KOLUMNA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 68 UČENJE SOČUTJA V SOČUTNI ŠOLI Dr. Dušan Rutar V sočutni šoli se učimo, kot se tudi sicer učimo v šolah. O matematiki, jezikih, naravo- slovju in družboslovju, umetnosti ipd. A v sočutni šoli kot eni od šol prihodnosti se učimo drugače. Ne učimo se le vedeti, temveč tudi čutiti, sočutiti in verjeti; skušamo si razla- gati, kaj čutimo in v kaj verjamemo ter zakaj. Učimo se učinkovito misliti, namesto da se učimo na pamet in da sprejemamo že izdelane odgovore na vprašanja; učimo se kreativnosti, namesto da poslušamo domnevne avtoritete in rutinsko ubogamo, učimo se reševati spore in konflikte; učimo se kakovostno biti skupaj, učimo se dobrega življenja, učimo se o trpljenju ter spoprijemanju z njim. Učimo se sočutnega delovanja, učimo se zavedanja, da imajo naša življenja pomen in smisel, šele ko jim ga doda- jamo, učimo se, da človekov duhovni svet ni zaprta celota in da je vsak človek zmožen za to, kar imenuje Viktor Frankl samopreseganje človeš- ke eksistence. Učimo se, da je človek vse bolj človeš- ki ne s kopičenjem zase in za lastni ego, temveč tako da daje drugim in jim je v oporo, da opušča svoje se- bične interese in se uresničuje tako, da se povezuje z drugimi ljudmi v nezlomljive mreže, ki so nad vsakim posameznikom. V sočutni šoli nas zato ob tem, kako znajo otroci reše- vati kvadratne enačbe (ki jih utegnejo pozabiti v trenutku, ko stopijo iz šole, potem pa jih ne rešujejo nikoli več, če jih ne potrebujejo), zanima, kako dobro in učinkovito razmišljajo, kako doživljajo in čutijo, kako čustvujejo, kako se obnašajo, v kakšne medseboj- ne odnose vstopajo in kako kakovo- stni so ti odnosi, kajti to je tisto, kar delajo vsak dan vse življenje. Pri tem je pomembno, koliko dobrobiti oz. blagostanja pri tem izkušajo in kako dobro je njihovo življenje. V sočutni šoli spoznavamo tudi, da najpomembnejša, temeljna potreba vsakega človeškega bitja ni potre- ba po kopičenju znanja, temveč da gre skupaj s kakovostnim znanjem potreba po kakovostni zdravi in iz- polnjujoči medsebojni povezanosti, saj »nihče ni otok«. Spoznavamo, da je ta potreba enako močna kot potreba po hrani in pijači, včasih pa celo močnejša. In odkrivamo, kako zahtevno se je povezovati in ohranja- ti dobre medsebojne odnose ter živeti dobro življenje onkraj vsakdanjega priganjanja h kopičenju materialnih dobrin, razvijanju kompetenc za ka- pitalistični uspeh in verjetij v mene- džerske klišeje o upravljanju sebe in svojega življenja. Kako se torej učimo sočutnega delovanja? Najprej ustvarimo varno, zaupno in prijetno okolje, v katerem se vsakdo dobro počuti: je vključen, sprejet in občuti smiselnost početja; prepri- čamo se, da je res tako. V ta namen izvedemo aktivnosti za medsebojno povezovanje (kot so ledotalilci, po- vezovalci ipd.) in se pogovarjamo o tem, kaj potrebujemo za občutek sprejetosti in varnosti. Izmenjujemo izkušnje in anekdote, ki smo jih do- živeli. Pri tem ozaveščamo, kaj je empatija, kako jo prepoznavamo in začutimo, kaj je sočutje in kakšne so razlike med obema. Ob primerih, zgodbah in izkušnjah, pa tudi umetniških delih in zgodbah umetnikov se pogovar- jamo o ranljivosti človeških bitij, o čustveni bolečini, o trpljenju in kako jih lajšati. Pogovarjamo se, kako do- življamo ranjenost, bolečino, zavra- čanje, izključevanje, nerazumevanje in kako jih presegamo. Spoznavamo oblike trpljenja, učimo se jih pre- poznavati, zlasti pa se učimo, da v Learning Compassion in a