Leto	IX., 15.
PeSinfna platana v gotovini.
¥ Uu&BJaftš, 17. gunBja 1922,
V organlsacijl je mo?, kolikor msS'3 — SoBIko pravko 1
DELAVEC
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, selenburgova ulica štev. 6/II.
Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p,
Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)	poštnine	proste.
Pomagajmo železničarjem!
Železničarji v naši državi žive v obupnem stanju. Skoro bo dve leti. odkar se jim je njihova plača zadnjikrat zboljšala, vklub temu, da je draginja cel ta čas stalno naraščala.
Osemurnik je poteptan, ne priznavajo se zaupniki in kar ie glavno, železniško ministrstvo odreka železničarjem pravico do organizacije in pravico do štrajka.
Tem strašnim razmeram je treba napravite konec! Železničarji morajo dobiti svoje stare pravice nazaj in njihova plača se mora zvišati, da bodo mogli živeti.
Seveda je to v prvi vrsti stvar železničarjev samih, da se^ pobrigajo za svoje pravice, vendar tudi^ ostalemu delavstvu ni vseeno, kako živi njihov so-brat-železničar. Tudi ostalemu delavstvu škodujejo nizke plače železničarjev in dolgi delavni čas, kajti pri marsikateremu pogajanju za zvišanje plač nam zabrusijo podjetniki železničarje, češ, »kako pa ti izhajajo, ko imajo še enkrat manj plače kot ostalo delavstvo in še za' par ur daljši^ delavni čas«.
Železničarska organizacija je razbita na kakih pet majhnih in nepomembnih organizacij. Večina železničarjev pa sploli ni organizirana.
Ne bomo raziskavah, kdo je kriv strašnega poloma železničarske organizacije. ugotovimo pa. da dokler se železničarji ne organizirajo v eno mečno na razrednem stališču stoječo strokovno organizacijo, do tedaj krivicam, ki se jim gode ne bo konec!
Ta organizacija mora dobiti večino železničarjev v svojo sredo, poleg tega bo pa morala skrbeti, da bo delovala roko v roki z ostalimi delavskimi organizacijami.
Savez železničarjev Jugoslavije v Zagrebu, je organizacija, ki ima vse navedeno v svojem programu. Poleg tega je priključen tudi Strokovni komisiji.
Naša dolžnost je, da pomagamo tej organizaciji, da izvede svojo misijo v prid železničarjem in v prid ostalemu delavstvu.
Omenjeni »Savez« je naprosil našo Strokovno komisijo, da potom svojih organizacij pomaga organizirati železničarje v enotno falango, poleg tega io je tudi naprosil da izda v njegovem imenu list z imenom »Železničar«, ki naj skrbi, da bo zagovarjal interese železničarjev, jim zadal razredne zavesti in vzgojil zopet staro solidarnost in disciplino v železničarske vrste.
Ker jc v interesu vsega razredno-za-vednega proletariata, da se rane železničarjev čim prej ozdravijo, prosimo vse člane naših organizacij, ki imajo stike z železničarji, da jih opozore na vsa navedena dejstva ter jim sporoče, da bo list »Železničar«, ki ga bo v imenu »Saveza železničarjev« izdajala Strokovna komisija Izšel že 20. t. m.
V svojem listu bodo imeli železničarji kažipot v boljše Čase.
Opozorite železničarje na njihov list in na organizacijo!
Proti vojni in proti militarizmu.
Mednarodni strokovni kongres, ki se fe vršil v Rimu aprila 1.1. je med drugim sprejel tudi naslednjo resolucijo:
Sodrugi!
Tri leta so že minula odkar je končala vojna, katera bi po izjavah vseh nacionalističnih vlad morala biti zadnja in ki bi prinesla novo dobo in napredek.
Prinesla pa ni nič drugega, kakor vrsto tako imenovanih pogodb, katere so bilo vsiljene od zmagujočih — premaganim.
Namesto napredka vlada sedai po vseh deželah gospodarski kaos in revščina kakršnega svet še ni videl. O zaželjenem in obljubljenem miru. ni niti sledu.
Po vsem svetu se nadaljuje bo! za prilastitev vojnega plena, ki je v prezir in Posmeh vsem lepim obljubam o razorožitvi. Še vedno se nahajajo milijoni vojakov pod orožjem, še vedno se izdeluje vojni materija! v nezmanjšani množini in na ta način pripravlja novo krvoprelitje.
Zagotavljamo; da bodo te nove vojne še boli uničevalne in strahovite, kakor je bila tista, ki je imela biti »zadnja« vseh vojn.
Konference vlad, mirovni kongresi, razorožitvene konference, so neplodne manifestacije, ki ne morejo preprečiti novih vojn, ki so na vidiku.
Ena sama moč je, ki je sposobna preprečiti nove vojne; to je moč delavskega razreda, ki je mednarodno organiziran.
Sodrugi!
Kongres Mednarodne strokovne' zveze. lci se je vršil v Rimu, v dneh 20.—24. aprila t. 1. in na katerem je bilo zastopanih 24 milijonov organiziranih delavcev, ie še enkrat potrdil voljo miru, po kare-rem hrepeni delavski razred in je izjavil, da ie dolžnost in naloga delavskega gt-banja, da pobija vojno in militarizem z vsemi sredstvi, ki so v njegovi moči.
Kongres je obenem sklenil preprečiti vsako novo vojno, ki bi grozila človeštvu,
c Ba.ff.wiWY'
z proglasitvijo splošne mednarodne stavke.
Delavci vseh dežel!
