13. številka. Trst v sredo 17. januvarja 1900. Tečaj XXV. ..Edlnoat'- izhaja mirit na dan. razun nedelj in praznikov. ob <>. uri zvečer. Naročnina matu •. Za i*lo leto........24 kron za jm)! leta.........12 _ 7.:i «-etrt leta................»5 z.i en meneč................2 kroni Naročnino e plačevali tiHi-rej. Na na- ročbe t»rer j».U fcfite um« »Cm m«' uprava ne oaira. Po tobak.»ruali v Trstu se proilajejo jh>- -amezne številke po <1 stotink (o nvč.i; izven Trsta pa po * stotink i4 nvč.) felefoi, ttf. H74». Edinost Glasilo političnega društva ^Edinost1" za Primorsko. V edinosti je moč I Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahval^. tv. 12. 1'pravnist v o, in sprejemanje inseratov v ulici .Moliu piccolo štv. o, II. inulstr. Icdajatelj ic dgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsoicij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Govor delegata dra. Ferjančiča v plenarni seji avstrijske delegacije «lne 1."». januvarja 10ozeja, ki ga je gospod minister za vnanje stvari j»odal v oddelkih delegacije, smo izvedeli z zadoščenjem, da se v no vej i čas pozornost obrača predmetom, ki so bili zanemarjeni do sedaj. \ odstvo urada za vnanje stvari toži po pravici o nedostatkili in nepristojnosti v trgovinski (lolitiki in išče jh> remeduri. Omenja, da bi bila reforma in povzdi^u konztilarstva v stanu, da vsaj nekoliko odjnunoreti; so-sebno omenja neki povsem novi predmet, opaža namreč, da je jkotrebno, da se vprašanje i z s e 1 j e v a n j a uredi, da se to vprašanje spravi v gotov z istem, sosebno, ker :-e je d< »sedanje stališče, katero je država zavzemala nasproti temu vprašanju, pokazalo povsem brez učinka, Gledalo naj bi se sedaj na to. da mnog«»številni izseljenci ne bodo, kakor se sedaj v resnici godi, izgubljeni za domovino, marveč naj se izseljevanje uredi in uravna na ta način, da izseljenci vendar ohranijo svoj narodni čut., svoje pripadništvo k državi in da ImmIo v tem vzajemnem razmerju z domovino dajali četudi le omejeno tržiš-e za razpečavanje domačih produktov. To -o tak > drag<»cena vzpodbujanja v eks-|H»z.'ju, ali več nego vzjiodbujanja na vse zadnje vendar niso. Ako se rešenja teli vprašanj ne lotimo energično, smemo biti zagotovljeni, da mine •k* mnogo časa, predno ta vprašanja zadobe konkretne oblike. Naša v nanj a trgovina in druga železniška zveza s Trstom. Vodstvo vnanjih stvari je naglašaio s posebnim povdarkora, da bi popolnjcnje naše sile na morju izredno |*>spešilo povzdigo naše vnanje trgovine, nase trgovinske jw»litike in ono je tako |>o}>olnjenje naše sile na morju označilo naravnost kakor glavno sredstvo, da <1 —pem » do tega cilja. .laz priznavam to okolnost. Ali kakor razmere stoje, in ako pošte-vamo v tem vprašanju od strani one druge polovice države, je malo nade, da bi skoro prišli do boljših odnošajev v tem |»ogledti. Vendar pa stvar ne sine ostati tako kakor je sedaj. Potrebno je torej, tla mislimo na bliže ležeča sredstva, s katerimi bi povzdignili v nanj o trgovino. Jaz si dovoljujem navesti tako sredstvo, in sicer jako izdatno sredstvo, ki bi bilo v stanu našo vnanjo trgovino |x>-vzdigniti na boljšo stopinjo. To sredstvo j e druga železniška zveza s Trato m. Dokler je Avstrija le po p rožnica h južne železnice zvezana z morjem, s Trstom, ne more biti govora o znatni povzdigi vnanje trgovine. Vodstvo vnanjih stvari bi si torej pridobilo posebno zaslugo, ako bi tudi se svoje strani z vso energijo delalo za gradnjo druge železniške zveze s Trstom. O tem pa naj ne pušča in ne sme puščati iz vida, da je ta druga zveza s Trstom določena v to, da p o v s p e š u j e avstrijsko tr g o-v i n o in ne trgovino nemške države. \ ta namen naj se (»otegne za ono črto, ki bo naravnost iz srca Avstrije, iz na industriji 1m>-irate Teške, vodila naravnost do morja, ne pa za ono črto, ki bi Južno Nemčijo vezala z morjem. Vodstvo urada za vnanje stvari, ako se vname za to vprašanje, naj postreže tudi neki drugi aktuelui Iztrebi. Kajti od-nošaji na južni železnici, gospoda moja, so v resnici »ostali nevzdržljivi. Kdo nuna v spominu nesreč o zadnjem Božiču, in kakor rečeno, vodstvo vnanjih stvari si pridobi zaslugo, ako se svojeg st.ani pripomore do re-medure teli odnošajev. Odnošaji se morejo zboljšati le po drugi železniški zvezi s Trstom. (Pride še.) nekaj dela. Srčno pozdravljam to prizade- malem pa se je ta sistem predrugačil poti vplivom tiso« le polnega predsodka o velikem pomenu občnega menenja, menda prosvitlje- vanje, ki me veseli v srce. kako stoji ta stvar? Ako Rad bi vedel, kje moremo združiti na kakem polju, se zamoremo in i nega po periodičnem tisku, kar naj bi dajalo moramo združiti na tem polju. Nadejam se, da se to zgodi. Potem bo tb -prvi korak za nadaljno skupno delovanje^'za naš slovenski Občni zbor ,.Našo straže". in ,srvatsk> ««vse,» p®uih- Pr°sim narodovi masi sposobnost za neposredno udeleževanje na reševanju političnih vprašanj. Pojtn konstitucije (zastopništva) se je povsem izpremenil v poj m m a n ti a t a, ali določenega (Z vrše te k.) Iz poročila blagajniku, čast. g. stolnega vikarja Smolnikarja, posnemamo sledeči račun o dohodkih in stroških »Naše straže« od ustanovitve do 31. julija 1 A. 1) o h o d k i : 1 stanovniki so vplačali 4631.