Compassionate School  Dr. Dušan Rutar KOLUMNA | 2023 | št. 1–2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 69 takih trenutkih nismo brezbrižni, da se ne obrnemo proč, češ da trpljenje drugega živega bitja ni naš problem, kakor si želimo, da tudi naše trpljenje ne bi bilo le naš problem. Pri tem so lahko v pomoč navdihujoče izkušnje in pripovedi, lahko tudi povabimo k predstavitvi svoje osebne zgodbe kako od oseb, ki zna prepričljivo predstaviti svojo tovrstno izkušnjo. Vir tovrstnih iztočnic in navdiha so tudi različna umetniška dela, npr. filmi, literarne biografije ljudi s transformativnimi izkušnjami, kore- ografije ipd. V ospredje tovrstnih raziskovanj torej postavljamo odnos do drugega, do druge osebe, do drugega živega bitja, zanima nas, kako vstopamo v odnose, kako jih kultiviramo, kako skrbimo zanje, kako jih krepimo in ohranjamo. O odnosih se ne učimo iz priročnikov ali po učnih načrtih, temveč tako da jih ustvarjamo in da jih živimo. In da se iz njih učimo: jih reflektiramo in soočamo izkušnje ter se pri tem podpiramo. Na začetku vsega pa je sočutje do sebe (angl. self-compassion). Pogo- varjamo se o lastnih navadah, vzorcih vedenja, vrednotah in prepričanjih, o sprožilcih, ki nas motijo in vznemir- jajo, spravljajo v stisko, o potrebah in željah, ki jih imamo, o čustvih in občutkih, učimo se jih prepoznavati in razlagati, izražati, učimo se, kako jih uravnavati za več psihičnega blagostanja. Pri pogovorih o tako zahtevnih in intimnih temah si lahko pomagamo z metaforami: »počutim se kot … (žival, naravni pojav, znana oseba …)«, risanjem, izbiranjem fo- tografij oz. slik, ki ponazarjajo moje stiske. To počnemo v majhnih omiz- jih, potem ko smo z ogrevalnimi ak- tivnostmi ustvarili zaupljivo ozračje. Učimo se ustreznega odnosa do prehranjevanja, do zadovoljevanja lastnih bioloških potreb, ki so pogos- to prepletene s čustvi in predstavami, ki jih imamo o sebi. Učimo se biti prizanesljivi do sebe, potrpežljivi in sočutni. Pogovarjamo se s seboj in svojim neprizanesljivim notranjim glasom ali kritikom, ki nas skuša kritizirati. Skušamo biti prijazni s seboj, učimo se biti prijazni do sebe. Pogosto pomaga, če si zamislimo, kaj bi svetovali ljubi osebi, če bi bila v našem položaju, kaj bi ji rekli o tem, kako pomembna in vredna je in kako bi jo podprli. Nato to poskušamo nežno prenesti nase. Včasih je zah- tevnejša prizanesljivost do sebe kot do drugih. Pri tem je pomembno tudi učenje t. i. rezilientnosti – psihične čvrstosti oz. vzdržljivosti v zahtevnih situacijah, ki je temelj duševnega zdravja in blagostanja. Učimo se ljubeče prijaznosti – npr.: preprosto pomislimo na nekoga, ki nam je blizu, ki ga imamo radi. V mislih mu želimo, da je na varnem, da se dobro počuti, da je zdrav. Enako lahko naredimo za druge ljudi, za ko- gar koli. Učimo se ljubeče prijaznosti do ljudi, ki jih sploh ne poznamo, celo do ljudi, ki nam niso všeč in jih ne maramo. Predvsem pa krepimo hva- ležnost. Vsak dan lahko zapišemo, za kaj vse smo bili v tem dnevu, tednu, letu hvaležni (t. i. dnevnik hvaležno- sti). V pogovorih in na delavnicah reflektiramo, za kaj v svojem življenju smo hvaležni in komu. Napišemo jim ljubeče zahvale. Ozaveščamo samoumevnosti dobrin in vsega dobrega, ki jih imamo na raz- polago. Zavedamo se poti, po kateri do nas prispe hrana, in s hvaležnostjo pomislimo na vse, ki so sodelovali pri njenem nastajanju in tem, da je prišla do nas. Kakšna je pot zrna kave, kak- šen je proces vzgajanja krompirja, kaj vse je