Na Vas, ki ste organizirani v sfrO-kovnih centralah Vaših dežel in ki ste potom istih člani Mednarodne strokovne zveze, je kongres naslovil ta proglas za takojšen boj proti vojni in proti militarizmi,'.
Zavrzite iluzijo, da bo vojna zboljšala Vaše življenjske razmere; nasprotno — kakor Vas je danes na milijone brezposelnih — tako in še slabejše bi bilo po novi vojni.
Današnji svetovni revščini je vzrok velika svetovna vojna, bodoči novi konflikti pa bodo prinesli še večje obuboža-nje delavskega razreda.
Vsa zgodovina dokazuje, da so napredek delavskega razreda ovirale kapitalistične voinc.
Vi ste, ki v mirnem času nosite največjo težo militarizma, postavljenega v službo kapitalističnega razreda, nacionalizma in imperializma!
Vi ste, ki v vojnem času služite topovom in z Vašim življenjem rešuje kapitalist in imperialist svoje interese!
V večjo slavo nacionalnega in internacionalnega kapitalizma pošiljate Vaše sinove v smrt! ,	,■■■■■•■
Sodrugi!
Kongres je naročil vsem sindikatom včlanjenim v Mednarodni strokovni zvezi, da pripravijo vse. kar je potrebno za pobijanje militarizma in za preprečenje nove vojne, z proglasitvijo splošne stavke.
Ta sklep bo pa imel le toliko vrednosti, kolikor mu jo daste Vi sami s tem, da ga podpirate z vsemi Vašimi močmi.
Vaše organizacije so za boj za svetovni mir in za boj proti militarizmu in kapitalizmu nesposobne, če vsak izmed Vas ne postane navdušen in neumoren agitator!
Vsak poziv za nastop v slučaju vojne nevarnosti je brez pomena, če niso vsi brez izjeme pripravljeni zapustiti delo. '
Delavci vseh dežel!	1	I	-
Združite se nacionalno in internacionalno in pokažite Zvezi šovinistov mednarodno solidarnost delavcev vseh dežel.
Sledite Mednarodni strokovni zvezi v njenem boju proti militarizmu in vojni!
Bodite pripravljeni za boj! Bodite na straži! Pripravljeni bodite na vse žrtve, da se prepreči zločinstvo nove vojne! Mednarodna strokovna zveza računa na Vas!
Proč z militarizmom! Proč z vojno! Proč z kapitalizmom!	'	'
Naj živi delavska internacionala! Naj živi mednarodni mir!
Opomba uredništva: V prihodnji številki bomo priobčili resolucijo na žen-,stvo celega sveta, ki je bila istotako.na kongresu v Rimu sprejeta.
Te resolucije so velevažne, zlasti sklep, da se mora v slučaju vojne pro-
glasiti generalni štrajk.
Osrednja društva in vodstva podružnic naj skrbe, da bo resolucija na društvenih shodih prečitana in podrobno po-jasnena.
Razumljivo je. da je resolucja za v Strokovni komisiji združene organizacije obvezna.
Razno.
Organizacijo za pobiianjo stavk so ustanovili te dmi (kapitalisti v San Frančišku v Ameriki. Glavna njena naloga bo, da preskrbi za slučaj stavke zadostno število stavkokazov. Poleg tega bo pa delovala na to, da se razbijejo razredne delavske organizacije. Da zakrijejo delavstvu škodljivi ramen organizacije so imenovali za podpredsednika te organizacije nekega »radikalnega« levičarja po imenu George Holliis. Ta človek je obenem predsednik delavskega sveta v San Frančišku. Pri nas kapitalistom takili organizacij ni treba šele ustanavljati, ker lih že cela vrsta obstoja. Ce hočejo delavci soditi katere organizacije so prave in katere niso, ne smejo le poslušati razne lepe obljube ali radikalne fraze. temveč morajo soditi po delu in uspehih organizacije. Kadar bodo tako sodili bodo vsi poštenjaki na naši strani. Trideset let boja je za našimi organizacijami in to dejstvo pove več kot cele knjige.
Mezdno suženstvo žensk se je po vojni silno pomnožilo. Pred vojno je bilo število žensk, k: so bile zaposlene po raznih tovarnah in pisarnah še precej, omejeno. Vojna je pa tudi tukaj opravila svoje delo, ter vrgla velikanske množice žena v mezdno delo. Samo v ameriški Ne\v Jork državi je po uradni statistiki zaposlenih en milijon 135 tisoč 948 ženskih delavk. Največje število teh je zaposlenih v telefonskih postajah, katerih je v tej državi preko 20 tisoč. V industrijskih podjetjih je zaposleno okrog 351 tisoč delavk. Tudi pri nas je število žensk, ki so prisiljene iskati si dela po tovarnah silno poskočilo. 'Ker so slabo organizirane in po večini zelo nezavedne jih kapitalizem še bolj izžema kot moške. Niso redki slučaji, da zasluži delavka komaj 40 K na dan. Kako naj se s tem denarjem preživi?
Načrti delavskih Izkoriščevalcev. Dne 28.
maja so v Zagrebu na svoji glavni skupščini zborovali fabrikantje iz Hrvatskc, kateri so organizirani v svoji Zvezi industrijccv. Iz Ljubljane se je pripeljal na njihovo skupščino tajnik Zveze industrijccv ijiž. Suklje. da se nauči pri hrvaških delavskih izkoriščevallcih še boli zatirati slovensko delavstvo, kakor ga že itak zna.
Predsednik skupščine S. D. Alexander ie v svojem poročilu napovedal delavstvu vojsko. Rekel je:
»V socialnem oziru je prevzelo naše ministrstvo vse odredbe in postave naprednejših dežela, četudi le naša industrija za njimi zaostala.