— K, letni udje 1336.10 K, društva 460.— K, darov je bilo 293.36 K, skupaj dohodkov 6720.46 K. B. Stroški: Posojila 7*2.12 K, podpore 4*0,— K, stanovanje 21*.40 K, plača uradniku 200.— K, pisarniški stroški 137.90 K, pisarniška oprava 735.76 K, nagrada slugi 22.— K, razni stroški 16.— K, skupaj stroškov; 2592.18 K. Dne 31. julija 1*99. je torej ostal prebitek 4128.2* K. Do 10. januvarja P.KK). je ba bilo dohodkov 7654.40 K, stroškov 3603.82 K, prebitek dne 10. januvarja 1900. torej 4050.58 K. ki je naložen v »Ljudski posojilnici, poštni hranilnici in v gotovini«. Ves denarni promet znaša do 10. januvarja li'OO. 1. 11,258.22 K. Društvo je uvelo čekovni račun, kar bode znatno zmanjšalo stroške vpošiljanja predsednika, naj bi nam povedal, kako stoji poverjenja. V tem smislu se vsaki poslanec stvar glede tegac. (Živahno pritrjevanje!) smatra zastopnikom menenja svojega kraja, Predsednik g. dr. Krisper se je ali svoje stranke, ki je v znamenju tega me-govorniku zahvalil na njegovih krasnih be- nenja zmagala na volitvah : — to že ni več sedah ter izjavil glede njegovega vprašanja :' zastopnik dotičnega kraja ali naroda, ampak da se vrši akcija v dosego kompromisa. On delegat, zvezan z instrukcijami svoje si je štel v dolžnost, odkar je prevzel vodstvo, storiti vse, tla se doseže popolna sloga, kajti posebne važnosti je za »Našo stražo«, da sta v njej zastopani obe veliki stranki na Kranjskem, kjer je ognjišče društva. Akcija so še vrši ter je upati, in govornik želi to iz vsega srca, da bi se to uresničilo ter da l»i v kratkem moglo načelstvo predložiti za stranke. Ta premena samega bistva konstitu-cijonalizma je bila pričetek rane, ki je razje-dla ves konstitucijonalni sistem. Z razdrob-ljenjem strank so volitve zadobile značaj osebnega boja krajevnih interesov in menenj, boja odvezauega od osnovne ideje o državnih koristih. Ker se je število členov zbora tako pomnožilo, niso zavladali samo interesi strank denarja. Gosp. tajnik je zahljueil svoje poročilo z željo, da bi na prihodnjem občnem zboru mogel poročati saj o dvakrat tolikih dohodkih. Zbor je odobril poročila predsednika, tajnika in blagajnika. Na dnevnam redu je bila volitev pregledovalcev računov. Na predlog dra. Majarona je zbor zvolil : dra. Žitnika, Vatroslava Holza in Viktorja Rohrmana v Ljubljani. O točki »slučajni predlogi« se je oglasil državni poslanec gosp. prof. Spinčie blizu tako-le: »Slavni zbor! Večkrat, vsaj enkrat na leto prihajam \ Trst, in vsak i krat prihajam z velikim veseljem za voljo tega, ker vem, kako imenitno in za Slovence važno mesto je to, ker vem. da tukaj najdem osebnih prijateljev in prijateljev po političnem prepričanju. Ali s posebnim veseljem sem prišel danes semkaj, zlasti sem bil vesel, ko sem stopil v to dvorano ter sem tukaj zagledal mnogo oseb, katere navadno srečavam tukaj, a poleg njih še mnogo drugih. Posebno me je vzradostil pozdrav g. predsednika. Njemu vračam srčni pozdrav, njemu in vsem, ki so prišli na današnji shod, duhovnikom in po-svetnjakom, zlasti tudi gu. županu ljubljanskemu, državnim poslancem, načelu jim predsedniku naše zveze na Dunaju, gu. Povšetu, in deželnim poslancem. Vse pozdravljam prav iz srca prepričan, da je današnji dan začetek vspešnejšega delovanja za narodnogospodarski napredek med Slovenci in Hrvati. »Naša stražac je že v tej kratki dobi lepo delovala. Jaz podpišem vsako besedo, katere so spregovorili gg. pregsednik, tajnik in blagajnik. Mi jim izrekamo srčno zahvalo za njih delovanje in požrtvovalnost v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Slišali smo sicer nekaj besed o strankah, o ovirah zaradi katerih se ni moglo tako delovati, kakor bi bilo želeti, slišali smo tudi, da se misli na to, kako bi odstranili te ovire, da ga ne bo med nami človeka, ki bi mogel reči, da je »Naša Straža* kranjska ali štajerska, koroška ali primorska, klerikalna ali liberalna družba, ampak da je edino narodna in go-! spodarska. Slišal sem, da se v tem oziru društveno organizacijo kompromisno listo ter i" boja, ampak nastopila je tudi malomarnost da se odpravijo vsi nedostatki, vsako nespo- za občne stvari in za neposredno udeleževa- razu m ljenje. "je na pretresovanjih cbčnih stvari. Na tak (r. dr. Matej P r e t n e r je po-j način se izpreminja to zakonodajateljstvo in zdravil z veseljem izjavo g. dr. Krisperja ter smer politike — najvažnejša stvar za državo st <.vil po daljšem utemeljevanji! resolucijo, — v igrokaz formalitet, domenkov in filccij. naj izreče današnji zbor željo, da bi se obe Kostitueijonalni sistem se je torej sam izka- kraujski straki složili v skupno delovanje, zal lažnjivega. