Naročnina mesečno 2t Din, zn inozemstvo 40 Din — nedeljska izdnja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljub-Ijnnu št. 10.650 in 10.349 za inserate; Snrajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitur-jeva 6. telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dnevu po prazniku Še o kmetijski krizi Našu javnost se vse premalo bavi z gospodarskim problemom. Zato tudi včasih, ko je treba velikih odločitev, nc najdemo dovolj pripravljenih naših ljudi. Zlasti pogrešamo v teh težkih časih kmetijske zbornice, ki je k.met-skemu stanu bolj potrebna, kakor kakršneinu-koli drugemu stanu. Imamo že eelo vrsto stanov, katerih zbornice z uspehom branijo njih interese. Poglejmo samo Trgovsko, Obrtno in Industrijsko zbornico, katere uspešno delo je povzročilo, da se je jioložaj slovenskih trgovskih in obrtnih gospodarjev /.boljšal. Nobene prilike ne zamudi zbornica, d« poudari potrebe in zahteve svojih interesentov. Edino kmetski stan, ki je številčno, pa moremo reči tudi gospodarsko najvažnejši v državi, nima danes fora, na katerem bi lahko povedal svoje mnenje o aktualnih gospodarskih vprašanjih. V vse drugačno smer bi lahko šla danes gospodarska f>o-litika v državi, če bi imeli kmetijske zbornice. Danes so jioleg Kmetijske družbe zadruge še najbolj poklicane varovati kmetske stanovske interese. Toda one niso obvezne organizacije in zato svojim zahtevam ne morejo dati takega poudarku, kot bi jih dale zbornice. Dnncs je naše kmetijsko gospodarstvo v tako grozni krizi, da stoji pod njenim vplivom že vse naše gosjjodarstvo. Nizke cene kmetijskih proizvodov povzročajo, da kmet s prodajo pridelkov nc dobi povrnjenih niti produkcijskih stroškov. Zato je danes kinetsko delo tako poceni. Kreditne jx>trebc dežele pn vedno bolj rastejo, formiranje novega kapitala pa se je zaustavilo. To krizo kmeta čutijo vedno bolj tudi obrtniki in trgovci pa tudi mesta. Veliko se je že pisalo o vzrokih agrarne krize pri nas in jx> vsem svetu. Ne bomo naštevali vseli vzrokov, ki so privedli do tega stanja. Vzemimo samo nizke cene kmetijskih proizvodov, ki so najbolj viden znak in tudi vzrok za slab položaj našega kmeta. Ko črtamo poročiln o sejmih nu deželi, vidimo, da so prav za prav kmetijski proizvodi brez cene. Zato bi mornla iti državna jxilitiku za tem, da kmetu zasigura kolikor toliko znosno ceno za njegove |>roiz-vode. Znano jc, da jc država v tem oziru že storila prve korake. Toda ojiozarjali smo, da jjrvi koraki niso bili v |>osebno korist slovenskega kmetu. Nasprotno, stroške za znosne cene žita bo nosil naš kmet, ki je svoje gosjtodarstvo zaradi najrazličnejših razlogov že preusmeril v druge panoge produkcije, ki so plodonosnejše. Naša kriza ni kriza žitne produkcije, pač pa kriza drugih rastlinskih predmetov, kakor tudi živine. Zato ruvno bodo naše kmetijstvo ti ukrepi zadeli v večji meri in celo posipešili krizo slovenskega kmetjstva. Že danes ne moremo primerjati gH>«|iodorskegn (»oložaja našega kmeta s položajem kmeta v žitorodnih krajih države. Naša kmetska jioscstvn so majhna iu že dunes nc morejo prenašati bremen krize. Zlasti je to treba poudariti sedaj, ko jc tudi naša jesna kriza na višku. Les pa je bil ravno pred-met, katerega izkupiček jc doslej našemu kmetu pomagal i/, težavnih razmer. Danes pu tegu ni in gozdov sc seka manj knkor jircje, kar na vse zadnje tudi ni slabo. Kajti že so se pojavili glasovi. da je izseknvanje naših gozdov preveliko in da ga bo treba omejiti. Zato bi bilo treba v sedanjih časih nujno misliti na to. kako bo |>omngati našemu kmetu. Kajti izmed dosedanjih ukrepov je bil občutno breme za vse naše slovensko gospodarstvo. Davčna bremena |xistn-jujo neznosna. Zlasti bi bilo umestno z pametno gn--|K>dursko jiolitiko dvigniti cene kmetijskih proizvodov, kajti veliki |widec cen kmetijskih proizvodov ni imel za [Hislcdico tudi odgovarjajočega |)ndcn življenjskih stroškov. Zato bi bilo pravilno, tla gre gosjiodnrska jiolitika za tem, tla se zmanjša razlika med ceno, jx> kateri kmet prodaja in meti ceno, katero plačuje konznm. Končno pn je treba izpregovoriti še besedo o cenah industrijskih proizvodov. Vsepovsod vidimo, kako nizke so cene industrijskih sirovin, pu ne čujemo dovolj o znižanju cen industrijskih proizvodov. Knrtcli šc vedno neomejeno diktirajo cene. Poglejmo samo sladkorni kartel. Vsako leto nn 100 milj. Din gre v inozemstvo v blagajne tujih kapitalistov. V tem kartelu sta tudi dve državni tovarni sladkorja, ki jioninguta delati kartelu ogromne dobičke. Končno ima država od teh dveh tovnren samo par milijonov dobička, na drugi strani pa država s tem. dn pusti svoje tovarne v kartelu, » 1 \ - ' • ^ v , _ ^ . „ . " Tu jc najlepša prilika, da se pokaže socialno mišljenje v praksi. Saj je kartel nabral žc dosti lepe dobičke in bi bilo prav. tla bi v splošni gospodarski krizi kapital doprinesel več žrtev kot jih je doprinesel doslej. dn se tako izrazimo, ker končno kapital skuša z uspehom vsa bremena prevaliti na kon-sumente. Pri nas bi sc moral začeti odločen boj proti kartelom, ki so v škodo celokupnemu gosjjodnrstvu. Saj n. pr. sladkorni knrtel plačuje izredno nizke cene producentom sladkorne pese. Dve Gsgantična načrti Javna dela v ItaUji Rim, 24. julija, ž. V palači Venezia se je vršila pod predsedstvom Mussolinija konferenca, na kateri je bil izdelan načrt zn velika javna dela v bodoči sezoni. Ta načrt je bil izdelan v sporazumu z vojnim in prometnim ministrstvom in ga je Mussolini odobril. V načrtu predvidena javna dela imajo nameni zmanjšati brezjioselnost v Italiji. ISf v Rusiji — 17.000 delavcev gradi največjo električno centralo na sveta London, julija 1931. Ravnokar je izšla v Londonu dolgo pričakovana knjiga »The Soviet Five Year Plan and its effects on World Trade« (Sovjetska petletka in njen vpliv na svetovno trgovino). Knjigo je napisal na povratku iz Rusije sloviti ameriški časnikar H. R. Knickerbocker, katerega je njegov list »Nevv York Evening Poste poslal na študijsko potovanje v Rusijo. Pisatelj je kot malokdo imel priliko dobiti vpogled v razmere v sovjetski Rusiji, ker jc jsovsod naletel na ameriške inženerje, ki so mu radevolje postregli z informacijami, ki sicer drugim »romarjem v Moskvo« niso dostopne. Knickerbocker trdi uvodoma, da se nahaja v Rusiji trenotno okrog 1000 ameriških inženerjev in preddelavcev. Nemcev bo po njegovem mnenju rav-notoliko. Italijani in Čehoslovaki prav nič ne zaostajajo. Nekoliko manj je Angležev in Švedov. Za njega je bilo naravnost odkritje, ko je videl, s kakšno suženjsko brigo kapitalistične države med seboj tekmujejo, da bi pomagale sovjetom in — zaslužile. Inteligenca jiošilja tja svoje najbistreiše glave, tovarne svoje najfinejše stroje, banke svoj najdragocenejši denar, tako da je združeno vse, razum, tehnika in denar, največja pridebitja kapitalističnega reda, da pomagajo sovjetski državi, ki si je stavila kot svojo največjo zgodovinsko nalogo, da kapitalizem uniči. Najbolj instruktivni del knjige se peča z načrtom »največje električne centrale«, katero gradijo sovjeti na Dnjepru. V to svrho so ustanovili družbo »Dnjeprostroj« že 1927, ki naj dovrši to gigantično centralo do 1933. Načrt jiredvideva pridelovanje 2 miljard in pol kilovatnih ur. Podjetje vodi neki ameriški polkovnik Hugh Cooper, ki jc že svoje dni gradil velikanski Nilov jez v gornjem Egiptu, in takoimenovani Wilsonov jez v Muscle Sltoals v Zedinjenih državah. Sovjetske oblasti ga prikrivajo in zmetačl Plače je treba prikrojiti delovni sposobnosti in ne zgolj potrebam. Dalje zahteva Stalin kot sredstvo proti preseljevanju delavcev, izboljšanje stanovanjskih razmer, ki so ravno v industrijskih ozemljih naravnost katastrofalne. Seveda, kako bo mogoče to pereče vprašanje zbolj-šati, se še ne ve in tudi Stalin ui podrobneje določil pota. S posebno ostrostjo se obrača Stalin proti neredu in brezvesinosti v tovarnah in odločno zahteva, da naj se na celi črti uvede osebna odgovornost delavcev za hrano in obvarovanje strojev, kakor tudi za storjeno delo. Radi neprestanega delovnega tedna je čut odgovornosti sovjetskih delavcev silno padel. Stalin zahteva, da se petdnevni delovni teden tam, kjer zanj ni pogojev, odpravi, dokler ne nastopijo boljše razmere. Pravtako Stalin zelo ostro nastopa proti gonji proti specialistom, lo je proti krivičnemu preganjanju inženjerjev, višjih tehnikov, agronomov itd., kakor tudi proti zapostavljanju delavcev, ki so sposobni, a niso v stranki. Voditelj boljševikov izjavlja, da je nespametno in neumno v vsakem specialistu in inženjerju stare šole zreti že zločinca. Samo po sebi je umevno, da so ta izvajanja notranje politično zelo dalekosežna. Zelo zanimiva je ugotovitev, da sovjetska unija trenutno izvaža tolike množine žita, kakor šc nikdar, odkar obstojajo sovjeti. Ker Stalin na drugem mestu priznava, da preureditev kmetijskega gospodarstva v kolektivno zahteva mnogo denarnih žrtev, se vidi, da eksport žita nalaga za enkrat sovjetom še vedno velike žrtve, ki se dajo razlagati iz nujne jiotrebc po inozemski valuti. V Stalinovem govoru je tudi mesto, ki ga bo inozemstvo najbrže prezrlo, ki pa je važno. Kar se tiče upanja meščanske inteligence, da bo |)rišlo do inozemske intervencije, moram ugotoviti, da je vsaj začasno zidano na pesek.