Povišati se mora proizvajanje industrijskih izdelkov, vsled česar moramo zvišati delavno dobo- Osemurnega delavnika pri nas niso uvedle socicalne in gospodarske razmere. Skrčenje delavne dobe škoduje tudi delavstvu, ker man) zasluži, kakor bi zaslužijo, če bi delalo nad osem ur na dan.«
Kakšne temne načrte so gospodje kovali med seboj ne vemo, toda v zlatu se kopajoča industrijska gospoda postaja nesramna.
Še iz Avstrije prevzeta socialna zakonodaja je silno pomanjkljiva, ker ne obsega splošnega delavskega starostnega in invalidnega zava-novanja. Ali še vseeno preseda sitim fabrikantom in njihovim bankokratskim gospodarjem to skromno bolniško in nezgodno zavarovanje, ki ga imamio. Gospoda bi rada dosegla, da bi moral pri delu ponesrečeni delav.ee brez vsake bolniške ali nezgodne podpore poginiti kakor pes na cesti.
Podaljšati hočejo delavno dobo m oropati delavstvu osemurni delavnik! Banke objavljajo zdaj svoja poročila. Vemo. kako znajo denarni mogotci prikrivati svoje dobičke, toda v svojih poročilih bahaško kriče, kakšne ogromne profite so napravile tiste akcijske družbe, katere so lastnice tvornic.
Iz organizacij.
STROKOVNA KOMISIJA.
Vse one organizacijo, ki še niso poslale nabiralnih pol za stavkuloče kovinarje v Cellu. naj to zanesljivo do 20. t. m. store In obenem pošljejo tudi nabrane zneske potom poštnih položnic.
Ko dobimo v^e nabiralne polo. bomo objavili zbirko tako, da bo vsak član iz nje lahko razvide!, koliko ie zbrala njegova organizacija.
Moč organizacije Sc meri po zavednosti, a ne po številu članov.
Brezplačna delavska predstava »Voznik smrti« v kino »Tivoli« v Ljubljani.
Brozplačna delavska kino predstava »Voznik smrti« jo bila v nedeljo, dne 11. t. m. dopoldne radi ne pravočasno došlega filma preložena na nedeljo dne 18. t. m. In slcer za Pol H; d°* poldne. Vstopnice, ki so jih delavci dobili za prvo predstavo. So veljavne še za preloženo
Konferenca mednarodne zveze kovinarjev na Dunaju.
Radi pomanjkanja prostora nam do danes še ni bilo mogoče, objaviti celotnega poteka in vseh sklepov, ki jih je napravila mednarodna konferenca Zveze kovinarjev na Dunaju, dne 28. januarja t. 1. Jugoslovanske kovinarje sta zastopala na tem kongresu s. Bračinac iz Beograda in s. Kunšič iz Zagreba. Kongresu je bila med drugim predložena tudi resolucija o skupnem nastopu kovinarskega proletariata za preprečitev nadaljnih vojn. Ker se širijo različne vesti, da je naš delegat s. Bračinac glasoval proti tej resoluciji in s tem takorekoč za vojno, objavljamo njegova izvajanja v celoti.
Sodrug Bračinac je izjavil:
Povodom predložene resolucije podajam doslednjo izjavo:
Predložena resolucija ima dva dela: Naše teoretično razumevanje o vojni in praktična navodila za preprečevanje eventuelne vojne.
Ako se mi iz Balkana postavimo pred to vprašanje, ako smo za vojno ali proti nji, tako je naš odgovor jako kratek: Mi smo protivniki vsake vojne, pa naj io zakrivi kdorkoli. Mi smo sedaj preživeli dve vojni: balkansko in evropsko. V obeh slučajih smo z vso silo, kolikor smo jo imeli, protestirali proti vojni, naši predstavniki so v parlamentu glasovali proti vojnim kreditom. Nazor našega proletariata o vojni, so predstavniki proletariata v parlamentu neustrašeno razložili zastopnikom buržuazije, vkljub temu, da so se zavedali velikih preganjanj delavstva in njihovih organizacij.
S tem dejanjem smo mi izvršili svojo proletarsko dolžnost, provedli smo s tem principielno stališče proletariata za slučaj vojne. S tem smo dali našemu proletariatu duševni razmah, za borbo proti vojnam in popularizirali med proletariatom 'socialistično zavest.
Ako bomo ponovno prisiljeni v avanturistične vojne, bomo tudi v bodoče zavzeli isto stališče. Naše akcije bodisi v teoriji ali praksi, bomo vodili vedno iz osnovnih principov razrednega boja proletariata.
Radi tega se tudi ne moremo odločiti, da glasujemo za predloženo resolucijo. Resolucija po mojem mnenju ni socialistična. ampak ie antisocialistična. S to resolucijo se predstavlja militarizem kot glavnega krivca za vojne, ki so bile, iraicnr tudi za bodoče vojne. To razumevanje je zgrešeno. Nesporno je, da je militarizem eden izmed silnih stebrov bur-žuazne družbe, in le produkt kapitalizma. Duševni in materielni činitelj vojne ni v militarizmu, temveč v kapitalizmu. On je Oče vsega zla. Pozivati proletariat, da vodi boj samo proti militarizmu, a ne gledati glavno zlo v kapitalizmu, bi zna-čilo, tolči kačo po repu. namesto po glavi. tV tem pogledu vsebuje ta resolucija
t1
anarho-sindikalistične primesi in otvarja pot pučizmu. ki daje razrednemu boju nroletariata samo katastrofalne posledice. Kdor hoče voditi boj proti vojnam, mora zavzeti pot k uničevanju privatne lastnine, ki je edino prava za preprečevanje vojn.
