41894

h

’' \ '

' ' \ 1  M  ' S

«, ^

'. - > ' ,l’ 1  J \

\ ~ 14 *

r  « > Vm ' •

« m

’ V ‘ v ' ^

.

1  • ^ i V;;

i« v j j'1«* ' ! jrkp$

; ; Mf


/&$

pufflm##




s?®

, 4 !*
' / ^ ' -- 1

■ -;l V/- v \

> . . ,

1  11  -j ri  '■

• •■ . : £ ''

. , u

g& T

im

mm

: \&'W*Š©

- W &#P


’•: -K-''


i ■ .

v:;'/:,

Sli

' V-Kffi'


i ' ' ’ k v* * ■}

'  J ' , 0 ' >' ) •

■ - '■■ , 1  j, L  i ; i ! :

'Am I. j«

^ d

■■■’. v: ■ v. '  V. :• ■.!;  ;r:i’4'

;, v ''V'VtyVVj

M -a

, . [1  V A r~-  '.<,

' | s

‘v-■■-■' -A; !■; <.fc -C, . -.y ■! vy> y

- ‘ \  . ' /  'A' J .  1 ' . , r,

S’ ■ «Wi -:.V ) j j a-VI-JU*

šSfž<;

Sla

I . ri  ^ Jp fos3gBč%aiMii
/ - .. f/t/, *

/ ' 4 ': A,/’ 7 :' A? V A/v .,

1  v' f i L ,

'  . f „ > I { j * h

■*

- r  i jt■. .

./iy,;,i«e ■■ ., : v/ s ■, ,

J  ,i v "ji f ') ' L(' \ P f ,s D  ,

,fy i» v ; .i s ,, U\ , ' rti

srn*®?

y \ ^

WX

; iS‘

41  r


i

J ‘  . ; ' " \ - / % ‘r‘" Is?

■ .

i . '■ ,1  * s ), P '

■/

PETI N DVAJSETLETNICA

BESEPE

SLOVEN:SK11 I DIJAKOV

IN

PRVI SHOD

SLOVENSKIH STENOGRAFOV

v

ŽALCU

DNE 13. AVGUSTA L. 1899.

—•$><$"—

SESTAVIL IN IZDAL

profesor ANTON BEZENŠEK.

ČISTI DOHODEK TE KNJIŽICE JE NAMENJEN DIJAŠKI
KUHINJI V CELJU.

—

V CELJU, igoo.

TISKAL DRAGOTIN HRIBAR.

„0 Besedi.“

Kder strinja um in veda
Sinove domovine,

Se složno vse odseda
In noč duševna mine.

F. M.

Ni ga slajšega časa v dijaških letih, kakor so
počitnice. Zato se jih dijak tudi celo leto presrčno
veseli, in zlasti nada, da bode dočakal prav radost¬
nih počitnic po desetmesečnem trudu, ga krepča in
spodbuja. Čestokrat med šolskim letom si slika v
duhu z bujnimi barvami bodoče počitnice, namerava
jih ali tako, ali tako obrniti, kakorkoli se mu naj¬
bolj primerno in najkoristneje zdi.

Proti koncu minolega šolskega leta je obšla
nekatere slovenske celjske dijake misel, da bi se
o počitnicah zbrali v kakem kraju naše mile slovenske
domovine in skupno slavili nekaj uric veselih po¬
čitnic, a tudi slovenske dijake drugih učilišč in naše
rodoljube povabili k udeležbi.

Toda ni se mislilo toliko na zabavo, kolikor
na koristno stran  takega shoda; kajti zlasti učeča
se mladež mora imeti pred očmi zlato geslo, družiti
sladko s koristnim.

Ta misel je našla po druzih učiliščih glasen
odmev, in od raznih strani so nam došla pisma, v
katerih se razodeva odobravanje takšne namere.
Naj nam bode dovoljeno posneti iz teh pisem važ-
neje reči:

Iz Ljubljane:

Z navdušenjem pozdravljamo Vaše lepo podvzetjel Celjski
dijaki ste možaki, zvesto navdušeni sinovi majke Sla-
vije. Vi ste zgled vsem slovenskim dijakom. Zdaj,
ko je vse pričelo po druzih gimnazijah pojemati in po-
tihovati, dobili ste Vi «hegemonijo>. Ne le, da Vas je
velik broj vpisanih pri Matici itd. Živeli !

Iz Maribora:

Zares hvalevredna je Vaša ideja. Vsi jo z radostjo pozdrav¬
ljamo in bodemo tudi z vsemi močmi pripomagali, da
se častno izvrši.

Iz Gorice:

Slava Vam celjskim dijakom. Občudovati moramo res, da
morete priti do tako krasnih mislij. Tukajšnji slovenski
dijaki so za to nBcsedo* silno navdušeni, in ako bi ne
bili toliko oddaljeni in če bi imeli prej sklep šolskega
leta, vdeležili bi se v obilem številu.

Iz takih in enakih pisem so zajemali dotični
započetniki navdušenje ter pogumno delali na to, da
se njih nameravanje uresniči. Stavile so se mnoge
in hude zapreke od neke strani, a ni se jim uklonil
njih junaški pogum. Podvzetniki so dobro znali, da
brez velikega truda ni uspeha, kakršnega se nadejajo
od «Besede». — Naj načrtamo glavne misli, ki so
jih vodile pri tej napravi in pravi namen, iz katerega
so osnovali «Besedo».

1. Resnica je in ostane, česar se človek pri¬
vadi v mladih letih, to mu je lastno v starosti; in
zlasti zaradi tega je treba vaj in zopet vaj v tem,
kar je koristno narodu in pristno posamezniku. Po
šolskih prostorih obdeluje se teorija  — bolj ali
manj suhoparno — v tem ali onem zmislu. O prak¬
tični uporabi tega, kar si je prilastil mladenič v
ranih letih, ni sluha, in baš to lahko povzročuje
mlačnost in malomarnost. Temu se je treba ogniti,

6

kar se najlažje zgodi s tem, da se dijaku ponudi pri¬
lika v navzočnosti svojih gojiteljev, sorodnikov in prija¬
teljev pokazati praktično, kar si je pridobil teoretično.

2. Starši in oskrbniki se žele tudi včasih pre¬
pričati o spretnosti svojih sinov in gojencev, da
sprevidijo, koliko so napredovali v splošni vedi in
oliki, kako dobro je obrnjen denar, ki je za nje
potrošen. S tem se jim ob enem napravi veselje,
da še v bodoče mnogo raje žrtvujejo, kar je dijaku
za daljno izobraževanje potrebno. In baš temu je
enaka «Beseda» jako ugodna prilika.

3. Dijaki sami imajo tukaj lepo priložnost, da
se snidejo iz raznih krajev, da se spoznavajo, da
drug druzega spodbujajo in navdušujejo za blago
stvar. In to je velike važnosti; kajti pregovor pravi:
«na mladih stoji svet*, in drug rek se glasi: «mla-
dina je naša bodočnost*.

4. Vsakemu, posebno pa dijaku, je gorko pri¬
poročati, da se z lepimi pokrajinami svoje domovine
kolikor mogoče natanko in dobro seznani. Ako se
torej «Beseda* osnuje v kakem krasnem kraju slo¬
venske zemlje — kakor letos v Žalcu v rajski Sa¬
vinski dolini, •— in ako se pridruži še izlet v mično
in s posebno naravno krasoto obdarjeno okolico —
letos n. pr. v romantične Solčavske planine: —
navdahne pogled njenih mogočno proti nebu kipečih
gord in bistrih, iz teh izvirajočih gorskih potokov
mlado kri s tem večo ljubeznijo do krasne domo¬
vine, ter polaga mladini na srce zlate besede, kakor
jih je zapel naš slavni pesnik Simon Jenko :

• Naj volja tak krepka, ko tvoje gore,

Naj moč ti bo taka, ko tvojih je rek,

Ki trgajo jez, in potresajo breg;

Al mirnoponosno srce naj ti bo,

Ko tvoje spomladi polje je cvetn6!»

7

V teh štirih točkah je naveden pravi namen
takove «Besede», in mislimo, da je mladini, času
in našim razmeram popolnoma primeren. Da tudi
ne zavzema ničesar protipostavnega priča odlok slav¬
nega c. kr. okrajnega glavarstva v Celju,
s katerim se v lepoglasnej slovenščini naprava
«Besede» dovoljuje.

Začetek je torej storjen, za častno izpeljavo
pa skrbe in bodo skrbele mlade, nadepolne moči.
Da prva takšna »Besedam, katero so napravili slo¬
venski celjski dijaki v počitnicah, ne bode tudi
poslednja, nego bode imela mnogo naslednic po
raznih krajih naše domovine, to je naše trdno
upanje, — to so naše presrčne želje.

In v to pomagaj Bog!

1874. A. B.

8

5lovo od gimnazije

ali

besedica slovenskim sošolcem.

Končano je! na čelu pot ratarju
Se posuši, za trud dobi plačilo.

Ze mirni zrak sledi težav viharju,
Počitka solnce spet je prisvetilo.

A. Umek.

1 e besede našega pesnika sme vsak dijak na
koncu šolskega leta izgovoriti z lahkim srcem. Zares
končano je zopet eno leto, — izginilo je v brezdno
minolosti, iz katere se ne povrne nikdar več. A
bilo je dobro obrnjeno, zatorej nimamo vzroka po
njem žalovati, niti si ga želeti nazaj, kajti

Dan za dnevom se porniče,

Eden mine, drug nas kliče.

Kliče nas na delo, spodbuja nas k napredo¬
vanju. Po preteku dveh mescev sladkega počivanja
pride čas, ko se je zopet treba sniti, da se nada¬
ljuje naloga, da se dovede do častnega cilja. A to
snidenje ne bode tako občno, kakor bi si želeli
prijatelji med seboj, nego marsikdo, ki še danes biva
v krogu svojih prijateljev, ki še stiska roko svojemu
preljubemu sošolcu, ni si v svesti, ako tega še kdaj
dočaka. Zanj je konec šolskega leta ob enem dan
žalostne ločitve, katera se pa žalibože ne bode po
poteku počitnic spremenila v veselo snidenje.

9

Med onimi, katerim je usoda določila, poslo¬
viti se od svojih ljubih sošolcev, ki deloma na istem
pragu v široko bodočnost stoje, je tudi pisatelj teh
vrstic; iz srca vseh odhajajočih misli, da bodo prišle
besede, katere izroča pri svojem odhodu blagemu
spominu sošolcev.

• Obvaruj Bog vas, hribje ljubeznjivi!

Dolin cveteč, prijazno tihi raj!»

(Dev. Orl. I. 4.)

S temi globokočutnimi besedami je začela Jo¬
vana jemati slovo od svoje domačije. Tudi odhajajoč
dijak se jih sme posluževati prav primerno, saj so
i njemu hribje, ki obdajajo mično mestice Celje,
•ljubeznivi« postali. V tihih, košatih logih se je šetal
s knjigo v roki, kjer mu je bila modrica spremlje¬
valka, v bistrih, iz prijaznih gričev izvirajočih stu¬
dencih krepčal se s hladno vodico, ko je pripekalo
solnce, da so se cvetkam na polju kar povešale glavice,
da je celo šopek, ki mu ga je dala' izvoljena devojka,
pekoče vročine ovenil. Šopek bilje sestavljen iz cvetk,
rastočih ob rajskem obrežju bistre Savine, in baš za-
raditega mu je še tem svetejša zemlja, na kateri so
cvetele, ter nepozabna Savina, ki jih je rosila s kri¬
stalnim svojim tokom, — a najljubša ročica nežna,
ki je šopek povezala in podala.

Sladak je spomin sladkih uric, toda nikdar
ne izgube svoje veljave pesnikove besede:

•Najhujša vseh je bolečin
V nesreči srečnih dni spomin.«

Dante.

Kakor nam je narava mila in draga, še bolj
so nam drage osebe, s katerimi smo občevali za časa
našega zadružnega bivanja. Vsakdo ima zvestega pri¬
jatelja, čegar srce prav gorko zanj bije, ki mu je

10

lajšal bridke urice, ki je delil ž njim žalost in veselje.
Njega zapustiti — je težavno, podati se brez njega
t nedoločeno bodočnost ter se izročiti rokam mile
ali nemile usode — še težavneje. A vendar biti mora,
resen obraz osodin ne da se premeniti, njeno srce
ne omehčati. Ona ima kot geslo besede: hočeš,
nočeš, moraš 1

Ako že torej ločitev biti mora, ne more si
vendar prijatelj kaj, da ne bi spregovoril besedice
svojemu prijatelju, preden se ločita; kajti prepričan
sme biti, da besedica, pri slovesu izgovorjena, ne
bode brez vpliva ostala, nego prijatelj si jo bode
vtisnil globoko v srce, kjer se bode ohranila še do
sivih las.

Vprašal sem sam sebe že čestokrat, kaj naj
izročim pri tej priliki blagemu spominu svojih ljubih
sošolcev. Oziral sem se po zgledih, ki se nahajajo
tu pa tam v družinskih krogih pri takih in enakih
prilikah. A nisem dokaj pripravnega našel; le trije
prizori, katere hočem precej navesti, so se mi jako
dopadali.

Ako se poslovi za dalj časa ljubček od svoje
izvoljene, izročita drug drugemu — zlasti doli pri
južnih naših bratih — rdeč  svilen trak, ga po¬
ljubita in hranita v spomin goreče  ljubezni. Drug
prizor, ki je enako mičen, je v navadi posebno pri
severnih Slovanih, kjer kumi ob priliki birmanja svojim
zetom čelo z modrim  trakom prevežejo v spomin
stanovitnosti  in j a k o s t i v vseh slučajih, kadar
je treba braniti sveto reč, v kateri so bili potrjeni
pri sv. birmi. In tretji prizor se nahaja pri nas Slo¬
vencih. Ako stopi nedolžna nevesta na strani svojega
izvoljenega ženina z utripljajočim srcem pred oltar k
poroki, nosi na glavi venec z belimi trakovi opieten.
Svatje imajo tudi šopke, ki so z belimi trakovi

11

okinčani, kar spominja na či s t ot o in nedolžnost,
katero spremijo k zakonskemu združenju.

Vsak izmed teh treh prizorov zdi se meni
enako mičen in krasen, vsake barve trak enako lep
in pomenljiv, tako da ne vem, katerega bi si izbral,
da bi ga Vam izročil pri slovesu. Mislim torej, da
umnejše ravnati ne morem, kakor da Vam, dragi
sošolci, vse tri barve, združene v trobojen trak ali
trobojnico,  v spomin izročim. Vzemite jo in nosite
jo ne toliko javno, kakor jo hranite v srcu kot
opomin: h goreči, stanovitni in čisti lju¬
bezni do naroda.

To je, kar Vam izročiti zamorem in kar Vam
izročim s ponosom, kot blago največje vrednosti in
najvišje slave za vse sinove majke Slave.

Končno pa dostavim besede Umekove, katere
prihajajo iz globine srca:

In vi tovarši, zdravi! — Radovali
Smo skupaj se v ljubezni mnogo let,

Dan sije, zginil jutra svit je zali
Pogumni se razidemo med svet.

Iz srca kiičem Vam med sjajnim krogom:

Hodite radostni in srečni — z Bogom!

1874. Ant. Bezenšek.

12

Žalec.

Iz tega prijetnega in domoljubnega trga so
hoteli nemški zgodovinarji napraviti nemško nasel¬
bino, trde, da so trg postavili Saksi  in mu dali
ime: Sachsenfeld. Preiskal sem vse izvirnike zgodo¬
vinske, a v nobenih nisem našel temeljitih dokazov,
da bi se bilo kdaj kakšno pleme Saksoncev na¬
selilo na katerem bodi mestu štajerske dežele. —
Nemški prišleci v Štajersko so bili le Franki in po¬
nemčeni Bavarci,  in ker starih Bajovarov
niti najkritičnejši nemški zgodovinoslovci ne štejejo
med nemška plemena, temveč nekateri imajo Bajoare
za keltski  rod, drugi za slovenski, tako v večini
štajerskih nemških  prebivalcev ne teče čista
nemška  kri, ravnotako ne v Prusih. — Kdaj je
Žalec  dobil svoj početek, mi ni znano; naj pridne
in bistre glave žalskih sinov to stvar doženejo. Go¬
tovo pa so že za Rimljanov tam stanovali marljivi
prebivalci, ker je še Lazius v Žalcu našel rimske
kamne, na katerih najdemo spomin ijubeznjivih star¬
šev, ker so «Divis Manibus Juliae dilectae amantes
parentes,«  to je: «v  spomin duše mrtve Julije
postavili kamen ljubeči starši*.  Meni je samo
znano, da je na Simonovo v Inomostu leta 1363.
višji vojvoda Rudolf ta trg zastavil Urhu in Her¬
manu, grofoma celjskima, da se leta 1263. že ime¬
nuje en župnik: Heinrich.  Mej znanimi župniki
sta bila tudi dva plemenitega pokolenja, in sicer
leta 1609. Mihael plem. Sega.  Ti plemiči so bili iz.
makolske fare, kjer se še sedaj imenuje rečica Šega.