« S tem je Stalin oficiclno desavui-ral znano boljševiško propagando, ki jc opravičevala svoje silno oboroževanje z nevarnostjo oborožene inozemske intervencije. Ob koncu svojih izjav obravnava Stalin vprašanje, kako napraviti sovjetsko industrijo rentabilno. Zahteva se resno gospodarjenje, zmanjšanje produkcijskih stroškov, uporaba notranjih rezerv, sami principi, ki jih zasleduje tudi kapitalizem. Do sedaj je bila v industriji izvedena najstrožja centralizacija, poslej pa sc uvajajo na novo veliki koncerni z gotovo decentralizacijo. Podjetja zopet dobe na čelo ravnateljstva, ki odgovarjajo za obratovanje. Nove gospodarske smernice, ki jih daje Stalin, so Ic izraz volje, da se petletni načrt izvede v vsakem slučaju. Stalinu pa gre v prvi vrsti tudi za to, da sc nc uničijo z nestrokovnjaškim ravnanjem stroji, ki jih je ruski narod kupil v inozemstvu s silnimi žrtvami, in da boljševiki docela ne izgube dobre volje kvalificiranega delavstva, od katerega je v veliki meri zavisen uspeh. Titulesco v nemilosti Nefs?n:ncionainc('ša politična novica iz Romuniie — Bivši ljubljenec Romunije moral demisionirati Bukarešta, 24. julija, ž. Ne le v politi (ni h krogih, I cm več v vsej romunski javnosti je izzvalo tantacijo, ker je vlada odpoklicala svojega londonskega poslanika Titulesra in postavila na njegovo mesto Aniona lade. Obstojajo raztui mnenja o njegovem odpoklicu, posebno radi lena, ker je Tilulescu vršil dotinost zunanjega poslanika v Londonu na splošno zadovoljstvo. »Luptazatrjuje, da je njegov odpoklic v zvezi s trm, ker so listi prinašali v zadnjih iasih precej nepovoljne vesti o razmerah v Romuniji, .lorga in Tilulescu sta ve- lika sovražnika in je vlada rudi tega v najvefjl tajnosti vodila preiskavo, da se ugotovi, kdo širi te neugodne vesti o stanja v driavi. Preiskava jc dovedla do senzacionalnih razkritij. Vladni krogi zatrjujejo, da je te vesli širil Tilulescu sam. medlem ko drugi listi zopet trdijo, da je bil premeščen na svojo /rrošnjo, !:er je utrujen od dela. Tilulescu bo aktivno sodeloval v notranji romunski politiki in trdi se, da bo kandidiral pri prvih naknadnih volitvah. Bol z anarhisti v Španiji Madrid, 24. julija. AA Vlada jc razpustila delavsko zvezo in zapečatila ]»roslore komunističnih delavskih organizacij. Nn slrehi mestnega doma je oddelek jichole. Listi so pod policijskim nadzorstvom. l'ariz, 24. julija. AA. Ilavas jw>roča iz Madrida. da je policija vdrla v lokal, kjer se je baš vršila tajna anarhistična .skupS.ina, In aretirala 14 ljudi. Madrid, 24. julija. AA. Iz Sevilje fioročajo: Zloglasna krčma Cornello«. jc bila danes jioru-šenn s topovskimi streli, potem ko jc policija izpraznila sosednje hiše Krčma je bila znano zavetje komunistov. Ko so jo s streli razbili, je vino teklo nn vse strani. Policija preiskuje ruševine, ita dobi morebitno orožie nli pa orotwandni material. Nad mestom leta eskadrtlja letal, oborožena s strojnicami. Lastnik krčme, ki se tudi imenuje Cornello, ima v mestu tri trgovine. Zadnjo čase je jioslal komunist in je dovolil, da se komunisti shajajo v kleti njegove krčme in od tam streljajo na policijo. Rušita in Turčija Carigrad, 24. julija. AA. Včeraj so ratificirali novo turškorusko trgovinsko pogodbo. Rusija se je obvezala nakupili v Turčiji blaga za 15 milijonov funtov šterlingov (približno I milijarde dumi jev). tjo.vjetski trgovski agenti, stanujoči v Turčiji, bodo uživali •linlomalsko imuniteta Csebre vesti Zagreb, 24. julija, ž. Na Kaptdh) so izvolili zn provinciala dr. Bernardina Polonia, frančiškana iz Ptuja, ki je znan vzgojitelj mladine. Sieviio zagrebških akademikov Zagreb, 24. julija, ž. Po najnovejši statistiki sc je vpisalo na zagrebško visoko šolo v poletnem semestru 4059 dijakov, od katerih je 720 dijakinj. 53 dijakinj se je vpisalo na pravno fakulteto, ostanek j»a povečini na filozofsko. Število dijakov nn teološki fakulteti je vsako leto večje. V letu 1925-26 je bilo vpisanih 49 teologov, v preteklen letu pa je poskočilo število dijakov na 104. Poboji na bolgarski meji Belgrad, 2-1. julija. AA. Zasledovalnim oddelkom, ki so v bosiljgradskem srezu nedavno po boju zasledovale četrtega člana tolpo, ki je vdrla na naše ozemlje, se je posrečilo, da so ga živega dobili v roke in v popolni opremi, ravno ko jc hotel prekoračiti mejo bosiljgrndskcga sreza. Are-; Hraneč je pri zaslišanju dal dragocene in zelo izčrpne |>odat:ke o organizaciji, ki je toljx> poslala tui naše ozemlje, in o nalogah, ki so jih ji dali, da jih izvrši. Vestnost in hvalevredna požrtvovalnost organov javne varnosti in zasledovalnih oddelkov sta mnogo doprinesla k temu uspehu, jki tudi prebivalstvo samo je pokazalo veliko aktivnost pri preganjanju in aretaciji zločincev. Država procesov Trst. 24. julija, ž. 1'opolo di Trleste piše, da se bo v začetku avgusta pričela razprava proti \tnlreju .Stanislavu, Ivanu Bizjaku in Petru Kopu. ki so obloženi, da so zažgali italijansko sulu v i Bovca. V deželo večnega snega in leda Obisk na otoku rajnega avstroogrskega prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa Friedrichshafen, 24. jul. Ker so d osla o atmosferičuih razmerah na severnem teta ju ugodna poročila, je dr. Eckener sklenil, ila danes s »Zeppelinom« odplove na najsevernejšo točko zemlje. Odhod je določen ob 9 zjutraj. Živež Znanstveni instrumenti so bili že predvčerajšnjim v balonu nameščeni: včeraj pa se je napolnila shramba z jedili. Ekspedicija vzame s seboj 250 kg kruha, 75 kg mesa. M) kg salam, 150 kg krompirja in sočivju, 50 kg sira, 9 kg kave, 50 kg masla, 50 kg suhega sadja. "H) kg marmelade. 50 kg čokolade, poldni g kg čaja, 15 kg kondenziranega mleka in istotoliko sladkorja, 500 jajc, prepečenca in seveda tudi konjaka, viskija ter mineralnih vod. Vsa živila so v hermetično zaprtih zabojih. Važna varnostna naprava Za slučaj, da bo ekspedicija primorana pristati, ima »Žcppelin« s seboj sani, šotore, koze in orodje, kakor prava in kompletna polarna • ■.kšpedicija. Posebna naprava bo obvarovala balon pred nevarnostjo, o vsej Evropi. »Zeppelin« bo moral prepluti okroglo 14.000 km, od katerih odpade 4000 na polet v Ljcnin-:rad tja in nazaj. Prava polarna tura bo znašala 10.000 km. Dva ali tri dni bo zrakoplov plut severno od polarnega tečajnika, v območju polnočnega soincu, kar pomeni, da bodo člani ekspedicije, ki ne bodo videli soincu zahajali, prikrajšani z.a dve noči. Ves polet ne bo smel trajati več ko fa dni. Istočasna ekspedicija ruskega ledolomca Z enako skrbjo se jc v Rusiji opremila ekspedicija ledolomca »Mulygiua«. Profesor Wi.se, ki jc šef te ekspedicije, je izjavil, da potovanje »Malygina« pomeni začetek redne paroplovne linije do Zemlje Franca Jožefa. Na krovu ledolomca se nahajajo znanstveniki in novinarji. Ko bo ladja dospela do Zemlje Franca Jožefa, bodo člani ekspedicije obiskali najbolj severno rusko znanstveno postajo, potem pa se bo pot nadaljevala mimo otoku Rudolfa proti severu z namenom, du se ladja sreča s »Zeppelinom«. Nek Amerikanec trdi, da se je Amundsen more- biti rešil na Rudollov otok. kjer jc vedel, da se nahajajo rezerve živil; toda ta hipoteza se ne zdi verjetna. Vendar bo Malygin« oh tem otoku pristul in videl nad seboj leteti Zeppelinu«. Najsevernejši otok Otok Rudolfa, kakor ga jc imenovala znana ekspedicija avstrijskega kapitana Puyerju in \Veyprcchta I. 1872., je menda od tistega času dalje sameval sredi večnega ledu brez obisku, ker je najsevernejši otok Franc Jožefovegu otočja. Ime ima od bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in leži točno na 81" 51' severne širine. Spada k 60 otokom Frane Jožefove zemlje, ki pokrivajo nekako 19.700 kvadratnih kilometrov. Otoki dosegajo višino do 750 ni in so vsi skoro popolnoma zaledenjeni. Nezalede-njenn južna in zapadnu obal ima zadosti bogato favno: okoli 21 vrst ptic. Leta 1914 se je tega otočja polastila Rusija in ga podredila guber-niji Ariuingelsk. Zeppelin odležel na sever Značilna izjava dr. Eckenerja pred startom Friedrichshafen, 24. jul. tg. Pred startom zrakoplova »Zeppelina« je izjavil voditelj dr. Eckener: •Že pokojni Zeppelin je imel namen staviti se v službo znanosti in preiskati posebno polarno ozemlje. Danes hočemo poskusiti, da se temeljna misel grofa Zeppelina izvrši. Pot je nameravana v ozemlje vzhodno Franc Jožefove dežele, ki skriva še mnogo tajnosti. Zrakoplov je pripravljen, v pol ure bo začel svojo pot. Obžalujem, da se pot začenja v tako resnem času, v katerem se maje nemški narod in njegova usoda. Zanimanje za to pot radi tega nc more biti tako živahno, kakor bi bilo sicer. Pred tremi tedni, ko je postal znan resen položaj naše države, so bile priprave za našo pot že tako daleč, da je nismo mogli več odgoditi in smo morali začeto delo dokončati. Pri tem pa moram najodločneje poudariti, da gre za resno ekspedicijo, za potovanje v interesu znanosti, na katerem temelji v prvi vrsti prejšnji ugled Nemčije, njena moč in sedaj njeno upanje v bodočnost. Nemčija mora gojiti znanost do svojega zadnjega diha, sicer zapustimo sami sebe. Sicer pa, kar se tiče stroškov te vožnje, ne nosi teh stroškov nemška država, kakor pri zadnjem poletu okoli sveta in v Južno Ameriko, temveč za 75 odstot. inozemstvo za 25 odstot. filatelisti vsega sveta. V 6 dneh upam, da Vam bom lahko poročal o rezultatu.« Po izvajanjih dr. Eckenerja je podal še nekatera pojasnila prvi inženjer zrakoplova o tem. kako so se pripravili stroji, da jih zavarujejo proti mrazu. Motorjev samih ni bilo treba preurediti, edino kar se je storilo, je bilo to, da so pripravili sredstva. da hladilna voda ne zmrzne. Mešanica, s katero bodo delovali motorji v polarnih krajih, je napravljena za 25 stopinj 'pod ničlo. Razen tega so skrbeli za to, da bodo motor, ki bi stal dalje časa in se radi tega ohladil, lahko zopet pognali z vročim oljem. Dalje je navajal še nekatere podrobno- sti, kako se je preuredila gondola, da bo mogla sprejeti čim več goriva in drugega materijala. Zrakoplov je opremljen z vsem, da se bo mogel po potrebi držati v zraku sedem dni, ne da bi bilo ireba svojcem doma biti za to v skrbeh. Vodstvo zrakoplova sicer ne računa s tem, da bi moral zrakoplov zasilno pristati, vendar pa ima s seboj živeža za tri mesece, med tem dve toni pemikana, neke vrste prepečenca iz zmletega mesa, ledvične masti in sočivja. Posadka zrakoplova je razdeljena tako, da bo tvorila samo dvojno stražo. Straža bo trajala 4 ure. nakar se bo menjala. Zrakoplov namerava prodreti približno do 82. stopinje sev. širine in ga pričakujejo zopet v Friedrichshafnu v ponedeljek ali torek. Že tri tedne pozneje namerava zrakoplov napraviti pot v Južno Ameriko. Končno jc dal nekatera pojasnila še ruski prof. Samojlovič o znanstvenih ciljih ekspedicije. Tehnični izvedenec za brezžično brzojavljanje je potem še pojasnil, kako bo zrakoplov ostal v brezžični zvezi z zunanjim svetom. Ob 9.37 so spustili zrakoplov, nakar je nastopil svojo pot. Friedrichshafen, 24. jul. tg. Zrakoplov 'Zeppelin je dopoldne ob 9.51 startal za polet v arktično ozemlje. Prva njegova pot vodi čez Leipzig v Berlin. V Berlinu Berlin. 