 4490 POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE NUMEROLOGIJA SANJE 1 min - 156 SIT NON - STOP Merkant com. d.o.o. ..se PRAPROTNI Kdo „ VOLKSWAGEN GROUP Pooblaščen serviser in prodajalec vozil Šaleška 15,3320 Velenje, Tel. & fax: 063 861 570 Servis: 063 853 928; Mobitel:0609 645-129 Jaz ee pa zime ne bojim! Volkswagen Group J Avtomobilizem Tokrat boste lahko prebrali zgodovino češke znamke Škoda in izvedeli kaj več o razvoju Škode Octavie. Leta 1894 je Vaclav Klement kupil bicikel, ki je bil kmalu potreben popravila, zato je napisal pismo podružnici izdelovalca teh koles. Ta mu je čez nekaj dni malomarno odgovorila, naj napiše pismo v jeziku, ki ga razumejo - pisal je namreč v češčini. Ta izkušnja je g. Klementa vzpodbudila, da je dva tedna pred koncem leta 1895 ustanovil lastno podjetje, kajti hotel je drugim prihraniti podobne težave kot jih je sam doživel, ter poskrbeti, da češke stranke ne bi bile več odvisne od uvoza iz tujine. Našel si je parttietja, izučenega mehanika Vaclava Laurina. V delavnici s 120 m2, dvema strojema na nožni pogon, sta leta 1895 delala dva delavca, ki jima je pomagal en vajenec. Avgusta 1898 seje nova tovarna pohvalila z 32 delavci, šestimi vajenci in tremi administratorji. Kolesa so šla tako dobro v prodajo, da so se morali preseliti v novo tovarno na 1100 m2, ki je še danes zgodovinsko jedro sedanjega industrijskega kompleksa v Mladi Boleslavi. V letih 1898,1899 je stekla izdelava izpopolnjenega motocikla, katerega osnova je izvirala iz hiše Werner Broz. Klement in Laurin sta si delo pametno razdelila. Klement je vodil podjetje, skrbel za tržno strategijo in negoval domače in tuje stike, Laurin pa je bil odgovoren za zidavo in širitev tovarne, postavitev Proizvodnje in nadzor nad tehničnimi procesi. Prvo serijo 150 motornih kolesje naročilo uugleško podjetje Hewetson - za te čase je bila to ogromna količina. Nemška družba Seidel und Naumann, prav tista, katere češka podružnica je vzpodbudila Klementa, jo z mladim podjetjem podpisala pogodbo o licenčni izdelavi motociklov. Z izkušnjami, ki sta jih nabrala, sta Laurin in Klement 1901. leta Postavila na cesto svoj prvi štirikolesnik, ta osebni avto so imenovali Voituretta. 1905. leta je stekla serijska proizdvodnja, izvirni dvotakmi motor so kasneje razvili v štiritaktnega z močjo 16 KM. 1903 so razširili tovarno na 3000 m2, razdeljena je Wla na tri obrate: kleparskega, kovaškega in montažnega. 1912. so dokončno opustili program motornih koles in se lotili proizvodnje osebnih avtomobilov, gospodarskih vozil, avtobusov, kmetijskih strojev, traktoijev, generatoijev in letalskih mototjev. Odprli so podružnice v mnogih evropskih, azijskih, afriških in južno ameriških mestih. Njihov nov zaščitni znak je vseboval l°vor, ker priimek Laurin namiguje na lovor. Avtomanijo lahko poslušate ob sobotah ob 9,30 vsakih štirinajst dni na Koroškem radiju. Avtomobilska industrija je v letih 1908 do 1914 cvetela. Laurin in Klement sta se specializirala za lahka osebna vozila, katerih uspehi pa so povzročili še vpeljavo nove linije športnih modelov. Med prvo svetovno vojno je proizvodnja seveda padla, izdelovati pa so morali še vojaška vozila, tovornjake, bolniške avtomobile ter vojaško opremo. Novo rojena Češkoslovaška republika je bila leta 1919 pripravljena za veliki pohod na svetovne trge. Avtomobile z emblemom LK je bilo videti na cestah od Japonske do Mehike. Gospodarska kriza je inustrialca iz Mlade Boleslave prisilila, da sa se 1925. leta povezala s Škodo iz Plzna, ki je veljala za enega največjih koncernov strojne industrije v Evropi. Povečali so število zaposlenih. Leta 1930 so imeli 3750 delavcev in 500 administrativnega osebja. Znak LK je na mreži hladilnikov ostal do leta 1926, vse nove modele pa so sporazumno imenovali Škoda. Po tem letu se je uveljavil nov znak petjenica s puščico. Ta znak je razložen sledeče: veliki krog simbolizira svetovno proizvodnjo, perjenica tehnični napredek in svetovno prodajo, puščica je prispodoba naprednih metod proizvodnje in kakovostne izdelave, krožeč znotraj peijenice pa bi naj predstavljal natančnost izdelave, smisel za tehnologijo, vizijo. Za znak jih je navdušil Indijanec, ki gaje g. Škoda kot služabnika privedel s poslovne poti po Ameriki. Sicer pa jim je očitno prinesel srečo, kajti Škoda se je z modelom 420 zaradi popularnosti, imenovanim (popular), uvrstila v sam vrh prve lige svetovnih proizvajalcev avtomobilov. Na poti k še večjemu uspehu jih je zavria draga svetovna vojna, med katero je bila tovarna v Madi Boleslavi bombardirana, po vojni pa so nove oblasti tovarno nacionalizirale in jo poimenovale Avtomobilska državna tovarna Mlada Boleslav. Vozila so še vedno ohranila ime Škoda. Zelo poznan je bil model 440, predstavljen leta 1954, katerega izvedenki sta med dragimi bili tudi Oktavija in Edicija. Ta model je bil za tista leta tako napreden, daje dobil prvo nagrado za eleganco in vozne lastnosti. Zaradi politične in gospodarske osamitve pa je češkoslovaška industrija izgubljala stik s svetovnim razvojem. Leta 1973 so izdelali milijonto Škodo 1000 MB/S 100, ki je bila v osnovi predstavljena leta 1969, kar pomeni, da so se avtomobili še vedno dobro prodajali. Sploh velik prelom je pomenila Škoda 135 in 136 iz obdobja 1986,1987, ki je kot pr\'a imela prednji pogon. 