13

Drugi župnik plemenitega pokolenja je bil leta 1 737.
in se je pisal «Ferdinand von Rasterm.  Ta rodbina
je iz Kranjskega, in še danes žive baroni Rastem;
Michael Eustah Freiherr von Rastern je imel leta 1 788.
gradič Brod. Žalsko bolnico je ustanovil 8. avgusta 1 752.
Miklavž Janez Kraškovič, komisar-duhovnik v Starem
trgu pri Slovenjem Gradcu. Sliko velikega oltarja je
naslikal slavni kranjski slikar Bergant  leta 1764.

Da bi ime nemško Sachsenfeld  bilo na¬
stalo po Sak si h bi se velelo: S as e c ne pa:
Žalec,  ker vsi Slovani imenujejo Sakse : S as in e.
Ime je krajno od staroslovenskega: Žal,  kar po-
menja: breg (Ufer), hrvaškoslov. žalo, glarea ripa,
peščenasta in kameničasta zemlja, kot je ob krajih
vod, prod, debeli pesek. Da je žalski svet peščenat,
prodnat in kameničast je znana reč. Ime je torej
tako topično (krajno), kakor ime sosednje vasi
Griže  (Greis) iz staroslovenskega griez,  blato,
Koth, Schlamm. Da bi Saksonci se kdaj bili nase¬
lili na Štajerskem, bi morali več krajinih imen po
njih najti, ali ni nobenega, ipak po Bajarih najdeš:
Bayerhof, Bayerischgraz, itd. Nemška «kanclija» je
napravila iz Žalca (v ljudskem govoru: Žavec, ker
na polju stoji), ravnotako: Sachsenfeld, kakor iz:
Rač,  Kranichsfeld. Rače,  vas in grad blizo južne
železnice se najde v latinskih listinžih pod imenom
in «campo Krois*. Kr o is pa pomenja v štajerski
nemščini: rak.  Nek učen gospod «frboltar» je mislil
na latinsko gr us, žrjav (Kranich) in je, ker se je
nekdaj tudi še latinsko uradovalo, začenjal pisati «in
campo gruis», in iz: campus gruis je za Marije

Terezije, ko je bil v urade nemški jezik vpeljan,
postala prestava: «Kranichsfeld».

Davorin Trstenjak.

14

imenik

„Besedinih“ odbornikov, sodelavcev in podpornikov.

1874.

Odbor:

Anton Bezenšek, predsednik.
Matevž Randl, podpredsednik.
Franjo Železnikar, denarničar.
France Veršec.

Franjo Brunet.

Vinko Krušiš.

Vinko Zagode.

Andrej Zdolšek.

Davorin Fermevc. tajnik.

Sodelavci:

Gospodična Ljudmila Kiebacher.
* Ida Perthold.

» Fani Stibenek.

Josip Lendovšek.

Ed. Kiebacher.
Radoslav Bač.

Anton Porekar.

Podporniki iz

Franjo Žolgar.
Ivan Fischer.
Franjo Hrastelj.
Zmagoslav Kolšek.

eljske gimnazije:

M. Bezenšek.
J. Briner.

F. Canjko.

J. Držanič.

M. Esih.

A. Gabr6n.

J. Gršak, st.

J. Gršak, ml.
A. Grušovnik.
F. Holobar.

J. Hribrnik.

P. Hribršek.

M. Jezovšek.

B. Jurko.

F. Kapus.

J. Kolenc.

J. Kolšek.

A. Komotar.

F. Košan.

J. Kozinec.

J. Kruleč.

B. Kukovič.

J. Kuder.

J. Marzidovšek.

D. Matek.

K. Miheljak.
B. Milher.

V. Mikuš.

J. Naglič.

F. Napotnik.
F. Novak.

E. Orožen.

M. Papež.

P. Pirš.

F. Pirkmajer.
A. Podergajs.

15

J. Presker.
F. Ratej.

I. Rom.

J. Rudolf.

V. Preložnik.

L. Požar.

M. Runovec.

J. Smodej.

A. Skarlovnik.
M. Sterbak.

J. Svet.

A. Švaršnik.

G. Vodušek.
F. Vrečko.

J. Zardonar.

D. Travnar.
A. Vah.

Iz drugih učilišč:

Janko Leban, učit. pripravnik v Gorici.
Josip Košenina, učit. pripravnik v Mariboru.
Franjo Šetina, učit. pripravnik v Ljubljani.
Zmagoslav Eržen, gimnazijec v Ljubljani.
Kronoslav Lapajne, abiturijent v Gorici.

Kot zdatne in marljive «Besedine* podpornike gre častno
omeniti vrle celjske in žalske rodoljube,  kakor so:

Č g. dr. Štefan Kočevar.

> » prof. Franc Orešec.
»» j.  Hausenbichler.

» » Dragotin Zuža.

» »  Ernest Sirca.

» »  Franc Kapus i. t. d.

16

Dodatek.

Po poteku 25-tih let marsikateri od tedanjih odbornikov,
sodelavcev in podpornikov (dijakov) ni več med živimi. Izda-
telju te knjižice je znano, da so umrli  med tem časom sledeči:
Josip Lendovšek (profesor), Matevž Randl (vseučiliščnik), Da¬
vorin Fermevc (dijak), Franjo Zolgar (učitelj), Matevž Bezenšek
(sodnijski uradnik), Zmagoslav Eržen (dijak), kakor tudi skoraj
vsi velikodušni podporniki^ gg. Dr. Štefan Hočevar, I. Hausen-
bichler, D. Zuža^ Ernest Sirca in Franc Kapus. Morebiti so
umrli še drugi, a manjka nam točnih podatkov.

Lahka jim zemljica!

Večen jim spomin!

Zanimivo je vedeti, kakšnega stanu in kje so zdaj ne¬
kateri izmed tedanjih udeležencev prve dijaške »Besede* :

C. g. Anton Bezenšek, profesor v Plovdivu.

» » Franjo Zelezinger, profesor v Gradcu.

» » Franjo Veršec, notar v Sevnici.

» » Franjo Brunej profesor v Ljubljani.

* » Vinko Krušič, magistrami uradnik na Dunaju.

» »  Andrej Zdolšek, župnik v Ribnici.

»  * Ed. Kiebacher, poštni uradnik v Gradcu.

» »  Anton Porekar, nadučitelj na Kumu.

» » Franjo Hrastelj, župnik v Ribnici.

* »  Zmagoslav Kolšek, notar v Idriji.

» » Josip Držanič, župnik v Libeličah.

» » Anton Gabron, župnik v Skočidolu.

* » Adam Grušornik, župnik pri D. M. v Puščavi.

» » Lovro Požar, profesor v Ljubljani.

» » Ignac Rom, župnik v Podčetrtku.

» » I. Rudolf, notar v Konjicah.

» » M. Jezovšek, notar na Vranskem.

» » I. Kolšek, odvetnik na Laškem.

» » Anton IComotar, notar na Vrhniki.

17

2

č. g. Fr. Košan, profesor v Mariboru.

• »  Jos. Kozinc, župnik v Slivnici.

» » Jos. Marzidovšek, vojaški kaplan v Trstu.

» »A. Švaršnik, odgojitelj v Budapešti.

» »  D. Matek, profesor v Mariboru.

»  » Val. Mikuš, župnik v Št. Jurju na juž. žel.

» »  Ivan Naglič, magistr. uradnik v Ljubljani.

»  »F. Pirkmayer, nadučitelj v Framu.

» » Davorin Travnar, sodnik v Ljubljani.

• »  Anton Vah, uradnik v Celju.

» » Janko Leban, nadučitelj v Trebeljnem.

» » Josip Košenina, nadučitelj v Libojah.

»  » Kronoslav Lapajne, okr. komisar v Postojni.

Opomba. Glede ostalih nam žalibog ni bilo mogoče zvedeti
pravih naslovov.

18

Sprejem pred tržkim občinskim uradom v Žalcu.

O petindvajsetletnici.

Dolgost življenja našega je —
kratka. Prešeren,

Vitam prolongere factis.

Latinski pregovor.

Vivre c’ est agir.

Francoski pregovor.

Naše življenje traje 70-—80 let, a kar je več,
to je trpljenje. Kdor je po končani gimnaziji, realki
ali pripravnici dočakal 25-letnice, ta ima za seboj
najlepšo dobo in glavni del življenja; kajti to so bila
zanj leta mladeniške navdušenosti in moške delav¬
nosti, ta vč, kaj pomenijo svetopisemske besede: «in
sudore vultus tui vesceris pane.* (V potu svojega
obraza si boš služil kruh.)

Zato pa je praznovanje 25-letnice za posamez¬
nika velikega pomena; to pomeni več kakor petsto¬
letnica za eden narod ali edno državo. Slučajno
se vrši naš jubilej koncem 19 tega stoletja. Zato
je še bolj umestno, da smo se zbrali letos kot zreli
možje na istem mestu, kjer smo si pred 25 leti kot
mladeniči delali načrte za prihodnost in slikali vzore
za celo življenje. Naj torej ob tej priliki pomislimo,
kako smo preživeli to dobo in s kakimi na¬
črti, s kakimi nadami stopamovnov vek.

«Potovanje, bratje, je naše življenje*, tako veli
slovenski pesnik. Kadar dospč popotnik po trudni
hoji do vrha visoke planine, ozre se nazaj na hribe
in doline, katere je prehodil. Z veselim srcem, da so

21

premagane večje težave, briše si znoj iz čela in reče:
«hvala Bogu» 1 Isto storimo tudi mi danes — v zreli
moški dobi, ko se ozremo v duhu na minulo dobo:
tudi nam niso cvetele vedno rožice ob potu, -—- bilo
je dokaj bodljivega trnja; doživeli smo sicer marsikaj
prijetnega, a brez bridkosti in težav ni se skončalo
nobeno leto. Vendar, hvala Bogu, tukaj smo se danes
našli po dolgih letih stari tovariši zdravi in veseli,
da zamoremo drug drugemu marsikaj zanimivega pri¬
povedovati o bivših radostnih in žalostnih dneh. Saj
je resnično: «Deljena radost je dvojna radost, a de¬
ljena bolečina je le polovična bolečina.»

Našo 25-letnico praznuje z nami tudi mnogo-
brojna naša vrla mladina —- nada naše bodočnosti.
Njej naj velja geslo, postavljeno na čelo tem vrstam :
Življenje naše je kratko,  čas teče hitro, ne da
bi občutili,  kako mine in se ne vrne  nikdar
več! Zatorej podaljšujmo ga z dejanji! Živeti, to se
pravi delati.

«Kaj pa je veliko ali slavno življenje?
(Qu’ est que celh une grande vie?) Tako vpraša
slaven francoski filozof. In odgovarja: «C’ est une
pense'e de la jeunesse, realisee dans 1’ age mure».
(To je neka misel iz mladih let, uresničena v zreli
starosti.) Kakšni pa so bili naši vzori v mla¬
dosti?—  Vzori so bili nam slovenskim dijakom
gotovo obči z vzori slovenskega naroda,
čegar sinovi smo. Ali so se že uresničili?  -—
O tem nam je o priliki 25-letnice najumestneje pre¬
mišljevati.

I.

Kaj smo si pred 25 leti dijaki gimnazije govo¬
rili v istem prijaznem in rodoljubnem žalskem trgu
za slovo,  o tem pričajo nastopne vrstice, tiskane

v «Spominku Besede® (str. 10.): »Vzemimo seboj
trobojnico  in nosimo jo ne toliko javno, kakor
da jo hranimo v srcu kot opomin h goreči,  sta¬
novitni in čisti ljubezni do naroda.

»Dan sije, zginil jutra svit je zali,
pogumni  se razidemo med svet.*

Poguma ali junaštva treba, kadar stopa mladenič
med širji svet •, a pogum je zajedno z zmernostjo
združen v modrosti,  ki ima za geslo: «quidquid
agis, prudenter agas et respice finem.® Kot pravil"
za hrabrost in junaštvo pa velja staro latinsko geslo:
«sustine et abstineN (Pretrpi in vzdrži se!) Kdor se
ravna po teh pravilih, ta vestno in dobro izpolnjuje
svoje dolžnosti. «Ako-li vsakdo po d o 1-
žnosti izvrši kar more — veli Fichte —
tedaj so si vsi stanovi pred sodiščem či¬
stega razuma ednaki med seboj.®

Tedanji dijaki smo si izbrali razne stanove:
edni so postali duhovniki, drugi pravniki, tretji zdravr
niki, četrti učitelji itd. Ako si predstavimo tedanji
naš položaj, dragi tovariši, bomo vsi priznali, da nam
je bilo jako težavno izbrati si prihodnji stan. Isto-
tako se nahajajo pri današnji svečanosti med nami
marsikateri mladeniči, katerim se zdi izbor težaven
in stoje kakor »Heraklej na razpotju®. Mladi prija¬
telji! Ocenite gornje besede filozofa o ednaki vred¬
nosti stanov, in preudarite besede Gregorčičeve:

Ne kar veleva mu stan,

kar moie — mož je storiti dolžan;

potem vam bo izbor olajšan. Vsak po svojem stanu
in po svojih močeh lahko deluje po načelu, katero
nam je tako lepo izrazil veliki Jugoslovan, vladika
Strossmajer: Vse za vero in domovino! In

23

ako se bode po poteku nekolikih let ozrl na minulo
dobo, lahko bode ponovil besede istega vladike, iz¬
govorjene vpričo visoke osebe: «Moja vest je

čista*.

Vsak stan ima svoje radosti in bridkosti pri
izpolnjevanju svojih dolžnosti: starši skrbe in se tru¬
dijo za svoje otroke, odgojujejo jih, a mi učitelji
nadaljujemo to odgojo. Edni in drugi imajo pri tem
svoje skrbi in svoje veselje. Učiteljska dolžnost je
velevažna, kajti njemu je izročena v odgojo mladina,
katera je nada boljše bodočnosti. Učiteljstvo odgo-
juje neposredno sicer individue, a posredno odgojuje
narod.  Njemu torej veljajo besede Washingtonove:
«Educate the peopleb (Vzgajajte narodi).

Nadalje pa pride: branite narodu pravice!
Ta bramba je pa izročena pravnikom in po¬
slancem.  Mi Slovenci smo med vsemi Jugoslovani
najbolj mehke nravi. Ne upamo si ali pa ne znamo
braniti svojih pravic. Koliko dobrega store torej oni
pravniki in poslanci, kateri nam jih znajo braniti
ter se pogumno borijo za naše pravice. Med bivšimi
tovariši je dokaj tacih, a nekoliko vrlih pravnikov in
poslancev je zastopanih tudi pri današnji slavnosti.

Zdravniki,  kateri se brigajo sicer za telesne
bolečine, poznajo pa . tudi dobro bolečine našega
naroda; a slava njim, kateri v svojem poklicu delu¬
jejo kot neodvisni možje v korist naroda. Z ve¬
seljem zabeležujem, da imamo tudi takih v naši
sredini.

Ako imenujem častito duhovščino  na če¬
trtem mestu, s tem hočem le resumirati, da duhovnik,
kateri je zvest v svojemu poklicu, lahko izpolnjuje vse
štiri dolžnosti: on je učitelj, branitelj,
zdravnik in dušni pastir  v edni osebi. Kako
vzvišen je torej njegov poklic: on poučuje v cerkvi

24

in šoli, on zagovarja pravice naroda in svetuje ljud¬
stvu, kadar potrebuje obrambe ali sveta, on je zdrav¬
nik duševnih ran, katere so cesto še hujše od telesnih.
Duhovnikove dolžnosti so res težavne, zato pa so za¬
sluge tem večje. A vrlih duhovnikov štejemo mi med
našimi bivšimi tovariši mnogo, ter smo mi svetnega
stanu po vsej pravici vedno njih prijatelji in častitelji.

Vsak svoj stan smo si izbrali pred 25 leti, a
načelo nam je ostalo obče: Bog in narodi

Vstopimo torej v nov vek s starim  načelom!
Naj vlada med nami stara sloga — staro pri¬
jateljstvo!

Sloga 1 Kako lep je ta vzor, a kako smo se
oddalili od njega mi Slovenci 1 Reči moram s po¬
polnim prepričanjem, da smo bili pred 25 leti mnogo
bližje temu vzoru, nego, smo dandanes. Strašen prepir
je na celi črti, a posebno v središču. Ta ne vodi
nikakor k dobremu. Med Slovenci na Štajerskem,
hvala Bogu, tega še ni, a najmanj med nami tova¬
riši. Ako bi bili oni možje, ki so zabredli v te skraj¬
nosti, v našem iskrenem pobratimstvu iz mladih let,
mislim, da ne bi bilo prišlo do takega domačega
prepira. Mi ne obdolž,ujemo nikogar, ker se nočemo
— prepirati. Samo se spomnimo pesmi, katero smo
tedaj z navdušenjem prepevali:

Naj čttje zemlja in nebo,
kar dans pobratimi  pojo . . .

A k temu besede Simona Jenka, katere sem navedel
tedaj v svojem govoru:

• Naj volja tak krepka, ko tvoje gore,
naj moč ti bo taka, ko tvojih je rek,
ki trgajo jez in pretresajo breg;
al’ mi rn o po n o s no srce naj ti bo,
ko tvoje spomladi polje je cvetno!*

25

Zatorej priporočam tudi danes naši nadepolni
mladini staro slogo in bratstvo.  Proč s pre¬
pirom 1 Mi Slovenci se imamo s tujimi sovražniki
dosti boriti, kaj nam še treba borbe med nami?
Samo ako smo edini med seboj, bomo premagali zu¬
nanje sovražnike.