24. jul. Ig. Zrakoplov je na svoji prvi etapi dospel ob 18.05 na letališče Staaken pri Berlinu. Spuščanje se je izvršilo brez incidentov. Prej pa je zrakoplov eno uro krožil nad Berlinom, da omogoči boljše pristajanje, ko ne bo več motilo ■ nizko stoječe solnce. Ponoči ob 3 bo zrakoplov 1 nadaljeval pot v Ljeningrad. Po hiški Diplomatsko delovanje ostane zelo živahno Berlin, 24. jul. tg. Jutri popoldne, ko se vrne nemška delegacija iz Londona, bo plenarna seja nemškega kabineta, na kateri bosta dr. Briining in dr. Curtius poročala o poteku razgovorov v Parizu in Londonu in o izgledih bodočih pogajanj. Pri tem bo seveda zopet stala v ospredju politika nemške državne banke, že zato, ker igra radi začasnega izostanka kreditov ali posojila glavno vlogo ureditev plačilnega prometa. Marsikdo računa z zvišanjem diskonta nemške državne banke še tekom tega tedna, s katerim se hoče bistveno zmanjšati kreditne zahteve na nemško državno banko, Ja bi se s tem ona podjetja, katera so doslej zahtevala kredite pri nemški državni banki, prisililo, da vnovčijo svoje denarne zaloge ali da prodajo svoje lombardne zaloge. London, 24. jul. tg. Danes dopoldne so nemški in francoski državniki z vlakom, ki vozi v Ca-lais, zapustili London. Dr. Briining, dr. Curtius, Laval in Poncet so potovali skupaj in so imeli torej do Calaisa priložnost govoriti o potih in sredstvih, kako naj se nemški sporazum nadaljuje v prihodnjih tednih in mesecih. Z istim vlakom se je peljal tudi grški ministrski predsednik Venizelos, docim se je Briand odpeljal že s prejšnjim vlakom. Angleži posetijo Berlin Berlin, 24. jul. tg. Dr. Briining dospe z Cur-tiusom in državnim tajnikom Biilovom v Berlin jutri dopoldne ob o. Ostali člani nemške delegacije so sc odpeljali po drugi poli. Jutri popoldne dospe v Berlin ameriški državni tajnik Stimson. Njegov obisk pa nima oticijelnega značaja. Stimson se bo v ponedeljek odpeljal zopet dalje. Jutri dospe v Berlin Henderson, dočim se Macdonald, ki bi imel zapustiti London šele v ponedeljek zjutraj, • pričakuje ob 16.20 na berlinskem letališču »Tempel-j hof'. Ker je tudi ta obisk omejen samo na poldrugi l dan — Angleži zapustijo Berlin zopet v sredo dopoldne —, se bo tudi prvotni berlinski program omejil na skrajno mero. Po končanem obisku ameriških in angleških ministrov hoče kancler dr. Briining svojo delavnost koncentrirati na notranie nemške odredbe, ker j^ treba sedaj na podlagi rezultatov londonske konference ukrepati. Poljska hoče vezati, ne razdirati Glasovi za prijateljsko zbližanje z Nemčijo postajajo vedno močnejši Varšava julija 1981. Poljsko republiko zanima v pogledu zunanje politike najbolj vprašanje, kako si zavarovati meje proti Nemčiji. Nemčija je v celi vrsti pogodb, začenši od locarnakega pakta do pariške Kellog-Briandove pogodbe, ponovno zatrdila, da so ne bo nikdar dotikala zapodnih mej napram Franciji in Belgiji, iste obljube ni nikdar dala glede Poljske, zalo je uincviio, da je poljska vlada morala vedno imeti prod očmi nevarnost, da nekega dne ne izgubi ozemelj, katera ji je prisodil versajski mir. One vloge, katero je zamislil svoj ta-s zunanji minister Zamojski, češ do, bo Poljska stala na. sredi med Nemčijo in sovjetsko Rusijo kot prehodna I,očka, najbrle nn bo mogla- igrali. V sedanjem stanju evropskega poloiaja ne bo jtreoslajalo drugega kakor da se na en. aH drug način sporazumi z enim in z obema velikima sosedoma, ki jo lahko zadušila, oko bi Poljska mislila, da je močna dovolj, da suva na oltc strani. Sodaj, ko so se nemški ministri z velikim ja-dikovanjem |>odali v Pariz in v London, da izprosijo denarno pomoč, so se ludi na Poljskem oglasili nekateri zelo tehtni glasovi, da sc naj ne za-mi»di la sijajna prilika. Pcdjska od nemške krize Bi ogrožena, njej polom Nemčije nc more prizadeti nikake direktne škode, nasprotno, /alo bi kazalo, če bi se Poljska na primeren način potrudila, dn od Nemcev izsili neke irste >>vzhodni Locarno* ali nemški pogodbeni jrristanek na nedotakljivost obstoječe poljsko-nemške meje. sku- šnjava je res velika in cilj zapeljiv. Klic po bolj energični politiki je poslal lako močan, da je smatral poluradni • lllustroirang Kurger za potrebno, da dvigne svoj svarilni glas proli politiki, ki bi morala roditi v avanluro. Stalno poudarjanje nedotakljivosti meja, neprestan klic po nemških pismenih garancijah, da bo spoštovala meje, katere je v mirovni pogodbi priznala, ustvarja v mednarodni |>olitiki | »oljski m interesom neprijaleljsko razpoloženje, ker daje povod k mišljenju, ila m hoče Poljska na vsak način nekaj prisvojiti, kalni njenega. »Ktirtjer zalo v neprikritih besedah svari jatrnn mnenje, da bi bilo popolnoma pogrešalo, če bi hotela Poljska izrabiti mizerno stanje Nemčije in slednjo prisiliti do kakih koncesij. Članek jc vzbudil neinalo začudenja, ker zagovarja |K>litiko. ki se zdi nasprotna dosedanjim smernicam zunanjega ministrstva. Nekateri govorijo celo o spremembi fronte in o begu proč od Francije . Nc eno nc drugo nc bo ros, pač pa bo odgovarjalo rentiici, v kolikor je bilo Vašemu dopisniku mogoče ugotoviti, da so na zunanjem ministrstvu prišla do veljave mnenja, da bi bito mnogo bolj koristno za Poljsko, ako bi skušala ob f Iran i Francije iskali irrijateljske rešitve r direktnih pogajanjih, z Nemčijo. Dunajska vremenska napoved: še loplejše vreme, najbrže bo še malo oblačno Izgledi za soboto so še ugodni. Šahovska olimpijada v Pragi Praga, 24. jul. tjj. Danes dopoldne so se odigrale vse viseče partije, nakar je bilo stanje po 16. kolu sledeče: Češkoslovaška 41 in pol, Avstrija 40 in pol, Poljska 40, Amerika in Nemčija 39 in pol, Jugoslavija 39. Letonska 38 in pol, Švedska 37 in pol, Anglija 34, Madjarska 32 in pol. V 17 kolu je bila popoldne Češkoslovaška prosta. Začasni rezultat: Letonska 1 : l (2), Švedska : Danska 2 in pol : pol (1), Amerika : Španija 1 in pol : pol (2), Romunska : Litva 1 :0 (3), Jugoslavija : Poljska pol : pol (3) Pri tem sta imela Pire in Perzepiorka rcinis, Rubinslein in dr. Vidmar pa sta prekinila igro in bo najbrže ostala remis. Partija Tartakovver : Astaloš je bila prekinjena v neodločnem stanju. Francija : Madjarska 1 : 0 (3), Anglija : Nemčija I : 0 (3). Švica : Norveška 2 : 0 (2), llolandska : Italija 2 in pol : 1 in pol Stanje po 17. kolu: Avstrija 4t in pol (2). Češkoslovaška 41 in pol, Amerika 41 (2), Poljska 10 in pol (3). Švedska 40 (I). Jugoslavija in Nemčija 30 in pol (3). I etonska 30 in pol (2). Anglija 37 (3), llolandska 33 in pol. Madjarska 32 in pol (3). Praga. 24. tg. Turnir za damsko svetovno prvenstvo v šahovski igri ie že odločen. Gdč. Men-šikova, Cehoslovakinja, ki živi v Angliji, je obdržala prvenstvo, ki si ga ie lansko leto priborila v Hamburgu. Stanje: Menšikova 7, Angležinja Ste-fenson 3 in pol. \Volf Halma 3, Švedinja Beškov 2 in pol. Nemka Hedschal 0. Komunisti oznanjajo revolucijo Nemčija in Poljska sta zreli za komunistično revolto, pravi nemški komunistični poslanec Varšava, 24. jul. nc. Ravnokar sem dospel: moskovski časopisi posvečajo veliko pozornos: položaju v Nemčiji in v dolgih kolonah opisujejo revolucijonamo ozračje, ki je leglo nare-cejšnjo škodo. Zagreb, 24. julija, ž. V nedeljo bo na Suša-ku položen temeljni kamen delavskega doma, v katerem bodo nastanjene vse delavske institucije. Te svečanosti se udeleže tudi predstavniki zagrebških delavskih ustanov. Moskva, 24. jul. AA Ko je Bernard Shavv posetil največjo tovarno v Moskvi, so mu pokazali list, ki ga tiskajo za uslužbence tovarne. Rotlerdam, 24. jul. AA. Pri predvčerajšnjih komunističnih nemirih je bila ubita 1 oseba in dve ranjeni. Nemčija prodira v sredtro Evropo Trgovinska pogodba z H/ladjarsko je nova oienzivna poi za nemško gospodarstvo Budimpešta, 24 jul. d. Iz Ženeve poročujo, da se je podpisala trgovinska jiogodba med .Nemčijo in Madjursko. To je že druga zelo važna pogodba, katero je Nemčija sklenila z držuvumi v vzhodni in v srednji Evropi. Trgovinska pogodba z. Romunijo je upravičeno dvignila mnogo prahu, ker je dala povod k domnevanju, da se je ž njo Romunija iztrgala iz območja Mule untanlc in uvedla nu evropski vzhod zopet ni premočni vpliv nemškega gospodarstvu. Sedanja pogodba z. Madjarsko jc sklenjena na isti podlagi. Tudi Mudjarom priznava Nemčija prednostne carine za poljedelske, predvsem pa žitne pridelke. Odslej bo Madjarska na osnovi nove pogodbe plačevala 25 odstotkov manj carine na svojo pšenico, kakor druge države. V pogodbi ni govora o kontingentih ali o v naprej določenih količinah pšenice, ki se sme letno uvažati. Vsa madjarska pšenica, brez ozira na količino, bo vživala 25-odstotni poipust, kudar prestopi nemško mejo. Iste ugodnosti bodo veljale tudi zn ječmen in za koruzo. V ženevskih poročilih se najde trditev, da (e ugodnosti niso namenjene posebno Romuniji in Madjarski in ila se bodo lahko raztegnile tudi nu Bolgarijo in Jugoslavijo. Po mnenju Vašega dopisnika so to le prazne besede, vsaj kc.likor se tiče zadnjih dveh držav. Značilno za nemško politiko'jc za enkrat samo to, da je dala prednostne carine ravno v onih pridelkih, katere ali Romunija ali Madjarska največ izvažata. Nadalje odpiru tr- govinska pogodba nemški trg zn madjarsko ži-vino, akornvno besedilo pogmibe še ne določa, če bo izvažanje živine in prašičev neomejeno, ali pa podvrženo kontingentom. I o bi bile široke nemške koncesije. Ku j pa jc dala Madjarska kot protiuslugo? Nemčija jo zahtevala isto. kar od Romunije, namreč, da je morala Madjarska znižati svoje carine zii celo vrsto imenoma določenih nemških indu atrijskih izdelkov, predvsem onim, knlere Mad jarska najbolj uvaža. Pogodba bo stopila v veljavo šele. ko jo hosln sprejela oba parlamenta Tudi v njej najdemo lo čudno klavzulo, da bode prednostne carine veljale samo v slučaju, če nanje pristanejo vse tiste države, ki imajo z Nem. čijo trgovinske pogodbe. Ker pa ni verjetno, d? bi osobito Južna Amerika in Kanada hotele pristati v svojo škodo nn ugodnosti, ki bi jih uživalo madjarsko žito, se skriva za javno trgovinsko pogodbo brez vsakega dvomu še tajim pogodba, nn podlagi katere bo Nemčija sicer po-hirala