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Ti žalostni rezultati se kažejo vedno do-Predsednik g. dr. K r i s p e r je pri- ločniše zlasti tam, kjer prebivalstvo države ni občil društva, ki so se dala zastopati na da- enaka celota, ampak obsega različne narod-našnjem shodu. nosti. N a c i j o n a 1 i z e m bi se mogel G. dr. K o n r. J a n e ž i č je vprašal, j i m e n o v a ti poskusni k a m e n, n a k a-v katerem stadiju stoji vprašanje o društveni tereni se izkazuje laž nji vos t in organizaciji ter predlagal organizacijo po po- nepraktičnost konstitucije. Pri podružnicah, kakor je urejena n. pr. družba sv. mniti moramo, da je načelo nacijonalnosti Cirila in Metoda. Predssdnik g. dr. Kri spe voril, da v tem pogledu načelstv^ rilo stalnega sklepa. Isto stopi v prišlo na površje in postalo odločilno in raz-je odgo- dvajaioča sila v dnevni zgodovini baš od še ni sto- onega časa, ko je prišlo v dotiko z novej-dotiko z šimi formami demokracije. Jako težavna je gospodi, ki poznajo razmere ter jih naprosi definicija bistva te sile in onih ciljev, h kaza-svet. Potem še le predloži načrt o orga- terim ta sila stremi; a brez dvoma je v nji nizaeiji prili. občnemu zboru; g. dr. Jane- vir velike in zamotane borbe, katera še čaka žič seje zadovoljil s tem odgovorom. človeštvo v zgodovini. Kakšen bo nje izhod? Predsednik se je zahvalil zborovalcem Tega ne vemo. Sedaj vidimo, da vsako poza simpatije, izražene »Naši straži«, želel dru- samično pleme, priklopljeno k raznoplemen- štvu napredek in srečo v prihodnjosti ter zaključil zborovanje. Velika laž našega časa. Iz »Moskovskega zbornika« II. (Dalje.) izognili Pohjedouoseeva. Da bi se izognili vsem tem obteževa-njem, iznašli so sredstvo — delovanja s posredovanjem zastopnikov. To sredstvo so v Angliji organizirali najprej in je tam doseglo prvi uspeh. Od tukaj je prišlo v modo tudi v drugih deželah Evrope; v svojem direktnem sporočilu in pravu je doseglo vspeh samo v Zjed i njenih državah amerikanskih. Pa tudi v svoji domovini, Angliji, prihajajo konstitucij-ske naprave v kritično perijodo svoje zgodovine. Bistvo ideje konstitucijonalizma je tudi tu doživelo izpremene. ki so pokvarile njega prvotni pomen. V začetku so namreč tesno omejeni shodi volilcev izmed sebe šiljali v parlament gotovo število mož, ki naj bi v zboru zastopali menenj«' svojega kraja, a kakšna določna instrukcija volilcev jih ni vezala. Mislilo se je, da so poslanci, umeva-joči resnične potrebe svojega kraja, tudi sposobni, dajati pravo smer državni politiki. Na-lo_a se je reševala preprosto in jasno: treba je bilo do možnosti olajšati težavo narodovega vladanja ; to se je doseglo z izbiranjem sposobnih ljudi v zbor, ki je imel nalogo reševati državne stvari. Ti ljudje so prihajali kakor svobodni zastopniki naroda, ne tega ali onega menenja, te ali one stranke, ne vezani po nobeni instrukciji. Sčasoma in po skim državam, obvladuje strastna nestrpnost nasproti državnim napravam, ki ga družijo v skupno zvezo z drugimi plemeni, in obvladuje ga želja po samostojni upravi s svojo, večkrat le dozdevno kulturo. In to se vrši ne samo v narodih, ki imajo svojo zgodovino in v miuolosti tudi svoje lastno politično življenje in lastno kulturo, — ampak tudi v onih, ki niso nikoli živeli lastnega političnega življenja. Neomejena monarhija je umevala od-stranjati ali omejevati vse podobne zahteve in pohlepe, — ne samo z silo, ampak tudi z urejevanjem pravic in odnošajev pod eno oblastjo. A demokracija se ne more pobotati žnjimi in instinkti nacionalizma so njen raz-devajoči element: vsako pleme pešilja iz svojega kraja zastopnike — ne državne in narodne ideje, ampak plemenskih instinktov, plemenske razdražeuosti in plemenskega so-vražtva — do vladajočega plemena, do drugih plemen in do onih državnih naprav, kr vse družijo v eno. Kako zamotano podobo dobiva v . ')0. takem sestavu narodno zastopanje in konstitucija, — kaže se o č e v i ti n o v sedanjem avstrijske m p a r 1 a m e n t u. Previdnost je Rusijo — ob njeni raznoličnosti plemen — obvarovala podobne bede. Strašna je že misel, kaj bi bilo v nas, ako bi nam usoda poslala dar — vseruskega parlamenta! Da bi ga ne bilo! {Zvršetek drugega članka.) Trst, dne 17. januarja 1900. V imenovanju g. viteza Felicetti-a. Sedaj, ko je g. vitez Felicetti imenovan višim ravnateljem pošte in brzojava pričakuje se, da mu i»«» prvim svetovalcem in namestnikom imenovan eden izmed viših uradnikov. I o imenovanje pričakujemo mi