Ako bi bili mi Slovenci složni, bili bi koncem
tega stoletja bolj naprej, nego li stojimo danes. A
pri vsem tem se ne da tajiti, da smo znatno napre¬
dovali v poslednji četrtini tega veka. Udeleženci
naše prve «Besede» v Žalcu gotovo dobro pomnijo,
da tedaj še ni bilo narodnih posojilnic, niti Južno¬
štajerske hranilnice, ni bilo Narodnega doma, niti
kmetijskih zadrug, niti hmeljarskega pridelka; z edno
besedo — ni bilo narodno - gospodarstvene organi¬
zacije med nami. Naše društveno življenje po mestih,
trgih in na deželi je bilo še kaj slabo razvito. Slo¬
venski jezik tedaj še ni imel take veljave v šolah in
uradih, kakor danes. Sploh moramo z veseljem pri¬
znati, da se je storilo tekom poslednjih 25 let mnogo
za napredek naroda v gospodarstvenem in prosvet¬
nem oziru.

Hvala onim možem, ki so se trudili za edno
ali drugo koristno pridobitev! Slava onim, ki so žrtvo¬
vali mnogo za prosvetne in dobrodelne namene med
narodom! Čast vsem, katerim je «salus Sloveniae
suprema lexl» Dokler bomo imeli takih požrtvovalnih
in za vse dobro navdušenih mož, bomo napredovali,
in ako se pri tem ponovi stara sloga, tedaj je slo¬
venskemu narodu lepa prihodnost zagotovljena.

Naših zaslužnih domorodcev, ki še žive med
narodom, mi pač ni treba osebno imenovati; saj jih
pozna staro in mlado. Mnogo jih je tudi med našimi
tovariši. Opisujem samo «žitje in bitje* rajnih vele-
zaslužnih mož, udeležencev in podpornikov prve «Be-

26

sede» v sledečem članku. Oni so v pretekli dobi z
nami skupno delovali več ali manj časa na ednem
ali drugem polju naše domovine, a žalibog ni jim
bilo sojeno, da bi dočakali današnjega znamenitega
dne, da bi v našem krogu praznovali 25-letnico.
Večen jim spomin!

Tisti vrli možje in iskreni rodoljubi so si po¬
stavili v svoji mladosti sigurno vzvišene vzore. Njih
geslo je bilo: «Bog in narod» ter da bi ^pospe¬
šujoč bratov srečo tudi sami srečni  b i 1 i».
To krasno misel iz svoje mladosti so uresničevali v
življenju kolikor mogoče z neutrudnim delovanjem, s
poučevanjem, z delenjem dobrot itd. A kakor sem
opomnil v začetku: neka. ideja iz mladostnih let,
uresničena v zreli starosti — to znači veliko,
slavno življenje.  In zato so si ti možje prido¬
bili slavo,  katera jim bode še med poznimi vnuki
donela.

II.

Naslikal sem v glavnih črtah, kakšen prizor
se nam predstavlja, ko se ob 25-letnici ozremo v
prošlost. — Naslikajmo si še bodočnost, kolikor je
mogoče v hladni domišljiji.

Kakor si ogleda popotnik iz visočine še enkrat
one kraje, katere je utrujen prepotoval, in se potem
obrne na drugo stran, kjer «se mu nov svet odprč»,
— isto storimo danes tudi mi jubilanti. Tudi pred
nami se odpira danes bodočnost, a njo predstavlja
naša vrla mladina  — nada naše bodočnosti.

Naša nadepolna mladina prevzela bo danes ali
jutri na svoja čvrsta pleča ono težko breme, za ka¬
tero bodo naša ramena skoro že preslaba. Mladina
slovenska bode potovala dalj naprej nego mi. Ko
bo ona praznovala svojo 25-letnico, tedaj marsikdo

27

izmed nas že ne bode med živimi. Mi pa želimo iz
vsega srca, da bi mladina doživela, da se uresniči
vse to, kar so naši očetje osnovali, za kar se mi
trudimo in borimo: da bo naša domovina zje-
dinjena, da bo slovenski narod srečen!

Zato je pa naša najsvetejša dolžnost, skrbeti
za dobro vzgojo mladine,  da dobimo zna¬
čajnih Slovencev, kateri vedb visoko ceniti geslo:
«Bog in narod?.

Na mladih stoji svet, pravi piegovor. Vzgo-
jujmo mladino v pravem zmislu, vsadimo ji v srce
vzvišenih idealov! Tako bomo po geslu slavnega
angleškega rodoljuba Washingtona: «e ducat e the
people?,  vzgojili tudi narod ter ga pripravili za —
lepšo bodočnost.

Posamezni udje človeške družbe, posamezni
sinovi ednega naroda pojavljajo se na ^svetovnem
odru? za več ali manj časa, potem pa izginejo : drug
drugemu odstopajo prostor, zibelj in grob se vrstita,
kakor se v neizmernem morju eden val vzdiga, a
drug pada. To je dolga nepretrgana vrsta! Nikdo
se ne more po naravni poti iz te vrste izmuzniti; zato
pa tudi nikdo ne more biti popolnoma sam za sebe,
ampak je ud te nepretrgane verige, t. j. on je v prvi
vrsti sin svojega naroda.  Zato pa ravna vsakdo,
ki se odtuji svojemu narodu, nenaravno in nemoralno;
takšen je izvržek in nevreden ud človeške
družbe.

V svoji oliki  človek pripada svojemu na¬
rodu,  tako bi se moglo reči v tesnejšem pomenu s
profesorjem L o r e n c o m S t e i n o m : «In seiner Bil-
dung gehort der Mensch der Menschheit an». «A
mi ljudje — veli dr. Hochegger  — nismo nikdar
prosti ljudje, nego smo vsekdar sinovi nekega
naroda.  Vsak narod je v človeštvu prvotna samo-

28

stalna celota s posebnim značajem. Posameznik se ne
more lahko odtujiti duhu svojega naroda, kajti pri¬
dobi že po materinem jeziku celi zadržaj svoje na¬
rodnosti*.

S pravo oliko mora torej biti združeno pravo
rodoljubje. Ako-li bi kdo hotel vzgojiti in olikati
človeka, pa bi ga pri tem odtujil svojemu na¬
rodu,  to bi bilo proti pravilom zdrave pedagogike j
in sociologije — to bi značilo, da hočemo vzgajati !
duševne pokveke  in brezznačajnike, a ne bistre i
ume in blage značaje ter koristne ude človeške
družbe.

Zato pa vidimo, da so odpadniki in izdajice
naroda večinoma neotesani ljudje, brez pravih načel,
brez ljubezni do bližnjega (saj nimajo niti ljubezni
do brata), in prav veli jugoslovanski pregovor: «Po-
turica (poturčenec) je hujši od Turka*.

Te resnice naj dobro pomnijo oni, katerim je
izročena vzgoja mladine. To naj čujejo naši protiv-
niki, kateri bi nas radi opojili s tujim duhom! A to
naj vedo posebno oni, kateri mislijo, da z odpadniki
naroda kaj prida dobijo v svojo sredino. Ni res 1
Tisti, ki se izmuznejo iz one naravne verige, katera
veže vse sinove ednega naroda, so izvržki, du¬
ševne reve, brezznačajniki,  s katerimi pro-
tivniki niso nič pridobili, a mi nič izgubili.

Kakor ima vsak človek svoj spomin, tako ga
ima tudi vsak narod v svoji zgodovini.  Lastne
izkušnje izmodrujejo človeka, kakor je tudi zgodovina
učiteljica življenja. Mladina, ki še nima dovolj izkušenje,
da bi se mogla ravnati po njej, naj le posluša svete
starejših iskrenih prijateljev mladine in naroda.

Zgodovina slovenskega naroda je tužna jn
bridka. Mladina nam je nada boljše, prijetnejše bo¬
dočnosti. Vsak trenutek sedajnosti je pogoj za bo-

29

dočnost. Na delo torej! Ne gubimo niti trenutka,
da priborimo sijajno bodočnost našemu narodu!

Mladi prijatelji, z vašimi svežimi močmi boste
mnogo dosegli za blagor slovenskega naroda, ako si
že zdaj postavite prave vzore za življenje in si bistrite
um in srce. Posnemajte pa tudi zaslužne može in
dobre značaje, kakršnih je nekoliko opisanih v po¬
znejšem članku! Vglobite se v njihove vzore in iz¬
polnjujte vestno svoje dolžnosti v vsakem stanu, kate-
teremkoli se boste posvetili 1

Ognite se domačemu prepiru, ljubite slogo in
bratstvo! Naši slavni možje Slomšek, Bleivveis, Ko¬
čevar, Trstenjak in mnogo drugih niso poznali ta¬
kega prepira. Sloga  je bila njihovo geslo, v slogi
pa je moč.

Po besedah nemškega filozofa Fichte-a  «po¬
javil se je v prošlem veku v Nemčiji egoizem , to je
zanemarjenost občnega  (skupnega) b 1 a g o r j a.
A da je mogla napočiti zora nove dobe, moral se
je povzdigniti nov moralen vzgled, po katerem se
šteje posameznik udom skupnosti*. («Fichte’s Reden
an die deutsche Nation».)

Te besede poštenega Nemca so tudi za nas
Slovence in Slovane velikega pomena. Dobro jih
premislimo in prepričali se bomo, da bi morali isto,
kar je Fichte o onej dobi govoril svojim rojakom,
še dandanes polagati na srce mnogim Slovencem in
Slovanom: Popustimo egoizem! Proč z doma¬

čim prepirom! Bodimo si bratje, bodimo
složni!

Ako hočemo veljati kot značaj  ni  možje, kakor
se spodobi pravim rodoljubom in koristnim udom
človeške družbe, ravnajmo se po geslu slavnega če¬
škega rodoljuba iz XVI. stoletja, Viljema Pernštein-

30

skega: « S sosedi živim, z ednoverci ve¬

rujem, z brati umiram.i To geslo naj nas vodi
kot državljane, kot kristjane in kot Slovane! Na pod¬
lagi tega gesla vzg oj ujm o narod!  Tedaj mu bo
zajamčena boljša prihodnost.

Bog in narod!

Prof. A. Bezenšek.

3 !

Opis jubilejne slavnosti v Žalcu

dne 13. avgusta 1899.

s Dobrega dne bodi dobre volje!» tako govori
neki modrijan. In res, boljšega dne, prijetnejših tre¬
nutkov, kakor smo jih doživeli v Žalcu povodom
naše petindvajsetletnice, bomo težko dočakali. Bila
je to redka slavnost, vladalo je pa tudi veliko veselje
in posebna navdušenost med vsemi navzočimi jubilanti
in gosti.

Vabilo  k tej slavnosti, katero je izdal častiti
gosp. župan žalskega trga skupno s predsednikom
prve dijaške «Besededne  3. avgusta, glasilo se je
t^ko - le:

«Ravno je petindvajset let, odkar so bili pri¬
redili slovenski dijaki celjske gimnazije prvo veselico
(Besedo) v Žalcu. Podpisani, kot predsednik tedanjega
odbora, smatra za umestno, da se obnovi spomin ti¬
stega lepega praznika v rodoljubnem trgu krasne
Savinske doline, ter ima čast, povabiti

na petindvajsetletnico
v nedeljo, dne 13. avgusta

vse one, ki so se udeležili prve dijaške Besede, a
tudi druge rodoljube in rodoljubkinje iz vseh krajev
Slovenije, posebno naše vrlo dijaštvo — nado lepše
bodočnosti slovenskega naroda.

32

V Žalcu se je osnoval odbor, na čelu z župan¬
stvom, kateri bode storil potrebno, da se ta jubilej
dostojno praznuje, združen z narodno slavnostjo.

Bilo bi želeti, ako bi se pri tej priliki zbrali
tudi osmošolci  celjske gimnazije iz leta 1874., da
praznujejo zajedno svojo petindvajsetletnico.

Ob 9. uri sv. maša; — ob 1. uri skupen obed;
— ob 5. uri veselica.

Tako se bode eden jubilej skladal z drugim:
srečal se bode tovariš s tovarišem, prijatelj s pri¬
jateljem.

Torej na svidenje v Žalcu N

In res mnogo rodoljubov in rodoljubkinj od
blizu in daleč, a posebno lepo število učeče se
mladine višjih in srednjih šol zbralo se je določe¬
nega dne v preprijaznem Žalcu. Trg je bil slavnostno
okrašen z zastavami in slavoloki. Ne samo raz vseh
hiš, ampak tudi raz visokih vrhov drevoreda sredi trga
plapolale so slovenske trobojnice in cesarske zastave.
Vsi tržani in tržanke pripravljali so se za slavnostni
sprejem odličnih in dragih gostov: velecenj. gosp. župan
Jos. Sirca,  velecenj. gosp. podžupan Roblek  in ob¬
činski tajnik g. Ivan Kač,  dajali so potrebne naredbe,
gospodične so pletle vence in šopke, mlada gospoda
pa se je pripravljala za petje in godbo. Z eno besedo :
Žalčani so pokazali tudi takrat, da so — kakor slovč
že od nekdaj — jako gostoljubni, prijazni in iskreno
rodoljubni. O tem smo se prepričali pred 25 leti, a
danes zamoremo izreči o tem še v večji meri pohvalo,
združeno s srčno zahvalo.

Na istem vrtu dobro znane, rodoljubne Hausen-
bichlerjeve gostilne, kjer se je vršila dijaška slavnost
dne 30. avgusta 1874. leta, priredili so lep oder za
govornike, pevce in godbo. V pročelju odra ste bili

33

3

napisani z zlatimi pismenkami letnici: «1874— 1899».
Te arabske številke govore več, kakor vsak drug
nadpis v kakršnemkoli jeziku ter vzbujajo posebno
pri udeležencih-jubilantih brezštevilno veselih in tužnih
spominov: Kako je bilo 1. 1874 na istem prostoru,
ko smo se bili tukaj zbrali kot nadepolni mladeniči,
a kako je danes, ko smo se snidli kot možje v zrelih
letih, in kako se je godilo v d6bi med 1874. in
1899. letom nam, kaj vse je doživel med tem časom
in kako je napredoval narod slovenski, čegar zvesti
sinovi smo vedno bili. Oh, to je dolga vrsta spo¬
minov, radostnih in tužnih 1 V članku «o petindvajset¬
letnici* dal sem temu izraza in hotel sem tudi v
istem zmislu govoriti z istega odra, kjer mi je bilo
nekdaj kot dijaku  svobodno govoriti, a sedaj kot
profesorju  zabranjeno, in to od istega urada,
kateri je pred 25 leti v lepi slovenščini  dijaški
shod in govor dovolil, a sedaj koncem 19. stoletja
v blaženej nemščini  ravno pred večerom govor
prepovedal. Difficile est satyram non scribere!

Istega dne, kakor je bila opredeljena 2 5-letnica,
imeli so v Žalcu občni zbor slovenski steno¬
grafi.  Sklical je zbor predsednik slavnosti s sledečim
povabilom :

<Poteklo je blizu 25 let od preporoda slo¬
venske in sploh jugoslovanske stenografije. Da se
ohrani potrebna edinost med slovenskimi stenografi
in da se zajamči dobra osnova našemu sostavu za
prihodnost, treba je sporazumljenja, složnega delo¬
vanja in zdrave organizacije vseh strokovnjakov in
prijateljev slovenske stenografije.

V edinosti je moči Posamezniki so vzeli inici-
jativo ter pokazali pot, a do cilja se more priti le
z združenimi močmi.

34

Pridite torej v Žalec vsi, katerim je mar za to
lepo in koristno umetnost I Pridite k zborovanju
gospodje stareji in mlajši, duhovni in posvetni, a
posebno uradniki, učitelji, bogoslovci, dijaki višjih
in srednjih šol ter sploh vsi, kateri imate dan za
dnevom, uro za uro perč ali svinčnik v rokah. Saj
ga sploh ni stanu, kateremu ne bi bila stenografija
prav koristna ali celo potrebna. — Odkar se slo¬
venskemu jeziku odpira in vedno bolj razširja pot v
urade in šole, v trgovino in promet, občutimo od
dne do dne večjo potrebo znanja slovenske steno¬
grafije. A pri tem je važno, da delujemo složno, ter
da se ne oddaljujemo na tem polju od drugih bratov
Slovanov !

To zajamčiti je glavni namen prvemu shodu
slovenskih stenografov.

Bog daj, da se dobro obnese!»

In tako so se začeli shajati že v nedeljo rano
jubilanti in stenografi ter njih mnogobrojni prijatelji
in njih častitelji od vseh strani Slovenije in celo iz
drugih dežel, došli so tudi nekateri gostje iz Hrvaške in
Češke.

Ob 9. uri je bila v župni cerkvi sv. maša, katero
je daroval visokočastiti gospod c. kr. šolski sveto¬
valec prof. Ivan Kruši  c. Med sv. mašo so peli jako
lepo in ubrano sedanji dijaki celjske gimnazije. *) V
cerkvi so bili navzoči jubilanti in vsi udeleženci ste¬
nografskega shoda ter mnogo druzega ljudstva.

Posebno za jubilante je bil v cerkvi jako ginljiv
prizor: pred oltarjem sivolasi prečastiti duhovnik,

*) Imena dotičnikov slede po glasovih: I. lenor: Smodej
Fr., Skok Fr.; II. tenor; Koderman Dragotin, Lanjšic Srečko;
I. bas; Kristan Ivan, Srnec Janko; II. bas: Mastnak Davorin,
Gosak Anton, Šotel Fran (pevovodja).