polno carino, potem pa jo ali v obliki posojil, ali pa krntkomalo kot darilo vrnila madjarskem u izvozniku. Lanske gospodarske konference, bilo jih jo na desetine, so povzročile zelo živahno grupiranje evropskih držav, toda llikdo ni pričako-i val. da bo lniš Nemčija ona, ki bo s tako do-: slednostjo šla nu delo. du jiolugomn priklene i nase drugo zu drugo vse vzhodne države, ki jc « zanimajo tudi iz političnega stališča. Drevi bodo zagoreli kresovi na gričkih in gorah, ki čuvajo Mariji na Brezjah prestol. V bajni razsvetljavi bo zažarela naša slovenska Čenstohova. Pet mogočnih reflektorjev bo z 10.000 svečami razsvetljevalo naše najlepše Marijino svetišče na Brezjah. Vrli domačini se že skozi ves teden trudijo, da bodo dostojno okrasili svoje domove in s stotinami lampijončki povzdignili svečanost. Do 4000 ljudi bo nocoj z gorečimi svečami v rokah počastilo v rimski procesiji Marijo kot Mater božjo. Vsa ljubljanska škofija bo po svojih zastopnikih, po svojih prosvetnih in verskih organizacijah zastopana danes in jutri na Brezjah. Vsa ta veličastna versko prosvetna manifestacija pa je samo senca tega kar čutijo verniki ljubljanske škofije danes in jutri v vsojih srcih. Kdorkoli more, naj s svojo navzočnostjo povzdigne število Marijinih častilcev in hkrati propagateljev misijonske misli iz katere je prikipela enodušno prošnja, da bi bil naš veliki slovenski misijonar škof Friderik Baraga skoro postavljen na naše oltarje. Spored celotne prireditve v spomin 1500 letnice efeškega koncila in ob 100 letnici Friderika Baraga: V soboto 25. iulija: Zvečer bo ob 8. uri v romarski cerkvi slavnostni govor, katerega bo imel g. dekan iz Ribnice Anton Skubic. Ob 8.30 slovesna procesija z lučkami. Vsak udeleženec naj si pravočasno preskrbi svečko. Med procesijo se bodo pele litanije Matere božje, verniki naj molijo rožni venec in pojejo Marijine pesmi. Za časa procesije bo cerkev bajno razsvetljena. Po sosednjih gričih bodo goreli na čast Materi božji tudi kresovi. Spored rimske procesije: 1) Ob 8. uri pridiga g. dekana Skubica v cerkvi, 2) Po pridigi procesija s svečkami — načelu gre zastava sv. Mihaela. 3) Godba prosvetnega društva iz T^iča. 4) Zastave dekliških Marijinih druž|^ 5) Ženske s svečami. 6) Zastava moških Marijinih družb. 7) Moški s svečami. 8) Cerkvena banderca. 9) Cerkveni pevski zbor iz Brezij. 10) Duhovščina v ornatu. 11) Najsvetejše. V nedeljo 26. julija: Jutranje službe božje se vrše ob običajnih urah; koncem vsake maše 6e bo delilo sv. obhajilo. Ob 9.45 se prenese v slavnostni procesiji čudodelna podoba Matere božje iz cerkve na oltar. Spored nedeljske procesije s čudodelno podobo Matere božje: Ob % na deset se zbero pri izhodu iz cerkve: Vozni red za ude tožence na Brezjah I. Udeleženci, ki vstopajo na vlak na progi Metlika—lvandija, sc vozijo z rednim vlakom, ki odhaja iz Metlike ob 10.12. Vrnejo se 20. julija, to je v nedeljo, iz Otoč z rednim vlakom, ki odhaja iz Otoč ob 14.56, to je ob 3 popoldne. II. Udeleženci, ki vstopajo na progi Novo mesto —Mirna peč, se vozijo istotako z rednim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 11.18. III. Udeleženci proge Trebnje—Št. Janž in Trebnje—Šmarje-Sap se vozijo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Trebnjega ob 12.31. Udeleženci proge Trebnje—Št. Janž se vračajo z Otoč s prvini vlakom, ki odhaja ob 14.56. Udeleženci, ki so vstopili na progi Šmarje-Sap— Novo mesto, se vračajo z Otoč s posebnim vlakom, ki odhaja z Otoč ob 15.08. IV. Udeleženci proge Kočevje—Grosuplje se odpeljejo iz Kočevja z vlakom, ki odhaja ob 11.33; ta vlak vozi direktno na Otoče. Ti udeleženci se vračajo z Otoč s posebnim vlakom ob 16.26 v Ljubljano. Iz Ljubljane se odpeljejo z rednim vlakom, ki odhaja z glav. kolodvora ob 18.55. V. Udeleženci, ki vstopajo na progi Rakek— Brezovica, se odpeljejo z vlakom, ki odhaja z Rakeka ob 12.22. Ta vlak se združi v Ljubljani s kočevskim vlakom in vozita kot posebni vlak iz Ljubljane na Otoče, kamor pride ob 16.33. Udeleženci pod IV. in V. se vrnejo s posebnim vlakom, ki odhaja z Otoč ob 16.26. iz Ljubljane se odpeljejo No-tranjoi proti Rakeku z rednim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.32. — Udeleženci proti Kočevju se odpeljejo iz Ljubljane z rednim vlakom, ki odhaja ob 18.55. VI. Udeleženci proge Brežice—Radeče se vozijo z rednim vlakom, ki odhaja iz Brežic ob 10.02. VIL Udeleženci proge Zidani most—Liubliana se vozijo s posebnim vlakom, ki odhaja z Zidanega mosta ob 11.30; ta vozi iz naslednjih postaj 40 minut pred rednim potniškim vlakom. V Ljubljani se oba vlaka združita ter vozita skupaj do Otoč, kamor dospe ob 14.30. — Vračajo se vsi oni, ki so vstopili na postajah od Brežic do Ljubljane, s posebnim vlakom, ki odhaja z Otoč v nedeljo ob 15.40. Ta vlak pride ■ Brežice ob 19.53. VIII. Gorenjci. i vstopajo na postajah od Ljubljane do Bohinjske Bistrice in do Kranjske gore, se vozijo z rednimi potniškimi vlaki, ki bodo primerno ojačeni. Železniško ravnateljstvo prosi, da se udeleženci poslužujejo izključno navedenih vlakov, ker sicer ne more garantirati za varen prevoz te množice. Prosimo merodajne faktorje, županstva in župne urade, da svoje soobčane opozore na objavljeni vozni red. Absoivemši Tehnične srednje šole Jadranu Ljubljana, 24. julija. Preden se posvetijo svojemu v marsičem napornemu in odgovornemu poklicu, so se inladi absolventi električnega in stavbnega oddelka Tehn. srednje šole v Ljubljani odločili, da prirede daljšo, poučno ekskurzijo po našem Jadranu in si ogledajo vse lepote in znamenitosti naše obale. Dvajset se jih je zbralo in pod vodstvom g. profesorja ing. Škofa so 3. julija zvečer odrinili z vlakom proti Sušaku.» Odtod so se napotili s parnikom Rab-- v Baško. Tam so ostali več dni. Najeli so si motorno jadrnico Kraljevica-Baška«, s katero so se vozili ves čas ekskurzije. Vozili so se mimo Zadra, ki je bil krasno, razsvetljen. V Komiži na otoku Visu so si ogledali moderno tvornico sardin. Z Visa so se napotili zopet nazaj na Hvar. Tu so si ogledali sliko slovitega italijanskega mojstra Rosellija: »Zadnja večerja«. Slika je stara nad 400 let in so zanjo ponujali Američani že milijonske vsote. Nato so se odpeljali preko Korčule, Ercegnova v romantični Kotor. Tu so si izletniki najeli avtobus, ki jih je po eni najlepših avtomobilskih cest v državi odpeljal na Cetinje. Na Cetinju so si mladi tehniki ogledali rojstno hišo Nj. Vel. kralja Aleksandra in pa znamenit relief, ki predstavlia staro in novo VERSKO-PROSVETNA PROSLAVA NA BREZJAH Ljubljana, 24. julija. Par sto delavcev je zaposlenih pri nebotičniku in samo pri gradbenem in tehničnem vodstvu je zaposlenih 12 strokovnih moči. Objekt II., ki je bil lani na surovo izdelan, sedaj opremljajo v notranjščini. Tako izdelujejo stopnišča, pleskajo sobe, postavljajo štedilnike, urejajo kopalnice itd. Do novembra meseca bo povsem izdelan in primeren za vselitev. V petem nadstropju so tudi že začeli z izdelavt)' fasade, ki bo iz umetnega kamna. Za nadaljnji objekt ob Gajevi in Beethovnovi ulici so že zgrajeni vsi temelji in sedaj grade pritlično zidovje. Interesantna je zlasti graditev velikega tre-sorja, ki bo imel krog in krog ozek hodnik za paznika. — Pravi nebotičnik pa napreduje bolj počasi; strop za tretje nadstropje bodo zabetonirali v ponedeljek. Ne bo še tako hitro vseh 11 nastropij, vendar lahko upamo, da bo do konca oktobra že dosegel višino ljubljanskega Gradu. Levstikova proslava v Velikih Laščah Zanimanje za proslavo 100 letnice rojstva Franceta Levstika, ki se bo vršila v Vel. Laščah v nedeljo, je ogromno. Poleg zanimanja domačinov, ki bodo postavili v sprevod, ki se bo vil po prihodu jutranjega ljubljanska vlaka v Sp. Retje, veliko število okrašenih kmečkih voz, gasilce, ognjegasce, šolsko mladino ter župane z občinskimi odbori vseli okoliških občin, je zadnji teden dospelo tudi veliko število naročil za legitimacije za četrtinsko • vožnjo po železnici iz vse dravske banovine. Skoro vsak pomembnejši kraj je naročil večje število legitimacij. Naročila so pa prispela tudi iz drugih krajev države, kakor iz Belgrada. Zemuna, Zagreba, Osjeka in celo iz Boljevcev, Kutine in Senjskega Rudnika itd. Od zastopnikov oblasti so dosedaj prijavljeni ban dravske banovine dr. Drago Marušič, zastopnik komandanta divizije. Dalje so se prijavila zastopstva skoro vseh naših kulturnih društev. Ves popoldanski program izpred spomenika v Vel. Laščah bo oddajal radio Ljubljana. OBLEKE PO MERI V 24 URAH IZDELUJE Franc Me-ško, Cetje II. Petroviča Njeguša, in nato nazaj v Kotor. V Kotoru jih je zopet sprejela na svoj krov njihova motorna jadrnica in nastopili so pot nazaj. Preko Lokruma so se odpeljali v Dubrovnik. Na potu ined Dubrovnikom in Makarsko jih je zajela druga mala nezgoda. Zopet so morali zasilno pristati v luki Slano. Preko Makarske so nadaljevail pot v Split. Tu jih je sprejel profesor splitske Tehniške srednje šole ing. Roca in jim razkazal znamenitosti Splita. Med drugim so si ogledali tudi poslopje splitske Tehniške srednje šole, ki je zelo moderno urejeno. Ravnatelj Tehniške srednje šole jih je povabil na banket v hotel Matič v Bačvicah. Banketa se je udeležilo tudi več profesorjev. Iz Splita so odrinili v Šibenik in odtod v Skradin, kjer so si ogledali znamenite slapove reke Krke. Preko Vodic, Biograda na moril in Zadra, so se peljali na Krk To pot so sc vozili mimo Zadra podnevi. Opazili so zanimivo dejstvo, Zadarska luka je bila povsem prazna. Niti ene ladje ni bilo zasidrane v njej. 21. julija so dospeli na Sušak. Tu so se poslovili od svoje motorne jadrnice, katere so se v teku ekskurzije že povseni privadili. S Sušaka so se preko Zagreba odpeljali v Ljubljano. Ekskurzija je trajala 10 dni. Mladi absol-ventje ljubljanske Tehniške srednje šole so s potovanja odnesli najlepše vtise in se tem potom zahvaljujejo banski upravi in raznim industrijskim podjetjem za denarno pomoč, ki ie omogočila to i/redno uspelo ekskurzija Po istem sporedu se vrne po zborovanju procesija v cerkev. Reditelji naj se dogovore, pri katerem izhodu gredo procesije ven in kje se vra-čajo. Ob 10 slovesna služba božja na prostem: 1) Slavnostna pridiga zastopnika amerikan-skih Slovencev g. J. Plevnika. 