16. aprila 1991 je javna dražba Škoda tudi formalno postala četrta članica Volkswagnove skupine, kar se je poznalo tudi napribližno 800 tehničnih izboljšavah na modelu 135,136, poznanem pod imenom Favorit Škoda je bila druga članica te skupine, kije dobila certifikat ISO 9002. Danes je v Škodi zaposlenih prekol6.000 ljudi, od tega 1/3 žensk, kompleks tovarne pa pokriva kar 242 ha. OBLIKOVANJE Škodin model, ki nam je trenutno najbolj zanimiv, je Škoda Odavia. Oblikovalsko gledano ta avtomobil za Škodo ni pomembenle kot nov model, temveč kot obnovitev starega slovesa te znamke. Da bi se vrnili na nivo, ki ga je Škoda imela na začetku 20. stoletja, so bila potrebna precejšnja finančna vlaganja, ki jih je piispeval VW. V Škodi na Octavio niso gledali kot na cilj, do katerega morajo priti, temveč kot na odskočno desko, s pomočjo katere bodo začeli znova. Odavia se je razvijala pod projektno kodo SK 341, prvi designi pa izvirajo iz leta 1990. Potrebovali so res kvaliteten design v želji, da ne zgolj zamenjajo model,ampak rekonstruirajo izgubljeno identiteto te znamke. Najprej so za pomoč zaprosili Italdesign, Stile Bertone in neodvisnega češkega oblikovalca Musila. Prvotno so bi najbolj naklonjeni Italdesignu, ki je predstavil kar tri rešitve, konec leta 1992 pa je Škodino vodstvo odločilo, da potrebuje nove ideje in v sodelovanje povabilo Ditka Van Braeckela, zaposlenega v Audijevem designu. Pomembni cilji, ki si jih je zastavil pii oblikovanju tega avtomobila, so bile čiste osne linije, s pov-daikom na močni identiteti prednjega dela oziroma maski, ki izhaja iz Škodinih mask v 30. letih tega stoletja Z oblikovnimi rešitvami je hotel ustvariti kompakten avto dinamičnega izgleda, ki naj bi še vedno nazorno prikazoval svoje zgodovinske in kulturne korenine. V Škodi so izbrali Breackelov predlog in stvari so se začele hitro odvijati. Octavijin design je bil zamrznjen julija 1993. Julija 1994 je nastal Škodin oblikovalski center v Mladi Boleslavi, v katerem je bilo 17 oblikovalcev in 22 modelarjev pod vodstvom samega Van Braeckla. Za notranji design, za katerega je bil odgovoren španski oblikovalec Luis Santos, so do dobra premislili vse predloge iz različnih oblikovalskih centrov iz VW grupe. Poleg samega designa je bil velik poudarek na kvalitetnih materialih in dobri izdelavi. Oktobra leta 1996 je bila Octavia že predstavljena na Pariškem salonu. Kljub določeni podobnosti z avtomobili VW designa ima Octavia dovolj močno lastno osebnost, posebno zanimiv pa je prednji del, na katerem dve gubi motornega pokrova zaključujeta linije maske, drugi dve gubi pa dasta dodaten poudarek na Škodin znak, pri katerem se zaključita. S svojim obujenim novim elegantnim imageom je Škoda stopila na pivo stopnico na poti k obnovi te stare znamke. TaEIIOST Zima prihaja, zato preverite stanje hladilne tekočine in tekočineza pranje vetrobranskega stekla, kakor tudi stanje vaših gum in zavor, katerih enakomerna obrabljenost in delovanje sta osnovni pogoj, da se vožnja ne bo spremenila v plesanje dunajskega valčka. V naslednjem Prepihu boste lahko prebrali o Roveiju, Tgodovinl te stare mamke in oblikovanju sedanjega modela 400. Razgledi Novi tiski: ZBORNIK OB 50-LET-NICI ŠOLE NA MUTI Piše: Helena Merkač Srednja šola na Muti je tretja koroška srednja šola, ki je že dočakala in proslavila abrahama. To seje zgodilo letos junija, za ravensko gimnazijo (leta 1995) in strojnokovinarsko šolo Ravne (lani). Na tako častitljivi jubilej (bo leta 2010) čaka le še slovenjgraška srednja šola. Je pa res, da so bile v vseh teh krajih občasne poklicne šole že prej. Med “obeležitvene” dejavnosti vseh teh šol sodi tudi izdaja zbornika. Pa si poglejmo tokrat, kakšnega so pripravili na Muti. Na prvi pogled je v primeijavi z gimnazijskim in tistim, ki ga je izdala SSKS Ravne, skromnejši (najbrž naredi tak vtis montaža čmo-belih fotografij na zunanjem ovitku, sicer popestrena z živobarvnimi pasicami z besedilom), vsebinsko pa je vseeno zelo bogat in pester. Največ zaslug za to ima glavna urednica Anica Ačko, pomagal pa ji je uredniški odbor, v katerem so bili še: Anita Ambrož, Silverija Belčič, Maks Fras, Janez Juvančič, Ervin Kokošinek, Bogomir Likar, Veronika Sušnik in Stanko Zupančič. Zbornik ima vse, kar naj bi tak jubilejni zbornik imel. Najprej so to čestitke ob obletnici. Šoli na Muti jih zapišejo ravnatelj Bogomir Likar, muški župan Ivan Draušbaher ter nekdanji ravnatelj Ervin Kokošinek. Vsi pravijo, da je šola s takšnimi temelji dober obet tudi za prihodnost. Sledi pogled v preteklost, v dveh delih, z naslovoma Podobe preteklosti in Spomini na preteklost. V prvem so Bogomir Likar, Janez Juvančič, Borut Šeško in Maks Fras pregledali zgodovino poklicnega izobraževanja na Muti v letih od 1947 do 1997. Začelo seje z Industrijsko kovinarsko šolo (IKŠ) leta 1947, nadaljevalo leta 1952/53, ko seje šola preimenovala v Vajeniško šolo za razne stroke na Muti , leta 1972 z ustanovitvijo Poklicne kovinarske šole kot dislocirane enote Rudarskega šolskega centra Velenje. V šolskem letu 1973/74 so ustanovili šolo za metalurške delavce, leta 1976 šolo preimenovali v Šolski center za usmetjeno izobraževanje Muta, leta 1983 pa v CSŠ Velenje, TOZD Srednja kovinarska šola Muta. Tega leta je bila zgrajena tudi nova šola na Karavaningu. Leta 1988 je kovinarska usmeritev postala samostojna, kmetijska (ustanovljena leta 1971) in tekstilna (ustanovljena leta 1980) pa sta ostali dislocirani. Šola se je odslej imenovala Srednja kovinarska šola Muta, leta 1992 se je osamosvojila tudi tekstilna usmeritev, imeli pa so tudi dislocirani oddelek programa v poklicu zidar in tesar (prvi vpis v šolskem letu 1989/90, zadnja generacija pa konča šolanje v tem programu 1994/95). Ker ni novega vpisa, bo drugo leto zaključila šolanje zadnja generacija kovinatjev. Kot ugotavlja v nadaljevanju Franček Lasbaher, ki jemlje muško petdesetletnico kot popotnico za novo tisočletje, je odlika te šole ravno v tem, “da seje skozi vsa leta zelo ustrezno prilagajala sprotnim izobraževalnim potrebam v koroški krajini”; prav v tej “življenjski prožnosti” vidi predstojnik Koroške enote Zavoda za šolstvo “najboljšo popotnico zanjo na prehodu v novo tisočletje”. Podobo preteklosti srednje šole na Muti pomagajo nato v nadaljevanju zbornika izrisati še Borut Šeško (o kmetijski šoli), Hrabro Sterdin (kako je gospodarstvo vplivalo na oblikovanje programov), Marko Veronik (o gradbeni šoli) in Herbert Hedl (o kmetijski šoli). Sklop o preteklosti je nato lepo zaokrožen s “Spomini na šolo”. V njih več danes pomembnih Korošcev zapiše spomine na šolska leta, prav tako pa uredništvo objavi reprodukcije slikatjev Repnikov (Antona, Janeza in Braneta) ter verze pesnice Milene Cigler. Vsi so bili nekoč učenci oz. učitelji muške šole. Podoba sedanjosti se v nadaljevanju začne z ravnateljevo predstavitvijo “danes in jutri”. Tako iz tega zapisa izvemo, daje danes na šoli 37 zaposlenih in | 300 dijakov v 3- in 2-letnem programu tekstilstva ter 2-letnem programu strojništva. Na začetku letošnjega šolskega leta so vpisali tudi 60 dijakov v nov 3-letni program podjetniško poslovanje, dobili pa so tudi dovoljenje za program 3 plus 2 v tekstilni usmeritvi. Če listamo muški almanah naprej, najdemo zapise vodij aktivov ter mentorjev mnogih različnih dejavnosti, ki tudi živijo na tej šoli. V tem sklopu je tudi druga “umetniška” stran, tokrat z dosežki (pesmimi, slikami, tudi modnimi skicami) (bivših) učencev te šole. Tretji in zadnji razdelek v zborniku so tabele, grafi in seznami (vseh dozdajšnjih dijakov, odraslih in učiteljev) ter seznami in fotografije vseh, ki so danes na šoli. Zanimive so misli ob fotografijah razre- dov; čeprav kratke, kar nekaj povedo o tistih, kijih zapišejo. Zbornik ob 50-letnici muške srednje šole je gotovo ena skibneje urejenih in izdelanih tovrstnih publikacij (tudi v tiskarskem pogledu; tiskal je Forma film s Prevalj). Ves čas je čutiti tudi skrb, da knjižica z ogromno podatki ne bi bila suhoparna. Treba je reči, da res ni.Q V slovo ANTONU MATV0ZU Na starotrškem pokopališču v Slovenj Gradai m' je sredi oktobra velika £W nino/iea žalujočih poslovila m vzela zadnje slovo od tragično preminulega Antona Matvoza, pd. Bricmana z Gmajne pri Slovenj Gradcu. Rajni Toni se rodil 15. aprila 1952. Nerazumljivo, tragično je umrl ponoči 10. oktobra 1997, komaj v 46 letu življenja, v svojih najlepših moških letih. Po izobrazbi in poklicu je bil pravnik. Doma je tudi kmetoval. Bilje živahen, izredno dober človek. Skrben, ljubeč mož in očka. Gostoljuben, dober sosed, prijatelj. Strokovno je bil dobro podkovan, tovariški sodelavec je bil, da je malo takih. Ni poznal samo enoličnega, zagrizenega dela, poznal je tudi dobro voljo, šalo in smeh. Vedel je, da je za uspešno delo dobra volja skoraj enakega pomena kot znanje in strokovnost. Domačijo na Gmajni sta z ženo Marico lepo uredila in posodobila ter na njej tudi uspešno gospodarila. Toni je ljubil naravo, živel je z njo, zato je bil tudi lovec, ki je bolj užival pri opazovanju divjadi kot pri streljanju. Tudi član gasilskega društva je bil dolga leta. Vsi, ki smo rajnega, tragično preminulega Toneta poznali, smo ga imeli radi. Njegov delež pri razvoju našega, koroškega kmetijskega zadružništva je velik in dragocen. Hvala, dragi prijatelj Tone! Hvala za vse, kar si v svojem mnogo prekratkem življenju dobrega naredil. Pogrešali te bodo tvoji prijatelji in znanci, sodelavci, sosedje, lovci, gasilci, člani ZB in mnogi drugi, vsi, ki so te poznali. Najbolj pa tvoja ljubljena žena Marica, tvoja hčerka Valerija in tvoj sin Nace. In seveda tudi tvoj dom in domačija pri Bricmanu na Gmajni, odkoder je tako lep pogled na tvoj Slovenj Gradec in vso Mislinjsko dolino ter na našo koroško krajino. Rok Gorenšek Šport [*®ŠKG Piše: Ivo Mlakar NfiDffRJEN ROD DRfIVOGRfIJSKIH NOGOMETAŠEV Sadovi uspešnega dela dravograjske nogometne šole so vidni tudi v ligaškem tekmovanju mladincev in kadetov dravograjskega kluba. Obe selekciji z velikim uspehom nastopata v vzhodni skupini II. slovenske lige. Mladinci Dravograda, ki jih vodi trener Darko Žižek, so jesenski prvaki druge lige in imajo veliko možnost, da se uvrstijo v enotno prvo ligo. V pravkar končanem prvem delu prvenstva so mladi Dravograjčani osvojili 1. mesto s kar petimi točkami več od drugouvrščenega Železničarja iz Maribora. Svoje nasprotnike so premagovali tako doma kot v gosteh z izredno všečno in učinkovito igro, tako da se ni bati, da spomladi ne bi s podobno igro dosegli željenega cilja. Vrstni red po prvem delu: 1. Dravograd 31 točk, 2. Železničar 26,3. Bakovci 22, 4. Beltinci 21,5. Starše 17., itd. V drugi kadetski ligi - vzhod so po jesenskem delu prvenstva na čelu razpredelnice mladi nogometaši mari-borskega Železničarja, Dravograjčani pa so osvojili 2. mesto s točko zaostanka in prav tako lepimi možnostmi, da se, podobno kot njihovi starejši vrsmiki. "zavihtijo" v višji rang tekmovanja. Vrstni red po jesenskem delu: 1. Železničar 30 točk, 2. Dravograd 29, 3. Nafta 28,4. ERA Šmartno 20, 5. Krško 19, itd. JESENSKA NASLOVA MEŽI IN REKREATORJEM V obeh občinskih nogometnih ligah Dravograda so sklenili jesenski del prvenstva. V A ligi so si naslov priigrali nogometaši Meže Mesarije Šlebnik, ki so v zadnjih treh tekmah osvojili kar 7 točk in tako krepko prehiteli drugouvrščeno ekipo Koroških pekam. V ligi nastopa letos 10 ekip, na polovici tekmovanja pa so najboljši strelci Zdravko Navodnik, Darko Ozanič in Marko Prevolčič. Vrstni red: Meža Mesarija Šlebnik 21 točk, Koroške pekarne L 16, Domit 14, Otiški Vrh in Libeliče po 13, Črneče 12, HIT Gorče 10, Vič in Šentjanž po 9 ter GO GO 8 točk. V B ligi, kjer letos sodeluje 8 ekip, bodo na 1. mestu prezimili Rekreatoiji pred Bukovsko vasjo in Podklancem. Ekipa Rekreatoijev