35

3 *

kateri nam je bil pred 25 — 30 leti profesor in cer¬
kveni pridigar, in katerega smo vsi ljubili kot otroci
svojega očeta, kateri si je od mladih let do sive
starosti čutil kot pravi rodoljub,in bil vedno vzoren
duhovnik, ter je zaradi tega spoštovan in čislan do
današnjega dne od starih in mladih. V prvih klopeh
so bili nekateri njegovi nekdanji učenci, sedanji pro¬
fesorji, pravniki itd., a za njimi dijaki višjih in srednjih
šol ter drugo ljudstvo, vsi v pobožnosti zbrani. Pri
tej službi Božji so nam došle na misel marsikatere
poučne besede, katere smo slišali kot dijaki iz nje¬
govih ust v cerkvi in šoli. Prosili smo Boga, da bi
dodelil našemu priljubljenemu in čislanemu profesorju
še mnogo let uživati do skrajnih mej človeškega
življenja med nami sad svojih trudov. Istotako
vemo, da je on prosil Boga pri sveti daritvi za našo
časno in večno srečo ter da mu je pel zahvalo, ker
nam je dal Bog dočakati petindvajsetletnice čilim in
zdravim na duhu in telesu.

A dijaško milo petje nas je spominjalo onih
let, ko smo tudi mi peli z mladeniškimi grli isto
pesem, katero smo zdaj pri blagoslovu slišali: »Ljubi
Jezus Tebi mi, Čast in hvalo damo vsi^. To gane
srce, to privabi solze v oči, to vzbuja čut najglobokejše
pobožnosti, ko se zjedinjajo zreli možje z nežno
mladino v molitvi in pesmi na tako svetem mestu v
toliko vzvišenem trenutku 1

Spominjali smo se pa tudi tebe, vrla mladina,
z besedami pesnika: »Ohrani Bog te v cvetjuU
Naj ne pomori nobena slana našega cvetja, naj ga
ne osuši nobena burja! Potem bode rodilo obilen
sad v blagor domovine.

Po skončani službi Božji, se je začelo zboro¬
vanje slovenskih stenografov  v zgornjih

36

prostorih Hausenbichlerjeve gostilnice. (O tem poro¬
čamo v sledečem oddelku v posebnem članku.)

Popoldne so začeli prihajati gostje od vseh
strani, nekateri na vozovih, drugi z železnico. A v
trgu in bližnji okolici je bilo vse po koncu, vse
praznično oblečeno in pripravljeno za slavnost, ki
se je imela začeti ob 5. uri na vrtu Hausenbichler¬
jeve gostilne. Bilo bi pa prišlo gotovo še mnogo več.
udeležencev, ako ne bi bila nekaj dni poprej ob priliki
prihoda Čehov v Celje nastala ona razburjenost, ki
se potem nekaj tednov ni polegla. Skoz Celje se ni
nikdo upal vračati po noči, tem manj, ker se je bil
raznesel glas, da celjski rogovileži nameravajo čakati
Slovence ob cesti blizu mesta. A tudi drugod po
Savinski dolini so bili duhovi pravično razburjeni
zaradi tega, kar se je zgodilo tačas v Celju. Tako
se je sploh čuditi, da je došlo še toliko udeležencev
in gostov iz Celja in Savinske doline.

Pred prihodom popoldanskih vlakov zbrali so
se jubilanti in udeleženci stenografskega zbora pred
hišo občinskega urada sredi trga; potem so korakali
v dolgih redih s celjsko narodno godbo in žalskim
ognjegasnim društvom na čelu, spremljani z veliko mno¬
žico proti kolodvoru. Tukaj pa je bilo že na stotine
in stotine zbranega ljudstva.

Ko je prišel vlak, zaoril je mnogokratni «živio!»,
pevski zbor je zapel dobro-došlico, a potem je zasvirala
godba koračnico.

Sprevod je krenil po sledečem redu iz kolo¬
dvora proti trgu:

Na čelu godba in ognjegasno društvo, potem
jubilanti, njih nekdanji gg. profesorji, stenografi s
svojimi damami, pevsko društvo, vseučiliščniki, dijaki
srednjih in višjih šol in mnogo prijateljev učeče se
mladine, razni gostje in veliko ljudstva. Bil je to

37

dolg in lep sprevod, ki se je vil po ulici mimo
farne cerkve in Kukecove pivarne doli po desni
strani drevoreda blizu do kraj trga, a od tam po levi
strani drevoreda proti poslopju občinskega urada. V
teh redovih je bilo lepo videti gg. jubilante zajedno
z nekdanjim svojim profesorjem preč. g. Krušicom
in domačim veleč. g. župnikom Korenom  ter vele-
zaslužnim deželnim poslancem dr. I. Dečkom  iz Celja,
g. podžupanom Roblekom,  g. Radoslav Puklom
(urednikom lista «Der Sttden* iz Dunaja), Istotako se
je vse zanimalo za odlične udeležence stenografskega
shoda: g. prof. Santeljna  iz Gorice, g. prof. Vam-
bergerja  iz Karlovca, g. prof. Dragiča  iz Zagreba,
g. Binderja  iz Novega mesta itd.

Po celem trgu je bilo polno ljudstva, katero je
sočuvstveno gledalo na ta lep prizor, ki je pridobil
še posebno mičnost s tem, ko so skoro raz vseh
oken obsipavale nežne roke mimoidoče redove s
krasnimi šopki; ti so padali kot dežne kaplje i na
mlade i na'stare gospode brez razločka, a videlo se
je, da so jih eni kakor drugi z veseljem pobirali in
poduhali. V takih krasnih trenutkih pozabi tudi stareji
nekoliko na svoja leta, a mlajši bi jih rad nekaj več
štel, toliko kakor bi ravno gospodičnam ugajalo, ki
se zanimajo najbolj za »zlato sredino* v letih mo¬
škega spola.

Med tem veselim in dostojanstvenim potom
približali smo se občinski hiši, kjer nas je pred
vrati pričakoval gosp. Josip Sirca  na čelu celega
občinskega zastopa. Tukaj se je sprevod ustavil in
gospod župan nas je navdušeno pozdravil s sledečimi
besedami:

»Slavna gospoda! Izredna čast mi je dana, ker
zamorem kot župan žalske občine pozdraviti vas,
veleslavni gostje, v sredini narodnega trga žalskega.

38

Posebno iskren pozdrav naj velja blagorodnemu go¬
spodu Ant. Bezenšeku, profesorju v Plovdivu, kateri
je že pred 25. leti kot čil mladenič sklical v Žalec
takratne abiturijente in priredil prvi slovenski dijaški
shod, da se mladeniči navdušijo za bodoče življenje.
Častita gospoda! In danes po poteku četrtstoletja,
sklical je veleučeni gospod profesor Bezenšek prvi
shod slovanskih stenografov, učenjakov, iz vseh krajev
slovanske zemlje, eb enem pa povabil svoje nekdanje
sošolce na četrtstoletni sestanek in prijateljski pogovor,
ter zbral okrog veleučenih in slavnih mož sedanjo
učečo se slovensko mladino, da se navduši za vse
lepo in koristno v porabo bodočega poklica.

V posebno čast pa si šteje žalska občina, si
štejejo Žalčani, da nas obiščejo toli slavni možje in
dragi gostje, ter pokažejo s tem svojo ljubezen do
nas in narodnega našega trga.

Bodite prepričani, slavni in dragi nam gostje,
da tukaj v Žalcu vas sprejme odkritosrčna bratska
ljubezen, tukaj vas sprejme prava slovanska gosto¬
ljubnost. Semkaj niste prišli k tujcem, nego došli ste
svoji k svojim, bratje k bratom, prišli ste na nepo¬
pačena domača tla v svojo lastnino.

Iz globočine svojega srca želim, da bi te ure,
katere bodete v naši sredini preživeli, vam vsem bile
vesele in srečne, da bi vsaj nekoliko občutili ljubezen
našo do vas, dragi mili nam bratje 1

Se enkrat vam kličem v imenu cele občine in
osobito Žalčanov, dobrodošli, Bog vas živi 1»

Ravno ta znamenit prizor nam predstavlja naša
slika na 20. strani, napravljena po momentni foto¬
grafiji g. Magoliča iz Celja.

Na ta iskren in navdušen pozdrav odgovoril
je predsednik prof. A. Bezenšek  sledeče:

39

« Velecenjeni gospod župani Slavna gospoda!

Z mladeniško navdušenostjo obhajali smo pred
25. leti slovenski dijaki našo prvo «Besedo» v pri¬
jaznem, vsekdar narodno mislečem in v gospodar-
stvenem obziru napredujočem trgu žalskem. Tisti lepi
praznik v Žalcu ostal nam je potem vedno v naj¬
prijetnejšem spominu. Nekateri so se razkropili po
raznih krajih naše mile domovine, a nekoliko jih je
šlo celo preko mej iste — daleč po svetu. A povsod,
kjerkoli so nas vodila pota Božje previdnosti, priča¬
kovali smo z veseljem dne, ko se bomo mogli po¬
vodom 25 letnice —kakor smo si obljubili tedaj —
spet sniti kot zreli možje v gostoljubnem in slavno-
znanem trgu. Žal, da nismo mogli priti vsi: nekateri
so predaleč, druge so važni opravki doma zadržali —
za kar so se tudi izpričali —, a tretje krije že hladna
zemlja. Tukaj smo našli na našo radost še mnogo
prijateljev iz tedanje dobe, a marsikaterega vrlega
narodnjaka in milega prijatelja ni več med živimi.
Slava njihovemu spominu!

A kar smo našli, kar živi še vedno in bode
živelo,  to je isti narodni duh, ista prijaznost in
gostoljubnost, ista navdušenost za napredek na
gospodarstvenem in prosvetnem polju  kakor
nekdaj. Zares vse to živi in klije dandanes tukaj in
v Savinski dolini še bolj mogočno kakor pred 25. leti.
O tem smo se te dni z lastnimi očmi prepričali.

A pri današnji slavnosti, posebno pri tem si¬
jajnem sprejemu, katerega ste nam priredili, pokazali
ste vrli Žalčani staro gostoljubnost, prijaznost in
navdušenost za vse kar je narodno.

Glejte, slavna gospoda, ves trg je v zastavah 1
Vse nam je prišlo nasproti s petjem in godbo kakor
najboljšim prijateljem in milim gostom ; krasotice

40

žalskega trga so nas obsipale z dišečimi šopki. A Vi,
velecenjeni gospod župan, sprejeli ste nas na čelu
občinskega odbora tako lepo in ste nas pozdravili
s tako prisrčnimi besedami, da ne vemo, kako bi se
dostojno zahvalili Vam in celemu trgu za to redko
čast in izvanredno ljubeznivost! Druzega ne morem,
kakor da Vam izrečem tukaj javno prisrčno zahvalo
svojo in vseh svojih tovarišev jubilantov ter udele¬
žencev stenografskega shoda. Bodite prepričani Vi,
velecenjeni gospod župan, in vsi vrli Žalčani, da tega
prekrasnega dne ne pozabimo nikdar in da bomo
še potomcem zapustili spominek današnje redke sve¬
čanosti.

Tukaj se počutimo zares kot »svoji med
svojimi*.  Zato bomo vsekdar vedeli ceniti kaj po¬
meni narodni rek: svoji k svojim!

A ti vrla mladina, nada naše bodočnosti, za¬
pomni si te besede in drži se vsekdar gesla: Bog in
narod! In ko bodo nekateri izmed tukaj navzoče
mladine praznovali svojo petindvajsetletnico, naj le
pridejo sem k svojim,  pa bodo gotovo isto.tako
prijazno in slovesno sprejeti, kakor danes mi vsi.

Skončujem z željo, naj bo Slovencem sreča
milejša v novem veku, naj se ta slavni narodni in
krepko napredujoči trg s celo okolico vedno lepše
razvija, in kličem Vam, velecenjeni gospod
župan in vsem dičnim tržankam in trža-
n o m iz dna srca: Živili!*

Po teh, s povzdignenim glasom izgovorjenih
besedah, zadoneli so trikratni gromoviti živio-klici
iz tisočih grl ter odmevali po celem trgu.*)

*)  Zaradi tega pozdrava in odzdrava pred občinsko
hišo sredi trga imela sta se g. župan in prof. Bezenšek pred
sodnijo zagovarjati; vendar sta bila v dveh instancah popol¬
noma oproščena.

41

Približevala se je peta ura, ob kateri se je imela
začeti veselica  na vrtu Hausenbichlerjeve gostilne.
Udeleženci slavnostnega sprevoda podali so se izpred
občinske hiše in iz trga na omenjeni vrt, kateri se je
polahkem polnil z odličnimi gosti in domačini. Tukaj
so bile zastopane vse prve rodbine žalskega trga in
okolice. Bilo bi preobširno, ako bi hotel navajati
imena vseh teh, samo rečem, da je bil tukaj zastopan
naš narod vseh stanov, obeh spolov bili so tukaj
duhovni in posvetni, bila je naša «stara garda* in
naša mladina. Vse je bilo «židane volje*, med vsemi
je vel duh bratstva, kakor velja pri sinovih in hčerah
iste majke Slovenije.

Začel se je določen spored,  kakršen je bil
razviden iz lepakov in vabil. Prva točka je imela
biti: Slavnostni govor  prof. Bezenšek-a. A ker
je bil govor — kakor smo že omenili — prepovedan,
javil se je samo isti govornik na odru ter pozdravil
s kratkimi besedami prav srčno navzoče, potem pa
je omenil prepovedi ter — umolknil.  A tukaj se
je uresničil star latinski pregovor: «Si hi tacuerint,
lapides clamabunt ...»  In molku je sledilo živahno
ploskanje med navzočim občinstvom, in splošno
zahtevanje: »čujmo slavnostni govorb  tako,
da se je moral «molčeč govornik* pojaviti še enkrat
na odru, ter še enkrat — molčati.

«Das Schvveigen ist der Gott der Gliicklichen 1»
— te besede pesnika Schiller-ja (v Maria Stuart II. 5.)
so veljale tedaj nam in mislili smo si, da pridejo
dnevi, ko bomo še ne samo govorili, nego tudi
delali  v bolj srečnem položaju.

Za tem so sledile druge točke sporeda,  kateri
je bil sestavljen tako-le:

Jenko: Naprej  1 svira celjska narodna godba;
Maček: Kaj bi mi srce ogrelo,  poje žalski moški

42

zbor; Brož: V slad k oj sanji,  udarjajo dijaški tam¬
buraši; Ipavic: Lastovki v slovo,  poje dijaški
zbor; Narodni potpouri,  svira celjska narodna
godba; Farkaš: S r e t a n i m e n d a n, udarjajo dijaški
tamburaši; Iv. pl. Zajc: Dobro jutro,  solospev s
spremljevanjem klavirja, poje gospod F. Sotel; P. H.
Sattner: Kakor nekdaj,  poje dijaški zbor; Volarič:
Pomlad in jesen,  poje žalski moški pevski zbor.

Vse te točke izvajali so izvrstno kakor zbori,
tako tudi godba. Omeniti gre, da je bil žalski moški
zbor šele pred kratkim sestavljen pod predsedništvom
g. Vabiča,  a da je daroviti pevovodja gosp. učitelj
Vrečar  v kratkem času izvežbal vrle žalske in go-
tovljske pevce tako dobro, da so mogli z najboljšim
uspehom nastopiti na odru ter so želi obilo pohvalo,
kakor tudi dijaki - pevci, katere vse je bilo veselje
poslušati. Posamezne točke so se morale ponavljati
in reči smemo, da je bilo vse občinstvo prijetno
iznenadeno, ko je slišalo prvikrat tako mlade zbore,
da umejo toliko ubrano prepevati milodoneče slo¬
venske pesmi.

Izvrstno je svirala celjska narodna godba.
Ta je bila komaj pred letom dnij osnovana, a je pod
vodstvom vrlega kapelnika gosp. Koruna-Koželj-
skega,  kateri je na glasbenem polju že dovelj pre¬
slaven med Slovenci, izvrstno izvežbana. Lepa je bila
misel, sestaviti narodno godbo v Celju, in to iz
samih brhkih slovenskih mož in fantov. Ta bode
mogla bodriti ne samo celjski slovenski živelj, nego
tudi večkrat pri veselicah po okoliških trgih sodelovati.

Med posameznimi točkami sporeda je čital
predsednik došle brzojavke, a nastopali so tudi go¬
vorniki, ki so izročali ustmene pozdrave  iz bližnjih
in daljnih krajev. Hrvat g. prof. Slavo Dragič  je
s pravo hrvaško navdušenostjo poudarjal pomen da-

43

našnje veselice za gg. jubilante, a posebno za pred¬
sednika, kateremu se je uresničila  ta dan edna
srčna želja;  želel je vsem še mnoga leta v sreči
in radosti. Slovencem sploh kot najbližjim bratom
hrvaškega naroda je izrazil svoje iskrene pozdrave
ter pohvalil njihov napredek na gospodarskem in
književnem polju. Završil je z besedami: »Živili brača
Slovenci D Na to se je odzvalo vse občinstvo z
navdušenim: »Živili bratje Hrvati!«

Lepo je govoril g. Bi n ter iz Novega mesta v
podobnem zmislu. Njegovih besed sicer nimamo za¬
beleženih na papirju, a nosimo njih pomen v srcu,
ter želimo, da bi se ista sloga, katera vlada med nami
Slovenci na Štajerskem in o kateri se je mogel vsak
gost iz druge dežele tudi pri tej priliki prepričati,
tudi drugod obnovila in da bi bilo žalostnemu pre¬
piru na Kranjskem konec ! Ta želja se sicer posebej
ne naglaša, a gotovo se vzbuja na tihem v naših
srcih, kadar , vidimo brata iz Kranjske.