2) Sv. maša prevzvišenega g. knezoškofa dr. G. Rozmana, pri kateri igra godba Krekovega prosvetnega društva iz Jesenic. 3) Zastopniki vernikov izroče škofu spomenico za poveličanje misijonarja škofa Friderika Baraga. Ob U slovesno versko zborovanje: 1) Godba Krekovega prosvetnega društva iz | Jesenic. 2) Zastave prosvetnih in izobražv. društev. ' 3) Narodne noše. 4) Zastave moških Marijinih družb. 5) Zastave ženskih Marijinih družb. 6) Duhovščina. 7) Knezoškof v ornatu. 8) Čudodelna podoba Matere božje. Pred rojstno hišo Nj. Vel. kralja Aleksandra na Cetinju. 1) Uvodna beseda podpredsednika škofij, od. bora Katoliške akcije dr. Fr. Dcbevca. 2) Popravi zastopnikov SKKJ iz Amerike in predsednika Baragove zveze. 3) Marija in 1500 letnica cerkvenega zbora v Efesu. Govori dr. K. Capuder. 4) Delo misijonarja škola Friderika Barage. Govori Ivo Peršuh. 5) Povsod Boga, igra godba Krekovega prosvetnega društva, pojejo vsi navzoči verniki. 6) V slovesni procesiji se prenese v istem redu čudodelna podoba zopet nazaj v cerkev. Vsi vlaki, ki vozijo v soboto popoldan in zvečer proti Otočam bodo ojačeni. Vsak udeleženec kupi na vstopni postaji vozni listek do Otoč, prosi za mokri žig za karto in izkaznico. Na Otočah se vozna karta ne odda, ker velja za nazaj. Izkaznice se bodo žigosale v soboto popoldan, v nedeljo cel dan in pondeljek na treh krajih in sicer na vogalu parka, pri prihodu na trg pred cerkvijo, pred Finžgarjem in pred Ga-brijelčičem. Udeležencem bo na razpolago zdravnik v 6lučaju potrebe. Sanitetno službo vršijo 4 reditelji, ki nosijo na desnem rokavu znak rdečega križa. Zdravstvena ambulanca bo v nedeljo nastanjena v romarskem domu v pritličju. Roditeljska pisarna bo poslovala pri Finž-garju v poslopju, kjer so prenočišča v prvem nadstropju. Avtomobili, avtobusi, vozniki in kolesarji morajo pustiti svoja vozila pred romarskim domom, kjer bo trg od 9. do 1. ure popoldan za vsak promet zaprt. Vsi udeleženci se naprošajo, da se pokore navodilom rediteljev. Za rimsko procesijo se bodo prodajale svečke na vseh stojnicah že v soboto popoldan. Vse zastave se zbero pri vhodu v kapelico vis a vis Gabrijelčiču ob "A na 10, Pevci in pevke se postavijo na desno stran oltarja na prostem, med tem ko je leva stran rezervirana za jeseniško godbo, ki bo igrala med službo božjo. Ponovno opozarjamo na vozni red, katerega naj se držijo vsi udeleženci, ker drugače ne prevzamejo ne prireditelji, kakor tudi ne železniška direkcija odgovornosti za brezhiben promet. FOTOAMATERJI! Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani _Zahtevajte cenik! V Baški. Sonny,boy Jazz iz Ljubljane Na jadrnico jih je spremil Sotiny Boy Jazz iz Ljubljane, ki se nuid iv Baški. Mladi tehniki so si na jadrnici povsem avtonomno uredili svoje življenje. Imeli so na razpolago dva štedilnika, na katerih so dan za dnem po abecednem redu preizkušali svojo kulinarično umetnost. Kljub (emu, da med njimi ni bilo nobenega poklicnega kuharja, jim je vendar vse, kar so skuhali, dobro teknilo. Tudi spali so med vso ekskurzijo na jadrnici. Iz Baške so prvotno nameravali na Rab. Med to prvo vožnjo jih jc doletela mala nezgoda. Doživeli so kos morskega viharja in marsikdo od njih je prvič izkusil morsko bolezen z vsemi njenimi neljubimi posledicami. Razen lega so morali tudi prisilno pristati v Aleksandrovem. Odondod so se peljali na otok Košljun, kjer so si ogledali znameniti samostan. Nato so nadaljevali jiot na Rab, kamor so topol prišli brez nezgode. 7. Raba so šli na livar, odkoder so se ponoči odpeljali proti Visu. spremlja ekskurziste na ladjo. Črno Goro. Toda kmalu so zapustili gostoljubno Cetinje in se z avtobusom podali na Ivanovna Korita. Tu so jih sprejeli ban Zetske banovine dr. Uroš Krulj, metrojiolit Gabrielo Dožič in divizij-ski komandant general Maksimovič. Zlasti slednji se je zelo zanimal za njihovo ekskurzijo in so niti morali natančno opisati vse dosedanje potovanje. Odtod so se ekskurzisti jiovzpeli na Lovčen. Ogledali so si grob Petra II. Petroviča Njeguša v kapelici. Na kupoli kapelice je vklesan sledeči verz: Blago tome, ko čovjek živi, imao se zašta i roditi, vječna zublja vječne pomrčine, nit' clogori, niti svijetlost gubi. Na Lovčenu so fantje uživali krasen razgled. V ozadju so se dvigale mrke Albanske gore, ob njih vznožju pa se je v žarkem solncu bleščala ko ogledalo svetla površina Skadar-skega jezera. Nato so šli izletniki v Njegtišo, kjer so videli roistno hišo znamenitega črnno-orskeoa kneza Petra Majdica svetuje J Njena mala prijateljica je med igranjem padla in se joče Majdica jo tolaži t . Reci samo Tvoji mamici, da naj opere oblekco s Schichtovim Radionom, pa bo takoj zopei čista* Ona to prav dobro ve, kajti njena mamica jemlje vedno samo Schichtov Radion. SC H I C HTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PER9L0 ZAJAMČENO BREZ KLORA Nebotičnik gradi 200 delavcev Roparski napad, tatvina in požig Slovenjgradec, 23. julija. Danes zjutraj se je po mestu hipoma razširila vest, da je bil pri posestniku Mihaelu Hovniku v Selah pri Slovenjgradcu izvršen zločin ropa in požiga. Vaš dopisnik se je popoldne podal na lice met' in o stvari izvedel naslednje podrobnosti: Posestnik Hovnik stanuje na samoti na južnem pobočju manjšega hriba v Selah. Tu je imel vsega skupaj pet stavb, novo hišo zidano in pokrito z opeko, ki še ni dogotovljena, dalje hlev, staro, deloma zidano deloma leseno hišo, ki se je nahajala kakih 20 m nad hišo, kašto za žito in svinjake. Vsi stanujejo v novi hiši, le hlapec Jamnik pa je spal v sobici v starri hiši. Snoči okrog pol 12 ponoči pa v temi vlomita v hišo dva neznana vlomilca. Dočim je eden od teh zlezel po stopnicah na podstrešje, je drugi vdrl v sobo kjer je spal hlapec, misleč, da bosta tukaj našla dosti plena. Ko je vlomilec vdrl v sobo, se je hlapec prebudil in zaklical kdo je? Pri tem je neznanec potegnil za nož in prizadal hlapcu nič manj kakor 10 ran na rokah, plečih in glavi, med katerimi so štiri rane zelo globoke in velike. Ker je hlapec začel kričati in klicati na pomoč, je neznanec zbežal, isto tako tudi oni na podstrešju, kateri je med tem časom že ukradel iz omare skoro popolnoma novo moško obleko last hlapca. Oba sta zbežala proti hlevu in v temo. Ker pa sta se najbrže bala. da bi ju domači začeli zasledovati, sta mimogrede zažgala hlev, ki je 22 m dolg in ca IS m širok. Ker je bilo nad hlevom in v skednju naloženega polno sena. je razumljivo, da je požar hitro objel celo poslopje, ki je zgorelo do tal. Zgorelo je tudi 4 velike voze pšeničnega snopja, vsi stroji, kakor: bencinski motor, inlatilnica, nov žitni čistilnik in drugo. Ker je hlapec zelo kričal in klical na pomoč, je na balkonu postrešne sobe v novi hiši pogledala ven njegova sestra Pavla Jamnik, ki je tudi doma pri tej iiiši, ter videla, da na spodnjem koncu hleva gori. Razumljivo je, da so bili vsi hitro na nogah in so šli reševat, kar se je še rešiti dalo. V zadnjem hipu je gospodar skočil še ves iz sebe v hlev ter spustil živino, med katero so že začeli padati ogorki. Drugo se pa iz hleva ni dalo ničesar rešiti. Vročina ie bila grozna ter je bil pristop v bližino nemogoč, posebno ker je veter vlekel na zgornjo stran in je bilo tako ogroženo drugo poslopje, predvsem pa stara hiša, ki je bila krita z deščicami, katera se je pozneje tudi užgala ter ravno tako zgorela do golega zidovja. Ko so videli, da ie nevarnost za hišo, so domačini in sosedje, ki so pozneje prišli na pomoč, rešili iz podstrešja in hiše nekaj malega pohištva, skrinjo z letošnjo r/jo in ječmenom, ki je bil že spravljen v skrinje. Ker ni blizu večje vode, kakor samo domač vodnjak, je bila radi tega reševanje otežkočeno, skoro nemogoče. Posestnik trpi veliko škodo ua sadnem drevju ki je bilo letos posebno lepo in polno, a je sedaj vse ožgano in po-osmojeno. Celokupna škoda znaša do 125.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino, /ločin sta po vsej verjetnosti izvršila dva vlomilca in potepuha, o katerih smo že parkrat poročali v našem listu, da kradeta in se potikala po tukajšnji okolici. Nove arheološke najdbe Ptuj, '-'4. julija. Pri zgradbi nove hiše Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju so danes delavci odkrili dobro ohranjen rimski sod. napolnjen •/. raznimi živalskimi kostmi. ('emu je ta sod služil, se še ne ve, skušali pa ga bodo ohraniti. Na dnu so da so se R«huiale tri koščene igle, izmed katerih predstavlja ena krasno izrezljano žensko glavico. Poleg mnogih rimskih ostankov so našli, tudi do sedaj odlomke treh amfor, rimski vrč. srebrn novec cesarja Vespazijana, dve izredno dobro ohranjeni (Kisodici ranega srednjega veka in kamenito, najbrž topovsko kroglo. Vse najdbe so spravili v mestni Ferkov muzej. Pravitiniik o uradniškem Belgrad, 24. julija. AA. Na podlagi tretjega odstavka § 133 zakona o uradništvu in 3. odstavka § 139 zakona o državnem prometnem osobju ;e finančni minister predpisal p avilnik o uradniškem pokojninskem fondu. Po tem pravilniku upravlja uradniški pokoj-ninski fond Drž. hipotekama banka, v kateri se fond nahaja. V ta fond se stekajo: 1. ena mesečna plača ministrov, banov in uradnikov, uradniških pripravnikov in vseh ostalih nameščencev in uslužbencev države, ki imajo pravico do pokojnine; 2. ena mesečna razlika med novimi in dosedanjimi plačami nameščencev, ki so napredovali v službi; 3. mesečne vloge; 4. obresti pokojnirškrga kapitala fonda pri čemer je obrestna mera za pol odstotka nižja od obrestne mere pri obrestih, ki jih Državna Apotekama banka zahteva kot najmanjšo obrestno mero za dolgoročne kredite od svojih dolžnikov; 5. denarne di.»:iplinarne kazni Enomesečna plača se v'oži v brutto izno.su v fond, ali pa v dveh enakih obrokih Razlika plače pri napredovanju se plača tako pri vojaških kakor pri civilnih osebah, in sicer vsa razlika med prejšnjo in sedanjo plaio, in to za vsako napredovanje brez razlike. Mesečni prispevek je določen v zakonu in znaša 5% osnovne plače. Posebne odredbe določaio, kdaj se ta prispevek vrne uradniku ali oficirju ali njegovi rodbini, in kdaj ostane za primer