bilo žrtvovano za našo bom- bažno majico, kaj je nekoč bil zrezek na našem krožniku … Koliko rok je bilo vpletenih v to, da imamo, kar imamo. Raziskave potrjujejo ugodne učinke rednega izkušanja hvaležnosti na psihično dobrobit. Učimo se prvih meditativnih izkušenj in izkušenj čuječnosti. Okušanje rozine in nians njenega okusa, za- znav, ki jih pri tem čutimo, razširi meje zavedanja. Pozornost na telo in telesne občutke ter različne občutke poglobi zaznavanje čustev in omo- goči izbiranje odzivov: pomirjanja, ko smo razdraženi (npr. z dihanjem), sproščanja, ko smo napeti (npr. z va- jami progresivne mišične relaksaci- je), osredotočanja, ko moramo biti pozorni … To zato niso vaje oz. razmisleki, ki jih naredimo enkrat, da se seznanimo z njimi in si jih zapomnimo, temveč so redno na urniku, ponavljamo jih, da postanejo organski del našega vsakdanjega življenja, ne le šolskega, ampak tudi domačega. Ne le učen- čevega, ampak tudi učiteljevega! So- čutje je ena ključnih vrlin pozitivne edukacije, »pozitivnega učitelja« in pozitivne psihologije. Raziskave kažejo tudi pomen tega, da se zavedamo mehanizmov, po kate- rih delujejo meditacije, hvaležnost, prijaznost na naše možgane. Vednost o tem učinke okrepi. Spoznavamo, kako spremembe v možganih vplivajo na našo motivacijo, željo, da pomaga- mo drugemu človeku, ko je v stiski, ko prepoznavamo njegovo trpljenje. Od- krivamo, da so naše želje po pomoči drugemu, empatija in sočutje ter hvaležnost prepleteni in neločljivo povezani z delovanjem tistih prede- lov v možganih, ki omogočajo dobro počutje, dobre občutke. Spoznavamo, kako dobro je biti ljubeče prijazen ne le za drugo živo bitje, temveč tudi za nas same. V sočutni šoli se torej v prvi vrsti učimo biti pozorni na blagostanje ali dobrobit sebe, soljudi in vseh živih bitij. Učimo se, kaj to je, učimo se povečevati blagostanje in učimo se zmanjševati trpljenje oziroma to, kar preprečuje blagostanje. V ta namen izkoristimo tako spontane prilož- nosti kot ciljne, sistematične učne priložnosti in strategije. Še posebej pomembni so učiteljeva sprotna ravnanja, njegov zgled in spodbujanje učencev k vsakodnevni pozornosti na druge. Npr.: ko odkri- jemo, da sošolcu ali sošolki ni dobro, ker se je nekaj zgodilo, se sočutno odzovemo. Pogovarjamo se, izražamo sočutje, povprašamo, kaj potrebuje, kako ga lahko podpremo, smo v stiku, kjer se zavedamo, kako pomembno je, da v takih trenutkih oseba ni sama. Spodbujamo drug drugega k negova- nju sočutnih medsebojnih odnosov povsod in vedno: v razredu in na hodniku, v šoli in pred njo ... Ko delujem v skladu z mojo osebno vrlino hvaležnost, sem zadovoljna in srečna, saj se osredotočam na stvari in osebe, za katere sem hvaležna in mi veliko pomenijo. Na druge ljudi okoli mene to vpliva tako, da se počutijo cenjene in vredne. Študentka 1. letnika logopedije in surdopedagogike KOLUMNA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 70 Hkrati pa učence k temu vabimo tudi na bolj sistematičen način v za to varno pripravljenih situacijah, npr. izražanju svojih občutkov in pogo- varjanju o njih. Spodbujamo odprto pogovarjanje, skrbimo za to, da ima vsakdo na voljo dovolj časa, zato ne trdimo, da se nam mudi in da nam zmanjkuje časa za predelovanje snovi po učnem načrtu. V ta namen lahko uporabljamo metode vključujočih po- govorov, ki omogočijo zaupno vzduš- je in z vnaprej predvideno strukturo poskrbijo za to, da res vsakdo pride na vrsto – je rahločutno povabljen k temu, da svoje izkušnje in občutke