z nekim nezaupa- i njem in, triko r»-koč, z strahom. Znano nam j«- namreč, da se za mesto višega svetovalca na Vodstvu <•. kr. jw»šte poteguje oseba, s katero smo imeli mi in miši državni poslanci ter naše občinstvo že večkrat opravila. I o ! osebo prijMiročajo sedanji italijanski |»oslanci in druge više osebe, ki ne znajo ali nočejo znati, da ima dotični kandidat za ono mesto na duši dva težka pregreška. — Zatožen je bil namreč javno — in do danes se ni opravičil — daje ponaredil javne dokumente; in zatožen mu slugo, ki je bil tudi telesno poškodovan. Če visoko ministerstvo takrat iz umisljenja ni disciplinarno postopalo proti dotičuiku, bilo bi |»a |>o vsem tem tembolj čudno, ako bi ga >eilaj odlikovalo. Z oziroin na načelo pravice in javne morale računamo, ovršivši poročilo o prvem ol»čnein zboru tega društva bi radi Politični pregled. TRST, 17. januvarja 1900. K položaju. Sestava bodočega ministerstva Korbeijevega stopa konečno vendar na svetlo v določenih obrisih. Strokovna mi-nisterstva pridejo v roke Je uradnikov in so menda dotična imena že določena. Le glede ministra za trgovino stvar memla še ni odločena. GrofGoess in baron Hein nista med onimi, ki vstopijo v novo m i-n i s t e r s t v o. Glede grofa Goessa so izvestni in navadno precej dobro informirani krogi trdili še IJ<: .....^ ^ ^ je njega vstop v uiinisteratvo gotova je bil, da je zlostavil podrejenega ^^ ^ ^ ^^ viteza naši kontroli, kaki 1.! *« 1..1 f /il/kci*ti> juwb-Ini meri vršiti te svoje naloge pa stavljenih v proračun 18.500 K in v isti si moramo hitr.....igovoriti na drugo vpra- namen /a delavce 21S.OOO K. Skupaj torej šanje: kake spivne. ibe so , »trebnc v orga- SVota 236.500 K. V odgovoru na interpela-nizaciji in razdeljenju častnih nalog v tem eijo delegata Bulata in tovarišev radi dobav-ilništMi, da se odpravijo dosedanje zapreke ljanja vina za mornarico, je izjavil admiral, in da moglo društo razvit, krila v kre- da se je pogodba z ono tvrdko, ki mornarico pak. ponosen jmlet?! Mi se nočemo usiljevati oskrblja z živili, sklenila še predno je on ' I"»drobnimi konkretnimi nasveti, /lasti pa prevzel vodstvo mornarice. Za vse v službi ne bi se hoteli dotikati osebnosti, ker bi s stoječe ladije naroča tvrd k a vino izključno v tem gotovo več škodovali stvari, nego ko- Dalmaciji. Za vse druge ladije pa prihaja ristili: a kaj da mislimo, to je razvidno že iz vino iz Grške. Poveljstvo mornarice pa ne pozdrava predsednikovega in poročila tajni- „pusti, da ne bi se pogajalo s tvrdko v ta kovega, kjer sta povdaijala oba, da »Naša namen, da se bodo kupovala le tuzemska s t r a ž a» ni in ne bo n i k d a r stra n- vina. Bolnišnica mornariae pa da jc neod-k a rs k o društvo. Praktična posledica visna eni te tvrdke in naroča vino izključno iz teh zatrdil pa more biti jedino ta, da le v Visu. imati obe stranki na Kranjskem Delegat Pacak je razpravljal o odgovoru razmere n delež na vodstvu ministra za vnanje stvari na interpelacijo radi društva!! izgnanstev iz Prusije ter se je v ostrem tonu Isto je bilo na misli tudi gosp. držav- pritoževal radi od urnosti tega odgovora. Dalje uemu poslancu Spinčieu — in o tem možu je izjavil, da je ta odgovor sestavljen le na si domišljamo vsaj mi, da nimajo razloga ni (KMUagi aktov in ne odgovarja dejanskim na desni ni na levi, da bi mu ne zaupali razmeram. Govornik je navajal tudi mnogo-ko je vprašal, v kakem študiju se naha- številno slučajev o izgnanstvu slovanskih de-jajo pogajanja mej obema strankama?! Go- lftVcev iz Nemčije radi njih narodnosti in sj*»i predsednik je odgovoril, da se |K»gajanja j sicer Iie samo ozonskih dela-eev. nadaljujejo; s tem je pri poznal, da je potrebno, Delegat Couci je govoril o bitstvu izse- da se vsaj v < Naši straži združijo vse stranke Ijevanja ter izrazil željo, da bi se gradivo v skupno delo za obranil.....arodne eelokup- (materijah o bitstvu izseljevanja ne le zbi- nosti. Prekinjeni ,*> istem rodoljubnem pre- rai(>> marveč tudi objavljalo v novinstvu v pričanju, obračamo se torej danes do odlič- boljšo orientacijo ljudstva in v njega pouk. njakov ol>eh strank na Kranjskem s toplim Govori o trtni uši, je rekel govornik, naj bi apelom: nadaljujte pridno ta pogajanja, o če- minister za vnanje stvari ozirom na trtno mer naj vas vodi jedino i3 skrb /a bodoč- v Bresciji, nastopajočo epidemično, obrnil nost naroda, in dovolite jih čim prej do po- do italijanske vlade s prošnjo, naj ona svojim voljne rešitve. organom naloži najstrožjo vestnost o izda- <>b razmerah, kakor so vladale do sedaj, janju onih certifikatov, ki so potrebni o izvozu delo Naše straže* ne more priti do popol- živih rastlin v Avstrijo. nega razvoja. Pomislit treba namreč, da ob Delegat Pergelt je povdarjal gospodarski teh razmerah ni le jedna velika stranka