reaktiviranja. Za plačila prispevkov do 1. aprila 1931 za uradnike civilnega reda veljajo izkazi njihovih pristojnih oblasti na podlagi uslužbenskih listov, za oficirje in vojaške osebe pa listi osebnega službenega razmerja. Od 1. aprila t. 1. bo Državna hipotekama ba-ika vodila za vse vlagalce fonda imensko knjigo in izdajala potrebne izkaze. Knjigo o vlagalcih fonda po imenih bo Drž. hipotekama banka izdelala v roku enega leta po uveljavitvi tega pravilnika. Državne blagajne in finančne direkcije so dolžne poslati Drž. hipolekarni banki plače in prispevke na podlagi plačilnih seznamov v roku 5 dni po prvem, če pa se plača izplača šele v toku meseca, pa v roku 3 dni po izdanju plače. Pravilnik dalje odreja, da sc morajo Drž. hipolekarni banki dostaviti vsa imenovanja, napredovanja, premestitve, upokojitve, sprejete ostavke na državno službo, odpust iz službe itd. Vsa odnitaislracija fonda gre v breme Drž. hipotekarne banke, državno računovodstvo državnega ministrstva pa odloči o posameznih primerih. • Kmetijstvo nn jesenski razstav i. /, jesensko razstavo bo, kakor znano, združena ludi obsežno kmetijsko razstavo, ki bo zavzemalo nad 1000 kv. metrov razstavnega prostora. Tn ra/.stuvu bo obsegala .strok'ovno-poučni kmetijski oddelek, sir.irsko in mlekarsko razstavo, pri kateri bodo sodelovale skoraj \ so mlekarski- in sirarske zadruge, daljo razstavo jajc, čebelarsko razstavo in sejem zn med, zclcujudno raz-slino in vinsko razstavo in sejem. Itu/stmi bodo priključeno še velika razstav u poljedelskih strojev in orodja najznamenitejših domačih in tujih tovarn, dalje porutninarska ruz-stn\a raznovrstne plemenski; in klavne perutnine ter razstavil kuncev. Na \s;ik mirili bo la razstavil največja kmetijska razstava, kar jih je dosedaj Slovenija videla. 0 Znižanje cen svinjskemu mesu. Dne -!">. t. ni. se zniža sporazumno /. zadrugo mesarjev svinjsko meso sledeče: I kg hrbtišča (kare) 22 Din (doslej 23 Din). I kg vratu (širni) 18 Din (doslej 20 Din), I kg reber IG Din (doslej 18 Din). Znižanje con jc obvezno zn vsi- mesu rje v mestu. -— Mestno tržno nadzorstvo \ Ljubljani. • Dr Jemec zopet redno ordinirn. Oblastna strelska družina l.juhljunii priredi v nedeljo, 20. t. ni. na vojaškem strelišču Dolenjska cesta imtloknlibcrske lekmi Pogoji za tekmo so nu vpogled na strelišču pri blagajni. Istočasno sr vrši ostro streljanje. Začetek ob osmih zjutraj, članstvo sr poziva. i hibi nu jno potrebno, da sc nekaj ukrene proti tej večni nevarnosti. Prvo. kar bi bilo, jc to, Slovenčevemu- poročilu o spre- ; membah in dopolnilih zakona o srednjih šolah, objavljenega v »Službenih novinab ■ dne 22. t, m.. ' obračamo pozornost čitateljev še na sledeče točke, ki so v našem poročilu izostale; S 12 pravi, la nosi vse stroške za zidanje, popravljan e in vzdr-žavanje srednješolskih zgradb banovina. I-:jemo delajo samo Bclgrad, Zemun in Pančcvo, za katere nosi s!roške država. Nadalje bo minister za pro-sveto v sporazumu z zastopniki priznanih veroizpovedi odredil, na katere praznike bodo šota ostale zaprle. § 51 se gla-u: Smatra se da so dovršili razred vsi oni učenci, ki imajo iz vseli predmetov najmanj dober letni uspeh. Učenec, kateregakoli razreda, razen četrtega in osmega, ki ima nezadosten red 17. enega učnega predmeta, ali slabo oceno iz enega ali dveh učnih predmetov; ali slabo oceno iz enega učnega predmeta, nezadostno al-slabo iz ene ali dveh veščin; ali nezadostno ali slabo oceno iz ene, dveh ali treh veščin, izvrši razred šele potem, ko v času cd 24. avgusta do 1. septembra položi popravni izpit iz t oh predmetov. Učenec, ki ima nezadostno oec.no iz dveh naučnih predmetov, ali eno slabo in eno nezadostno iz na učnih predmetov, ponavlja razred. Učenec i. ali 8. razreda more polagati poplavni izpit samo iz enega predmeta, sicer ponavlja razred. Učenci 4, in 8. razreda polagajo popravni izpit med 7. in 10. junijem. Popravni izpili se nt morejo v nobenem slučaju odložiti, niti polagali pred predpisanim terminom. Za razred velja: sprejemni izpit polagajo učenci, ki ,so končali četrti razred osnovne šole brez .slabe occ.ie.in imajo iz vedenja najmanj dobro. Pole;; tega morajo doka/.ati, da so v lem koledarskem lelu dovršili 10, in ni* prekoračili 13 lela. Program in pravilo za sprejemni izpit bo minislcr piosvele šele podpisal. Popravni izrvli se vrše od 24. avgusta do t. s olembra pred izpitnim odborom, kakor do sedaj. Po odredbi § 22 sc vrši višji in nižji tečajni izpit samo v juniju. Koncem prvega policija, to je 22, decembra, more učiteljski svet odstraniti iz fole iič.ence, ki ima v prvem polleiju iz naučnih predmetov več kol polovico slabih ali nezadostnih ocen. Ti učenci na morejo polagali izpit v juniju onega šolskega leta iz vseh predmetov. kot izredni učenci. Izjemoma od § 22 sc bodo vršili nižji, oziroma višji težajni izpili v septembru t. 1. še za one učence -4. oziroma 8. razreda, ki imajo pop-avni izpit iz enega ali dveh predmetov po dosedanjem zakonu, če polože izpit letos v septembru, tako tudi oni učenci, ki jim ji bil nižji oziroma višji leiaj odložen na september vsled bolezni ali drugega lehtnega vzroka. Po seplemberskem roku t. 1. ne bo mogel nihče vei polagali nižjega ali višjega tečajnega izpila proti odredbam tega zakona. zbor je milo sprejel sklep, da =e že sklenjena pogodbo /. monnkovsko tvrdko vzame kot podlaga za nadaljnja pogajanja ler da se uprava in nadzorstvo zadrugo pooblaščata, da sc po sklenjeni končni pogodbi s tvrdko ukrene vse potrebno, da se čim prej prične z gradnjo železnico ter da razpolaga vodslvo v Irenulku sklenitve pogodbe z vpisanimi deleži. Govoriti .-o nalo še dr Senjor l-:o| predsednik mariborske podružnico SPD. Ir,novec \Voiksl. višji inžener VVenger kol zastopnik tvrdke ler delavec-Verlič v imenu delovnih slojev, nakar je pvi ilsed-nik zaključil zli imenuje. Sedaj manjka torej do realizacijo sain-i šc eno: deležev zn pol milijona. 1'olcm sc takoj piii no gradbena delu. I Z;d;!,juM'k liir;iiiM»n.i:i v lnvnntinski škofiji. Vseh Ivi rimi ne,'v je bilo h-los v Invnnlinski Škofiji 8820. I'o pcsnmeznih dr-kanijah: Zavvč 1815, Maribor desni breg (:5?. \ "lika .Vedi tja 2102, Stari trg 17(iO. Mareuberg 746, Maribor stolnica 859, v škofijski kapeli dva. n Okrajni predstojniki odstopajo. V zadnjem času >la odstopila kakor znano okrajna predstojnika Ivan Diiman ter Ivan Pelikan, slaščičar v Gosposki ulici, in sicer radi prevelikih poslov, ki jih povzroča In častna služba. Iiadi tega se bo izvršila reorganizacija okrajnih predsfojništev v tr-ni zinislu, da se bo posameznim predstojnikom priti t-lil poseben pomožni poizvedovalni organ. □ Povečanje mestnega vodovoda. Kakor znano. je za razširjenje in povečanje mestnega vodo-veda vne-rna v letošnji občinski proračun vsota t,100.000 Din. Stvar je pustalu sedaj zrela in je (rebri še samo skloniti radi zadevnih parcel, ki prihajajo pri povečanju v poštev, tozadevno pogodbo s knezuškofljskim ordirtarialom. □ Novo športno igrišče bo gradil kakor znano tukajšnji SK Železničar ob Tržaški cesti; končna beseda bo menda padla na prihodnji seji občinskega sveta. □ Dobrodošel je bil mariborski policiji neki Mikšn Anton, ki se je pojavil iz avstrijske smeri. Iščejo in zanimajo se za Toneta v Konjicah, kjer je bojda nekaj s koloni okoli onegavil, da ... □ Na zelenem polju se poizkusijo jutri ob 18 na Mariborovem igrišču Mariborci in Železničarji v prijateljski tekmi. Rapidovei pn gredo v Gradec in sc tamkaj spoprimejo z »Gakovck. S: Pohorska železnica — realna zadeva To je pribil v svojih uvodnih izvajanjih mestni župan dr. .Vlivnit kol načelnik Pohorske vzpenjale ol» priliki četrtkovega izrednega občnega zbora omenjene zadruge, ki se je vršil v lovski dvorani pri Orlu O položaju, v katerem se navedeno vprašanje nahaja, jo načelnik dr. Juvan zelo izčrpno poročal. Deloma smo o leni informirali mariborsko javnost že v nedeljski številki z dne 12. julija, katere informacije smo črpali i/, razgovora z mestnim načelnikom dr. .Tuvanom Pohorska železnica bo stala ri.230.0110 Din: detajliran proračun pravi: zn mehanična dela. vozove, tračnice ler razno signalne naprave 1,5180.000 Din; za kompletno monlažn 500.750 Din; -/a električni daljnovod in Irniisformata.ivko postajo 175X00 Din. z i kar prispeva zadruga eno polovico, drugo polovico pn fnl-skn elektrarna; v.a dolinsko postajališče 105.000 Din. planinsko postajališče 080.000 Din: za progo pa 1.704.000 Din. (Hode rentabilitele jc kalkulacija sledeča: lelao se bo peljalo po železnici okoli 40.000 potnikov, kar prinese (po 25 IJin oseba) 1,o-ložil temelje za boljše odnose med Ukrajinci in Poljaki ter izredno zboljšal pred Idi zrahljane vezi med hrvatsko in slovensko katoliško inteligenco. Udeležba pravoslavnih llusov in njihove izjave so dokazale dovolj jasno, da cirilomelodijsko usmerjena slovanska inteligenca odklanja prozelitizem in da gradi slovansko vajemnoel na krščansko ljubezen in pravičnost. Za vse slovanstvo je razveseljiv dogodek, da je ravno pod vplivom eirilmetodijske ideje napredovala državna misel. Delegati vseh narodov so se zavedali, da tie zastopajo samo katoličanov svojega naroda, ampak ves svoj narod in vso svojo državo. Nič ni bilo slišali o notranjih sporih in težavah, niti ena žali I na beseda proti kaki oblasli rn kakemu drugemu narodu ni -padla niti v najbolj intimnih razgovorih, niso se pogrevale stare po-greške, vsi so bili prešinjeni le z vročo željo po boljši bodočnosti slovanskih narodov in držav. Najštevilnejša in duhovno najmočnejša je jugoslovanska delegacija. Samo slovenska ima 17 članov. Edino jugoslovanska delegacija je imela s seboj močne duševne potence: prelala dr. Grivca, slovenskega pisatelja dr. J. Debevr.i in hrvatskega pisatelja jirof. M. Ujeviča, ki so še bolj povečali ugled in veljavo ne samo slovenske in hrvatske delegacije, ampak vseh Slovencev in Hrvatov in vse Jugoslavije. Zalo ui čudno, če nas je prišel v Le.vočo osebno vabit v goste slovaški vodit. Hlinka. Levočka občina nam je priredila svečano večerjo, ki so se je udeležili duhovski, vojaški in civilni dostojanstveniki. Pozdravil nas je celo predsednik levočkegn sodišču, po veri evangelik, ki jc bil tudi v pripravljalnem odboru za naš sprejem. Pri večerji se je odigral ganljiv prizor. Hrvat prof. dr. Petlič je napil vsem udeležencem, zlasli pa Poljakom in jih prosil, naj oproste Hrvatom, da so v svoji navdušenosti za razširjanje cirilometudijske ideje tako se potegovali za bodoči kongres. Ljubezen je zmagala nad umskimi razlogi poljsko delegacije. Objela sla so zastopnik poljske delegacije dr. Milcvvski in dr. Petlič; zadnja senca nesporazuma jo bila odstranjena; solze so marsikomu zaigrale v očeh, n Poljaki so obljubili za Zagreb zelo številno zastopstvo, Zelo prisrčna je bila ludi za- hvala dosedanjemu sekretarju prof. Krošlju. Proden smo zapustil i nu slo, smo si ogledali znamenitosti. Zakaj Levoča je slovaški Niirnberg. Škoda bi bilo zamudili priliko, saj ravno umet-nostnozgodovinski predmeti privabljajo v lo mesto vodno več tujcev. Zlasli slovita mostna hiša in j j župnijska cerkev, prostorna goiska stavba iz 13. stoletja s čudovito lepim oltarjem. Kip Matere Božje je delo slavnega poljskega umetnika Slvvosza, ki je ustvarjal svoje umetnine v Krakovu. Profesor levočke gimnazije nam jo mojstrsko objnsn-il umetnino z esleličnega in zgodovinskega stališča. Iz Levoče smo napravili preko Ponr.