99 Strah pred kriminaliteto - perspektive in dileme perspectives and dilemmas Gorazd Mesko GorazdMeško, dr. soc. ped., Visoka policijsko- vamostnašola, Kotnikova 8, 1000Ljubljana. Povzetek Prispevek govori o nekaterih značilnostih strahu pred kri- minaliteto. Avtor polemizira vlogo preučevanja strahu pred kriminaliteto in razsežnost pojma strah pred krimi- naliteto, ki se pokaže kot dokaj nejasen. Pisec predstavlja tudi značilnosti socio-demografskega in socialno-psiholo- škega modela za preučevanje strahu pred kriminaliteto ter navaja nekatere ugotovitve primerjalne študije (med Slovenijo, Škotsko in Nizozemsko) ter pomisleke, ki se po- javljajo pri preučevanju strahu pred kriminaliteto. Naj- bolj zanimivo je dejstvo, da ljudje na območjih, kjer je kri- minalitete veliko, izkazujejo malo strahu in nasprotno, v okoljih, ki so razmeroma varna, je strah pred kriminali- teto bistveno večji. Ta ugotovitev navaja na sklep o razli- ki med strahom (iracionalno) in dejansko razširjenostjo kriminalitete. Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto 100 Abstract This article presents several of the characteristics of the fear of crime. In his paper, the author takes a critical view of the research of the fear of crime and the notion of its extent, which when put under scrutiny appears to be a rather nebulous concept. The second part of the article pre- sents the characteristic socio-demographic and psycho-so- cial models of the fear of crime together with the uncerta- inties thrown up by a close study of the subject. Of great interest is the contradiction that in high crime regions pe- ople display a low level of fear, while, by contrast in rela- tively safe areas, the fear of crime is more present. This finding leads to a conclusion concerning the difference bet- ween fear (the irrational) and the actual occurrence of crime. Key words: crime, fear of crime 1. Uvod Na prvi pogled je preučevanje strahu pred kriminaliteto homogen koncept, ki je predstavljiv in ga je enostavno razložiti. Ko se problema lotimo, ugotovimo, da je pri preučevanju tega pojava treba upoštevati več dimenzij in značilnosti kot je videti na začetku. Če imamo pred očmi kaznivo dejanje, potem razmišljamo o izgubi аИ trpljenju, ki jo je doživela žrtev oz. oškodovana oseba. Strah je raz- hčen glede na to, kakšno vrsto viktimizacije je oseba utrpela (Bilsky, 1993: 9). Tako v zvezi s tatvino nastopi strah pred gmotno škodo, pri družinskem nasilju strah pred poškodovanjem in ustrahovanjem in pri ropu pred obojim. Pogosto je žrtev oškodovana na tri načine: ma- terialno, telesno in čustveno. Pri preučevanju oškodovancev kaznivih dejanj je treba upoštevati čustvene, spoznavne, staUščne in vedenjske spremembe in jih v zvezi s tem preučevati v okviru določenih modelov. Nekaterim značilno- stim je bilo namenjene več pozornosti, drugim manj. V tem prispevku se bomo ukvarjah predvsem s preučevanjem socialnopsiholoških in socialnodemografskih značilnosti strahu pred kriminaliteto pri ljudeh. _e; o r (izd Mes k o : S I r a Ii p r e d k r i m i a a I i I e L o_ 101 ki so bili žrtve kaznivih dejanj kot tudi pri tistih, ki viktimizacije niso doživeU. Ob tem se poraja tudi vprašanje, ki se nanaša na kontekstualno razmerje med storilcem in oškodovancem (žrtvijo). Največ raziskav s področja preučevanja strahu pred kriminaliteto so opravili v Združenih državah Amerike in Zahodni Evropi. Glede na to, da se naš prispevek usmerja na obravnavo problematike v