od- razvitek Nemčije, ki provzroča, da je zadoščeno tezala svojo pomoč, ampak so te r a z- j ekonomičnim ^trebam širših slojev, zbok ceni ere t a d i v ,1 r u g i h, o z i r o m n a se socijalno demokratične tendence, ukljub domači p r e p i r s i e e r o b j e k ti v n i h trdni organizaciji, ne razvijajo dalje, k r o g i I. v z b „ j a I e n e k o n e v e s e - proti vdarjala, da izjave, slične Pergeltovi, »i-strani Iračanov na obenem zbori, manja. kakor ne pospešujejo raz,Kiloženja za mir nt'i'i' morala biti in bi tudi bila »b ilrn- x -i -i i -i i> ■ » • uru v čeških krogih. Brez ozira na to pa so Cehi tračnih razmerah. - ..." . . „ . . ... pripravljeni za mir z JNemci, a zelć, naj bi Ali ponavljamo: vse W smo rekli sine^ „ogibali vsakemu principijelnemu vpra- ,ra et stud,o, / najbolji,,, namenom i„ vpra- in naj h; ^ p^^jeli reševanja prak- vem »»eenjevaniu važnosti r ?*o pr *li včeraj v roke redarstva. Prvega in zadnjega so oddali v Itolnišnico, Keiglna pa v zapor. — Na ]»o-inoln S. Karla so aretirali neznanega blaznega 4s-letnega moža, ki je bil oborožen z revolverjem. Tudi tega so spravili v bolnišnico. Mrtveci, prijavljeni 1<». t. ni.: K ustij a .l<>~:pina, 4 I-, K j a d i u 141. Veniš Henrik. lO m., ulicaTesa20.— Bone Ivan, 5 1., nI. Bosco 15. — Brunzhom Marija, 78 K, nI. Istria. Zanier Marija, 7* 1., nI. Tesa 4^s. — Ipavie Domir, o m., u1. Amalia 28. /elik Alojzija, 29 1., obal Pescatori. — Peskovšek Kliza, 4 m., nI. Caserma 14. — < otmu.i Marija, 10 dni, id. Belvedere 17.— l>e Seppi Miroslav, s;, uj Sauitii 17. — K i za n Alojzija, 1., nI. Acijuedoto 11. — Kramar Josipina, 7*» I.. Vrdela 310. — De Angeli Josip, 7U 1., zagata Porta 2. — Gia-« rnelli Gema, 1 1., u L Valdirivo 12. — Jonac H um In* rt, 3 L, ul. Pozzo di Cro-sada 4. \ mestni bolnišnici; Tušar Josip, .">7 1. — Grisostelo Avguštin, .'»7 I. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 18. januvarja ob 10. uri predjMiiudne se oodo vsled naredile tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Isti tu to štev. 13, hišna oprava; Barkovlje štev. 313, hišna oprava; v ulici Valderivo št. 17, hišna oprava; v ulici Solitario št. 10 in 1 9, premog, les in hišna oprava: v ulici Madonua del Mare štev. 13, obuvala. Tvrdka Truden je darovala družbi sv. < "irila in Metoda 50 kron mesto venca na krsto blagopokojni- gospe Antonije Bogdanov ičke. \ isti namen so darovali : rodbina Fran A brani senior 10 K, rodbina Fran Abram junior 10 K. dr. Josip Abram 10 K. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je med trgovskimi pomočniki kakor globa, ker so se rabile tuje besede 2 K 74 st. Dne 12. t. m. nabral Peter Može v krčmi gosp. Antona Frenetič v Dolenji vasi o priliki |>ogreba svojega pokojnega očeta Luke Može ta s kron 50 st. Darovali sinovi, hčere in sorodniki pokojnega. V gostilni gosp. Babič-a pri sv. Jakobu v veseli družbi ob vinski kapljici, dobri volji in zadovoljenosti ]*>vodom krsta otroka g. Josipa Cehovi na so darovali: oče, Josip (1e-hovin 1 K 30 st., Marjeta Čehovin 40 st., gg.: G. Babic 1 K, I Kolavič 40 st., I. Veli konja 1 K, A. Rebek 1 K, A. Gerzel 1 K, gospa Tereza Gerzel 40 st., gospa Kate-rina Babič 40 st., gg. : V. Kožuh 1 K, A. Murovic 2" st., Jurij Zabukovie 40 st. Skupaj S K 50 st. Dunajčan v proslavo desetletnice urednika Edinosti* M. Cotiča 4 K, Mohorjani Pro-seškega okraja 5 K 50 st., vesela družba nabrala na novo leto 2 K. — Rodoljubna dnižina Grk v Skednju 2 K, Jak. Mahnič 10 K, Ivan Pivk 3 K in Jožef Mahnič na Reki 2 K, Kepine Valentin na Pretnu 2 K. Bog povrni blagim dobrotnikom ! Blagaj n išt v o. Veliki ples trgovskih pomočnikov. I^iže a veliki ples trgovskih pomočnikov se pridno razprodajajo; one v pritličju so malone razprodane. Kdor si želi naročiti ložo, naj se jKižuri v kavarno »Commercio», da ne bo prejH»zno. Istotam se dobivaj.) tudi vstopnice na ta ples. Pevske društvo »Slovan« v Padriču priredi dne 21. t. m. ples v prostorih gosp. Martina Grgiča. Vesti iz ostale Primorske. / Pevsko društvo »Dom« na Re-(tentabru priredi na pustno nedeljo veliko veselico z igro in petjem, \ novi nalašč za to prirejeni veliki dvorani g. Štefana Ozbiča na Repentabrtt. V spored prijavimo svoječasno. Prosimo, da bljižnja |»evska društva vzamejo to naznanje. ' * ODBOR. X Bralno in p e v s k o d r u š t v o »Slavec« v Riemaujih bo imelo dne 28.. t. ni. ob 3- uri pop. v hiši št. 111. svoj občni zbor s tem le dnevnim redom; 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega od-bo.a 5. Morebitni nasveti. — Ako ne h, b.l tega dne zbor sklepčen, zborovalo se bo teden pozneje ob isti uri, z istim dnevntm redom. v isti hiši. Na obilno nveležbo uljudno ODBOR. vabi Premeščen j i. Deželno više sodišče v Trstu je pisarn škega oficijala Josipa Ker s a na istem višem deželnem sodišču