je v zadnjih dveh tekmah visoko premagala drugo ekipo Koroških pekam in Sokole, medtem ko je Bukovska vas v zadnji tekmi prvega dela prvenstva dosegla le neodločen izid proti zadnjeuvrščenemu Doču. Vrstni red: Rekreatorji 18 točk, Bukovska vas 14, Podklanc 12, Pavliji in Koroške pekarne II. po 8, Odpisani Libeliče 7, Sokoli 6 in Doč 5 točk. NA VRHU ZNOVA NOGOMETAŠI POLENE Končan je jesenski del prvenstva v koroški ligi malega nogometa, ki se odvija na območju občin Ravne -Prevalje in Mežica. Med 12-timi ekipami so naslov jesenskega prvaka pričakovano osvojili nogometaši Polene, ki se ponašajo že z desetimi naslovi prvaka te lige. V zadnjih dveh tekmah so Polenčani sicer osvojili le eno samo točko v dvoboju s Trgovino Grad, medtem ko so izgubili proti Riversom, toda kljub temu so obdržali minimalno prednost pred drugouvrščeno Aromo in tretjeuvrščeni ekipi Macom computers in Meduze. Stanje po jesenskem delu tekmovanja: Polena 25 točk, Aroma 23,Macom computers in Meduze 22, Trgovina Grad in Riversi 19, Demokrati in Trgovina Maxi 14, Sorbii 12, Amaterji 10, Avto Muršič Leše 5 in Čečovje 2 točki. Dobljani, za katere že šesto leto zapored igra Ravenčan Bojan Mlakar, letos pa sta se ekipi priključila še bivša Fužinar-jeva odbojkarja Ožbi Zmagaj in Teo Torej - trener ekipe je Mežičan Bojan Ivartnik - so v pokalu evropske zveze dobili za nasprotnika ekipo Bosne Kalesije iz Tuzle. Po gladki zmagi doma s 3:0 je ekipa, katere kapetan in "duhovni” vodja je domačin iz Doba Martin Micheu, sicer izgubila povramo srečanje v Tuzli z 2:3, toda že z osvojitvijo prvih dveh nizov si je zagotovila napredovanje. Tako bodo odbojkarji Doba, katerih generalni pokrovitelj je avstrijska pivovarna Puntigamer, konec meseca nastopili na turnirju štirih ekip v Sofiji v Bolgariji. Za odbojkarski klub Dob, ki je tudi nekakšen povezovalec med športniki večinskega naroda in slovenske narodne skupnosti na Koroškem, je uvrstitev v 2. kolo pokala CEV največji uspeh v 15-letni zgodovini kluba. Ob tem jubilejnem zmagoslavju bodo Dobljani kmalu dobili kot nagrado težko pričakovani športni objekt, dvorano, ki se gradi v Pliberku in v kateri naj bi spomladi že igrali prvenstvene tekme. ODBOJKARJI FUZI-NARJA SO SE POSLOVILI OD EVROPE Ravenski odbojkatji, ki so se v minulem prvenstvu 1. A slovenske lige uvrstili na 4. mesto in si s tem pridobili pravico nastopa v tekmovanju evropske odbojkarske zveze, niso imeli sreče z žrebom. Za naspromika v 1. kolu pokala CEV so dobili odlično poljsko ekipo Morze iz Szczecina in, kot se je izkazalo, ekipi, ki imajo v svoji sredi kar štiri reprezentante Poljske in enega ukrajinskega reprezentanta, niso bili kos. Na prvi tekmi na Ravnali so odbojkaiji Fužinarja pred nabito polno dvorano zaigrali odlično, pa vendar izgubili srečanje tesno s 3:2, potem ko so že-vodili z 2:1 v nizih. Žal na Poljskem čez teden dni varovanci trenerja Branka Goloba niso ponovili dobre igre in doživeli so hud poraz s 3:0. Po izpadu iz evropskega tekmovanja se bodo Ravenčani predvsem osredotočili na domače prvenstvo in pokal, kjer bodo poskušali doseči uvrstitve povsem pri vrhu. To pomeni, da si “fužinarji” želijo predvsem uvrstitev v finale slovenskega pokalnega tekmovanja in plasma med najboljše v državnem prvenstvu.O Trgovsko podjetje d.d. Žila Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tei: 0602 41 127, 41 426 Fax: 0602 43 756 Poslovalnica ALPINA - BISERKA DOBLJANI NA TORNIR V BOLGARIJO Odbojkarji avstrijskega prvoligaša Puntigamer Doba. iz male vasice pri Plibetku, praznujejo letos 15. obletnico ustanovitve kluba, ki je vseskozi tudi član Slovenske športne zveze na avstrijskem Koroškem. Po zadnji odlični uvrstitvi na 4. mesto v prvenstvu prve državne lige so se Dobljani tudi uvrstili v pokalno tekmovanje evropske odbojkarske zveze ali pokal CEV. Že v uvodni tekmi pa so dosegli izjemen uspeh in sc “prebili” v 2. kolo tega uglednega tekmovanja. Trg svobode 2 Slovenj Gradec udobni in lepi čevlji za jesen in zimo torbice ita bižuterija ita kozmetika ta sredstva za nego las in zob Vse za žametni navdih in zapeljivost sodobne ženske lj ____________________________________________ ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI Glosirana črna kronika Vsako obdobje ima svoje značilnosti in črna kronika ni izjema. Vendar se tudi dober poznavalec tega področja lahko začudi nad kopico podobnih dogodkov v nekem obdobju * tokrat pač koroške črne kronike. V zadnjih štirinajstih dneh se je namreč pripetila kopica prometnih nezgod z istim imenovalcem - 'voznik je nenadoma zapeljal na nasprotno stran ceste' - je suhoparno zapisano v policijskih sporočilih.__________________________________________ Drugi skupni imenovalec pa je verjetno povezan tudi s prihajajočimi mrzlimi dnevni - toliko požarov, kot v obdobju, ki ga tokrat zajemam v svoji črni kroniki, ne pomnim že lep čas. Zanimivi pa so predvsem zaradi vzrokov. No, pa o skupnih imenovalcih nekoliko kasneje, zdaj pa k - na srečo - bolj redkemu dogodku. Poštni rop 29. 10. 97 ob 18.45 je v prostore pošte v Mislinji vstopil zamaskiran neznanec. Uslužbenki je zagrozil s pištolo v rokah in zahteval denar. Izročila mu je okoli 1.000.000 tolarjev in 3500 nemških mark. Neznanec je takoj zapustil prostore in izginil. Policisti za roparjem še poizvedujejo. Samonapad Ostajam pri bolj neobičajnih dogodkih. Prvi med njimi je spočetka zvenel precej resno in zaskrbljujoče, kasneje pa... Na policijski postaji v Radljah ob Dravi seje namreč 24. 