evrop- skem prostoru, smo dah prednost evropskim preučevanjem tega po- java. Pregled raziskav o strahu pred kriminaliteto (Bernard, 1992; Hale, 1992,1996) kaže, da je bilo največ pozornosti pri preučevanju strahu pred kriminaliteto namenjene urbanim naseljem, ki so najbolj krimi- nogena. Upoštevajoč dejstvo, da prestopništvo narašča z velikostjo mest in pojavljaj očimi se gospodarskimi problemi, so raziskovalci največ pozornosti namenjah takšnim okoljem. Povečevanje socialnih razlih med ljudmi, nezadovoljstvo, razUčne kulture, pesimizem, vplivajo na zaostrovanje konfliktov in tudi na občutke ogroženosti in večji strah pred kriminahteto. Ogroženost je mogoče pojasniti na dva načina. Prvič, kot konkret- no dejstvo, ki ga je mogoče zaznati in zabeležiti, kar pomeni, da se na določenih območjih dejansko pojavlja več kaznivih dejanj in razhč- nih prekrškov, in drugič, kot duševno odzivanje oz. zaznava, da so določeni kraji, ljudje in okohščine, ogrožujoči za posameznika. Pri preučevanju kriminalitete nastaja precej metodoloških proble- mov. Podobne težave ugotavljajo tudi pri preučevanju strahu pred kri- minaliteto. Terminološke in pojmovne težave pričajo, da je preučeva- nje strahu pred kriminaliteto problematično, saj je na tak način mo- goče razmišljati o vseh domnevno pomembnih spremenljivkah, ki bolj ah manj vplivajo na strah pred kriminaliteto. Pri preučevanju strahu pred kriminahteto je v preteklosti prevla- dovala sociološka usmeritev, ki je povehčevala uporabo socialnode- mografskega modela in ekoloških značilnosti (Newman, 1972). Na dru- gi strani so predvsem (klinični) psihologi preučevali psihološke po- sledice viktimizacije. Socialnopsihološki model (Wurff, 1989) pa pre- učuje nekaj psiholoških in nekaj socioloških spremenljivk, predvsem pa poudarja pripadnost določenim skupinam in zaznavo ljudi, ki pri- padajo drugim družbenim skupinam (Bernard, 1992: 70). j^Q2 Socialna pedagogika, 1999 vol. }, šl. 2, sir. 99 - 10 H Van der Wurff (1989) je najpomembnejši evropski predstavnik so- cialno-psihološkega preučevanja strahu pred liriminaliteto. Predsta- vitvi njegovega modela in dopolnitvam bomo namenili nekaj prostora tudi v tem prispevku. Bernard (1992) razpravlja v svojem prispevku o dejavnikih strahu pred kriminahteto in ugotavlja, da je treba strah pred kriminaliteto preučevati celostno (hohstično) in upoštevati mehanizme strahu pred kriminaliteto, ki vplivajo na povečanje ali zmanjšanje tega strahu. Ugotovitve raziskav kažejo, da je strah pred kriminahteto pomemb- no vplival na rast zasebne varnostne industrije in nezadovoljstva z učinkovitostjo policije. Ugotovitve raziskav o strahu pred kriminalite- to pa so uporabne tudi za socialne delavce, pohciste, lokalno upravo in tudi socialne pedagoge, saj se ti ukvarjajo s tistimi, ki se jih družba (verjetno) najbolj boji. Hale (1992,1996) je avtor najobsežnejšega angleškega pregleda literature s področja strahu pred kriminaliteto. Ugotavlja, da je strah pred kriminaliteto v zahodnih družbah večji problem kot krimina- liteta sama. Hough (1995:25) ugotavlja, da je strah pred kriminali- teto problem, ki ga je vredno preučevati, ker v viktimizacijskih štu- dijah ugotavljajo, da je okoli 1/3 anketiranih oseb odgovorila, da se počutijo zelo ogrožene. Poleg tega pa je v isti študiji več kot polovi- ca ljudi odgovorila, da se pogosto počuti zaskrbljeno zaradi krimi- nalitete. Hale (1992, 1996) ugotavlja da so pomembni dejavniki v zvezi s strahom pred kriminaliteto: spol, starost, pripadnost družbenemu sloju, viktimizacija in medijsko prikazovanje kriminalitete, urba- nizacija, skupnost in psihološki dejavniki. Ugotavlja, da so najpo- gostejše strategije za zmanjševanja strahu pred kriminaliteto po- vezane s programi za žrtve kaznivih dejanj, skupnostnimi progra- mi, spreminjanjem fizičnega okolja in načinom opravljanja poli- cijskega dela. Brantingham et al (1986:140) ugotavljajo, da je strah pred viktimi- zacijo pokazatelj, ki kaže posameznikovo ceno gibanja kriminahtete in možnost, da bo udeležen v kriminalnem dogodku (postal žrtev ka- znivega dejanja). Hale (1992:11) razvršča zaznavo kriminalitete po naslednjih meri- lih, kar je razvidno iz preglednice št.l G o razd M e š k o : S I r a h p r e d k r i rn i n a lile I o 103 Tabela 1: Klasifikacija zaznave kriminalitete Killias (1990; citirano po Hale, 1996) ugotavlja, da je ranljivost posa- meznikov v zvezi s strahom pred kriminaliteto odvisna od fizičnih, druž- benih in situacijskih dejavnikov, kar je razvidno iz preglednice št, 2. Tabela 2: Okvir razhčnih dimenzij ranljvosti v zvezi s strahom pred kriminaliteto j^Q¿l_ Socialna p e d a g o ј:^ i k a , 1 9 9 9 vol. 3, šl. 2, sir. 9 9 - 1 ü H 2. Predstavitev modelov strahu pred kriminaliteto Najpogostejši modeli pri preučevanju strahu pred kriminaliteto so: socio-demografski, socialno-psihološki in kombinirani. Pri pregledu И- terature o strahu pred kriminaliteto smo ugotovih, da se v Van der Wurf- fovem modelu (1989), ki ga je kasneje dopolnil Farrah (1998) s sodelav- ci, pojavlja precejšnje število spremenljivk, ki bi lahko bile relevantno merilo strahu pred kriminaliteto. Model vsebuje socialnodemografske in socialnopsihološke spremenljivke. R socialnodemografskim je pri- števal starost, spol, gospodinjstvo, udeležbo v dejavnostih zunaj doma, krog znancev, izobrazbeno raven in dohodek. Pri preučevanju oz. reph- kaciji tega modela so Farrall in sodelavci (1998) k osnovnemu sociode- mografskemu modelu dodah še spremenljivke, ki se nanašajo na fizič- no sposobnost posamezne osebe, lastništvo stanovanja ali hiše, zdravje, zaznavo nevarnih krajev (trgovine, ulice, gozdovi), viktimizacije v pre- teklem letu in vrsto viktimizacije (če je do nje prišlo). Socialnopsihološki model pa je vseboval analizo štirih dejavnikov: privlačnost, moč, zli namen in kriminalizirajoči prostor. Privlačnost se nanaša na oceno osebe o lastni privlačnosti za storilce kaznivih dejanj oz., da postane žrtev nasilja ah premoženjskega kaznivega de- janja. Zli namen se nanaša na oceno nevarnosti oz. pripisovanja kri- minalne dejavnosti določenim posameznikom ah skupinam. Močpo- meni stopnjo posameznikove samozavesti ali občutkov, da uspešno nadzira in obvladuje posameznike, ki bi ga lahko ogrožali. Kriminali- zirajoči prostor je nasprotje pojma branjeni prostor (angl. defensible space). Pri tem gre za oceno položajev, v katerih bi se lahko kriminal- no dejanje zgodilo. Strah pred kriminaliteto je v tesni zvezi s pojmovanjem zasebnega in javnega prostora, nezaupanjem do tujcev, neznancev, vzgojo, pomanj- kanjem altruizma, umikom, nezaupanjem, subjektivno zaznavo nevar- nosti in dejansko ogroženostjo. Situacije, ki so predstavljene v Van der Wurfîovem modelu, se nanašajo na nekaj od teh domnev. Primerjava rezultatov o strahu pred kriminaliteto kaže (upoštevajoč socialnopsihološki model) med Slovenijo (Ljubljana) (Meško, Farrall, 1999), Škotsko (Farrah et al, 1998) in Nizozemsko (Van der Wurff, 