Poslušali smo tudi besede našega vrlega in za¬
služnega poslanca dr. Dečka,  ki se je zahvaljeval
za ovacijo, katero so mu napravili navzoči visoko-
šolci, noseč ga med burnimi «živio»-klici na rokah
po celem, z množico napolnjenem vrtu.

Ista ovacija se je napravila tudi predsedniku
Bezenšeku,  kateri sicer ni imel prilike govoriti
(ker mu je že bila v začetku »sapa zaprta«), ampak
ve ceniti ta izraz mladeniških simpatij ter govori v
teh vrstah več, kakor bi bil mogel pri oni priliki reči.

Bog vas živi, vrli mladi prijatelji!

Na koncu je govoril g. tajnik Kač o potrebi
gospodarske organizacije na Slovenskem jako poučno
in zanimivo. Njegov govor se je splošno odobraval.
Obžalujem, da se je tudi on imel zagovarjati zaradi
tega pred sodnijo v Celju; a bil je istotako kakor

44

g. župan in predsednik v dveh instancah- oproščen.
Post nubida Phoebus!

Po dokončanem sporedu pa je nastopil že v
mraku neki brihten kmet iz Gotovelj, ki je v dovtipnih
pesmih, katere je sam zložil, razveseljeval vse poslu¬
šalce ; njegove tu pa tam z ironijo in satiro prepletene
kitice so bile popolnoma izvirne in pričajo, da je
marsikateri talent še skrit med našim ljudstvom, le
škoda, da se ne more izšolati ter stopiti na javnost.

Solnce je že zatonilo nad tem prekrasnim dnem,
kateri nam ostane vedno v spominu; zazvonilo je
«večno luč», vsi navzoči smo se odkrili ter v tihej
molitvi hvalili Gospoda, ki nam ga je dal doživeti.
Zares, vzkliknili smo: haec est dies, quam fecit
Dominus!

V vrtu so zabliščale mnogobrojne lučice v
raznobarvnih svetilkah. Bil je krasen večer. Prijatelj
se je razgovarjal s prijateljem, tovariš s tovarišem
vse je bilo zadovoljno, da se je cela slavnost izvršila
tako krasno, mirno in dostojno.

Mladina se je podala v zgornje prostore Hausen-
bichlerjeve gostilne, kjer je začelo živahno plesanje
in rajanje, katero je trajalo skoraj do zore, prav v
zmislu znane dijaške pesmi:

Gaudeamus igitur,

Juvenes dum sumus !

45

Životopisne črtice

o umrlih sodelavcih in podpornikih prve
dijaške «Besede».

Morte carent animae, semperque,
priore relicta

Sede, novis domibus vivuntque
habitant receptae.

O vi d (Metamorph.).

Marsikaterega dijaka, kateri je bil vesel in nade-
poln v naši družbi o počitnicah 1. 1874 v Žalcu,
pokosila je že v mladeniški ali pozneje v moški dobi
nemila smrt. Ni ga več med živimi marsikaterega
mladostnega prijatelja in ljubeznjivega tovariša. Naj
torej postavimo v tej knjižici skromen spomenik rajnim
našim součencem in sodelavcem s tem, da podamo
mlademu naraščaju nekoliko lepih črtic iz njihovega
življenja.

Prvi po naši veselici v Žalcu je umrl 1. 1878
kot jurist Davorin Fermevc, bivši marljivi tajnik
dijaške «Besede». Rodil seje 1. 1855 v Žalcu. Dovršil
je gimnazijo v Celju, ter se podal v Gradec na vse¬
učilišče 1. 18 76. A niti eno leto mu ni bilo mogoče
tam ostati, ker ga je težka bolezen napadla tako, da
se je moral povrniti v rojstni kraj k svoji materi.
Tukaj se je potem cel čas svoje bolezni marljivo
bavil s čitanjem raznih časopisov političnega in znan¬
stvenega sodržaja., v katere je tudi sam dopisoval.
Bil je izvrsten stenograf ter se je mnogo pečal s

46

slovensko stenografijo. Sodeloval je pri «Jugoslavjan-
skem Stenografu® v prvih letnikih. Zanimal se je
mnogo za južne brate Hrvate in Srbe, a pri tem je
ljubil iskreno svoj narod in njega običaje. Spisoval je
kroniko žalskega trga  (kakor mi je pravil sam
sedanji gospod župan žalski), a žalibog je ni mogel
dovršiti. Tako je šel tudi marsikater drug lep načrt
tega mladega, za visokimi ideali strmečega mlade¬
niča ž njim vred v prerani grob. Naj v miru po¬
čiva na žalskem pokopališču!

Ravnotako je umrl nekaj let pozneje v mla¬
deniški dobi Zmagoslav Eržen, dijak ljubljanske
gimnazije, delaven podpornik «Besede®, kateri si je
pridobil mnogo zaslug za to, da so dijaki štajerskih
gimnazij živeli s kranjskimi v najboljšem soglasju, da
so se vzajemno navduševali za slovensko reč in tudi za
slovensko stenografijo. Koliko blagorodna je bila nje¬
gova duša, kako lepe načrte si je delal za prihodnjost,
o tem pričajo njegova mnogobrojna pisma do pisa¬
telja teh vrstic. In ako vzamemo v poštev, da je bil
delaven in skrben ves čas svojega kratkega življenja,
moramo reči, da je velika škoda za vrlega mladeniča,
kateri bi bil lahko še mnogo koristil svoji domovini.

Matevž Randl, podpredsednik «Besede, je umrl
tudi še v dijaških letih kot visokošolec. Bil je jako
nadarjen in odličen dijak v vseh razredih gimnazije
celjske. Rojen je bil 1. 1854 v St. Pavlu v Savinski
dolini. Bistra glava, dober satirik, značajen mladenič
in zvest tovariš bil je pri gg. profesorjih in součencih
ednako čislan.

Fran Holobar, sošolec prejšnjega, je kmalu po
dovršenih vseučiliščnib naukih umrl, ko se mu je
ravno odpirala lepa prihodnost v življenju. Ta je bil
med vsemi sošolci znan kot ljubeznjiv in blag tovariš,
vnet za vse lepo in dobro.

47

Matevž Bezenšek, rojen v Podsredi 1. 1858,
(sin tamošnjega zaslužnega nadučitelja) je dovršil
celjsko gimnazijo 1. 1876. Potem se je podal na vse¬
učilišče v Gradec, kjer se je posvetil pravnim naukom.
A med tem je moral k vojakom; kot tak je služil
za časa okupacije v Bosni, kjer si je nakopal hudo
zavratno bolezen, ki ga je spravila v rani grob. Vrnil
se je sicer iz Bosne in nastopil službo avskultanta
pri graški nadsodniji. A kmalu se je moral vrniti
na očetov dom, da bi se tam ozdravil in okrepčal.
Tukaj sta si bila z našim slavnim pesnikom Ašker¬
cem, ki je bil tačas kaplan v Podsredi, iskrena
prijatelja! Aškerc je tolažil in vedril Matevža za časa
bolezni. Umrl je vdan v Božjo voljo leta 1883 po
dolgem bolehanju. Mladi mož je bik tihega značaja,
pravicoljuben, delaven in ljubezniv. Gotovo ni imel
sovražnika. Za starega očeta je bila izguba edinega
otroka hud udarec, kateri mu je tudi skrajšal živ¬
ljenje. Zdaj počivata sin in oče (f 1898) blizu vkupaj
na pokopališču v Podsredi, kjer je oče skoro 40 let
učiteljeval. Večen jima pokoj!

Vsi dosedaj omenjeni so umrli v mladeniških
letih, prej ko so mogli v svojem poklicu kot zreli
možje delovati. O njih bi se moglo reči, kakor veli
Plaut:

«Querr. dii diligunt adolescens moritur.»

A žalibog imamo tudi vrsto takih, ki so kot
profesorji, učitelji ali uradniki umrli v najlepši moški
dobi, ko so že mnogo koristnega storili, a bi si bili
mogli še marsikatero zaslugo pridobiti ne samo po
svojem stanu, ampak tudi za narod in domovino;
kajti vsi so se ravnali po znanem Gregorčičevem
načelu:

Ne kar veleva mu stan,

Kar more, mož je storiti dolžan.

48

Na prvem mestu mi je omeniti rajnega Josipa
Lendovšeka, c. kr. profesorja v Beljaku in znanega
slovenskega pisatelja. On ima neprecenljivih zaslug
posebno za zapuščene koroške Slovence, kateri so
ga ljubili in spoštovali ravnotako, kakor v mladih
letih njegovi tovariši. Rojen je bil v Rogatcu L 1853.
Gimnazijo je obiskoval deloma v Celju, deloma v
Mariboru. Leta 1875 je stopil na vseučilišče v Gradcu,
kjer je študiral klasične jezike in slovenščino. Bil
je izvanredno priden dijak. Ljubili so ga tudi njegovi
profesorji. In ravno ob priliki svojega letošnjega 60-
letnega jubileja mi piše veleučeni njegov profesor
slavistike g. dr. Krek  sledeče o rajnem Lendovšeku:

«Prav milo se mi je storilo, razgrnivši Vaše
ljubo pisanje in spomnivši se, da najinega nežnega
prijatelja Lendovšeka ni več med živimi. Gotovo bi
bil tudi on, anima candida kakor Vi, njegov najboljši
prijatelj, med prvimi, ki bi me bil razveselil s svojo
čestitko. To mi zopet danes ob njegovem godu sili
v spomin in hudo mi je pri srcu in ednako utegne
biti tudi Vam.»

Prav iz srca mi je govoril učeni gospod pro¬
fesor in velecenjeni prijatelj v teh dragocenih vrsticah.
Pač je srečen tisti dijak, o katerem nekdanji njegov
profesor piše tako pohvalno, in večja čast se rajnemu
ne more dati, kakor, da ga ohrani isti v tako
blagem spominu in da tako visoko čisla lepe last¬
nosti njegovega uma in srca.

L. 1882 je bil imenovan profesorjem realne
gimnazije v Beljaku. Tukaj je med vsemi predmeti,
katere je prednašal, posvetil največjo pozornost slo¬
venščini, katera je bila do tedaj na tem zavodu jako
zanemarjena. Tam si je on tudi osnoval lastno ognjišče,
oženivši se 1. 1884 z vrlo Slovenko Ludmilo
Kiepacherjevo,  katera je bila med prvimi so-

49

4

delovalci žalske »Besede* s svojim spretnim igranjem
na glasovirju in z milozvonečim petjem.

Delovanje pokojnega prof. Lendovšeka kot
učitelja, pisatelja in rodoljuba slovenskega, opisal sem
obširneje v »Jugoslavjanskem Stenografu* (VII. tečaj,
1897.1., str. 87 — 89.). Tukaj ne dostaje prostora za
podrobne podatke. Samo naj omenim, da je umrl
1896. 1. po dolgi težki bolezni, v letovišču ob Baškem
jezeru blizu Beljaka in da je pokopan na pokopa¬
lišču pri bližnji cerkvi, kjer so mu pred tremi leti
postavili koroški Slovenci krasen spomenik. Bilo mu
je torej sojeno, da ravno v onem kraju slovenske
Koroške leže njegovi smrtni ostanki, kjer je neutrudno
deloval celih 15 let za blagor izročene mu mladine
kot izvrsten učitelj in za blagor slovenskega naroda
kot pravi rodoljub. Med ljudstvom je najrajše deloval,
med ljudstvom zdaj počiva. O njem pač veljajo besede
sv. Ivana (v apokalipsi): «Blagor njim, ki so umrli v
Gospodu! Za naprej naj se odpočijejo od svojih trudov,
kajti njih dela gredo za njimi*.

Se ednega med slovenskim ljudstvom na Šta¬
jerskem delujočega moža, tudi bivšega mi sošolca,
Frančiška Zolgarja, pokosila je nemila smrt v mladih
letih. On je izvršil 7 razredov celjske gimnazije, kjer
je bil vedno navdušen za slovenščino. Shajali smo se
tedaj k nedolžnim »slovenskim večerom*, pri katerih
se je deklamovalo, govorilo in pelo. Vse to je moralo
biti le na tihem; saj Slovenec ima na svoji lastni
zemlji pravico javno le — molčati in trpeti; a na¬
sprotniki govoriti in gospodariti. Tako je bilo tedaj
in še dandanes ni mnogo bolje. Rajni Fr. Zolgar je
bil žrtva »slovenskih večerov*, ako tudi ni bil on
niti njih ustanovnik niti glavni vodja teh prepotrebnih
sestankov, v katerih smo se vadili slovenski dijaki
v svoji govorici in se navduševali pri slovenskih

50

pesmih za narodno idejo, brez česar bi bil marsi¬
kateri lahko izginil v valovih nemške (kulture*. A
pretrpel je kazen, ki ga je zadela z iztiranjem od
gimnazije, kakor so jo pretrpeli še pred in po njem
mnogi drugi zavoljo svojega slovenskega mišljenja,
ter se podal na učiteljsko pripravnico v Maribor.
Postal je torej narodni  učitelj v pravem pomenu
besede. Služboval je nekaj let v Laškem trgu. Tukaj
mu je bil zvest prijatelj in somišljenik Rafael Mik uš,
davkarski pristav, kateri je že tudi žalibog med
mrtvimi. To sta bila dva blaga prijatelja, delavna
rodoljuba, delavna sicer bolj na tihem, a zato mož.a
neizprosna — jeklena. Zolgar je postal pozneje nad¬
učitelj na Rečici, kjer je tudi umrl pred kakimi 10
leti; a Mikuš je še poprej umrl v Laškem trgu. (Zal,
da dotičnih letnic ne pomnim več točno.) Bodi Vama
zemljica lahka!

Na koncu še nekoliko besed o tedanjih vrlih
in blagih podpornikih  učeče se mladine v Celju.
Milostljivega opata Matijo Vodušeka, velikega do¬
brotnika mnogih slovenskih dijakov, kateri večinoma
zavzemajo sedaj odlična mesta ter so značajni rodo¬
ljubi in vrli možje v raznih stanovih, omeniti gre na
prvem mestu. Bil je to pravi mož po Božji volji, kot
duhovnik in rodoljub. Večen mu ohranijo spomin vsi
oni, ki so ga poznali in spoštovali, a posebno oni,
katerim je bil velik dobrotnik. Umrl je 1. 1873 in
počiva v kapelici sv. Maksimilijana v Celju. R. I. P.

Preblaga duša je bil tudi tedanji zdravnik v
Celju dr. Stefan Kočevar. On je žrtvoval mnogo za
podporo dijakov, dajal jim brezplačno zdravila, bil
jim vedno iskren prijatelj in dober svetovalec. O
njegovih zaslugah za slovensko reč na južnem Šta¬
jerskem so že napisane cele knjižice, a lahko bi se
še obširneje govorilo. Vendar tukaj nimamo dovolj

51

4 *

prostora. O njem veljajo besede Horacija: «Exegi
monumentum aere perennius;'.

O slavnoznanem žalskem rodoljubu in dobrotniku
Janezu Hausenbichlerju je spisal podroben životo-
pis vrli in delavni tajnik žalske občine g. Kač v
letošnjem koledarju «družbe sv. Mohorja». Dostaviti
mi je samo še to, da je on bil takorekoč oče prve
dijaške Besede v Žalcu in da smo mi tedanji dijaki
tako ljubezen in zaupanje gojili do njega, kakor
sinovi do svojega očeta.

Pri prvi besedi slovenskih dijakov v Žalcu je
bil navzoč med drugimi odličnimi gosti tudi dr. Josip
Fon, tedanji primarij v bolnišnici usmiljenih bratov
v Zagrebu. On je prišel kot rojen Slovenec iz Celja
tje med svoje rojake, da se ž njimi veseli, in da
sprovede nekoliko uric med slovensko mladino, katero
je on iskreno ljubil. Tukaj je imel priliko seznaniti
se s tem vrlim narodnjakom in jako čislanim zdrav¬
nikom tudi pisatelj teh vrstic, za katerega je bilo
to poznanstvo odločilno morda za celo življenje;
kajti dr. Fon mu je dal poguma, da gre nadaljevat
svoje študije v Zagreb, zagotovivši mu tam potrebne
podpore. Njemu, kakor tudi drugim slovenskim sinovom,
živečim v Zagrebu, ima zahvaliti marsikateri slovenski
dijak, da je mogel dovršiti svoje študije. Med temi
blagimi dobrotniki — omenjam samo umrle — bili
so Ferdo Kočevar, dr. J. Kopač in A. Kos. •—
Tudi oni ostanejo dotičnikom v hvaležnem spominu.
Dr. Fon je sicer preživel oba prva, ali v tako težki
večletni bolezni, da se res o njem more s Ciceronom
reči: «Mors iaborum ac miseriarum quies est». Počiva
v Mirogoju pri Zagrebu. Anton Kos — znan slovenski
pisatelj pod imenom Cestnikov ali Spectabilis — pa
je umrl letos kot sodnijski svetnik v Požegi.