deli z drugimi. Ker ve, da bo slišan in podprt. V sočutni šoli se učimo prevzemati perspektive drugih ljudi. Učenci se učijo, da so drugi ljudje v mnogih značilnostih taki kot oni. Krepijo kognitivno empatijo, zato vse bolj razumejo, da drugi ljudje v podobnih situacijah čutijo in mislijo podobno kot sami, kar jim olajšuje razumeva- nje drugih. V ta namen se učimo uporabljati sodobna komunikacijska sredstva tako, da podpirajo izražanje sočutja. Razmišljamo o osebi, ki ji želimo pos- lati sporočilo. Kako se bo odzvala? Je sploh v redu, da ji pošljemo sporoči- lo? Kako se bo počutila, ko ga prejme? Učimo se čuječega pogovarjanja. Res poslušam osebo, ko mi nekaj govo- ri, ali sem v mislih čisto drugje? Jo gledam v obraz, ko se pogovarjam z njo, ali je moj pogled usmerjen nekam drugam? Se zavedam, kaj ji sporočam s svojim telesom, z gibi, s telesno držo? Simpatična vaja, ki ok- repi pozornost na to, je dveminutno čuječe poslušanje drug drugega (ko nič ne rečemo, samo predano poslu- šamo in nato na kratko povzamemo). Pomembno pri tem je, da vaje nikoli niso same sebi namen ali samo za zabavo in sproščanje, ampak da so ozaveščeni namen in cilji, da iskre- no premislimo o svojih občutkih in spoznanjih ter da se o njih pogovar- jamo: z razumevanjem, sprejemajoč drugega, četudi se nujno ne strinjam z njim, ga pa zato bolje razumem v njegovem »svetu«. V sočutni šoli se torej učimo o realnih teksturah vsakdanjega življenja, o tem, kako smo potopljeni vanje, kako vplivajo na nas, ne da bi se tega sploh zavedali, in kako mi lahko vplivamo drug na drugega. Pogovarjamo se in povečujemo zavedanje o vsem tem, da bi bili bolje opremljeni za medse- bojne odnose, za skupno delovanje in oblikovanje občestev, saj nihče ne more živeti sam zunaj njih. Skrivna vprašanja kot temelj delo- vanja in aktivnosti v sočutni šoli, ki si jih sicer ne zastavimo pogosto, so lahko: 1. Kaj vas zanima, ko ponoči ne morete spati, o čem razmiš- ljate, s čim se ukvarjate; kaj vas skrbi; kaj zbuja vašo po- zornost; kaj vas straši, kaj vas navdušuje? 2. Kaj vam v življenju daje obču- tek vrednosti? 3. Kdo vas ima rad in kako veste, da vas ima rad? 4. Katere pomembne spremembe ste doživeli v življenju? 5. Kaj vam pomeni sočutje, skrb za drugega, empatija? 6. Kaj se dogaja znotraj vas? 7. Kdo si? 8. Kakšna je prava ljubezen, pravo prijateljstvo, kakšni so pristni odnosi? 9. Zakaj sem sam, osamljen, kakšni so drugi ljudje, koliko jih poznam? 10. Kdo so bili moji predniki, kaj čutim do njih? 11. Kakšen je moj odnos do nara- ve, živih bitij, uživanja mesa? 12. Kakšne odnose imam do star- šev, učiteljev? 13. Kakšen je moj odnos do tega, kar je neznano in je nad nami? 14. Kako najdem mir v sebi? 15. Zakaj je v meni toliko jeze, zakaj me je strah, zakaj sem tesnoben, kaj je praznina v meni …? 16. Kakšen naj bom, kaj naj dose- žem, v katero smer naj grem? 17. Kaj pomenijo izguba pomena in smisla, žalost, depresija? 18. Kaj je lepota, kaj me veseli, kaj me žalosti? 19. Komu sem hvaležen in za kaj? 20. Kaj je moje poslanstvo? 21. Kaj bi si na koncu svoje poti že- lel misliti o svojem življenju? 22. Kakšno sled želim zapustiti? 23. Kaj je zares pomembno? 24. Kdo želim postati? 25. Kdo me navdihuje? 26. Velika vprašanja: obstaja dru- go življenje, Modrost, obstaja- jo druga bitja v vesolju, zakaj sem tu, ali je kdo to ustvaril, kaj je končni Cilj vsega? To je torej prav tako »abeceda«, ki se je velja učiti v šoli – v šoli, ki živi sočutje in vzgaja sočutne ljudi in skupnost.