1989), da je pomemben dejavnik strahu pred kriminaliteto kriminalizirajoči prostor, kije nasprotje pojmu hranjeni prostor (angl. defensible space). Poleg tega pa se kot pomemben dejavnik strahu pred kriminaliteto po- kaže tudi moč posameznika oz. pripisovanje sposobnosti, da obvlada potencialnega storilca. V slovenskem vzorcu pa je poleg teh dveh zna- čilnosti opaziti še nizko raven zaupanja do tujcev in visoko oceno sebe _G o r uzd Mes k o : S I r u h p r e d k r i m i n a I i I e I o_ Q^ kot možne žrtve (tako za fizično nasilje kot tudi za premoženjsko krimi- naliteto). To pomeni, da osebe v slovenskem vzorcu ocenjujejo sebe kot bolj ogrožene in da je nizka raven zaupanja do tujcev vir strahu pred kriminahteto. Razmišljanju o rezultatih smo namenili naslednje poglavje tega prispevka. 3. Branjeni (kriminalizirajoči) prostor ali kaj več? Strah pred kriminaliteto povezujejo z značilnostmi fizičnega okolja, v katerem ljudje živijo. Zveza med tem, kljub številnim raziskavam, še ni popolnoma pojasnjena. Van der Wurff s sodelavci (1986) ugotavlja, da je pri preučevanju strahu treba upoštevati socio-prostorske značil- nosti soseske. Strah (pred kriminahteto) je čustvo. Avtorja opredeljuje- ta strah pred kriminaliteto kot zaznavo ogroženosti in nesposobnost ob- vladati takšno situacijo. V tem oziru se ljudje razlikujejo glede na to, kakšne sposobnosti soočanja in premagovanja takšnih situacij si pripi- sujejo. Domnevata, da so (1) samopodoba, (2) fizična in psihična moč, (3) zaznava nevarnih ljudi in (4) situacij ter prostora pomembni dejav- niki strahu pred kriminaliteto. Zaznava krajev in prostorov kot kriminahzirajočih, kar pomeni, da ima v takšnih okohščinah kriminalna dejavnosti "odprta vrata", se nana- ša na podoben koncept iz teorij preprečevanja kriminalitete - hranjene- ga prostora. Branjeni prostor odraža značilnosti fizičnega okolja, ki re- snično ah simbohčno ovira kriminalno dejavnost zaradi izboljšanega nad- zora in večje preglednosti javnih površin v življenjskem okolju. Branjeni prostor je socialnopsihološki pojem (Newman, 1972), ker vsebuje pojmovanje fizičnega okolja in vloge skupine ljudi, ki tam živi- jo in nadzirajo okolje. Branj enega prostora ni mogoče dojemati le me- hanično, temveč je treba upoštevati interakcije med ljudmi na takšnem prostoru. Pojmovanje hranjenega prostora je doživelo številne kritike, ki so se nanašale na mehanično pojmovanje koncepta in načrtovanje zgradb ter nastanka družbe za obzidjem (angl. fortress society), kar je pravza- prav nepredvideni oz. nezaželeni učinek družbenega nadzorstva. Kon- ceptu hranjenega prostora so slediti koncepti o "nelagodju in nevšeč- nostih v urbanih okoljih" (angl. urban unease), neredu (angl. disorder) in znakih neotesanosti, nevljudnosti, neurejenosti (angl. incivihty), ki naj bi pojasnjevati nelagodje v določenih okoljih - predvsem v urbanih, delavskih soseskah. _/^(5 Socialna pedagogika, 1 9 9 9 vol. }, šl. 2, sir. 99 - 1 O H 4. Namesto sklepa - omejenost študij o strahu pred kriminaliteto Merjenje strahu pred kriminahteto je problematično področje. Prvi problem je racionalnost strahu pred kriminaliteto in dokaj nejasno opre- deljevanje pojmov, kot so tveganje, zaskrbljenost in strah pred krimi- naliteto. Pri merjenju kriminalitete nastopi tudi dilema, ali se dejansko ne merijo "občutki posledic sodobnega načina življenja" ah "kakovosti življenja" ah zaznave "nereda" ah "nelagodja" v življenjskih in delov- nih okoljih. Merjenje