in kaneelista na deželnem sodišču v Trstu Ivana Grego, premestilo na okrajno sodišče v Poreču. X F o t r j en z a k o n. Cesar je potrdil zakonski načrt deželnega zbora istrskega o vračanju stroškov, katere je dežela založila v javnih bolnišnicah za zdravljenje in oskrbovanje revnih bolnikov. X Občinske volitve v B o l j u n u. Utok italijanske stranke proti občinskim volitvam v Bolj umi je namestništvo zavrnilo. S tem je stvar rešena in lažnjivemu čvekaču v »Grazer Tagespost« so usta zamašena. Vesti iz Kranjske, * R e d n i o b č n i z b o r 1 j u b 1 j a n-s k e g e »Sokola« se je vršil 15. t. m. ob obilni udeležbi členov. Blagajnik Skala je poročili o denarnem stanju, ki se sme imenovati ugodno. Brat Terglav je poročal o telovadbi. Za starosto je bil zopet zvoljen dosedanji starosta, <1 r. Tavčar, iti isto-tako pod sta ros ta, dr. K u š ar. * Subvencije. C. kr. ministerstvo za poljedelstvo je občini Bač, okraj Postojna poleg 3800 K adjustiranih stroškov dovolilo za napravo vodnega preskrbovališča še 1900 K državnega doneska. Kakor se poroča, bode k omenjenim troškom tudi deželni odbor kranjski prispeval z 20°/0 doneskom iz deželnih sredstev. * V Z g o r n j i V i p a v s k i dolini je razsajala te dni grozna burja. Največo moč ima na novi Reberniški državni cesti mej St. Vidom in Razdrtim. Vozni promet je bil usi tej cesti ustavljen in pošto so morali prenašati. Brzojavna zveza je pretrgana, ker je več drogov izd rti h iz zemlje. * Telovadnt) društvo »Sokol« v Idriji priredi dne 21. t. m. veselico s telovadbo in plesom. Začetek točno ob S. uri zvečer. Vesti iz Štajerske. — V »najbolj nemškem mestu« — to je baje prestolnica lepe zelene Štajerske — so prišli na dan grozni škandali, ki mečejo grdo luč na tamošnje nravstvene odnošaje. Proti mnogim osebam je že uvedena sodna preiskava. Mej kompromitira-nimi so tudi osebe, ki zasedajo zaupna mesta v javnem življenju. Deliktov teh ljudij ni možno označiti v javnem listu. Pri nekem fotografu so našli slik, iz katerih je sklepati, kake orgije so se godile v teh družbah. Povdariti pa treba, da to ni prvo pot, ko je iz Gradca čuti o takih gnusnih škandalih. In to je — das Volk der Gottesfurcht und Sitte. Razne vesti. Eksplozija plina. Iz Dunajskega Novega mesta javljajo dne 15. t. m. : Sinoči se je v Reiningerjevi hiši tukajšnje plinarne primerila eksplozija plina. Pok je bil ueznansk in je pretresel vse mesto. Vsa okna poslopja okrožnega sodišča, kolikor jih je obrueuih proti plinarni, so razbita. Hiša je porušena popolnoma. Proti nezgodam na železnicah. Železniško ministerstvo je izdalo zadnje dni več na-redeb, ki grejo za tem, da bi se na c. kr. državnih železnicah zagotovila varnost prometa. Te naredbe se tičejo v prvi vrsti kon-statiranja o kakovosti vida in sluha prometnih uslužbencev in rabljenja čutil. Ze v bližnji prihodnjosti hočejo na strojnih postajah pripraviti 4») rešilnih vozov, namenjenih za prvo zdravniško pomoč in za prevažanje ponesrečencev. Razven tega hočejo na strojnih postajah del osobja izvežbati v deljenju prve pomoči ter s časoma ustanoviti poseben sanitetni oddelek železniških uslužbencev. Žena. razsekana na kose. Iz V ero ne poročajo včerajšnjega dne, da so na reki Adiži zapazili, kako plava neki ovoj. Bila je to vreča in videla se je, da je kaka težka stvar v njej. Potegnili se vrečo na breg, razrezali isto in, o groza, našli v njej, povite v več ovojev, kose razsekanega ženskega trupla. Zločin, ki se je tu dogodil, je še v popolni temi. Kaže, da je bila umorjena žena še mlada. Razstava umetniški izvedenih lepakov se bo vršila od 12. februvarja do 13. marca t. 1. v Kijevu. Pokroviteljica je carica sama. Kdor hoče kaj razstaviti, naj dopošlje dotične predmete c. in kr. avstro-ogerskemu konzulatu v Kijevu. Brzojavna poročila. i Ogerska delegacija. DUNAJ IG. (K. B.) V današnji plenarni seji ogerske delegacije so odobrili kredit za okupacijsko ozemlje ter izrekli državnemu ministru za finance, pl. Kallavu, zahvalo in priznanje na vspešnem delovanju. Potem so odobrili sklepni račun za leto 1897 ter zaključili sejo. Danes popoludne je imel odsek sedmorice svojo sejo, da konstatira soglasje v sklepih obeh delegacij. Jutri bo zadnja seja. Nemški luiuister-zeiuljak. DUNAJ 17. (P.) Tukajšnji listi javljajo soglasno, da se je misel o imenovanju nemškega ministra-zemljaka za novo ministerstvo opustila. Glasom »X. Fr. Presse« ni izključeno, da pozneje pokličejo zastopnika Nemcev v ministerstvo. Mesto mu ostane odprto. Baron Call. DUNAJ 17. (K. B.) Baron Call jej prispel iz Sred ca. Pogodba o Samoi. \VASCHINGTON 16. (K. B.) Senat je odobril pogodbo glede Samoe. Stavka preinogarjev. OPAVA 17. {K. B.) Stavka v Ostrov-skem in Karvinskem pretnogokopnem okraju je znatno narasla. Od ponedeljka je v Ostrovi