10. ob 2. nočni (ali jutranji) uri oglasil voznik tovornega avtomobila, avstrijski državljan R.B. Povedal je, da naj bi ga na parkirnem prostoru pred nekim gostinskim lokalom v Radljah ob Dravi, pretepli in oropali neznanci ter mu odvzeli 2000 avstrijskih šilingov, last zasebnega podjetnika iz Avstrije, pri katerem je zaposlen. Policisti zgodbi niso povsem verjeli in imeli so prav. Z ogledom kraja domnevnega dogodka in z zbiranjem obvestil so namreč ugotovili, da si je voznik dejanje v celoti izmislil. Denar je namreč porabil za nakup hrane in popivanje v gostinskih lokalih v Radljah ob Dravi. Ko se je opil, je med sestopanjem s tovornjaka padel s stopnice in se lažje poškodoval po glavi. Avstrijec je kasneje policistom priznal, da je z izmišljeno zgodbo poskušal delodajalcu prikriti, kako je denar dejansko porabil. Napovedal “big beng” Poseben postopek za nadaljevanje popivanja pa si je izmislil Radeljčan R.Z. Na sam dan mrtvih je kmalu po polnoči na telefonsko številko 113 poklical neznanec in zagrozil, da bo v petih ali desetih minutah pred gostin- skim lokalom v Radljah ob Dravi eksplodirala nastavljena bomba. Policisti iz Radelj ob Dravi so takoj po prejemu obvestila opravili pregled okolice gostilne, vendar eksplozivnega telesa niso našli. Kasneje so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je bil neznani klicatelj v resnici R.Z. iz občine Radlje ob Dravi. Lažno obvestilo je dal zaradi tega, ker mu natakarica zaradi njegove očitne vinjenosti ni več hotela postreči z alkoholno pijačo in se ji je na tak neslan način želel maščevati. Končal bo pri sodniku za prekrške. Tankali so Pri svojevrstnem nočnem ropu so policisti dne 4. 11. zalotili - bilo je okoli enih po polnoči - T.P., B.T. in I.P. iz Pameč, ki so iz rezervoarja tovornega vozila zasebnega avtoprevoznika J.Z iz Pameč z gumijasto cevko pretočili 60 litrov goriva. Zatem so 30 litrov pretočili v osebni avtomobil T.P. Pri poskusu natakanja še drugih 30 litrov goriva so jih, kot že rečeno, zalotili policisti. Smrt voznika Kot sem zapisal v uvodu tokratne črne kronike, se je v minulem obdobju zgodilo več prometnih nesreč z istim imenovalcem. Žal je ena izmed njih terjala tudi človeško življenje. Zgodila seje 28. 10. 97 ob 17.05 na magistral- ni cesti Dravograd - Slovenj Gradec v Bukovski vasi. Voznik osebnega avtomobila D.Š. iz Otiškega vrha je zunaj kraja Bukovska vas v levem ovinku nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v osebni avtomobil, ki ga je pravilno naproti pripeljal F.P. iz Pameč pri Slovenj Gradcu. Čelno trčenje je bilo tako močno, da je voznik D.Š. kmalu po nesreči umrl v bolnišnici v Slovenj Gradcu, voznik drugega osebnega avtomobila in njegova sopotnica pa sta bila huje poškodovana. Obe vozili sta bili povsem uničeni, tako da gmotna škoda znaša najmanj 2,200.000 tolarjev. Trčila v Avstrijca Dne 30. 10. 97 ob 6.45 je voznica osebnega avtomobila O.G. z Raven na Koroškem vozila po magistralni cesti iz Dravograda proti Radljam ob Dravi. Zunaj naselja Gortina je nenadoma zapeljala na levi vozni pas in trčila v osebni avtomobil avstrijskega državljana W.L., ki ji je pravilno pripeljal naproti. V trčenju sta se Avstrijec in njegova sopotnica lažje poškodovala. Iz ovinka V desnem nepreglednem ovinku na Prevaljah pa je dne 31. 10. ob 23.10 nenadoma na levo stran zapeljal tudi voznik osebnega avtomobila D.R. s Prevalj. Prav tedaj mu je naproti pravilno pripeljala voznica osebnega avtomobila M.O. in vozili sta trčili. Pri tem se je huje poškodoval voznik D.R., voznica in njena sopotnica v drugem vozilu pa sta se le lažje poškodovali. Gmotna škoda znaša okoli 600.000 tolarjev. Pod traktor Nezgoda, tovrstno običajno prištevamo med delovne, ki seje pripetila 24. 10. popoldne v Završah, ni nastala zaradi nenadnega zavijanja v levo. Pripetila seje namreč traktoristu A.K. iz tega kraja, ki je na s prikolico gnojevke vozil po strmem travniku blizu domače hiše. Med vožnjo je prikolica na spolzki travi pričela drseti in potiskati traktor pred seboj. Traktorist je zaradi tega izgubil oblast nad delovnim strojem in tako prikolica kot traktor sta se obrnila na bok. Voznika Statistika V oktobru letos se je na koroških cestah pripetilo 131 prometnih nezgod, dve osebi sta v njih izgubili življenje. Tudi mesec poprej je bilo število smrtnih žrtev enako, nezgod pa je skupno bilo 145. Meseca oktobra leta 1996 je bilo prometnih nezgod 141, v njih pa je ena oseba izgubila življenje- Sodniku za prekrške so prejšnji mesec policisti zaradi kršenja cestnoprometnih predpisov predali 500 udeleženevcev, mesec poprej 445, oktobra lani pa 454. Mandatno so v oktobru 1997 kaznovali 1804 krišiteljev CPP, mesec poprej 1970, oktobra lani pa 1945. V oktobru letos so policisti zaznali 133 pojavov z elementi kaznivega dejanja, mesec poprej 118, lani oktobra pa 97. Zaradi kršitev javnega reda in miru so sodniku za prekrške prejšnji mesec podali 50 predlogov. Mesec poprej 63 in oktobra lani 78 predlogov. Požarov je bilo prejšnji mesec 7, delovni nezgodi 2, mesec poprej so bile 4 delovne nezgode in 5 požarov, lani oktobra pa je bilo obojega po 4. Preko koroških mejnih prehodov je prejšnji mesec “vandralo” 251.000 ljudi, mesec poprej 244.579 in oktobra lani 305.967 ljudi. VIR: STATISTIKA UNZ SLOVENJ GRADEC Glosirana črna kronika je vrglo s traktorja in ker delovni stroj ni imel varnostnega loka, je A.K. obležal pod njim ter se hudo poškodoval. Nekaj kasneje ga je našel sin in ga oživljal z umetnim dihanjem. A.K. je bil zatem prepeljal v slovenjgraško bolnišnico. Nesreča v hidroelektrarni Prava delovna nezgoda se je zgodila 4- 11. 