-ida izlet v Visoke Tatre. Z električno železnico smo se pripeljali tik pod vznožje Lomniclcega filitn 1800 m visoko. Pogostilo nas ie zdravilišči kat. dobrodelnega druSIva Ohr.ntas. Popoldne smo se odpeljali z električno železnico v štrbske plcso, odkoder smo uživali razgled pn severni Slovaški in nn Nizke Tatre. Severna Slovaška je povečana naša Gorenjska, le da je bolj posejana z zdravilišči, asfaltiranimi .cestami in železnicami, če so gorenjske planine divjo romantične, so Talre bolj nežno roman- j tične kakor bi jih izoblikovala mehka slovaška duša. ; Naslednjega dne jo bila jugoslovanska dele- j gacija gost insgra. Hlinke v Ružomberku, kjer I upravlja župnijo. Nismo ga poselili kol politika. , ampak smo se odzvali povabilu tako. kakor bi so vsaki drugi vplivni osebnosti. Spoznali smo. dn si je pridobil slovaška srca ne s svojimi duševnimi j sposobnostmi, ne s spretno in realno politiko, ne ! z denarjem in silo. ampak edino lo s čudovito dobroto in ljubeznijo do svojega Jjud tva. V Bratislavi smo ob slovesu prenočiti v dijaškem domu Svorndovu, kjer nam je msgr. dr. Fllkorn pripravil inlimno večerjo. Vračali smo s( s prepričanjem, da smo koristili Cerkvi, narodu, državi in vsemu slovunslvu. i Plavalno prvenstvo Slovenije Danes in jutri se predstavi prijateljem plavalnega sporla elita slovenskih plavačev. Nastopijo t; težki borbi za ponosni naslov Prvaka Slovenije . Borba za prva mesta bo izredno ostra, saj postavita oba kluba, Ilirija in Primorje šlevilno plavače skoro enakih kvalitet. Samo dva sla. ki trenulno nimata konkurence', Lauipretova in \Vil-lan. Vsi ostali tekmovalci so pa skoro enakovredni. Borba bo pa ludi radi tega zelo zanimiva, ker nastopijo izvenljubljanski tekmovalci. Etan iz Novega mesta in SK Kamnik iz Kamnika pošljeta svoje tekmovalce. 1'odzvezno prvenstvo je bilo prvotno določeno. da se bo vršilo v Mariboru Tamkaj pa niso znali cenili velikih žrtev, katere sla 'bolela doprUi nest i oba ljubljanska kluba. Tekmovanje v Mariboru bi pomenilo za ljubljanske klube, ki ima a vzorno kopališče doma, velike denarne žrtve. Niso pa gledali na denarno žrlev. Slo je samo zu propagando plavalnega sporla. Te gesie pa v Marii- ,ru niso razumeli iu niso prav za prav ničosar pripravili za tako važno tekmovanje. Radi lega ,ie b'la po 1/.veza v zadnjem hipu prinvrana presiti-vili lo tekmovanje na običajno mesto, v kopališče Ilirije. Pa ne samo tekmovalce, tudi za šievilne gledalce je dobro poskrbljeno. Tako za kopalce, kakor tudi za nekopalee je pripravljeno, da bo,t i lahko zašle I ovali potek zanimivega tekmovanja. Ker bo tekmovanje lako urejeno, da ne bodo nobenih predlekmovaijj. se bodo lahko ludi gledalci med odmori kopali. Določena ie ludi zelo majhna vstopnina, tako da bo vsakomur mogoč" prihiteli poglc lat našo mladino, kako tekmuje v najlepšem športu Program je zelo obširen in bodo same finalne ločko. Vsak klub sme pclnvili za vsako tačko samo štiri tekmovalce, odpadejo vsa pred < koio-vunju. Ilirija jo prijavila 53 tekmovalcev (82. moških in 21 žensk), Primorje 34 tekmovalcev (21 moških in 13 žensk), Kamnik 5 tekmovalcev (2 moška in 3 ženske). Klan pa 3 moške. Tekme so prično danes ob pol desetih d -poldne in ob treh popoldne. Ob islom času prično tekmovanje tudi v nedeljo. Program je misle-Ji.iji: Sobota dopoldne:. 50 m prosto juntarii, 50 m prosto juniorke, 100 m hrblno seniorji. 200 m prsno dame, skoki jantarjev, 100 m prsu.i iuniorji, štafeta 3 100 mešano juniorke, 100 in hrbtno dame, 1500 m prosto seniorji. Popoldne: 100 m hrbtno jmiioiji, 100 ni prsno juniorke, 100 m prosta seniorji. štafeta 3 X 100 mošauo seniorke. skoki juniork, 200 m prsno seniorji, 100 m prosto seniorke, 100 iu prosta junnrke, Waterpolo juniorji Ilirija : Primorje. Nedelja dopoldne: 50 m prost o iuniorji. I')!) m prs:'.o juniorke, 100 m pro .-i o seniorji. Štafeta 3 10 1 pro.-ilo seniorke. skoki »"iiiorjev s 5 m io to in ,-lolpa, skoki sehiork z deske, Slaicta 3 ' lou m mešano juniorji, štafeta 3 ; 10!) m meS-uio seniorji. Popoldne: 200 m prosto seniorji, PK) :ii hrblno juniorke, štafeta I 200 ni seniorji. I n m prosto seniorke. skoki scniork,s 5 in 10 m s'i i ;>, skoki seniorjev z deske, štafeta 4 y 100 m >•••'» juniorji, vvatarpolo seniorjev. Zadnja loči: i b> obenem tu li najbolj zauiniiva . De?avs*:a oS'tnpijoda na Ds:r'-;'u Dunaj, 2-1. jul. tg. Pri današnjih sporluih ivt-.-m.1h na deta ski olimpijadi na Dunaju so se >• finalu dosegli naslednji rezultati: Lahka atl.: Moški: Tek 400 m z /anrekami: t. Finec Lethoncn 37.7 s:k. Tek 25 km: 1. Finec Salmi t : 35 : 04. tek 10 km: 1. Finec i I aren 33 : 35 ,tck 100 m: I. Aagle/ Cubhl 10.8, troskok: 1. Finec Takkinnen 14 25 m, skok v višino: 1. Finec Lethinen in Norvežan !lo!i\' -,«-ii 1.80 m. švrdskn štafeta: I. Finska 2 • C-il.O. tek 1500 metrov; t. Nemec \Vagncr 4:01,3. 'ii ■!; :l. Finec Belgencn 41 m, žoga z zanko: I. hinei i r ov o v.\77 m. V deseterOboju lahke atletike i° /m-'.-d A- iri-jec Schenner, v peteroboiu pa Nc-mec ■>■■■■ -, " Ženska lahko atletika; skok v datirv;r i m ka Kchrt 4.08 in. kopje: I. Nemka Kroger 57.'53 u, angleška olimpijska štafeta: I. Nem; »m "•' 't s, i, V orodni telovadbi (sedmeroboi) i? voi • m I Npuoc ROdel, v šesteroboju pa Nemka Sfliero-•-. Nogo«.«t; Nemčija je porazila Madjarsko °;0 (2 ; o\. Avsp-i-ja Švico 8:1 (5:0), Poljska r\'ešt.'.-.lovn-kr. 3:2 (3:2), Belgija Francijo 5:0 (2:0). V pl.vnleh tekmah skozi Dunaj sta zmagala Dun:i5.-iita \'<'rn-- r in Schimmc rmaver, od žensk pa gdč. e! c in Schirnhirn. Pri kolesarski cestni iti Vi 10 ! ••. ~o zasedli prva tri mesta Avstrijci. Pri kdc.v.uvk; vožnji na 20 km je bil prvi Madjar Dnevna kronika f Gen. favn. Alojzij Tyhač V Pragi je dne 22. I. ni. umrl vpokojeni generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke g. Alojzij Tykač, v Ljubljani splošno znana in priljubljena osebnost. Alojzij TykaS je bil rojen 8. decembra 1881 v Čeških Lakovicah. Študiral je Irgovsko akademijo, nato pa s 17 leti vstopil v službo pri Zivnostenski banki na Dunaju. Ta banka je tedaj osnovala z večino delnic Ljubljansko kreditno banko ter je vanjo poslala mladega Tykača. S 23 leti je bil Tykač imenovan za podravnatelja zavoda, s 25 pa 1. 1900 že za ravnatelja zavoda. L. 1922. je poslal glavni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke in jo ostal na tem mestu do leta 1929., ko je zaradi bolezni (imel je jetiko) moral pustili lužbo. Zdravja je iskal v Opatiji, v Davosu, na Golniku, a ga ni našel. Zato je letos aprila stopil v pokoj in se preselil v Prago. Bil je strasten ljubitelj naših planin in pa Tatre, ki jo je po svoji vrnitvi na Češko večkrat obiskal. Pokojni Alozij Tykač ima mnogo zaslug pri organizaciji Ljubljanske kreditne banke, enega najmočnejših denarnih zavodov, dalje za nacionalizacijo Združenih papirnic Vevče.Goričane, Medvode ter sploh za slovensko industrijo. Odlična mesta je pokojnik zavzemal v mnogih narodnih društvih na Slovenskem. Za njim žaluje soproga Blanka, ki je po rodu Zagrebčanka in pa sin Fedor, ki študira pravo. Obenem pa žalujejo za njim prijatelji in vsi spoštovalci, ki jih je pokojnik imel obilo. Ohranjen mu bodi blag spomin, žalujočim preostalim pa naše sožalje. Opozorilo. Prosimo naše cenjene odjemalce, da izvolijo vzeti na znanje oravrlno cena čevljev štev.-vrsta 1675-63 za 50»5n ISO" (mesto Din 199 — kot je bilo oglašeno dne 16 Vil. t 1. Koledar Sobota, 25. julija: Jakob (Radoslav) st„ apostol. Osebne vesli = Umeščena sta bila včeraj, 24. jul. 1951: Janko Sušni k, župnik v Kolovratu, na župnijo Mengeš in Franc Učakar, kaplan na Blokah, na župnijo Kolovrat. Cerkveni vestnih Duhovne vaje za duhovnike v Domu so od 27.—31. julija. Ker je še prostor, se prijave še sprejemajo. — Vodstvo. Praznovanje sv. Jakoba v mestni župniji sv. Jakoba. Danes (sobota) zvečer ob 8 po Ave Mariji naznani slovesno zvonjenje praznovanje prihodnjega dne. Med zvonjenjeni bo cerkev znotraj vsa razsvetljena. V nedeljo (Jakobovo) se prično sv. tnaše ob 5. Ob 6 govor in sv. maša pred Najsvetejšim. Ob 10 govor in slovesna sv. maša. Zvečer ob 7 govor in slovesne litanije vseh svetnikov. Pri glavnih opravilih bo tudi darovanje za cerkvene potrebe. Osfcile vesti — Za pomoč pogorelcem vasi Nadlesk se je osnoval sledeči odbor: predsednik Škerbec Jakob, namestnik župana, tajnik Jernej Hafner, župnik, blagajnik Miloš Bencinu, odborniki Leou Schauta, nadupravitelj graščine Snežnik in pogorelca Janez Škerbec ter Franc Gregorič. — V po tel; so šli poročat župan in trije člani odbora g. banu in prosit pomoči. 