52

Še dva narodna trgovca, dobro znana po celi
Savinski dolini, posebna prijatelja učeče se mladine
in podpornika «Besede» sta šla rano v grob: Franjo
Kapus v Celju in Ernest Sirca v Grižah. Prvi si
je pridobil zaslug za celjsko čitalnico in za mnoge
narodne svrhe v Celju in okolici, a Širca istotako
za Žalec in okolico. Spoštovana rodbina Sirca je
sploh dobro znana v Žalcu in po Savinski dolini kot
rodoljubna, imenitna in povsod priljubljena. Najboljši
dokaz temu je, da je brat rajnega našega podpornika
gospod Josip Širca  sedaj župan žalskega trga.
Njemu se imamo zahvaliti, da se je mogla tako si¬
jajno praznovati 25 letnica, kakor to opisujemo v
drugem članku. Ernest Širca je umrl v najlepši moški
dobi pred dvema letoma v Grižah. Žal, da ni mogel
dočakati naše jubilejne slavnosti, katere je že priča¬
koval pred nekaterimi leti z radostjo!

Bodi mu, kakor tudi vsem omenjenim rajnim
odbornikom, sodelovalcem in podpornikom zemljica
lahka!

Večen jim spomin!

53

t Ivan Ulaga.

Pregovor pravi: na mladih stoji svet. Ta pre¬
govor bi se mogel glede stenografske stroke tako-le
glasiti: na mladih stenografih stoji naša veda. Izmed
mladega naraščaja na polju slovenske stenografije
vzela nam je nemila smrt ednega najpridnejših steno¬
grafov, od katerega smo imeli še mnogo pričakovati
v korist naše stvari. Bil je to osmošolec mariborske
gimnazije, Ivan Ulaga. Že o lanskih počitnicah je
bolehal na pljučih; ni se mogel aktivno udeležiti
stenografskega zbora v Žalcu. Ko ga je poprej pred¬
sednik prosil, naj prevzame neki referat, odgovoril
je odkritosrčno:

«-Jako rad bi ustregel Vaši skromni želji, a ne¬
varna bolezen me ovira, da tega nikakor ne morem
storiti. Sploh ne vem gotovo, ako mi bo mogoče
priti. Že od velike noči sem na pljučih bolan. Sicer
je zdaj malo bolje, pa moram se skrbno varovati.
Ako bo le mogoče, bom skušal se udeležiti steno¬
grafskega shoda, katerega sem že pričakoval
tako željno,  a nastopiti mi ni mogoče, akoravno
bi to storil zelo rad.s>

In res, prišel je še komaj po skončanem zboru
proti večeru v Žalec, da vsaj vidi svoje tovariše in
prijatelje — poslednjokrat.

O veliki noči lanskega leta se je prehladil,
začel je nevarno bolehati, vendar je vodil skozi celo
leto dva stenogr. venčka (1. 1898/99), bilje ud tam-

54

buraškega in pevskega zbora in se učil vrhutega
za maturo. Vedno je čital, privoščil si je le malo
prostega časa.

Rojen je bil v Laškem 4. maja 1879, in je iz¬
vršil v 8 letih mariborsko gimnazijo z dobrim uspehom.
Zadnji čas v VIII. razredu je nameraval prirediti po¬
dobno brošurico za stenografske okrajšave, kakršno
je izdal Alojzij Potrč, kajti njegova je že popolnoma
pošla. Vedno mu je bilo na umu, kaj bi se še dalo
storiti med dijaštvom za slovensko stenografijo.

In on je storil dovolj, naj bi našel mnogo po¬
snemovalcev !

Počivaj v miru blagi mladeniči

55

Profesor Ivan Krušič

c. kr. šolski svetnik, predsednik I. shoda slov. stenografov.

Prvi obeniszbor

»et

slovenskih stenografov

v Žalcu

dne 13. avgusta leta 189 9.

z ^s s ~

Vabilo na ta zbor se je glasilo tako-le:

« Poteklo je blizu 25 let od preporoda slo¬
venske in sploh jugoslovanske stenografije. Da se
ohrani potrebna edinost med slovenskimi stenografi
in da se zajamči dobra osnova našemu sestavu za
prihodnost, treba je sporazumljenja, složnega delo¬
vanja in zdrave organizacije vseh strokovnjakov in
prijateljev slovenske stenografije.

V edinosti je moč! Posamezniki so vzeli inici-
jativo ter pokazali pot, a do cilja se more priti le z
združenimi močmi.

Pridite torej v Žalec vsi, katerim je mar za to
lepo in koristno umetnost! Pridite k zboru gospodje
starejši in mlajši, duhovni in posvetni, a posebno
uradniki, učitelji, bogoslovci, dijaki višjih in srednjih
šol ter sploh vsi, kateri imate dan za dnevom, uro
za uro pero ali svinčnik v rokah. Saj ga sploh ni
stanu, kateremu ne bi bila slovenska stenografija prav
koristna ali celo potrebna. — Odkar se slovenskemu

57

jeziku odpira in vedno bolj razširja pot v urade in
šole, v trgovino in promet, občutimo od dne do dne
večjo potrebo znanja slovenske stenografije. A pri
tem je važno, da delujemo složno, ter da se ne od¬
daljujemo na tem polju od drugih bratov Slovanov.

To zajamčiti je glavni namen prvemu shodu
slovenskih stenografov.

Bog daj, da se dobro obnese 1

Prof. Anton Bezenšek.*

Dnevni red je bil sledeči:

«1. O razvitku stenografije pri Slovanih sploh in
pri Slovencih posebej. — 2. Organizacija slovenskih
stenografov, oziroma osnovanje slovenskega steno¬
grafskega društva. — 3. Nasveti in določbe glede
nove izdaje «Slovenske stenografije* (odobrene po
vis. ministerstvu uka in bogočastja za srednje šole
dne 3. junija 1894, št. 11.321.). — 4. O izdavanju
strokovnega lista. — 5. Razni predlogi. — Začetek
zborovanja ob 10. uri predpoldne. — Pred tem je v
žalski župni cerkvi sv. maša, katero bere ob 9. uri
velečastiti gospod šolski svetovalec profesor Ivan
Kr uši č. — Ob 1. uri skupen obed. (Kdor se ga
želi udeležiti, naj to naznani gospej Hausenbichler-
jevi v Žalcu do 10. t. m.)»

Temu povabilu se je odzvalo lepo število sta¬
rejših strokovnjakov in mnogo mlajših stenografov,
posebno učeče se mladine višjih in srednjih šol.
Slavnoznani strokovnjaki na polju slovenske steno¬
grafije so bili navzoči: c. kr. šolski svetnik veleč,
gosp. profesor Krušič  iz Celja, gosp. profesor Mijo
Vamberger  iz Karlovca, gosp. profesor A. S a n t e 1
iz Gorice, gosp. profesor Anton Bezenšek  iz Plov-

diva, gosp. gimnaz. učitelj Slavo Dragic  iz Zagreba,,
gosp. Bi n ter,  davčni uradnik iz Novega mesta in
kot gost gosp. profesor J. K Ivana  iz Kraljevega
Gradca na Češkem.

Imena drugih udeležencev po abecednem redu:

Avsec Anton, stud. phil.
Breskvar Vladimir.
Bernot Ivan.

Cukala Fran.

Detiček Milan.

Dolinar Ivan.

Gosak Anton.

Grilc Ad.

Hizelberger Fr.

Kodrič Svobodin
Koderman Dragotin.
Kolenc Ivan.

Koprivšek V.

Kramer Albin.

Kristan Ivan.

Lajnšič Feliks.

Marn Josip.

Mastnak Davorin.

Potrč Vekoslav, bogoslovec.
Pustoslemšek Rasto, stud. j ur.
Smodej Fran.

Strmšek Fran.

Šanc Fran.

Šotel Fran.

Vodenik Ivan.

Po sv. maši v žalski farni cerkvi, katero je
daroval veleč. gosp. šolski svetnik prof. Ivan Kr uši c,
kakor je bilo opisano v prejšnjem oddelku, pričelo
se je ob 10. uri zborovanje v gornjih prostorih
Hausenbichler-jeve gostilne.

Prof. Bezenšek  je pozdravil zbrane stenografe
ter predlagal, da zber6 za predsednika velečastitega
gosp. prof. Ivana Kr uši c a, kar se je sprejelo z
aklamacijo.

Za tajnika je bil ednoglasno izbran g. Vekoslav
Potre.

Potem smo pristopili k posameznim točkam
dnevnega reda.

I. O razvitku stenografije pri Slovanih
sploh in pri Slovencih posebej  je govoril
prof. Bezenšek.  Omenjal je v začetku, da so bili
Slovenci vsekdar vneti za napredek v vsakem oziru.

59

Seznanili so se tudi posamezniki s stenografijo že
pred več kot 40 leti, a rabili so jo s početka samo
za nemški jezik, v katerem je izšel Gabelsberger-jev
izviren sestav. Odkar pa je začel dobivati slovenski
jezik večjo veljavo v javnem življenju, postalo je po¬
trebno, da se okoristijo stenografi s svojo umetnostjo
tudi v materinem jeziku. Sam Gabelsberger kot
pošten Nemec je spoznal, da bo njegov izum koristen
in potreben tudi za Slovane; zato je pohvalil Hineka
Jakoba Heger-ja  svojega. «apostola stenografije v
Avstriji*, ko je ta priredil njegov sestav za štiri
glavne slovanske jezike. Kakor znano, je bil Heger
rodom Čeh; in res, bratje Čehi so bili prvi, ki so
se poprijeli z velikim uspehom Gabelsbergerjevega
»tesnopisa* in ga najbolj priredili za svoj jezik že
pred 40 leti ter ga razširili v poslednjih desetletjih
med vsemi stanovi češkega naroda.

Potem da govornik kratek pregled o razvitku
stenografije pri Čehih in pri drugih slovanskih na¬
rodih: Poljakih, Rusih, Hrvatih, Srbih in Bolgarih ter
opiše, v kakem položaju se nahajajo Slovenci glede
stenografije.

Slovenci, kot malobrojen narod, moremo sploh
uspešno napredovati le v tesni zvezi z drugimi
večjimi bratskimi plemeni; zato se tudi na polju
stenografije nikakor ne smemo deliti od njih. Bila je
torej dobra misel, približati se kolikor mo¬
goče češkemu tesnopisu,  katero idejo je vedno
zagovarjal »Jugoslovanski Stenograf* (od 1. 1876 do
poslednjega letnika). Ako v tem obziru nekateri redki
strokovnjaki med Jugoslovani niso ž njim ponolnoma
soglasni, to nas naj ne moti niti najmanj ; ampak
držimo se krepko tega načela, saj večina je z nami.
In ko bode ta ideja občna med jugoslovanskimi
strokovnjaki, takrat se bo začela nova doba  za našo

60

umetnost; tedaj se bodo oni lahko soglasili glede
nekaterih nenačelnih vprašanj (znakov, spajanj, siglov
itd.), v katerih se zdaj še razločujejo, in zavladala bo
popolna sloga  med južnimi Slovani v steno¬
grafskem pismu. To je gotovo lažje mogoče, kakor
pa rešiti vprašanje glede cirilice in latinice; temveč
ker so bolgarski, srbski in slovenski strokovnjaki ve¬
činoma že iz početka stali na tej osnovi. A sinovi
teh bratskih plemen, ki se upoznavajo od leta do
leta v večjem številu z isto stenografijo, so v razmeru
z onimi, ki slede separatnim težnjam, v veliki večini.

Govornik torej priporoča, naj bodo slovenski
stenografi vedno složni med seboj in da goje vza¬
jemnost z drugimi slovanskimi stenografi na severu in
na jugu. V ta namen se mora osnovati in delovati
slovensko stenografsko društvo. Takšno društvo z
istim namenom moralo bi biti pri vsakem bratskem
plemenu, a vsa zajedno bi lahko imela svojo zavezo
in občno glasilo. Hrvati, Srbi in Bolgari že imajo
svoja društva, Slovencem jih še manjka. In o tem se
bodemo posvetovali pri sledeči točki dnevnega reda.

A ko to srečno izvršimo, ter se vestno držimo
omenjenega načela, potem bo naš današnji shod
epohalnega  pomena za razvitje slovenske steno¬
grafije. A še drugo važnost ima edinost  na polju
stenografije; pokazali bomo s tem, ko je mogoča
edinost na tem polju, zakaj ne bi prenehali prepiri
tudi glede drugih vprašanj, katera so morda manjše
važnosti ? Zbliževanje v edni stroki mora le blago¬
dejno vplivati na splošno zbliževanje na kultur¬
nem polju med vsemi Slovani.

Pri sledeči točki dnevnega reda: »organiza¬
cija slovenskih stenografov*  oglasil se je
prvi k besedi g. prof. Bezenšek,  ker je bil gosp.
referent Ulaga zbog bolehnosti zadržan priti na zbo-

61

rovanje. On je razložil z nekolikimi besedami potrebo
organizacije slovenskih stenografov in osnovanja slo¬
venskega stenografskega društva.

Gosp. prof. San tel pravi, da je želja vsakega
slovenskega stenografa, da pride slovenska steno¬
grafija pri Slovencih do pravega razvitja; a v ta
namen je treba društva in dobro podpiranega stro¬
kovnega lista.

Gosp. prof. Varaberger  strinja se po načelu
s prejšnjim govornikom. A misli, da strokovno društvo
more uspevati še-le tedaj, kadar ima svoj organ, ki
pomaga delati na to, da se uresničijo društveni na¬
meni. Cisto slovenski strokovni list bi pa težko
izhajal; saj še celo «Hrvatsko stenografsko društvo»,
ki ima stalno podporo od vlade, težavno izdaje svoje
glasilo. «Jugoslavjanski Stenograf* je tudi izhajal le
z velikimi žrtvami, napravljenimi od izdatelja-ured¬
nika. Zatorej se mu zdi, da bi se bilo bati za obstoj
stenografskega lista, pisanega samo za Slovence. Na
drugi strani pa, ker hrvaški «Stenograf* rad sprejema
slovenske stenograme, ter se hrvaški in slovenski
jezik vedno bolj približujeta; ker je nadalje le v
bratski slogi moč in bi že zaradi javnosti ne bilo
dobro, da novo ustanovljeni list zopet zaspi, pred¬
laga : da zbor dobro premisli, ali je slovenskemu

stenografskemu glasilu obstoj res zavarovan, ali, ako
ni, da se s slovensko stenografijo pridružimo hrvaški,
ter da imamo s Hrvati isti strokovni list.

Gosp. prof. S a n t e 1, uvažuioč argumente pred¬
govornika v idejalnem pomenu, je za to, da se dela
za skupno sporazumljenje, toda, kar se tiče predloga
o združenju slov. stenografskega glasila z izhajajočim
hrvaškim, je proti temu, ter hoče imeti sam osi o-
venski  strokovni list. Tudi v gmotnem oziru bode
slovenski list ložje izhajal, dobil bode med slovensko

62

mladino več naročnikov kakor list, kateri bi ji ne
služil v celi  svoji vsebini. Sicer pa je v stenogra-
fični pisavi nekaj posebnosti, ki so proti združenju
slovenske stenografije s hrvaško; akoravno je glavna
vokabularska tvarina skupna, pa je ravno v majhnih
besedicah, zlasti členicah, ki se največkrat rabijo,
velika razlika. Po njegovi sodbi, bode tedaj boljše,
ustanoviti čisto slovenski stenografski list, kateri pa
bodi v prijateljskem razmerju z drugimi jugoslovan¬
skimi glasili.

Gosp. prof. B e z e n š e k : Vsi drugi slovanski
narodi imajo vsak svoje glasilo, zakaj bi ga ne imeli
Slovenci? List s samoslovenskim gradivom bode
lahko manjši in zato cenejši, imel bode tedaj več
naročnikov. ^Jugoslovanski Stenograf* je imel med
Slovenci največ naročnikov ; ako se to število podvoji,
je obstoj samoslovenskemu listu zagotovljen. Iz na¬
vedenih razlogov je referent za stenografski list, pisan
samo v slovenščini.

S tem mnenjem se strinjajo z nekoliko izjemami
skoraj vsi navzoči.

Gosp. prof. B e z e n š e k nadaljuje o vprašanju
glede slovenskega stenografskega društva. Recimo,
da se ustanovi slovensko stenogr. društvo;
razglejmo si tukaj sestavljena pravila, potem bodemo
bržkone vsi složni, da je zagotovljen obstoj s 1 o-
venskemu  stenografskemu glasilu. — A ker ni
mogoče pretresovati danes vseh člankov pravil, zato
predlaga, da se izvoli poseben odbor,  kateri naj
načrt teh pravil presodi in iste končno uredi, potem
pa naj jih pošlje vladi v potrdilo. Prihodnje leto pa
se lahko zberemo na določenem mestu, in osnujemo
društvo, katero bode začelo potem precej delovati.