97 ob 17.30 v hidroelektrarni Ožbalt. Tega dne je A.B. iz Ljubljane, skupaj s sodelavci, opravljal meritve pretoka reke Drave. Med dviganjem jeklene košare iz turbinskega vtoka drugega agregata HE Ožbalt je z levo roko držal za jekleno vrv, na kateri je bila pripeta prazna košara, da se pri dviganju ne bi obrnila. Vendar delavec ni pravočasno izpustil jeklene vrvi in škripec mu je stisnil ter pri prvem členku odščipnil mezinec na levi roki. Odpeljali so ga v bolnišnico Maribor, kjer je ostal na zdravljenju. Poškodba motorista Hudo poškodoval se je motorist A.P. iz Slovenj Gradca, ki ga je dne 26. 10. °b 18.55. uri z neregistriranim motornim kolesom na krajevni cesti Slovenj Gradec - Podgorje v blagem desnem ovinku zaneslo preko roba vozišča na peščeno bankino, kjer je izgubil ravnotežje, padel in se hudo poškodoval. Policist je odskočil Delovno nezgodo z zelo hudimi posledicami bi lahko doživel tudi Policist PP Ravne na Koroškem dne 5- 11. 97. Le svojemu hitremu in prisebnemu reagiranju se lahko zahvali, daje ostal nepoškodovan. Tega dne je namreč ob 01.40. uri na regionalni cesti Kotlje - Slovenj Gradec ustavljal neznanega voznika osebnega avtomobila, ki je z veliko hitrostjo vozil iz Slovenj Gradca proti Kotljam. Ko je neznanec pripeljal do policista, je z vozilom s pospešeno hitrostjo zapeljal še nekoliko v desno proti njemu. Policist je bil toliko priseben, da se je s skokom v jarek izognil trčenju. Pri tem je luč, s katero je ustavljal avtomobil, zadela njegovo pločevino in jo je odbilo 18 metrov vstran. Kot že rečeno, je policist na srečo ostal nepoškodovan, za nevarnim voznikom pa policisti še poizvedujejo. Ga je zeblo? Policijske kronike nas poučujejo, daje vzrokov za požar skorajda toliko, kolikor je vžigalic v šibični škatlici. No, v minulem obdobju smo lahko spoznali še enega. 29. 10. je namreč prišlo do požara v eni izmed stanovanjskih hiš v Slovenj Gradcu. Ogenj naj bi bil izbruhnil zaradi vžiga bombažne odeje, s katero je bil pokrit prižgan električni štedilnik. Ni kaj, ta štedilnik je moralo zares močno “zebsti”, saj si drugače ne gre predstavljati, zakaj nekdo z deko pokrije prižgan električni štedilnik. No, tega vsekakor ne gre posnemati ali ponoviti. Škoda, ki je nastala v tem požaru, znaša namreč kar dober milijon tolarjev! Smrt v ognju Žal pa vsi požari ne minejo vedno samo z gmotno škodo. Tako je ogenj, ki je izbruhnil dne 3. 11. 97 ob 22.00 uri v stanovanjski hiši v Pamečah pri Slovenj Gradcu, terjal življenje lastnika F.A. Tukaj pa je svojo vlogo zares odigral tudi mraz. Po ugotovitvah policije je namreč do požara prišlo v spalnici stanovanjske hiše, kjer se je vžgala na električno omrežje priključena ogrevalna odeja. Nastal je gost dim, ki se je razširil po vsej hiši. In tako se je zastrupil tudi lastnik, ki je spal na kavču v kabinetu pred spalnico in je bil doma sam. Kljub hitremu posredovanju gasilcev in zdravnika lastniku hiše ni bilo več moč pomagati - umrl je zaradi zastrupitve z ogljikovim dioksidom. Gost v kleti Nič kaj ljubega gosta so imeli dne 3. 11. 97 ob 16.00 uri v kleti stanovanjske hiše A.P. v Dravogradu. Izbruhnil je namreč požar, ogenj pa se je, po podatkih policistov, “skrival” v eni izmed štirih vreč, v katerih je lastnik pred 14. dnevi shranil sveže koruzne storže. Skupna gmotna škoda znaša dobrih 100.000 tolarjev. Ogenj na paletah Goreti je pričelo še 1. 11. 97 ob 20.55 na lesenih garažah. Last S.H. in J.K. iz Slovenj Gradca. Zakaj je do požara prišlo, še ni znano, goreti pa naj bi pričelo na paletah lesa, zloženih v neposredni bližini obeh garaž. Razneslo je peč Istega dne je prišlo še do enega precej nenavadnega dogodka: Okoli 18.20. ure je namreč razneslo peč za centralno ogrevanje v kurilnici stanovanjske hiše, last S.S. iz občine Slovenj Gradec. Do eksplozije je prišlo zaradi previsoke temperature vode v rezervoarju peči. Zaradi eksplozije je bila uničena peč, izteklo pa je tudi 30 litrov vode, tako da skupna gmotna škoda znaša dobrih 350.000 tolarjev. Zgorel čebelnjak Skoraj 600.000 tolarjev škode pa je imel J.S., ki mu je v Radušah, še pred prihodom gasilcev, do tal pogorel čebelnjak. V njem je bilo 14 panjev, vsak pa je bil naseljen s 25.000 čebelami, tako daje škoda zares ogromna. Našpičeno Kratko policijsko sporočilo: “Dne 25. 10. 97 ob 23.00 je v gostinskem lokalu “Špic bar” na Ronkovi ulici v Slovenj Gradcu prišlo do prepira med B.K. in M.D., oba doma iz občine Slovenj Gradec. Med prepirom je B. z glavo udaril M. v obraz in mu prizadejal hudo poškodobno (zlom nosne kosti). Zoper B. bodo policisti napisali kazensko ovadbo.” Rene, prijatelj mojega prijatelja “bifedžije” Mirana: “Dejanja B. seveda ne gre opravičevati, vendar povsem na dlani je, da se je pripir v lokalu s takšnim imenom moral “zašpičiti”. No, takšnemu koncu se seveda nihče ni mogel nadejati, še najmanj pa prizadeti. Če bi se namreč stvari vedno dogajale v skladu z imenom, bi v lokalu mojega prijatelja Mirana (Rene - spomnite se nadaljevanke Alo, Alo! - nujno potrebna opomba pisca), kaj kmalu lahko pričakovali kakšnega Nemca, seveda ne kot turista, marveč v uniformi, pa še kakšna mlada dama iz resistance bi se lahko pojavila. No, seveda bi v takem primeru vsem lahko ponudili značilno francosko jed: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem!”Q TJ. Fotografija prometne nesreče, ki se je zgodila ^•11. 