Drugi del resolucije govori o akcijah v slučaju vojne in je raditega zelo važen. Ni dosti, če se manifestira samo željo, temveč zato je potreben drug faktor, ako se želi preiti na delo, zato je treba sile, ker to se da rešiti samo s silo. Za take akcije ni zadostna samo številična moč delavstva v strokovnem pokretu, temveč je potreben jako velik političen razmah proletarskega razrednega boja izven strokovnega bokreta. ki bo potegnil za seboj tudi one, ki še niso proletarizirani in one, ki bodo postali jutri proletarci. Ako tega ne bi bilo. bi naša akcija v tem slučaju predstavljala akcijo ene sekte, ki je obsojena na propast, preje nego bi si jo zamislili.
Poročilo sodruga liga, kot mednarodnega tajnika o sili mednarodne zveze in o moči poedinih državnih organizacij je tako, da ne daje nikako nado na kakršnokoli uspešno akcijo. S tem je treba računati. Temu je treba svobodno in iskreno pogledati v oči. Predvojna preizkušnja v pogledu mednarodnih dolžnosti v sodbo-nosnih trenutkih, se ie pripetilo to, da je danes mednarodni proletariat razbit in s tem so vse mreže presekane, katerih danes ni mogoče avtomatično vzpostaviti. Z druge strani je komunistično razdiralno delo po vojni pripomoglo, da so se mednarodne vezi še bolj razcepile. Oba slučaja sta odvrnila mase od organizacij in sedaj se jim zopet z nezaupanjem bližajo. V mnogih državah se še danes vodijo ogorčeni boji v proletarskih vrstah, okoli dveh pravcev: Amsterdam ali Moskva. Ta boi ne ojačuje organizacije, temveč jih razbija, od česar pa ima korist samo kapitalizem. V taki mednarodni situaciji so uspešne akcije nemogoče^ in se Taditega ni treba varati. Kdor hoče. da podvzame kakršnokoli akcijo mednarodnega obsega, ta mora vedeti, da brez organizacije to ne more izpeljati. Od lepih parol se ne more živeti, ker brez močnih in silnih organizacij so^ borbe s silnejšim nasprotnikom nemogoče.
Iz teh razlogov in z ozirom na stanje delavskega pokreta v internacionali je naša delegacija primorana, ako sodrugl predlagatelji predloženo resolucijo ne odmaknejo. da glasujejo proti nji in se pri-lagodc naziranju angleške delegacije.
Resolucijo, proti kateri je s. Bračinac zavzel stališče, ki smo ga tu navedli in druge sklepe, ki so bili na konferenci sprejeti bomo prinesli v eni prihodnjih številk.
V nedeljo 25. t. m.
vsi na Jesenice ?^[
Predstavo. Vsi, k! Imajo vstopnice, nal se to lepo In podučne predstave s svojimi družinami Kotovo udeleže.
Strokovna komisija za Slovenijo.
KOVINARSKA STROKA.
S 1. dnem Julija se prično izplačevati pod-Gpro po novem pravilniku in sicer: I. razred 7 Din, IT. razred 6 Din. III. razred 4.50 Din, 4 razred 3.69 Din. V. razred 2.60 Din in VI. razred 1-20 Din dnevno. Člani, kateri so se priglasili k bolniškemu podpornemu skladu ne dobe brezposelne, kakor tudi ne potovalne podpore. Ravno tako ne dobe bolniške podpore člani, kateri se niso priglasili k bolniškemu skladu.
Članske knjižice izstavlja samo centrala. Zato ie treba navesti v mesečni razvidniei centralne številke. Ravno tako ie treba tudi navesti stantie marklc pri vsakem mesečnem obračunu.
Centralni blagajnik.
ŽIVILSKA STROKA.
Mezdna gibanja.
I-jubljanski pekovski pomočniki so imeli Svoje mezdno gibanje dne 9. t. m. in sicer pri Inšpekciji dela. Centralo sta zastopala sodruga Kaiser in Meznarič. Doseglo se je naslednje: Draginjske doklade so se zvišale za 20%. Dose-daj različne draginjske kategorije, so se zena-čile In sicer tako, da znaša draginjska doklada za vso delavce enako in sicer K 643.10. Temeljne plače so I. kat. 250 in II. kat. 200 K tedensko. Skupno dobi sedai I. kat. 893.10 in II. kat. 843.10 kron tedensko. Prosti kruh in ostale ugodnosti ostanejo tudi nadaiie v veljavi. Pogodbo mora nabiti vsak član »Zadruge pekov in kolačnikov« na vidnem mestn v svojem obratu.
Sodrugom priporočamo, da ne spe, pač pa da čuvajo priborjene pravice, pozabijo nai tudi ne, da je upeljava nočnega dela na vidiku in sicer samo po krivdi nekaterih sodrugov. ki sabotirajo naredbo. ki prepoveduje nočno delo v pekarnah. Ponovni npcliavl nočnega dela jo vzrok nezavednost delavstva samega.