nastanjen bataljon pehote. Nikjer niso dose-daj kalili miru. * Nemiri v Arabiji. CARIGRAD 16. (K. B.) O zadnjih nemirih v Arabiji se je vzdignil rod Abdul-Kerin paše v vilajetu Basorah, ki šteje kakih 25.000 duš, proti turškemu kajmakamu Kaliurskemu, kateri ni nikdar imel tega rodu v polni oblasti. Na lice mesta so poslali vojake. Razven tega so sina Abdul-Kerim paše, ki je bival v Carigradu, poslali v domovino z velikimi odlikovanji in darili za očeta. Srbski kralj in ministerstvo. NIŠ lt). (K. K.) Vest o nesporazunilje-nju, ki da je nastalo med kraljem in med ministerstvoni gledč vprašanja o pomiloščenju, je popolnoma neosnovana. Prihod srbskega poslanika v Carigradu, Novakovića, je v zvezi z njegovimi službenimi opravki. Amerikanci in Filipinci. PARIZ 115. (K. B.) «Agence Havas» javlja iz H on k on ga: Filipinci so napadli Amerikance pri S. Mateju in v Permupte blizu Manile; 140 Amerikancev je mrtvih; meti njimi en polkovnik. Vojna v južni Afriki. Oranjei žele miru. MODDER RIVER 10. (K. B.) »Reu-ter« javlja: Danes v jutro je bila živahna bitka mej topništvom. Boerci so prvikrat čez dolgo časa odgovarjali na angležko streljanje, i Neprenehoma prihajajo v augtežki tabor vesti, da Oranjski Boerci željno pričakujejo konec vojne. Nedavno se je govorilo, da je bil v Blomfouteinu zbor, katerega sta se udeležila predsednik Stejn in Cronje; sklenili da so, tla se imajo Oranjski Boerci vrniti, ako bi jih Angleži do 17. t. m. ne napadli. Ker ni železnice, dela dovažanje živil in vojnega gradiva Boercein neznanske težave. Izjemno stanje. CAPSTADT 10. (K. B.) »Reuters javlja : Guverner Milner je v okrajih Philippsto\vn in Hopetown proglasil vojno sodbo. Ruska nafta (kameneno olje.) Cene rastejo, ker prihaja mnogo naročil iz inozemstva. Zaloga je malone porabljena. Na licu mesta velja pud 55 kopejk brez po-trošarine (akciza). Srbske srečke. Včeraj se je vršilo žrebanje srbskih obveznic (obligacij) z leta 1881. Glavni dobitek 90.000 diuarov (frankov) ima S. 4509, št. 38; 10.000 frankov dobi S. 873. št. 31 ; 3500 frankov S. 1024 št. 48 ; 1500 frankov S. 313 št. 43. Plačevanje je ustavila največa južno-ruska rafinerija sladkorja tvrdke Zierstein v Kijevu. Pasiva znašajo 7,750.000 rubljev. To bo provzrocalo tudi druge polome. Za drugo železniško zvezo s Trstom. Občinski svčt v Celovcu je sklenil naprositi poslanca Doberniga, da v prihodnjem zasedanju državnega zbora stori pri vladi korake, da se čim prej reši vprašanje o žele-znišui zvezi s Trstom. Eskompt na ruskem. Iz Petrograda javljajo dne 13. t. m.: Državna banka je določila eskompt za 3-me-sečne menice na 0za 6-mesečne menice na 7°/0, in za vrednostne efekte od 61/2 do 7%. Pridelovanje vina ua Italijanskem. Glasom uradnega poročila italijanskega poljedelskega ministra se je let:i 1899. na Italijanskem pridelalo 31,800.000 hektolitrov, t. j. za 1 milijon hektolitrov manj nego leta 1898. Vinska klavzula. »Jedinstvo« javlja: G. vitez V u kovic nas obvešča, da je industrijalni svet, čegar člen je Vukovid, in ki pripravlja vse potrebno za obnovo trgovinskih pogodeb, odločno nasproten klavzuli glede italijanskega vina. Takega mišljenja je tudi vlada. Trgovinske vesti. Budimpešta 17. Pšenica za oktober K. 7.80 do 7.81. Pšenica za april K. 7.68 do 7-69 Rž za oktober K. —*- - do —*—. Rž za april K. 6*33 do 640. Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 4-93 do 4 95. Oves za oktober K. —*— do —. Oves za april K. 5 03 do 5 05. Pšenica : ponudbe zadostne, povpraševanje omejeno, mlačno. Prodaja : 12.000 met. st. Vreme: mraz. Hamburg 17. Trg za kavo. Santos good average za marc 36.25 za maj 36.75, za september 3 «».10 p^p p«»p ivr. OU1II JH>-t omn pdp. me- TJI^H 10 2-"» 10441 11.30 ."».'{.*» 7.45 s;»i 1*.— 11..J5 lo.rfcs pop zvč. t;.:«o - 47. i 7 15 ->:jo K .06 11.15 «.15 <♦.50 9.25 P^P pdp. P°P- pdp. Južna železnica. Odhod iz Trsta: oan Nfbežint, lervinjan. Benetke hrzovl. lhinaj. zveza z Keko N al »reži na. V dem. BeoŽtke, Rim Nabrežina. Videm. Benetke. Verona Dunaj, zveza Budapest in Zagreb K orni in. zveza tervinjan. Bem-tke Nabrežina. Videni, Benetke. Kiin lienetke to, .4nihiai I h »-t lhinaj. zveza z Reko hrzovl. iz Italije preko Kormina onn. iz Benetk ivia < ervignjan) po^t Ihmaj. zveza z < gorico omn iz Italije preko Kormina brzo vi. iz Italije preko Kormina lhinaj. zveza z Reko omn iz Italije preko Kormina i«amo v sredo) ekspres iz <"totende Anka Bogdanović jo danes <>!