1997 ob 11.55 uri na magistralni cesti izven naselja Muta. Vzrok je bila prekratka varnostna razdalja. Naj bo pričujoča fotografija opozorilo na zimske cestne razmere, ko je varnostna razdalja še kako pomembna. Foto: Arhiv UNZ Slovenj Gradec Nasveti KRAVATA NAREDI ČLOVEKA Svila je prišla v naše kraje pod rimskim cesarjem Justinjanom, po svilni cesti, ki je vodila od Kitajske preko Notranje Azije do Sredozemskega motja. Mehka, nežna, čvrsta, trdna nit je bila domena bogatih slojev. Kitajci pa so sviloprejstvo, kot še toliko drugih reči, gojili že mnogo pred nami. 2600 let pred Kristusom so iz malih kokonov sviloprejke bridobivali metrske svilne niti. Kravata, navečkrat svilena, pa je tavno kupite, odnesete domov, pogledate, kakšne barve je obleka najdražjega ali pa vaša lastna, in vklopite domišljijo. Pri naslednejm obisku v trgovini boste že natančno vedeli, kak spekter barv in kontur potrebujete. Kontura je tista barva, s katero oblikujete željeni motiv in zaradi nje se vam barve za svilo ne bodo razlivale preko začrtanega. Dobite jih seveda v vseh odtenkih, pa tudi prozorno, če boste tako želeli. Konturo posušite in šele novejšega izvora. Prihaja z dvora Ludvika XIV., njegovi hrvaški najemniki - croati - so nosili ovratne rute, ki so jih Francozi enostavno poimenovali po njihovih lasmikih - kravate. Dan danes je kravata postala skoraj statusni simbol, vendar ni več samo moška domena. Kravatni tig je eden najživah-nejših, tako barvno kot tudi po oblikah, ki krasijo “okolivratnedopopke”. UNIKATI To, da kravato pač kupiš v trgovini, ko kupuješ ostalo garderobo, ni več moderno. Najbolje je, da imaš unikatno kravato. Barvanje kravat pa je tista domena, ki je najbrž bolj ženska kot moška. Moderne trgovine z umetniškimi barvami, čopiči, raznoraznimi mastmi za oblikovanje premorejo tudi barvno še neobdelane svilene modne dodatke. Kravate, najrazličnejših dimenzij in vtkanih vzorcev, ovratne šale in rute, pa robčke enos- nato začnite z nanašanjem barv. Še beseda o čopiču; naj bo, tako kot vse sestavine, namenjen slikanju na svilo. Ste že pobarvali? Nikar ne pozabite še zadnje strani kravate, tako bo unikami izdelek popoln. VEZANJE In že smo pri zadnjem delu kravatnega rituala, vezanju. To je posebna umetnost, ki med mladimi izumira. Obstaja ničkoliko vozlov, s katerimi si lahko trak, ki smo ga pobarvali, zavežemo okoli vratu. Tega vam pač tukaj in zdaj ne morem prikazati. Lahko pa si pomagate s kakšnim priročnikom, pa tudi na internetu - našem vsevednem prijatelju - je nekaj tovrstnih prijemov nazorno prikazanih. Starejši gospodje pa so idealna rešitev pred pozabo te urnemosti. Veste, tudi mi, ki kdaj pa kdaj barvno zaznamujemo kakšno kravato, lahko pripomoremo k povečanju števila kra-vatoljubov. □ KARIN POTOČNIK vas OVEN: Za Ovne spet malce naporno obdobje, ko se spopadata močna volja in pomanjkanje energije. Ne preostane drugega, kot modro varčevanje, učinek bo enak ali celo boljši, kot če bi se zaletavali v napačno smer. Za takšno taktiko imate vso zvezdno podporo - disciplinirano se lahko posvetite intelektualnemu delu in stikom z izbranimi prijatelji, ljubezenske avanture pa - kdaj dragic. BIK: Tudi Bikom so energetske zaloge malo pošle, nikakor pa zato ne posedajte doma. Pestovanje skrbi in strahov ne bi ničesar izboljšalo. Medtem pa bi lahko zamudili imenitne izkušnje, povezane s potovanjem, s spoznavanjem novih življenjskih modrosti in predvsem možnosti za poglobljena ljubezenska doživetja - ne gre torej za avanturo, temveč za trajnejše izkustvo. Ci* , DVOJČEK: Če imate opravka s kakršnim koli zagovomištvom, pa naj gre navadno šolsko spraševanje ali za zagovaijanje velikih poslovnih odločitev, ’ zvezde te dni še posebej podpirajo. Z enim samim pogojem - pustite tudi drage do besede in poslušajte, kaj govorijo. Zdi se, da boste zdaj morali z blagimi sredstvi poseči tudi v zadeve, ki povezujejo več generacij vaše družine. RAK: Majhen padec razpoloženja lahko pričakujete v prihodnjih dneh in željo po umiku. Srce vas sicer vleče v razigrana doživetja, razum pa vam nalaga še več opravil kot doslej - mimogrede jih boste zmogli, saj si znate razdeliti delo. Ostalo bo še dovolj časa in priložnosti za opazovanje, kaj vam lahko priredijo tisti, ki jih imate najraje. Le odkrito jim povejte, kaj sprejmete, česa pa ne. LEV: Proti koncu meseca znova v vrhunski formi in obenem spet v skušnjavi, da bi svoj Jaz postavili tako visoko, da bo za drage komaj še opazen. Ne poudaijajte tistega, kar se že brez tega od daleč vidi: vaše zasluge za gladko tekoče delo, vaš občutek za osebno urejenost in zdravstveno osveščenost, vaš ponos na družino in dom, vaši izvirni prijatelji, manj pa trenutno - ljubezenska vročekrvnost DEVICA: Morda v daljšem obdobju, zaznamovanem z materialnimi interesi, še niste povsem odprli srca - v tem primera vas lahko draga polovica novembra prijetno preseneti. Najprej se boste branili, pa ne dolgo. V novih ali dosedanjih čustvenih zvezah lahko doživite harmonično jesen in zgladite še tako trdovrame nesporazume, povezane z domačimi ali službenimi obveznostmi. TEHTNICA: Redko se vam dogaja, da bi se osredotočili v tolikšni meri na dom, kot se vam obeta zadnje novembrske dni. K družini bodo usmerjene materialne skrbi, za domače boste opravljali "tajniške” ali - diplomatske posle, doma se boste najbolje počutili in če so le okoliščine ustrezne, boste doma doživljali tudi renesanso intimnih čustev. Poskrbeli boste, da se ne zgodi prav nasprotno. ŠKORPIJON: Iz krajšega zatišja na polovici meseca se boste dvignili v pravo “medijsko zvezdo” v okolju, ki ga obvladujete. Lahko bi s svojo odmevno prisotnostjo celo pretiravali in malo zanemarili vsakdanje obveznosti pa tudi skrb za zdravstveno ravnotežje. Evforično obdobje bo kmalu minilo, trajnejše pa bodo vaše družinske korenine - kljub občasnim konfliktom imate tukaj tudi vso materialno podporo. STRELEC: Če so vas zvezde za krajši čas napotile v namerno osamljenost, boste zdržali najdlje do 23. novembra. Potem bo vaša osebnost zablestela v vsem sijaju, duhovitost in trezna presoja aktualnih dogodkov pa vam bosta še dvigali “ceno” pri prijateljih, manj pa pri “uradnih” osebah, ki bi lahko kaj storile za vaše statusno napredovanje. Morda bodo spregledali malo kasneje. KOZOROG: Zvezde še podpirajo vašo navadico, da na skrivaj tehtate in