Gospod Bin ter govori o potrebi in pomenu
slovenskega stenogr. društva. Vse se organizuje in

63

vsakemu je znano, kakšno važnost imajo dandanes
društva. Jako umestno je torej, da dobimo Slovenci
kmalu svoje stenogr. društvo. Tako bodemo mogli reči,
da smo končali devetnajsto stoletje ugodno in me¬
rodajno tudi za slovensko stenografijo. Naše name¬
ravano društvo pa bode mogoče ustanoviti še-le, ko
dobimo dovolj moči, ki bodo zmožne društvo voditi
in sodelovati pri listu. V ta namen se mora po srednjih
šolah več storiti kakor dozdaj. Doslej so si predna-
šali slovensko stenografijo dijaki sami, slov. profesorji
z malo izjemami so jih gledali le od daleč, da celo
prezirljivo (kakor mi je znano o neki spodnještajerski
slovenski paralelki), mesto da bi sami poučevali
zistem, napravili izpite in slov. tesnopisja in začeli
sami predavati. Le tem potom zajamčimo stenogr.
društvu uspeh, listu obstanek in pri mlajši generaciji
navdušenje za našo velevažno umetnost. Ustanovni
shod slov. stenogr. društva priredimo lahko že pri¬
hodnje leto v Ljubljani po Prešernovi slavnosti; do
tistega časa pa se pridno urimo, da nastopimo krepko
in v podvojenim številu.

Vsi navzoči se izjavijo na vprašanje gospoda
predsednika ednoglasno, da so za ustanovitev slov.
stenografskega društva v bližnjem času.

Gospod Dragič  naglaša z ozirom na predlog
g. prof. Bezenšeka, da se izvoli poseben odbor, ka¬
teremu se naj poverijo pravila in nadaljni ukrepi;
istemu odboru naj se dajo posebna navodila, v kakem
zmislu naj deluje.

Gosp. prof. Vamberger  je istega mnenja in
kot prvo direktivo novemu odboru navaja pred
vsem, delovati na paralelno zbliževanje slovenske in
hrvaške stenografije, ker je stenografija v ozki zvezi
z jezikom in se je slovenski jezik ravno zadnja leta,

64

ko je dosegel višjo stopinjo dovršenosti, mnogo pri¬
bližal hrvaškemu.

Gosp. prof. B e z e nš e k naglaša bolj občo na¬
vodilo, t. j., naj gleda zistemni odbor  slov. stenogr.
društva posebno na to, da se ne oddalji slovenska
stenografija tudi od drugih slovanskih,  zlasti
ne od češke,  kateri je zdaj mnogo bolj podobna
nego hrvaški, posebno tudi ne od bolgarske;
saj poudarjajo učeni slavisti veliko sorodnost slo¬
venskega jezika z bolgarskim, a glede naziva sta¬
roslovenski  ima Miklošič istotako tehtnih raz¬
logov, kakor Hatala za starobolgarski  jezik,-—
toliko sta si bližnja. Tudi s srbsko stenografijo,
ki je posneta po češki, ima slovenska stenografija
občno podlago. Naj se torej ozira društvo vedno na
širji  krog, a da ne gleda iz tesnega stališča samo
na edno stran.

Gosp. Dragič  želi, da se prečita načrt pravil
stenogr. društva.

Gospod Pustoslemšek  pravi, da gre zdaj
pred vsem za to, da se voli odbor, ki bode pripravil
pravila ter jih predložil v potrjenje vladi. Ta odbor
naj dela počasi in premišljeno; a potem se naj skliče
o počitnicah ustanovni shod, ne pa o priliki Prešer¬
nove slavnosti, ker ta bode morda ob takem času,
ko se dijaki ne bi mogli udeležiti shoda.

Gospod Dragič  želi, da bi bila pravila do
1. januarja 1900 že potrjena. Društvo more biti ob
Prešernovi slavnosti sestavljeno in ima lahko takrat
Svoj sestanek. Da odbor hitro izdela pravila in jih
odpošlje v potrjenje, naj se že danes tukaj prečitajo
glavne točke. Potem se naj voli odbor, kateremu se
naj dajo nasveti in navodila za uspešno delovanje.

Gosp. prof. Bezenšek  prečita glavne članke
pravil, katera so bila v osnovi že pripravljena.

65

5

Po nekaterih pripombah od gg. Vambergerja,
Dragiča in dr. se izvoli odbor iz sledečih šestero
članov: prof. Iv. Krušič,  prof. Ant. B e z e n š e k ,
prof. A. S a n t e 1, prof. Vamberger,  prof. Novak
in narodni poslanec dr. Dečko.

Gosp. prof. San tel še poudarja potrebo zi-
stemnega odseka  za varstvo edinstva v steno¬
grafiji, kakor imajo to Cehi in Nemci.

Na to se bode oziralo v pravilih.

Gosp. Dragič  svetuje, naj društvo goji zvezo
z drugimi slovanskimi stenogr. društvi, posebno s
hrvaškim, in naj izdaja stenografske spise. V to svrho
treba je redakcijskega odbora.

Tudi to se mora v pravilih navesti.

Pristopi se k III. točki dnevnega reda: nasveti
in določbe glede nove Matične izdaje «Slo venske
^stenografije*.

Gospod prof. Bezenšek,  kot pisatelj iste
učne knjige (odobrene po visokem ministerstvu uka
in bogčastja za srednje šole dne 3. junija 1894,
št. 11.321), pravi, da je ta knjiga, katero je izdala
Matica Slovenska že skoraj razprodana, in da bo
treba misliti na novo izdajo. Prej pa, ko se to zgodi,
želi pisatelj, priznavajoč sam nekatere pomanjkljivosti
svoje knjige, zvedeti mnenja raznih strokovnjakov,
kateri so proučili ono knjigo ter rabijo v praksi slo¬
vensko stenografijo. To bi se moglo sicer urediti zdaj
pri tem zborovanju, kjer je mnogo strokovnjakov
navzočih, a še bolj primerno bode, ako se ta zadeva
prepusti zistemnemu odboru novega društva. Dotične
nasvete bi potem on kot avtor rad vzel v poštev
ter se po njih ravnal, kolikor mogoče.

Gosp. prof. Vamberger:  «Slovensko Steno¬
grafijo* je izdala Matica Slovenska leta 1893. A leta
1894 in 1897 je izdal g. prof. Novak samoznake in

66

razne okrajšave v slov. debatnem pismu, kar se je
vsestransko pohvalno priznavalo. Nato je sprejel od
dež. zbora kranjskega podpore 500 gld., da izda
novo učno knjigo za slov. stenografijo. Rokopis sem
tudi jaz pregledal in reči smem, kar sem že povedal
v «Viencu» v oceni Novakovih stenografskih del:
ko enkrat izide Novakova stenografska učna knjiga,
bodemo dobili Slovenci tako stenografijo, da se bode
dala ž njo težko primerjati katera druga slovanska
stenografija. Že dolgo nisem imel v rokah takega
rokopisa. Se v nemški stenografski literaturi jih je
malo. Ker izide ta na Bezenšekovi podlagi sestavljena
šolska knjiga že koncem tega leta, zato mislim, da
bi bila potrata časa in moči, ako se priredi poleg
Novakove stenografske šole še 3. izdaja «Slovenske
stenografije*. Moj nasvet je, da počakamo z resolucijo
in šele potem ukrenemo, kaj je lahko storiti ako
Novakova knjiga ne bode povsem dobra.

Gospod prof. Bezenšek  z veseljem pritrdi
mnenju g. prof. Vambergerja ter izbriše dotično točko
iz dnevnega reda. Ob ednem pa predlaga, da zi-
stemni odbor to vprašanje reši, ter v obče da prouči
vse novosti, katere bi se imele v prihodnje v slo¬
venski stenografiji uvesti. Z ozirom na ostale slo¬
vanske stenografske sestave — posebno glede na
češkega, bode imel izbrani odbor zadačo, da vzdržuje
edinstvo  ž njimi ter slogo  med slovenskimi in
solidarnost  med slovanskimi stenografi.

Z večino glasov je bil sprejet predlog profesorja
Bezenšeka.

IV. točka dnevnega reda glasila se je : O iz¬

da v a n j u slovenskega strokovnega lista.

Gosp. prof. Vamberger in g. Dragič  sta
tega mnenja, da se ne bi izdajal poseben slovenski
stenografski list, ker tudi zagrebški «Stenograf»

67

5 *

sprejema slovenske članke. On pa tudi težavno izhaja,
pri vsem tem, da mu daje vlada 200 gld. letne pod¬
pore ; a slovenski list ne bi mogel po mnenju g. Dragiča
zavoljo malega števila naročnikov in sodelavcev iz¬
hajati niti edno leto. Ako se pa poveča s pristopom
slovenskih stenografov število naročnikov hrvaškemu
«Stenografu», tedaj se bode ta mogel pečati tudi
bolj s slovensko stenografijo. Gosp. Dragič  še pri¬
pomni, naj bi se namesto tega izdajale slovenske
stenografske brošurice, da se vzbuja zanimanje za
stenografijo.

Pomisleki in nasveti obeh govornikov izroče
se po predlogu g. prof. Bezenšeka,  ki je tega
mnenja, da je mogoče izhajati samostalnemu
slovenskemu stenografske m a listu  tudi
brez vladine podpore, v navodilo odboru.

Gosp. Bin ter predlaga, naj se vrši prihodnji
shod slovenskih stenografov o počitnicah v Ljubljani.

Sprejelo se je, da odbor ukrene, kar je po¬
trebno za priprave k temu shodu.

Pred koncem zborovanja je prečital g. prof.
Bezenšek pismene in brzojavne pozdrave,
ki so došli zboru od raznih strani. (Glej stran 71.)

Potem je ob 12. uri 30 minut predsednik za¬
ključil zborovanje.

Ob 1. uri bil je banket, katerega se je udeležila
večina stenografov in gostov, navzočih pri zborovanju.
Banket so počastili s svojo navzočnostjo tudi tržki
župan g. Sirca,  podžupan g. Roblek  in tajnik
g. Kač.  Na banketu je bilo živahno: napitnice in
pesni so se vrstile ; prve so govorili odlični gostje v
slovenskem, hrvaškem, češkem in bolgarskem jeziku,

68

a milodoneče pesni pevali so slovenski dijaki. Pred
vsem nam je omeniti prve napitnice g. župana,
ki je prav srčno pozdravil gospode ude prvega slov.
stenogr. shoda. Izrazil je ob ednem posebno radost
zaradi tega, da ima ravno trg Žalec čast, videti tukaj
zbrane tolike odličnjake in strokovnjake ob zname-
nitej 25-letnici. Želeč gg. jubilantom dočakati še
druge 25-letnice, izrekel je v imenu trga in trškega
občinskega odbora vsem navzočim lepo napitnico.

Starosta prof. S a n t e 1 se je v imenu vseh v
lepih besedah zahvalil za krasne in iskrene besede
g. župana ter zahvaljujoč se njemu napil zdravico
g. županu in trškemu občinskemu odboru, kateri je
pripravil tako sijajen sprejem vsem jubilantom in
udeležencem prvega slov. stenogr. shoda.

Gosp. prof. Bezenšek  je kot jubilant in kot
sklicatelj stenogr. shoda pritrdil besedam g. prof. San-
tela ter napil zdravico vsem odličnim strokovnjakom
in gostom, ki so se udeležili današnjega zborovanja,
rekoč, da je današnji dan dan vere  v naše ideale,
dan upanja  na boljšo prihodnost in dan brat s k e
ljubezni.  Nazdravlja onim tovarišem, ki so ostali
verni  svojim mladostnim idealom, nazdravlja mla¬
dini, ki je upanje,  da se uresničijo ti ideali, ter
napije zdravico vsem, katere spaja bratska lju¬
bezen.

Krasno zdravico je govoril g. prof. V a m b e r -
g er v slovenskem in hrvaškem jeziku, v kateri je
poudarjal bratsko slogo med Hrvati in Slovenci.

V podobnem zmislu je govoril gosp. profesor
Klvana, poudarjajoč edinost med Slovani.

Gosp. Dragič  in g. Bin  ter  sta govorila z
navdušenimi besedami primerne napitnice; le škoda
da zaradi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti
niti teh, niti mnogih drugih krasnih napitnic, ki

69

so veljale posameznim odličnim navzočim in odsotnim
strokovnjakom. Reči moramo le to, da ni bil nikdo
pozabljen. In prav je tako: čast, komur čast!
Končujemo z znanim starim rekom :

Post muha saecula pocula nova!

70

Brzojavni in pismeni pozdravi.

(Po abecednem redu postaj, iz katerih so bili odposlani).

Eeorpa/i; (Belgrad).

BejieiioiiiTOBaHH rocno,a,HHe!

Ma He Mory ,a,okH jiiihho  Ha «Občni zbor v
Žalec*, oneT cp^aino y3HMa,M ynemke y iipocnaBH
fO,Bap,eceT - neToro/pniimme l>aKa celjske gimnazije,
Kojn, y3BHineHH HanejroM jyroc.aaBeHeKe saje^mnje,
no3Bame Me npeKO Bac, Be-ztenoniTOBaHM rocno/prne,
Ha Taj 36op, BejinnacTeii no CBojoj pejni, no cbom
o r viHHHOM cacTaBy H3 M.ia/i,nx h BHC0K0yneHiix .T>y^H
(Her^,aHiH.HX ijaica), h no aceJMi, ^a Heryjy Jienv
BeniTHHy CTeHorpatfmje y HinpeM CUaBeHCKOM CBeTy,
Kao KyjiTypHy 3ajep,HHii;y CjiaBeHa Ha no.T>y HayKe
h HanpeTKa.

Bnaro^apaH 36or no3HBa, CMaTpaM y TOMe
Be.niKy nonacT, ihto ce ceTiixTe h MeHe CTappa, h
MomiM Bac, BejienoniTOBami roeriofliiHe, fla 6y,a,eTe
BepaH TyMan mojhx  ocekaja n Mce.zte, ,zi,a ce Tncy-
kaMa vMHoace HJiaHOBH CTeHorp‘atj)CKHx y,a,pysKeH>a
y BejniKOM C.iaBeHCTBy, y 3ajekranu Ha nojE>y
BeuiTiiHa h  Hayica, a npnjaTe„T>ii5ia na 36opy nomiijteM
opaTCKH no3^,paB: JKiiBe.ui m h ji h  /i,pyroBii
C t  e h o r p a tj) h !

Jb. y  3 y h M n p k o b h  k

liyKOBHHK y neH8H]H.

71

Dunaj.

Kot bivši pevovodja in gledališki diletant di¬
jaške veselice pred 25 leti sem v duhu z vami. Živela
slovenska inteligenca 1 Vinko Krušič.

Gorica.

Žal, da se ne morem udeležiti prvega sloven¬
skega stenografskega občnega zbora, ker je Žalec
preoddaljen. Želim pa mnogo uspeha ter da bi skle¬
nili na njem kolikor mogoče dobrega v prospeh naše
prekoristne umetnosti. Tom. Šorli.

Gruna pri Draždanih.

Hoch der Stenographen-Versammlung 1

Prof. Dr. Zeibig, Hofrath.

Kraljevi Gradec.

Pine uznavajice Vaši dosavadni prači prejeme na
počatku noveho čtvrtstoleti' všeho zdaru, kež s rozvojem
tesnopisu roste i slovinska vzajemnost a pratelstvi.

Bog daj, da se dobro obnese!

Dr. Rudolf, predseda.

Ljubljana.

Prav srčna hvala za prijazno povabilo na občni
zbor slovenskih stenografov. Žal mi je, da se z ozirom
na svoje rahlo zdravje ne morem udeležiti; zatrjujem
pa, da bom v duhu z vami vsemi, ki bodete zbrani
v Žalcu v prospeh slovenske stenografije. Želim tedaj
Vam, velecenjeni prijatelj, kot sklicatelju, da bi imel
ta shod mnogo uspeha, in Vas ob ednem prosim,
sprejmite moje čestitke k petindvajsetletnici.

Prof. Novak.

72

Ljubljana.

Radi bolezni svoje žene se žal ne morem udeležiti
lepe slavnosti. Pozdravljam vse kolege in kličem: živeli 1
Fran Brunet, tedajni slavnostni govornik.

Ljubljana.

Brate stenografe pozdravljam in želim srečen
uspeh. Živio ! Kalan.

Na Humu.

Prav rad bi prihitel v Vaš imeniten krog, da
bi Vas pozdravljal po tolikih letih, navdušene za našo
sveto narodnost, sedaj z resnimi besedami, kakor
30. avgusta 1874 s šaljivimi. Žal mi je, da se mi
ni mogoče udeležiti petindvajsetletnice zaradi boleh¬
nosti. V duhu pa bodem pri Vas. Živeli vsi udele¬
ženci! Bog in narod! A. Porekar, nadučitelj.

ILtob^hbi.  (Plovdiv).

ILiOR/i.nBCKirrk cTeHorpaifm n vuennuirrh Bh
no3 ( a,paB,HBaT , t> nctcpeHo icaTO npHcnocooHTeja Ha
CTeHoi'pa({HiHTii Bi>pxy bi^TrapcKiiii esiiKt n .ik>6h-
sina vuhtcvil  na a M,ia,a,n Bi.irape, MejK/ty

kohto  Bene padoTHTe n-b.iHH 20 to^hhh cb ro.rfcMO
yci.p^,He h Ch  HaH-^,o6p r b ycn , fexi>.

3a Heiio-mHHa ohbuih  vnemi uh ott,  CTeHorpa-
tjjHiecKHTi KypcoBe: II er p o bi,

Praga.

Dlime duchem pri vaši slavnosti a volame vaši
činnosti «na zdar!»

Stenografove češti v Praze.