Mezdno gibanje pivovarniških delavcev
Pivovarniško delavstvo v Sloveniji je potom centrale dne 29. maja t. 1. vložilo delodajalcem svojo zahteve ter zahtevalo, da so vrše pogajanja potom Zveze Indiastrijcev v Ljubljani. Potek pogaJanl je bil prav interesanten in poučen, ker se je delavskim zastopnikom nudila ugodna prilika slišati, kako misli velekapitalist i£Sn a gospoda o delavskem vprašanja. Splošno znano je, da jo bilo ravno pivovarniško deiav-stvo do danes najbolj prikrajšano na zaslužku in da se mu ni posrečilo, prilagoditi svoj položaj današnjim razmeram. Pri pogajanju je kapitalistična gospoda ponudila 10%, pozneje 20% s pripombo, da noče in ne more nič slišati o ostalih 20 točkah, vložene spomenice. O zaupnikih se je prav lepo izrazil delavstvu dobro znani tajr.ik Zveze industrijcev g. inž. Šnkle, Scš. kako sl pač moreta zamišljati in uveljaviti zaupniški sistem v tovarnah. G. inž, Žaklje že ve. zakal je nasprotnik zaupniškega sistema- Od podjetnikov Je bil navzoč samo ravnate!! pivovarne »Union.< g. Ernst, ki pa le imel, kakor tajnik zveze Industrijcev, le omejena pooblastila, vsfed česar Je bilo seveda vsako nadalnje pogajanje onemogočeno. Naši zastopniki so odločno odklanjali take In slične izjave kapitalističnih mogotcev, Zastopniki kapitalizma pa so se oprijeli vsake bilke, da onemogočijo uspešna pogajanja. Tudi nočejo priznati osemurnega delavnega časa za kvaliiiclrane preddelavce, ker pravijo, da so Isti mesečni nastavljene! In ne spadalo med delavstvo, za katerega velja uredba o 8urnlku. Ponovna pogajanja se bodo vršila v najkrajšem času. Delavski zastopniki nal člane o stvari informirajo. podjetniki pa nai so tudi pripravijo, ker bomo spomenico dosledno zastopali. So-drujtl, Pivovarji pa nai pomnijo, da ima organizacija le toliko moči, kolikor Je v njej zavednih članov. Zmago ni brez bo'a.
LESNA STROKA.
POZOR!
Mizarji, kolarji, kovači, pleskarji, ključavničarji in tesarji.
Res. težavno ie življenje današnjih dni. Pa no, da bi sl mislili, da gre delavcem slabo, kaj šo — temveč priganjačem I
Poglejmo na primer v tovarno Keršič v Spod. Šiški, tam jim prede že prav hudo. ker v kratkem no bdo imeli nobenega delavca več-Torcl sodrugl! Kdor hoče spoznati dobrodušnega obratovodja Zamečnikn. naj se potrudi v Spodnjo Šiško, dela Je tam na razpolago, priganjačev pa šo več. Tam se sprejemajo samo Prvovrstne moči. katere imajo precci neobčutljivo kožo in so vajeni Jesti odpadke vsakovrst-zato, da se nizki kapital kolikor mogočo ponmo-Oe gospode. Priporočali bi sprejem dela tudi
ži in postane družba ne gamo milijonska, ampak mllijardska.
Gospod ravnatelj omenjene tovarne se je pred kratkim izrazil, da je njegovo delavstvo zelo zadovoljno in si r.e želi nič boljšega.
Torej kdor si želi blaženih dni zadovoljnosti. nai vzame pot pod noge in haJdi v Šiško v tovarno Keršič, kjer se cedi med in mleko kakor v deveti deželi!
Še enkrat vsi v tovarno Keršič in ..... s
Izobrazba in razvedrilo.
Industrija in delavska zakonodaja na Japonskem.
Profesor Ivao F. Ayisava je objavil v gla-silu Mednarodne strokovne zveze zanimiv članek, kateri bo gotovo zanimal tudi naše delavstvo- Iz njega posnemamo:
Japonska s svojo vedno močnejšo konkurenco v paroplovbi in z velikim izvozom svojih izdelkov se uveljavlja na vseh svetovnih trgih.
V delavski	zakonodaji je	pa kljub	temu	čudovito zaostala.	Pred 50. leti	je bila	Japonska
izrazito poljedelska država, katera ni poznale razredne borbe, ki je tedaj v zapadmih državah še vedno divjala. Industrijskih podjetij ni bilo veliko, delodajalci so delali in	-jedli skupno z	delavci, katerih je	bilo le malo.
Revolucija izvedena 1. 1867 je poleg političnega preobrata istočasno uvedla moderno, kapitalistično gospodarsko dobo. Industrija se je silno naglo razvijala in je v začetku svetovne vqjne razpolagala z 10.340 tvornicami, katerih število je znašalo koncem vojne tj. 1- 1918 že 15.640. Delavcev iie bilo 1. 1908 649.700 med njimi 401.000 delavk. Po vojni so pa našteli 646.000 delavcev in 763.081 delavk. V zadnjih letih je bilo ustanovljenih več delavskih organizacij, toda, ker je delavsko združevanje še mlado si še od države ni izsililo zakonitega priznanja. Obstoječi red je veljaven za obrate, kateri zaposlujejo nad 15 delavcev, kakor tudi za nevarne in nezdrave industrije- Objavili so ga te 1. 1911. a uvedli- pa Sele 1. 1916. Nov zikon doljJ.d. da otroci pod )2 letom ne smejo izvrševati obrtnega dela. Za naše uho je to jako čudno določilo, da smejo nad 10 let stari otroci delati »le« lah-
BLAGAJNIKI IN ZAUPNIKI POZOR!
V soboto 17. junija poteče 24. teden. Člani, kateri imajo plačane prispevke samo do 16. tedna tekočega leta, morajo ta teden vplačati, sicer izgube članske pravice.
Podpora vseh vrst se smejo izplačevati le članom, ki imajo vplačani 15. letošnji teden. Ako nima član vplačano do tekočega, to je 2-4. tedna, naj se mu manjkajoči prispevki odračunajo od podpora.
Obfave m zalivale.