> '"»- uri ^opolmlno. previđena s<> svetotajstvi za umirajoče. jk> dolgi mučni bolezni v Gospodu zaspala. Neutolažljivi podpisani, potrti od žalosti, javljajo to prebritko zgubo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Draiii zeinski ostanki pokojnice se odpeljejo v četrtek dne 18. t. m. ob o. uri popo- ludne v sprevodu iz hiše žalosti v ulice Piccolomini stv. 2. TKST. dne Hi. januvarja 1900. Ivan in Katarina Umek, stariši. Ema poročena Bartel, sest m. Ivan, Artur. Rudolf in Milan Umek, bratje. Ante Bogdanović. soprog. Milena. hči* Mate in Dumica Bogdanović, tast in tašča. Srečko Bartel, svak. Mary Umek, svakinja. Državna železnica Odhod o <1 Sv. An d rt J a Hrpelje. Ljubljana. Ihmaj. Beljak Hrpelje. Rovinj. Pulj. Ihinai Hrpelje. I Hvara. Rovinj. Pulj. Lhinaj hrzovl. Pulj. 1 >ivača, Beljak. Dunaj Herpelje. Ihvača i samo ob nedeljah in praznikih). Dohod k sv. Andreju. Divača Pulj, Rovinj Hrpelje, Ljubljana. Dunaj Pulj, Rovinj, Ihmaj. Ljubljana hrzovl. Pulj, Bovinj, Dunaj Hrpelje. Divača (samo ob nedeljah in praznikih ) Furlanska železnica. Odhod iz Tržiča: 7.4>> pdp . 1.53, K.ržij pop- preko 1'ervinjana v kalijo 10.42 _ in 10.48 zvečer do C'ervinjana. Dohod v Tržič: 7.i(. i'.-45, predp.. o.4S. lo;>5 pop. iz Italije preko lervinjaiia. 1.35 pop. iz Cervinjana. Odhod in prihod parnikov. V Ž a vije preko Sv. Marka. Skednja, Sv. S.»hote, Milj ob 7.15. 11.30 predp. 2.15 pop. P r i h o <1 8.—. 10.— predp. 12.10. 3.25. 4.4.") pop. V Milje 8 (pošta), t» :lO. 12 (posta) predp. 2.:iO. 4.15 (preko Sv. Marka) <1.15 pop. Prihoo (posta) predp.; 1 .."o. -"»..'»o ijK»^taL r>>4*» pop. Ob n e d. in prazu. s j* >~ta I. ;».:i0. 12 i }K>»ta t predp.;:?.—, 4.30,7.15 pop. Prihod: »J.'JO (preko Sv. Marka) .30. 7.— zjutraj parnika ..Istria" in „Portorose".) V L* ni a g vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod 6.— zjutraj. V R o v i n j preko Pirana. I'i t lanove, Poreča vsaki pond-, sre od začetka društva do 31. decembra 1894....... 292.401.706*51 Ixtni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč-neja pojasnila se dol»e v Trstu v uradu društva: Via della Stazione m. l y lastnej hiši. ffifi fapflfl? i finega suhega lmkovega oglja je na | prodaj. Ver o tem iz ve se pri L. f ilahatu v Zagorji oh Savi. J Dne 30. decembra 1 899. odprl sem nov Restaurant Centrale Pilsen v Via Torrente št. 10 z vrtom in fceirliščem, razsvetljenim z elektr. lučjo lMzousko pivo iz zadružne pivovarne v Flznu in bavarske Reichenbrau v Kulmbaohu. Tu- in inozemska vina prve vrste. Izvrstna kuhinja. Točna postrežba. Zmerne cone. Rafael Giittner voditelj. FILIJALKA BANKE UNION v TKSTU e peča /. vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a i V sprejema uplačila na tekoči račun ter jih brest uje: Vrednostne papirje: po 26,°0 proti 5 dnevni odpovedi Olj o W ->-M» " 1 — - -- - 311". - -1 mesečni . 31/," ,; - 8 _ - 35,°;o _ 1 letni Napoleone: Gostilna „Gambrinus' v ulici H4>M»etti je odprta do 4. ure zjutraj vsakokrat, kadar je v gledališču R o s s e t t i ples Anton Kramberger. I Acguedotto 21. Acguedotto 21. Sveže mleko. VELIK PANOPTIK Ivana Hermann-a poznan ž o po slojih uinctnili in mehaničnih podobah, izloženih ob uhodu lokala. Xajvef'ji izbor mojsterskili del O O O O iz mehanične plastike. Vse podolje so od voska izdelane v naravnih — - Mlekarska zadruga v Zagorju ob Savj---velikostih od največjih umetnikov sedanjega / ka hi oddajala tržaškim mlekarnam, proti N()n p|us u,tra mehani5ne Umetn3Cfi. zavezi in kavciji, franko kolodvor 1 rst vsebin v: vee sto litrov svežega mleka na dan. Awm>»ki ce^r, rimski pape*, deklica »i^vajočimi i»u . Mleko vsaki dan dvakrat sveže. Na unuraj^i trfin^aJ:; iU:yice ^_ f . . - \ so giblje, kakor tla lu lulo živo. ■ razpolago tudi najfineje pasterizirano surovo maslo za čaj. MEJNARODNI ANORAMA trst - Borzni trg 14 - trst Od !•">. do '21. jamivarija Jako zanimivo potovanje preko Reviere. Nizza, Monte Carlo, Monaco, Cannes. San Remo, Igralnica v Monte Carlo itd. Vstopnina 2 O, otroci 10 kr. Posebuoat: Posnetek

Bur-gignou«, špansko - amerikanska vojna iul. Vsak dan od 9. zjutraj do lO z-rečsr Vstopnina . . . .10 nvč. Vojaki in otroci . . •"> Pozor! Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporočam svojo bogato zalogo in proda.-jalnico vsakovrstnega jedilnega blaga. ki se nahaja v ulici Pilone Št. 4, vogal ulica (Viulia. Blago najboljše vrste in vedno svežo, ('ene zmerne in postrežba točna. Razpošiljam blago tudi po pošti na deželo. Priporočuje se za mnogobrojne naročbe, beležim spoštovanjem udani Hanibal Skerlj tn/orec. p" - •>i < ■ n — a o •>.1 o - - 4 O - " .. j»roti dnevni odpovetli - 40 _ mesečni Petje [ najslavnejših umetnikov Orkestralne in druge godbe jk Atanilro Levi Miiizi v Trsio Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Itoral izWr \ 1 apetarijali. zrcalili in •»likali. Ilustriran cenik tralh in franko isikrroi iisi žalitev«. Cene brez konkurence. I'ri'iiiueii >tavij«i >e na brod ;ili iele-">rr/ i Za giro-eonio daje 2n4"0 do vsakega zneska; izplačuje se do -J0.(NH> gld. a ebeque; za veće zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od t I I | » » » » > » I