strahu pred kriminaliteto je tudi odvisno od de- janske kriminahtete na določenem območju (nasilje, vandalizem, vlo- mi, ropi idr.). Ljudje se običajno bojijo navadne uhčne kriminahtete, manj pa jih je strah kriminalitete belega ovratnika. Fattah in Sacco (1989:11) ugotavljata, da je strah (pred kriminaliteto) čustveni odziv, ki se pomembno razlikuje od posameznika do posameznika. Merjenje strahu pred kriminaliteto nas tako napeljuje na iskanje odgovorov na vprašanje, kdo je strahopetec, kdo se boji in obratno. Poleg tega je strah pred kriminahteto odvisen od številnih okohščin, od katerih so najbolj značilne naslednje: gibanje po mestu ponoči, nekatere sociodemograf- ske spremenljivke (starost, spol, prihodki), depresivnost in stalno neza- dovoljstvo. Strah pred kriminaliteto so merili predvsem s kvantitativnimi meto- dami (pregledne študije), ki sporočajo, da je strah pred kriminaliteto bolj pripisana značilnost posameznikov kot pa socialna konstrukcija. To je kritika feministično usmerjenih kriminologinj in kriminologov, ki so pri merjenju strahu pred kriminaliteto uporabljali predvsem kva- litativne metode. Strah pred kriminaliteto je mogoče obravnavati tudi kot socialni problem, predvsem v smislu ugotavljanja razlik med bolj ah manj premožnimi. Poleg tega pa je strah pred kriminahteto sred- stvo, s katerim je mogoče obvladovati skupine ljudi, povzročati nepri- zanesljivost in usmerjati nasilje na določene skupine ljudi, ki bo običaj- no marginalizirani, izključeni iz družbe ipd. Potenciranje strahu pred kriminaliteto lahko pripelje tudi do vigilantizma, ki je pokazatelj, da mehanizmi formalnega nadzorstva ne delujejo. Fattah (1993) ugotavlja, da pri merjenju strahu pred kriminahteto obstajajo številne ovire, ki se nanašajo na pojmovanje strahu pred kri- minaliteto na splošno ah strahu pred določeno vrsto kriminalitete. Po- leg tega se sprašuje, ah je mogoče izmeriti čustvovanje posameznika zanesljivo, objektivno in veljavno. Ugotavlja tudi, da na področju stra- (j o r uzd M e š k o : S I r a li /) r e d k r i in inalitelo 107 hu obstaja premalo teoretičnih temeljev in da preučevanje strahu iz- gleda kot preučevanje sladkorne pene (podobno kot slovenski rek o strahu, ki naj bi bil votel, okoh ga pa naj ne bi bilo nič). Poleg tega se porajajo vprašanja o zanesljivosti ocene lastnega strahu in ocene de- janske stopnje ogroženosti posameznika. Metode za preučevanje strahu pred kriminaliteto so prav tako pred- met razprave, saj se lahko utemeljeno vprašamo, kakšne bi bile razlike v izsledkih kvantitativnih in kvahtativnih študij in kakšne rezultate bi dobih z odgovori na odprta in na zaprta vprašanja. Fattah (prav tam) razmišlja o skupini vprašanj, ki bi jih morah vse- bovati pripomočki za merjenje strahu pred kriminaliteto. Ugotavlja, da je treba zajeti osebnostne značilnosti respondentov, značilnosti fizične- ga okolja, skupnosti in posameznikovih izkušenj s kriminaliteto. Pomemben je tudi paradoks, ki se nanaša na povezanost med nizko stopnjo viktimizacije in močnim strahom pred kriminaliteto. Ugotovit- ve o tem pojavu je mogoče najti v več virih. Ta paradoks sta potrdila Hood in Joyce (1999). Z uporabo metod kvantitativnega raziskovanja razodevata ustno izročilo o kriminaliteti v vzhodnem delu Londona, ki je znan kot kraj notoričnih kriminalcev. Avtorja ugotavljata, da ljudje izražajo različna stališča do prestopnikov in različnih oblik kriminalite- te. Poleg tega pa je najbolj zanimivo to, da ljudje, ki