Podpisani se najtopleje zahvaljujem sodrti-du .T- Peršaku, zaupniku pri tvrdki Klančnik Kompara v Mariboru za mod delavstvom omenjene tvrdke nabrano svoto K 246. ob času moje bolezni.
Maribor, 4. junija 1922.
Karol Furman.
UTRINKI.
Kapitalist riški ra v podjetju del svojega imetja Delavec riskira vse: svoje zdravje in življenje. Vkljub teann ima kapitalist ves dobiček. delavec pa beraško palico.
Iščemo delavce za socializem- Plača socialistični družabni red. Ce ga ne boš deležen ti, ga bodo tvoji potomci, toda plača ne izostane.
1 o si zapomni in delaj, kakor so delali drugi pred teboj za odpravo telesnega suženjstva, za odpravo tlake, fevdalizma in drugih nadlog, ki so tlačile človeštvo v preteklosti.
. " Ljudje,, ki obupavajo, ker se ni od včeraj ničesar spremenilo, bi se morali spomniti, da so se skozi vso zgodovino človeštva dobili taki ljudje. Toda bili so tudi taki, ki niso poznali obupa; ki niso izgubili vere v bodočnost in tem se je zahvaliti za vse korake, ki jih je že napravil človeški rod k napredku.
Stavkokaz je cunja, s katero si delodajalec obriše umazane roke in potem jo vrže proč.
ka dela. Maksimalni dnevni delavnik so določili mladinskim delavcem pod 15 letom z 12 urami s pristavkom, da sc sme v gotovih obratih delati celih 14 ur. (To določilo je veljavno do 1. 1931.
Počitnic ni določil zakon nobenih- Nad 6 ur dela sledi polurni odmor in eno uro, če se dela 10 ur na dan. V teh razmerah se ne smemo čuditi, če znaša v predilnici za svilo normalni delavnik 14 ur, v tkalnici za svilo pa 12 ur. Na; mednarodni delavski konferenci v Waschin "tonit se je Japonska najbolj upirala izboljšanju delavskih razmer ter zahtevala za sebe izjemo, kar je konočno s kapitalistično pomočjo glasov vladnih delegatov tudi dosegla.
Med vojsko je število delavstva vedno int hitro naraščalo, tudi zaslužki niso bili ravno slabi. Ker so se tvomičarji udajali razkošju in je draginja naraščala je postajalo delavstvo nemirno. Vstaje delavcev v Rusiji, Nemčiji in Srednji Evropi so tudi japonsko delavstvo razgibale, vsled česar, je prirejalo velike delavske demon-« stracije.
V 321 organizacijah je bilo začetkom vojske! združenih 105.000 delavcev, 1920 so pa našteli 671 delavskih organizacij z 246.000 člani. Kovinarji se najbolj oklepajo svojih organizacij, tudi rudarui. transportni delavci in delavstvo kemične industrije tvori močno združeno delavsko silo. Delavstvo še ne tvori večine prebivalstva, marveč kmetje, kateri štejejo 57% vsega prebivalstva- V Japonski je še domače delo zelo razširjeno. Delavk ni veliko organiziranih in jih večinoma nd mogoče organizirati, ker je Japonka zelo konservativna in popolna sužnja moža, kar pa bo seveda napredek tudi odpravil. Dočim se delavstvo dokaj zaveda in se organi-, žira, ter umeva veliko načelo skupnih pogajanj. Ni dvoma', da bo v socialni zavednosti napredovalo m se ne zadovoljevalo le z načrtu in razgovori o skrajšanju delavnega časa, o zvišanju plač. marveč bo zahtevalo socialno postojanko in povišanje kontrole nad produkcijo. Za socialistično zavednejšim delavstvom sveta tudi japonsko delavstvo ne bo zaostajalo. Istotako brt luč socialne svetlobe razsvetlila tudi temne kote, v katerih tiči in trpi kulturno, zasužnjena japonska delavka. To nalogo bo izvedlo japonsko organizirano delavstvo.
Mladinski vestnik
RDEČI PILOT
Mcsočh-k prevratne mladine za duliovno revolucijo je izšel. Priporočamo ga zlasti delavski m 1 a d 1 n i. Stane 2. Din izvod. Naroča se v upraj vi »Rdečega pilota«, Frančiškanska ul. 6/1. v Ljubljani.
Tedenski pregled.
V Ljubljani, 16. junija 1922.
Klevetani antante so le posrečilo diskreditirati pomožno akcijo za sovjetsko Rusijo. Mor-(ia je res, da se ta akcija ne vrši v popolnem redu, kar pri obstoječih razmerah tudi ni mogoče, vendar Je zločin naprara človečanstvu, ako kdo nastopa zoper omenjeno akcijo. — Zveza Rusija in Nemčije je neljubo presenetila antanto, zato Jo raztrobila vsemu vsetu. da so boljševiki poguba vsega sveta, da oni ropajo vsa pomožna sredstva, ki se pošiljajo v Rusijo. Na podlagi teh navedb so preslepili predsednika Zedinjenih držav ameriških, da je baje odpovedal pomo£ Amerike Rusije. Zlasti škodljivo je pri tem vplivala duhovščina, ki je z velikanskim krikom nastopila zoper to, da bi se prav nepotrebne cerkveno dragocenosti, prodale v prid umirajočemu prebivalstvu.
Navzlic oficielnl umaknitvi evropske politike, se Amerika vendar živo zanima za obnovo Evrope. Kapitalistične skupine Zedlujenlh držav, na čelu jim znani multimiijonar Morgan špekulirajo. kako bi iz tega kovale svoje koristi. Seveda to pa ne gre tako enostavno, ker v Evropi tudi mislijo.