preračunavate. Začutili ste, da gre zdaj za prelomne odločitve, ki se nanašajo na materialno plat vašega življenja, zato ste še toliko bolj angažirani. Ker so odprte tudi vaše “srčne karte”, lahko vsaj osnovne nakane predebatirate skupaj s tistimi, ki jih vaše skrivne odločitve zadevajo. VODNAR: Bodite korekmi do prijateljev in ne pretiravajte, ker so zadeve preveč prozorne. Takoj bi vas odkrili, le zaradi vljudnosti pa bi zatisnili eno oko. Takšnih zapletov pa prav zdaj nič ne potrebujete, saj ne prekipevate ravno od radosti. Prijateljski stiki pa vam lahko najhitreje pomagajo, da sebi in dragim razvedrite turobne jesenske dni. RIBI: Kak dan spremenljivega razpoloženja vas ne bo oviral, da ne bi zaplavali v srečne vode. Ne nalagajte si preveč obveznosti doma, raje izkoristite zvezdne darove in se posvetite svojim poslom, svojim prijateljem in če ste še čustveno nevezani, kakšnemu prijetnemu ljubezenskemu presenečenju. Tudi študij in drage intelektualne zaposlitve boste z malo samodiscipline odlično krmarili. @ « Borza ODKUPUJEMO DELNICE: GORENJE VELENJE G in B, PETROL B, KRKA B, SAVA KRANJ G in B, RADENSKA B, PIVOVARNA LAŠKO in UNION G in B, JUTEKS ŽALEC G, B in D, HEUOS B, CEMENTARNA TRBOVLJE G, Bin C. • Prodajamo delnice na boni Slovenj Gradec, tel: 0602 429-08 Ljubljana, tel: 061125-80-74 {( fcOIDOCOiM Največji dnevni porast smo zabeležili v četrtek, in sicer pri prednostnih delnicah Rogaške ZHT. Porast je znašal kar 67,7 odstotkov. V nasprotno smer pa se je največ spremenila vrednost rednih delnic Bohor. Pri trgovanju z obveznicami je bilo največ poslov sklenjenih z republiškami obveznicami ter obveznicami Slovenskega odškodninskega sklada druge izdaje. Tudi s hipotekarnimi obveznicami BTC-ja se jc kar nekaj dogajalo. Zadnji dogodki so nekako potrdili pravilo, da slovenski trg vrednostnih papirjev absorbira samo negativne informacije, ki prihajajo iz tujine. Lep primer so delnice SKB banke, ki so sprva porastle, nadaljnji trend pa je izključno samo negativen. Se bolj negativen pa je postal, ko so tuji analitiki prodali neugodno analizo poslovnih rezultatov. Podobno se je zgodilo tudi pri borznem zlomu, ki smo ga zabelelžili prejšni teden. Negativna informacija nas je dosegla zelo hitro, ko pa pride do stabiliziranja zadev, se situacija nekoliko ustavi. V tujini smo že zabeležili popravek indeksov, pri nas pa za enkrat o tem še ni duha ne sluha. Obseg trgovanja na borzi bo v prihodnje pokazal, kam točno bodo šli tečaji. Ob slabi likvidnosti lahko pričakujemo kakšen padec, saj ob pomanjkanju povpraševanja tečaj delnice hitro izgubi nekaj odstotkov. V primeru dobre in konstantne likvidnosti pa obstaja večja verjetnost pozitivnih premikov. Ilirika Borzno Posredniška Hiša d.d. Matej Tomažin J PROBANKA Minuli teden so borzni posredniki sklenili preko 2180 borznih poslov v skupni vrednosti 1356 milijonov tolarjev. Največ seje trgovalo z delnicami, nekaj z obveznicami in najmanj s kratkoročnimi vrednostnimi papirji. Borzni indeks je padel iz 1433 točk, kolikor je znašal teden prej, na 1420 točk, kar v bistvu znaša slab odstotek. Med delnicami so bile najbolj trgo-vane delnice Krke, Leka in Droge Portorož. Pri vseh delnicah smo v tednu dni zabeležili padec tečaja, najbolj pa seje to poznalo pri delnicah Krke, kjer je tečaj v tednu dni izgubil kar 2,3 odstotka. Delnice Krke so v preteklem tednu začele kotirati na A trgu, kar je močno zmanjšalo obseg trgovanja na C trgu. Poleg tega so imeli drugo skupščino, kjer so med drugim potrdili tudi sklep o oblikovanju lastnega sklada delnic. Drastičen padec smo zabeležili pri delnicah Mercatorja in Kolinske. Tečaj Mercatorja je padel za skoraj sedem odstotkov (od meseca oktobra za dvajset odstotkov), tečaj Kolinske pa za 4,8 odstotka. Ob koncu petkovega trgovanja smo lahko delnico Merkatorja kupili po 4580 tolarjev, delnico Kolinske pa po 1999 tolarjev. Za nekoliko bolj stabilne so se ta teden pokazale delnice Radenske in Istrabenza, pri katerih smo zabeležili povprečno dvo odstoten porast. Pri gorenjskih podjetjih je še zmeraj največ zanimanja za delnice Gorenjskega tiska. Z delnicami Turističnega rekreacijskega centra Krvavec se do prejšnjega petka še ni trgovalo. Za vas odpiramo nove poslovne prostore v Cankarjevi ul. 1 v SLOVENJ GRADCU od 17.11.1997. Pričakujemo vas s celovito ponudbo. Nudimo vam: BREZPLAČNO VODENJE TEKOČEGA RAČUNA za čas šestih mesecev: o z brezplačno izdajo bankomatne kartice, ki jo lahko uporabljate na več kot S50 bankomatih v Sloveniji o s plačevanjem trajnikov brez zaračunavanja stroškov o z brezplačno izdajo kartice o s takojšnjo odobritvijo negativnega stanja >/ BREZPLAČNO VODENJE ŽIRO RAČUNA za čas šestih mesecev >/ BREZPLAČNO IZDAJO EUROCHEQUE KARTICE IN BLANKETOV >/ NOVI PROGRAM VARČEVANJA Z MOŽNOSTJO MESEČNEGA IZPLAČILA OBRESTI UGODNA POSOJILA >/ IZDAJO EUROCARD IN ZLATE EUROCARD KARTICE IN SODELOVANJE PRI IZDAJI MAGNA KARTICE ,/ BANKOMAT y DNEVNI IN NOČNI TREZOR Z veseljem vam bomo odgovorili na vaša vprašanja tudi po telefonu. Naše nove številke so: telefon 0602/50 70 00, fax 0602/45 350. Poslujemo vsak delovni dan od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00, v sredo do 17.00 ure. V tednu od 17. do 22.11.1997 bo vsak vaš obisk nagrajen! Zlata verižica za .1 DEI Kako? Studijska knjižnica DZ 05 PREPIH 1997 070(497.12) 300234520 g O CO ID g COBI SS 5 Vabi Va* -( p» emona obala koper, BCP Radelj, tel.(0602)71-200, BCP Vič, tel.(0602)83-735, BCP Libeliče, tel.(0602)89-710. ___________________________________________________________________ ZQLES d.o.o TRGOVINA GRAD Javornik 13, Ravne na Kor. tel.: (0602) 28 71 80 SALON KOPALNIŠKE OPREME IN KERAMIKE Janeče 1, Ravne na Kor. tel.:(0602)20 759 v