živijo v krajih, kjer je kriminalitete veliko, ne občutijo veliko strahu (pred kriminaliteto), drugi, premožnejši, ki pa živijo v bolj urejenih naseljih, kjer je krimi- naliteta redkost, pa se kriminalitete bojijo. АИ je to strah pred izgubo premoženja, izgubo možnosti napredovanja po družbeni lestvici, ne- zmožnostjo plačevanja kreditov, ali še kaj več? Poleg tega premožnejši namenjajo več sredstev za varnostne naprave, najem zasebnih varnost- nikov ipd. Strah pred kriminaliteto spominja tudi na nekatere značilnosti so- dobne potrošniške družbe. Strah pred debelostjo, strah pred srčnim in- farktom, strah pred rakom, strah pred neuspehom, strah pred nizko kupno močjo, strah pred revščino, strah pred šolsko neuspešnostjo otrok... 5. Literatura 1. Bernard, Y. (1992). North American and European Research on Fear of Crime. Apphed Psychology: An International Review. 65-75. 2. Bilsky, W. (1993). Blanks and Open Questions in Survey Research of Fe- j^Q^ _-S' o dal II a ¡i e d a g o g i k a , 19 9 9 vol. 3 , š 1. 2_ ar of Crime. V Bilslíy, W., Pfeifer, C, Weltzes, P. (ur.). Fear of Crime and Criminal Victimization (9-19). Stuttgart: Ferdinand Enke Verlag. 3. Brantingham, PJ., Brantingham, PL., Butcher, F. (1986). Percieved and Actual Crime Risk. V Giglio, FM., Hakim, S., Rengert, G.F, (ur.). Metro- pohtan Crime Patterns. New York, Criminal Justice Press. 4. Farrall, S., Bannister, J., Ditton, J., Gilchrist, E. (1998). Social Psychology and the Fear of Crime: Re-Examining a Speculative Model (neobiavlje- no gradivo,23 s.). Oxford: Centre for Criminological Research. 5. Fattah, E. A. (1993). Conceptual and Measurement Problems. V Bilsky, W., Pfeifer, C, Weltzes, P. (nr.). Fear of Crime and Criminal Vichmizati- on (s. 45-70). Stuttgart: Ferdinand Enke Verlag. 6. Fattah, E.A., Sacco, VF (1989). Crime and Victimization of the Elderly New York: Springer - Verlag. 7. Hale, C. (1992). Fear of Crime. A Review of the Literature. University of Rent at Canterbury: Canterbury Business School. 8. Hood, R., Joyce, R. (1999). Three Generations, Oral Testimony on Crime and Social Change in London's East End. The British Journal of Crimi- nology. 39 (1). Special Issue 1999.136-159. 9. Mayhew, R (1985). The Effects of Crime: Victims, the Public and Fear. V Research on Victimization. 16. Criminological research Conference. Strasbourg: Concil of Europe, s. 17-64. 10. Mesko, G., Farrall, S. (1999). The Social Psychology of the Fear of Crime: A Comparison of Slovenian. Scottish and Dutch Local Crime Surveys (neobjavljeno gradivo, 16 strani). 11. Newman, O. (1972). Defensible Space. New York: McMillan. 12. Skogan, W. G. (1993). The Various Meaning of Fear. V Fear of Crime and Criminal Victimization. V Bilsky, W, Pfeifer, C, Weltzes, P. (ur.). Fear of Crime and Criminal Victimization (s. 131-140). Stuttgart: Ferdinand En- ke Verlag. 13. Van der Wurff, A, L., Stringer, P (1986). Feelings of Unsafety in the Resi- dential Environment. (Project Summary. 10 s). SRC - The NeÜierlands, Foundation for Socio-Spatial Research. 14. Van der Wurff, A., Van Staaldiunien, L., Stringer, P. (1989). Fear of Crime in residentional Environments: Testing a Social Psychological Model. The Journal od Social Psychology. X, 141-160. Zahvala: avtor se zahvaljuje Ste venu Farrallu iz Cenh-a za krimmološko raziskovanje pri Univerzi v Oxfordu, Velika Britanija, za pogovor in komen- tarje ob pisanju tega prispevka. Pregledni znanstveni članek, prejet januarja 1999.