Meščanska vojna divja na Kitajskem, "iepo se generali, ki bi radi dobili v svolo roke oblast nad vso državo. Zadnji teden je prišel na površje general Ll Juan Hong. k! ga je vojaška stranka že 1. 1917. postavila za predsednika. Zasedel je glavno mes.to Peking, Boji se bodo seveda nadaljevali, ker se rumeno pleme pravtako
Pomagaimo železničarjem!
srlze med seboj, kakor belo- In VSa kultura nc> pomaga nič.
Na Japonskem so imeli vladno krizo. Znan! admiral Kato ie prevzei sestavo nove vlade, a le pod pogojem, da se zalža proračun za armado. V tem so teda} Japonci pred Evropo! Kdaj pridemo za njimi?
V, ostalem se Kiblje evropska politika v starih pravcih. Velesilo sj dele imteresne sicro Sn skušajo pridobiti čim več ozemlja za Izvoz človeškega in stvarnega materijah. Tl interesi se seveda križajo in zato ja ozračje vedno prenapolnjeno z elektriko. To stanje bo trajalo, dokler se ne postavi človeštvo na nov družabni red, ki bo odgovarjal socialnim človeškim za«
: lite vam.
1. t	i“4.\	v	'*
Jedva so utihnili glasovi o genovski gospodarski konferenci. Id pa bo v političnih analih še dolgo razburjala duhove raziskovalcev politične zgodovine, so pripravlja nova konferenca v Haagu na Nizozemskem. Pravijo, da se bo ta konferenca vršila brez običajnega pompa-Vsekakor ie nizozemsko ljudstvo razsodnejše od Italijanskega in je zato upati, da bo imela haaška konferenca solidneJšo podlago od genovske. Splošno mnenje je zopet, da naj se to obravnavalo le gospodarska vprašanja. Kako bo, bo pokazala najbllžja bodočnost. Amerika pošlje svoje zastopnike zopet le zato. da bodo opazovali. To se pravi, da bodo pazili na to, koliko še morejo Evropi kreditirati.
' Angleško časopisje obširno komentira poroko našega kralja z romunsko kraljičino Marij olo.
Povoljsie razmere so na francosko Uudstvo vplivale tako, da je zgubilo malone ves smisel za politiko. Volitev se znaten del prebivalstva sploh ne udeležuje, zato je parlament sklenil, da [se ovede v Franciji obvezna volilna dolžnost. To so znaki, da volilni politični krogi, ki pa ne zastopajo naroda, posegajo po zadnjih sredstvih- In ta država nastopa \ politiki kot nosilec kulture.
Zadnje čase se ie socialistično časopisje ob-j šlmo bafvllo z vprašanjem, kdo je faktični vladar Francije. Zaključek vsega tega pisanja je bil, da Franc® ne predseduje pravilno izvoljeni predsednik Lillerand, temveč kapitalist Pinot, ravnatelj hi generalni tajnik najrazličnejših trgovskih, industrijskih in prometnih zvez, brez katerega volje, francoska vlada ue stori nUl koraka na to ali ono stran. Da delavno ljudstvo » tern ril zadovoljno, je več ko lasno.
V Nemčiji se zopet opaža napetost med zvezno vlado in Bavarsko. — Bavarci niso za- }
i do voljni z nemškim predsednikom Ebertom, ki < ie Soc. demokrat.
Tudi avstrijski parlament Je ime! zadnje dni burne seie. Večina poslancev zahteva revizijo ustave. Predvsem hočejo narodni zastopniki. da voli predsednika narod sam, in predsednik naj na to sestavi vlado.
Važni dogodki so se odigrali v Pragi, ■kjef Jo zborovalo in bilo zaključeno zborovanje Udrnženja Hg zveze narodov. V zvezo narodov ste bili sprejeti Bulgarlia in Madžarska. Jugoslavija, naša žalostna domovina. Je kakor ved-1 no igrala klaverno vlogo, ker Je nastopala proti ! nalprimitivncjšiin pravicam narodn. manjšin.
V svofi zunanji politiki čehoslovaška republika neprestano napreduje. Svojo pažnjo je posvetila predvsem trgovskim odnošajem do Inozemstva. To kar se nam ni posrečilo. Je izvedla Ceboslovaška s tem. da sklene v kratkem trgovinsko pogodbo z Grčijo. V Solunu, kamor teži vsa trgovina Južnega dela naše držaive, bo če-iško-grško fcvozlšče.
Dočhn špekulirajo avstrijske banke navzlic dislcrldlHranostl avstrijskih financ po vsem svetu, preti avstrijskemu gospodarstvu n ©Izogiba« polom. Na borzi vlada panika, ki Jo bodo borzni : špekulanti izrabili v svoje umazane namene. Tuje devize In valute so na Dunaju silno po-; skočne.
Na Madžarskem so končane volitve v par-lament. vendar pa je položaj nefasen in prlčaku« telo razkola! v vladni stranki.
Nemške velebanke so podvzelc veliko ak-1 djo In nameravalo dati Ukrajini 200 milijonov mark posolila. Seveda se hočejo pri tem vko-I ristlti i ukrajinskim prlrodnim bogastvom. Od Ukrailne namreč zahtevajo, da jim dovoli Izkoriščanje zetnlle v odeškl guberniji, ki Jo priznano ena najrodovitnojših ozemelj na svetu-
Jutri se pričenja predaja onih delov Gornje Šlezlje, ki so bJJ.I prisojeni Poljakom, poljski državi. Tako bo urejeno vpražanjo. radi katerega fe preteklo toliko krvi.