Dušek.

73

Sevnica.

Vsled lastne bolezni in smrti sorodnice zadržan,
pošiljam srčne pozdrave kolegom in udeležencem
slavnosti. Posvetimo naše moči še naprej z navdu¬
šenjem slovenski reči 1 Živio ! Veršec, c. kr. notar.

Co<{)Ha (Sofija).

IltpBO oTD.iru pcico ct e h o r p a (fin u e c k  o flpyjKe-
ctbo „ra6e.ic6eprepi.“ bt> CotjtHa no3/tpaBSBa 6pa-
THTa h  ^pyrapM no H3KycTBO.

Hpdvtck^aje.n,: rt. ji  si 6 o bi,.

Središče.

Pozdravi Bog vas v lepem Žalci!

V dokaz, da vas zel6 častimo,
tukajšnji vaši spoštovalci
srčnd se z vami veselimo.

B. Flegerič in dr.

Središče.

Mnogo uspeha zborujočim slovenskim steno¬
grafom v prospeh naše umetnosti.

Lončarič, bogoslovec; Masten, abiturijent.

St. Peter na Kranjskem.

Vivat,
Na zdar!

crescat, floreat slovenska

stenografija!

Benetek.

74

IZVESTJA

o

slovenskih

stenografskih venčkih.

MARIBOR

Leto 1895 96.

Mariborski slovenski gimnazijci so s svojim
^stenografskim venčkom*,  ustanovljenim v
šolskem letu 1895/96, položili tam dobro osnovo
slovenski stenografiji.

Prvi ustanovniki so bili pod vodstvom odličnega
in delavnega strokovnjaka gosp. Vekoslav Potrč-a:

Iz  VIII. razreda:

Lorenčič Vincenc. I Vogrin Ivan.

Iz  VII. razreda:

Jager Avguštin.
Slavič Mat.

Špindler Fran.
Vargazon Mat.

Iz VI. razreda:

Krevl Josip.
Kociper Rudolf.
Lončarič Josip.

Meža Mihael.
Pupacher Fran.
Ratej Frančišek.

Iz V. razreda:

Koprivšek Val.
Masten Janez.
Repolusk Andrej.
Sedlar Avguštin.

Ulaga Ivan.
Voglar Fran.
Vidovič Josip.

Iz IV. razreda:

Dolinšek Janez. | Estrin Fran.

76

Leto 1896 97.

Vodja venčku: gospod Vekoslav Potrč.

II. oddelek.

Iz  VIII. razreda :

Jager Avguštin.
Kociper Jan.

Špindler Fran.
Slavič Mat.

Iz  VII. razreda :

Kociper Rudolf. j Lončarič Josip.

Krevl Josip.

Iz VI. razreda :

Koprivšek Valent. [ Ulaga Ivan.

Masten Jan.

Repolusk Andrej.

Iz V. razreda:

Dolinšek Janko.

I. oddelek.

I z VIII.  razreda :

Bosina Jan.
Heric Fran.

Kosi Jakob.
Štuhec Fran.

Iz VII.  razreda :

Cvetkovič Fran.
Šlebinger Jan.

Vraber Maks.

Iz VI. razreda :

Kavčič Josip.
Lukman Fran.

77

Steremšek Fran.

Iz V. razreda:

Heric Anton.
Kocmut Fran.
Lah Jan.
Masten Jan.
Ostrž Fran.
Špari Anton.

Tiller Viktor.
Varzar Ludovik.
Zemljič Milan.
Zgank Ferdinand.
Zolgar Vincenc.

I z III.  razreda :

Ban Ad.
Črnko Fran.
Kidrič Fran.
Kolarič Josip,

Monetti Fran.
Tkavc Anton.
Zelenik Fran.

Opomba. Osmošolec Špindler  in tretješolec Kidrič
sta bila odlikovana s prvima dariloma (medalje za odličen
uspeh). Med drugimi je bilo še mnogo odličnjakov.

Leto 1897/98.

a) V bogoslovju.

Vodja venčku: gospod Vekoslav Potrč.

G. Bosina Ivan.

» Florjančič Jos.

» Majžer Anton.

* Malajner Karol,
» Potokar Greg.

» Požar Alfonz.

»  Skerbs Roman.

G. Stegenšek Avg.

•  Strgar Anton.

2 Tomažič Ivan.

» Vračko Evald.

» Vogrinec Ivan.

*  Založnik Ognjesl.
» Žičkar Marko.

b) Na c. kr. višji gimnaziji.
Vodja venčku: g. Josip Kr e vi.

Cvetkovič Fran.
Golob Otmar.
Kmet Miloš.

Kranjc Andrej.
Lašič Ferdo.
Lasbacher Josip.

78

Lukman Fran.
Meža Miloš.
Persoglio Ivo.
Petelinšek Matko.
Pifko Ludovik.
Preindl Ferdo.

Prus Anton.
Sedlar Avgust.
Stanj ko Marko,
Sušeč Stevo.
Vidovič Fran.

c) V knezošk. dijaškem semenišču.

II. oddelek.

gosp. Josip Lončarič,

Vodja venčku:

Ban Adam.
Kociper Rudolf.
Kolarič Josip.
Koprivšek Valent.
Masten Ivan.
Monetti Fran.
Ostrž Fran.

Šlebinger Janez.
Tiller Viktor.
Tkavc Anton.
Ulaga Ivan.

Zgank Ferdinand.
Zolgar Vincenc.

I. oddelek.

gosp. Maks Vraber,

Vodja venčku:

Beramič Martin.
Berk Anton.
Bezjak Fr. (umrl).
Črnko Fran.
Dvoršak Blaž.
Fišinger Josip.
Jehart Anton.
Kavčič Josip.
Kalamina Jakob.
Kocmut Fran.
Kostrevc Josip.
Kramberger Mart.
Ozimič Josip.

Pirnat Josip.
Pušenjak Vladimir.
Ravter Matjaž.
Sagaj Vekoslav.
Sevnik Leopold.
Šanda Karl.

Šegula Franc.
Šeško Konrad.
Šlauder Anton.
Šumer Jurij.
Vargazon Ernst.
Zidanšek Josip.
Zamuda Vekoslav.

79

Leto 1898 99.

a) Na c. kr. višji gimnaziji
I. oddelek.

Vodja venčku:

Černjavič Jakob.
Golob Mihael.

Heric Matija.

Holc Fran.

Kranjc Ludovik.
Lukman Fran.
Mihalič Fran.

g. Ivan Ulaga.

J Mišja Anton.
Rakovec Feliks.
Sagadin Štefan.
Serajnik Srečko,
Sinko Fran.
Špindler Alojz.
Štuhec Anton.

b) V knezošk. dijaškem semenišču.

II. oddelek.

Vodja venčku: g. Ivan Ulaga.

Berk Anton.
Hebar Anton.
Kavčič Josip.
Kitak Janez.
Lehart Anton.
Monetti Fran.
Ozimič Josip.

Pirnat Josip.
Pušenjak Vladim.
Sagaj Vekoslav.
Sanda Karol.
Tkavc Anton.
Stajnko Marko.
Žgan k Ferdinand,

I. oddelek.

Vodja venčku: g.

Barbič Miha.
Bogovič Ivan.
Baršič Julij.
Dvoršak Blaž.
Glonar Josip.
Goričan Anton.
Kozjek Jakob.
Kraner Vincenc.
Krajnc Karol.

Vekoslav Zamuda.

Lapuh Janez.
Mastnak Leopold.
Pečovnik Adolf.
Petek Simon.

Pifko Ljudevit.
Pohleven Anton.
Sevnik Leopold.
Šeško Konrad.
Zidanšek Josip.

80

Leto 1899/900.

a) Na c. kr. višji gimnaziji
Vodja venčku: g. M. Stanjko.

I. oddelek.

Bukovšek Anton.
Dolinšek Adolf.
Dominkuš Adolf.
Faschalek Josip.
Gaberc Martin.
Lamut Ivan.
Lebar Josip.
Lipša Fran.
Mravljak Fran.
Ogrizek Toma.
.Pečovnik Adolf.

Pifko Ljudevit.
Sagaj Marko.
Serajnik Srečko.
Stibler Miloš.
Tomažič Martin.
Tribnik Dragotin.
Trinkaus Anton.
Vedečnik Ivan.
Vuk Fran.
Železnik Jurij.

II. oddelek.

Černjavič Jakob.
Heric Božidar.
Heric Anton.
Holc Fran.
Kranjc Milko.
Kolenc Lavoslav.
Lašič Ferdinand.

Rakovec Srečko.
Sinko Fran.
Špindler Vekoslav.
Štuhec Anton.
Tiller Fran.
Vargazon Ernst.

b) V knezošk. dijaškem semenišču.

I. oddelek.

g. Svobodin Kidrič.

Vodja venčku :

Barbič Milutin.
Furman Fran.

Jug Anton.

Jurko Zmagoslav.
Kovačič Vekoslav.

Koropec Rihard.
Kramberger Marto.
Lever Ivan.
Podpečan Jernej.
Polak Fran.

81

6

Prekovšek Ivan.
Ratej Miroslav.
Venta Jakob.
Wurzer Josip.

Zidanšek Josip.
Zidarič Josip.
Žnidarič Jakob.

II, oddelek.

Vodja venčku: gosp. Ferdo Zg a n k.

Dvoršak Blaž.
Bogovič Ivan.
Glonar Josip.
Jurhar Martin.
Kolarič Josip.

Mastnak Lavoslav.
Pirnat Josip.
Pohleven Anton.
Rajšp Ivan.

Turnšek Zmagoslav.

LJUBLJANA.

Ljubljanski gimnazijci so si ustanovili svoj ste¬
nografski venček pod spretnim vodstvom izbornega
stenografa Josipa Marna.  Isti je poučeval leta
1896/97 na c. kr. nižji gimnaziji 9 učencev; leta
1897/98 na c. kr. višji gimnaziji 25 učencev in
leta 1898/99 na višji gimnaziji 15 učencev. Skupaj
torej 49 učencev.

Slede njihova imena s pridano letnico :

Abram Maks 98/99.
Badiura Rudolf 96/97.
Balant Ivan 97/98.
Bavdek Josip 98/99.
Bernot Anton 97/98.
Božič Josip 97/98.
Brajer Anton 98/99.
Cvetek Anton 97/98.
Čadež Fran 96/97.
Čuček Fran 97/98.

Del Linz Avgust 98/99.
Ferjančič Josip 97/98.
Gnjezda Fran 97/98.
Habe Josip 97/98.

Holeček Pavel 97/98.
Intihar Anton 96/97.
Jamšek Nikola 96/97.
Jenčič Stanko 97/98.
Kalan Milan 97/98.
Kogej Fran 98/99.
Kuster Fran 96/97.
Kušar Ivan 98/99.
Medič Fran 98/99.
Močnik Milan 97/98.
Mulaček Rajko 98/99.
Novak Fran 98/99.
Pirnat Ivan 96/97.
Pišek Anton 96/97.

Leto 1899/900.

Bačar Just III. b.
Fink Konrad III. a.
Orožen Milan IV b.
Pirc Fran IV. b.
Premrl Ciril IV. b.
Puntar Josip IV. b.

Rode Matko VII. a.
Sodnik Anton IV. b.
Tuma Ferdo IV. b.
Turnšek Jurij V. a.
Zorčič Vladimir IV. b,

83

CELJE.

Celjski gimnazijci so si osnovali slovenski ste¬
nografski venček meseca marca 1. 1 896 pod vodstvom
vrlega stenografa g. Antona Beneteka.  Prvi učenci
so bili:

Leto 1896/97.

(Rimske številke pomenijo razred dotičncga učenca.)

Dol in er Ivan IV.

Gril Adolf V.
Hizelberger Ivan V.

Jan Ivan VI.

Kalan Ernst IV.
Koderman Dragotin IV.
Kolenc Leopold IV.

Kristan Ivan V.
Mastnak Davorin IV.
Robek Frančišek V.
Skok Frančišek V.
Smodej Frančišek V.
Škorj anc Ivan V.

Leto

Vodja venčku:

Cukala Frančišek VIL
Doliner Ivan V.

Gosak Anton VI.

Gril Adolf VI.
Hizelberger Ivan VI.

Jan Ivan VII.

Kalan Ernst V.
Koderman Dragotin V.

Leto

Vodja venčku

Babnik Friderik V.
Bitzek Dragotin V.
Kovča Franc V.
Kramer Albert IV.
Kramer Rudolf V.
Skoberne Josip VI.

1897/98.

g. Anton Ben e tek.

Luskar Ivan VII.
Majerič Jakob VII.
Mastnak Davorin V.
Skok Frančišek VI.
Smodej Frančišek VI.
Škorjanc Ivan VI.
Trofl Blaže VII.

1898/99.

g. Ivan Kristan.

Sorinc Lojze V.
Steblovnik Iv. V.

Sane Franc V.

Šlander Maks V.
Zdolšek Josip VI.
Žagar Pavel V.

84

Leto 1899/900.

Vodja venčku: g. Frančišek Sane.

Dergas Štefan IV.
Cimerman Fran V.
Černevšek Fran V.
Kačič Ivan V.
Kramer Albert V.
Jesenko Rok V.
Pinter Jurij V.
Pirkmajer Fran V.
Rupnik Ivan V.
Titscher Josip V.
Babnik Fran VI.

Bitzek Dragotin VI.
Cimerman Jakob VI.
Hrašovec Aleks. VI.
Ivovča Fran VI.
Kramer Rudolf VI.
Rabuza Anton VI.
Steblovnik Ivan VI.
Šlander Maks. VI.
Sorn Josip VI.

Žagar Pavel VI.

85

II vM/v Bj

1 Javna zahvala. [ l

C  —.  'i

Prijetna dolžnost mi je, kot predsedniku odbora
za prireditev svečanosti o priliki 25-letnice, izreči
zahvalo velecenjenemu gospodu županu Josipu Sirci,
veleč. gosp. podžupanu Fr. Robleku,  veleč. gosp.
Iv. Kaču,  obč. tajniku, in celemu slavn. občinskemu
odboru žalskega trga za blagovoljno inicijativo in za
izdatno podporo v vsakem oziru, da se je mogla
svečanost tako sijajno vršiti. Čast tako vrlim možem,
čast celemu slavnoznanemu, narodnemu trgu Žalcu 1

Posebno zahvalo izrekam velečastitemu gospodu
šolskemu svetniku profesorju Ivanu Krušiču,  ki je
blagovolil služiti sv. mašo in potem predsedovati
občnemu zboru slovenskih stenografov. Lepa hvala
tudi veleč. gosp. žalskemu župniku Mat. Korenu
za izkazano prijaznost gospodom jubilantom ter pre¬
častitim gg. duhovnikom in bogoslovcem, kateri so
počastili našo slavnost s svojo navzočnostjo. Slava I

Istotako bodi hvala vsem odličnim gostom, ki
so došli od blizu in daleč k tej slavnosti; zlasti
dragim prijateljem in tovarišem iz šolskih let ter
slavnim strokovnjakom - stenografom, ki so prišli na
zborovanje. Živeli!

Vrlim žalskim gospodičnam, ki so obsipale
jubilante in goste s krasnimi šopki, naš poklon.
Prisrčna hvala 1

86

Da se je mogel spored slavnosti tako lepo
izvršiti, gre posebna hvala izvrstnemu žalskemu pev¬
skemu zboru, kateremu je predsednik gosp. Vabič,
zborovodja g. Vrečar.

Istotako se je odlikoval tudi dijaški pevski zbor
v cerkvi in pri veselici.

Celjska narodna godba pod vodstvom kapelnika
g. Koruna-Koželjskega  je vredna vse hvale.

Tudi žalski gg. ognjegasci so napravili s svojo
udeležbo pri slavnostnem sprevodu najbolji utis.

Članom slavnostnega odbora, g. Petričeku,
g. Peter licu, g. Šumija k u, g. Rajherju,
g. Bergmanu in g. Mehu,  ki so poleg zgoraj
omenjenih gospodov dobrovoljno pomagali pri pri¬
pravah in pri izvršitvi slavnosti po svojih najboljših
močeh, bodi izrečeno javno priznanje.

Cela slavnost pa je pridobila mnogo posebno
s tem, ker se je iste udeležilo v znatnem številu naše
vrlo dijaštvo  višjih in srednjih šol, med njimi
tudi mnogo ab i tu rij e n t o v. Želim Vam, mladi
prijatelji, da bi tudi Vi srečno dočakali 25-letnice,
ter da bi jo ravnotako krasno in veselo praznovali,
kakor smo jo mi v prijaznem in rodoljubnem trgu
Žalcu. Zdravstvujte !

Plovdiv,  o božiču 1899.

Anton Bezenšek.

87

VSEBINA

1874 .

Na strani

O »Besedi*.5

Slovo od gimnazije.9

Žalec.13

Imenik »Besedinih* odbornikov, sodelavcev in podpornikov 15

1899 .

O petindvajsetletnici.21

Opis jubilejne slavnosti v Žalcu.32

Životopisne črtice o umrlih sodelavcih in podpornikih prve

dijaške »Besede*.46

Ivan N. Ulaga .. 54

Prvi občni zbor slovenskih stenografov v Žalcu ....  57

Brzojavni in pismeni pozdravi.71

Izvestja o slovenskih stenografskih venčkih.

Maribor.76

Ljubljana.83

Celje.84

Javna zahvala

86