Par dni nato so otvori nova konfcrcnca za prdfhet. in sicer v Benetkah, 2eletl bi ji bilo 1 uspeha, ker sedal So prometno priliko tako zapletene, da si človek brez polnega nahrbtnika listin in izkaznic sploh ue upa od doma.
V Rusiji traja gladovanje dalje In so vso Inozemke pomožne akcije brez koristi, to pa
zato. ker Jih no Vodijo pravo roke. Pod krinko človekoljubja nastopa kapitalizem, ki bi rad Rusijo v tem njcaem najtežavnejše® trenotku politično in gospodarsko zasužnji. Upamo pa. da pride tudi Rusija preko Colgate d»> skorajšnjega vstajenja.
V Jugoslaviji se te dni največ govori o kraljevi poroki- Kraljeva dvojica jo po svečanostih. ki so se vršile v Beogradu, prišla v Slovenijo, ker hoče na Bledu preživeti medeno tedne. To je bila prilika za ljudi elastičnih hrbtenic. ki so svoje črno-žolto prepričanje prebarvali modro-belo-rdeče in ki iz vsega grla pojejo himne prevzvlšenemu paru. Menimo, da je kralj toliko demokratičen, da mu bo zoperno to klečeplazenje.
Parlament bo zboroval menda le še do 15. t, m., na kar bo Sel zopet na počitnice- Naši poslanci so pač srečni ljudje. Komaj jjm potečejo ene počitnice nastopijo druge. Do omenjenega ruka ima parlament rešiti načrt inozemskega posojila. zakonski načrt o državnem proračunu in volilni zakon- Trdi orehi so to za naše mlečno-zobe narodne zastopnike.
Ministrski svet je na zadnji seji sprejel zakon o odgovornosti ministrov- Ministri pravijo, da se je nič ue boje.
Kozla je ustrelila naša vlada z ultimatom BulgarijI. Res ni doli na južni meji vse v redu In treba bi bilo energičnih odredb, vendar so te stvari ne rešujejo z diplomatičnlini kozli. Pa pri nas je v modi, da so smešimo pred svetom.
Iz Nemčije in Madžarske smo prejeli večje število lokomotiv in železniških vagonov na račun reparacij. Stavimo, da nastane še iz tega kaka kitpčijska afera, ali pa j!h pusto na tirih* dokler ne razpadejo. O tem nas učijo primeri, ki so se že pripetili-
Povodom kraljeve poroke so priredili Zagrebčani manifestacije, ki so iih motil! pristaši Radiča In Hrvatskega bloka s demonstracijami. Posredovala ie policija, ki ie nastopila zelo ostro. V mestu vlada pravcato vojno stanje, na ulico ne smeš brez posebne izkaznice.
Afera »Jadranske banke« se razčišča. razčistila pa so ne bo nikoli. Vedno več blata odkrivajo. Sedal Se prilika, da sl ogledamo vso nemoralnost bankokratskega sistema, kako se bankirji pomenijo, ie njiiiova stvar, za ljudstvo pa bo to dober nauk. kam no smo kreniti.
!>!>■■—■—MM— IIHMUI— —HI—IT1MIM >1 ITff I lil l fH l	M l~ » iTllU ..Hif—f—WWMi
V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ,^,
\ Izdajatelj: France Svetek.
V v‘ ~	’ •’
rogistravana zatoka i cmsjsso zavezo
•prejema hiraiiilEie vloge vaak doJavnik od a do 13* tirt in jih obrestuje po čistih
BflP" 4%
Rentni davek plača dru3i"0 Iz ovojeja. Obreotl ee kapUaltiiniJo polletno. Veiijo ia stalne vlojto eo obro&lujejo po dogovora. X>osoJlla dajo svojim /.adruiniStom proti vknjižbi, na ooebnl kredit proti poroštvu ali zastavi vrednoatnih papirjev. Menic« se eskomptujejo po banSni obrestni meri.
sr Efti, les dMi M zasl ■»
LEPOTA
 i...	..
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, eo morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznania so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Kellerja:
„EJLSA“ HLMSO MLEfflO MIE,© najbolje blago, najfinejše „rollo lepote*; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K.
,J1LSA“ OBBAZM POMADA odstrani vBako nečistost kože, solnčne pege, zajedaneo, nabore, i. t d., narodi kožo meliko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K.
JCIIEFffA POMADA ZA
KAST t,AS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaproeuje prhut, pro-rano oslvelo3t i. t. d. 2 porcelanasta lončka z zaino* tom in poštnino 80 K.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 24 K; Brkomaz 10 K; naj« finejši Hoga-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah 40K; naj finejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 K; puder za gospo v vročicah 8K; zobni prašek v škatljah 12 K: v vrečicah 8 K; Sachet dišava za porilo 12 K; Schampoon za laso 8K; rumenilo 12 listkov 48K; naj finejši parfum po 48 in 60K; Močna voda za laso 80 K. Za ta
Odgovorni urednik: " Ivo Meznarič.
razne predmete so zainot in poštnina posebej računa.
evgen v.feller, lekarnar, stubica
donja Elsatrg st. 252. Hrvaško.
\	m	nalramejie	naložite	svoje
prihranke v
Poštni predal št IB.
Telef. Int. št. 178.
Pošt. ček. rac. št 10.532.
Brzoj. nasl. „Kodes“ Ljubljana.
• •
Obrestuje hranilne vloge po 41 k°lo vloge proti lh 1. odpovedi po j||
t lihih
brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v CODSiratl v Ljubljani ali pa v podruiniBCffilta: Celje, Store, Rogatec, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna I., črna n.
Hranilni kapital SC 4JP.M0.
Vlagajmo prihranka Go v Basera© .hranHAfico!
f*Uer
CUiA'
tclrav''
,SXSA“