22. julija se je vršila cenitev škode. Poskrbljeno je najnujnejše za življenje in zdravje ljudi in živine. Zavarovalnice (največ Vzajemna) že tri dni vrše popisovanje. Tukajšnje prebivalstvo bo pomagalo z blagom in delom: za živež, krmo in orodje se bodo naprosile bližnje občine; za denarno pomoč pa oblasti in vsakdo, ki bi mogel kaj žrtvovati nesrečnim pogorelcem. Darove za po-gorelce sprejema občinski urad v Starem trgu pri Rakeku, deli pa pomožni odbor. Pogorelcem samim je prepovedano nabirati darove. Zato naj ee vsakdo, ki bi se pojavil kot nadleški pogorelec, aretira in zapre, ker drugače ni mogoče zabraniti zlorabe tujih sleparjev. Pogorele! bodo imeli s čiščenjem svojih ruševin in vpostavljanjem svojih domov toliko dela, da' bi bilo uprav nečloveško, ako bi se jim potisnila beraška palica v roko. — Upamo, da bodo oblasti in tolikokrat izkazana da-l-ežljivost našega ljudstva tudi tem nesrečnikom omogočila, da pridejo čimprej pod svoje krove. — Občinski urad v Starem trgu. — Ljubljanska radio oddajna postaja opozarja vse svoje radio amaterje, kakor tudi prijatelje lepe glasbe, da bo prenašala danes otvoritveno predstavo tkzv. Salzburger-Festspielen in sicer Rossini-jervo opero »Seviljski brivec«, katero proizvajajo člani milanske »Scale pod vodstvom Arturja Lu-cona. Začetek ob 20. — Sodišča v Ljubljani in na deželi imajo po odredbi g. ministrskega predsednika do preklica uradne ure od >A<8 do <412 in od 16 do 18, ob sobotah lo od M8 do 13, ob nedeljah in praznikih od 9 do II. Vložišče je odprto ob delavnikih od '/,8 do 1412 in od 10 do 17, ob sobotah od K-8 do J/13, ob nedeljah in praznikih od 9 do 11. — Izlet ljubljanske sekcije Automobilskega kluba na Vršič. Kakor že javljeno, priredi tukajšnji Autoklub v nedeljo, dne 26. t. m. na praznik sv. Krištofa, zaščitnika vseh autoinobilistov celodnevni izlet na Vršič. Pri tej priliki se bo vršila na kraju izleta nn Vršiču samem prilično v opoldanskih urah blagoslovitev automobilov in automobilških plaket, kateri obred bo iz prijaznosti opravil g. pater Kazimir Zakrajšek. Vsled lega pozivamo vse člane, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, dn se odpeljejo iz Ljubljane v nedeljo v dopoldanskih urah, da jim bo mogoče prisostvovati lej intimni slavnosti. Nadalje se automobilisti naprošajo, da javijo radi pravočasne oskrbe Erjavčeve koče na Vršiču z okrepčili svojo udeležbo najkasneje do sobote, lo 12 opoldne tajništvu kluba! Kongresni trg 1/1. V tajništvu kluba so na razpolago posebne plakete z likom sv. Krištofa oziroma bodo dobili nutomobilisti nn željo te plakete, tudi pred blagoslovom na licu mesta. Cena plaketam je po kakovosti od ,50 Din dalje. Obenem se automobilisti, ki se ne nameravajo udeležiti izleta nn Vršič, opoznrjnjo. dn so jim nudi prilika blagoslovitve njihovih vozil tudi v Ljubljani in sicer v nedeljo dne 20. t. m. zjutraj med S in pol 9 pred cerkvijo sv. Krištofu na Dunajski cesti. — V prilogi »Službenih novin« št. 16,5 od 23. julija t. I. je objavljena Uredba o razporeditvi (nnzivanju) zvnničnikov I. iu 11. kategorije in slug (služileljev) dalje Pravilnik za izvršitev zakonu o likvidaciji agr. reforme na veleposestvih«, »Pravilnik o višini in načinu izplačevanja odškodnine za ekspropriirane gozdove«, »Pravilnik o postopanju z zemljišči, ki se nahajajo v coni mesta \ Pravilnik o prevažanju bolnikov, ki so oboleli na kužnih boleznih, z železnico", ' Pravilnik o tehničnem delu, ki se bo moralo izvršili na vele-posestvih po zakonu o likvidaciji agrarne reforme« in »Pravilnik o izvedbi finančnega dela zadevnega zakona potom priviligirane agrarne banke: in ::Naredba, s katero se določa, kdo ima pravico kaznovati potujočega, če zakrivi med vožnjo na železnici kak železniško-policijski prestopek«. — Ljubljanska Sekcija avtomobilskega kluba je prejela od cestnega nadzorstva v Novem mestu II. sporočilo, da se bodo j>ričela popravljalna dela na lesenih mostovih v Kostanjevici in sicer z dnem 29. t. m. katera bodo trajala predvidoma okrog 14 dni. Tovorni avtomobilni promet bo nn tej progi v tem času samo od časa do česa odpri, dočim bo vožnja z osebnimi avtomobili le nekoliko ovirana. — IzseJjeniški komisnrijnt v Zagrebu. Kn- menita ulica 15 poziva naslednike Rights Franka, pravilneje F. Riget, rodom iz Popovinice (najbrže Popinei ali Popoviči) ki je umrl v VVarvvichu, Ohio, Severna Amerika, da se javijo komisarijatu « svojim točnim naslovom in dokazi o sorodstvu z navedenim pokojnikom. — Pozor pred sleparjem! Neki, sicer že znani slepar, prodaja po lušah neko ničvredno mast proti kurjim očesom itd. Na lončku jc etiketa z imenom »Mignon«, a laže, da je to izdelek tvrdke R. Cotič iz šiške. Opozarjamo, da izdelek tvrdke Cotič uosi zaščitno znamko >Ra-dio Balzam« in na pokrovu ime tvrdke. Pazite na tc podatke, da se obvarujete škode, a sleparja izročite varnostni straži. — Strašilo neurje nad Hercegovino. V sredo popoldne je nad delom Hercegovine divjalo silno neurje s točo in viharjem. Toča je pobila 70 do 80 odstotkov vseh posevkov, škodo cenijo na tri milijone dinarjev. — V Zagrebu se osnuje produkcija zvočnih filmov. V Zagrebu se s pomočjo domačega kapitala dola na ustanovitvi podjetja za proizvajanje zvočnih filmov. Tonfilmska aparatura je že nabavljena in je pred nekaj dnevi dospela v Zagreb. V kratkem bodo pričeli s snemanjem prvega kratkega filma, ki bo 'pokazal zanimiv moliv iz zagrebške okolice. Zaenkrat so kot strokovno osebje "angažirali nekaj Dunajčanov dokler se domačini ne iz-vežbajo za to. — Priprave za proslavo desetletnice kral.jevnn.ja. kralja Aleksandra. Iz Subotice poročajo: V četrtek dopoldne se je v veliki dvorani mestne hiše vršila konferenca predstavnikov kulturnih iu dobrodelnih društev, da se sestavi program za svečanosii ob priliki 10 letnice kraljevanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Na konferenci je bil izbran odbor, se-stoječ iz 12 oseb, ki bo izdelal program svečanosii, ki se bodo vršile 10. in 17. avgusta. — Dalmatinski ribici v borbi z volkovi. Te dni so vas Novigrad pod Velebitom napadli volkovi, ki so se pritepli z Velebita. Preplavali so no-vigraški kanal in napadli vas. Raztrgali so 32 ovac. Na poti nazaj so jih, ko 60 plavali čez kanal, opazili novigradski ribiči in jih začeli zasledovati. Po dolgi borbi se jim je posrečilo, da so enega volka obvladali. Vrgli so mu okrog vratu zanjko, katero pa je dvakrat pregrizel. šele tretjič se jim je posrečilo, dn so ga zvezali in ubili. Med borbo jo volk vlekel s seboj ribiški čoln, čeprav so v tem veslali štirje močni veslači. — Pravkar jc izšel četrti zvezek »Heilige Sank Predigtskizzen ftlr dos ganze Kirchenjahr, lirsg. v. Gengler mit Burger, Obendorfer, Wolpert, Klas-sen. Zvezek vsebuje propovedi za 13. do 24. nedeljo po binkoštih, za praznik angela varuha, roženven-sko uedeljo, misijonsko nedeljo, za praznik Kristusa Kralja, Vseh svetnikov, Vernih duš, za nedeljo cerkvenega posvečevanja, zahvalno nedeljo in razne priložnostne govore. S tem zvezkom je zaključeno delo, ki tvori poleg praktičnih vrednot povsem nov tip propovedne literature in se odlikuje po jasnosti, resničnosti in nazornosti naravnost neizčrpne vsebine. Cena nevezanemu zvezku je 95 Din, veznnemu 124 Din. Knjign se dobi, kakor tudi prejšnji trije zvezki, v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Pristni dolenjski cviček iz Gadove peči dobite zmeraj v gostilni Černe, Zagreb, Radi- l čeva ulica I (tik Jelučičevega trga) v dvorišču. — Za poletne izlete vam nudi najbogatejšo izbiro proviantn velemesarija Slamič na Gospo-svetski cesti. — Pri bledi sivorumenkasti barvi kože. utrujenosti oči. slabem počutku, zmanjšani moči zn delo, žnlostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Frnnz-Josef«-grenčice. V zdravniški prnksi se uporablja »Franz-Joscf«-vodu največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. »Frnnz-Joscf«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijnh in špecerijskih trgovinah. Pravni nasveti Stroški cepljenja živali. I. N. K. Prašiče hočete dati cepiti proti rdečici. Živinozdravnik pa noče priti drugače, kakor da mu plačate avto oziroma pošljete ponj. Ali je ta zahteva upravičena? — Stroški za zaščitno in zdravilno cepljenje živali zadevajo lastnika, če se izvrši cepljenje na njegovo zahtevo. Živinozdravnik ima pravico za po-lovanje zahtevali vozilo, če imate nu razpolago drugo cenejše vozilo, kakor avto, pošljite ponj s tem. Državljanska izkaznica. A. U. T. Že pred več, kakor enim mesecem, ste zaprosili pri srezkeni načelstvu zn potrdilo o državljanstvu. Državljansko izkaznico rabite za inozemstvo. Kljub ponovni urgenci ne dobile rešitve. Kaj storiti? — Zakaj na prošnjo niste tekom enega meseca dobili potrdila o državljanstvu ali državljanske izkaznice, ne moremo vedeti. To boste zvedeli pri srezkeni načelstvu. Zdi se nam pa, da vaša prošnja ni bila opremljena z vsemi potrebnimi prilogami in sre. načelslvo vrši še poizvedbe o vas. Postopanje za izdnjo državljanske izkaznice je urejeno s točnimi predpisi, ki se jih mora držati lako prosilec, kakor -rezko načelslvo,, ki takšno izikaznico izda. Prošnja zn izdajo državljanske izkaznice mora ob-seguli: ime (rodbinsko in rojstno) poklic, stnnova-lišČe, dan, leto in kraj rojstva in domovinsko občino osebe, ki znhlevn izkaznico. Poleg lega mora prosilec navesti, kdaj in kako je pridobil držav- , Ijanstvo odnosno domoviustvo. Prosilčeve osebno Gospodarstvo HMELJAESKO ZBOROVANJE. Vse hmeljarje obveščamo, da se bo v nede- | ljo 2. avgusta t. 1. ob pol 9 predpoldne vršil v Roblekovi dvorani v Žalcu običajni shod hmeljarjev, pri katerem sc bo poročalo in razpravljalo: t. o svetovnem stanju hmeljskih nasadov, 2. o začetku obiranja hmelja, 3. o mez.di hmeljskim obi-ravcem, in 4. o slučajnostih. — Zborovanja se lahko udeleži vsak hmeljar. rt Zanimiva licitacija v Belgradu. Dne 16. t. m. se jc vršila v Belgradu pri ministrstvu financ, oddelek za davke, licitacija za dobavo ca. 19.300 vezanih glavnih davčnih knjig, katero delo bi zahtevalo okrog 25 vagonov papirja. Licitacija, ki se je vršila po strogih zakonskih predpisih, sc je udeležilo 6 interesentov, ki so stavili naslednje cene: Tiskarna »Prosvcta«, Belgrad za celotno naročilo 6,411.000 Din, Marčič i Jankovič, Belgrad, 5,827.000 Din, Tiskarna »Globus«, Belgrad, 5,170.000 Din, Štamparija »Vreme«, Belgrad, 5,126.000 Din, Ju-goslov. tiskarna, Ljubljana, 4,750.000, Knjigoveznica »Uzor«, Zagreb, pa za četrt naročila 1,034.415 Din. Z ozirom na to, da je tamošnja komisija proglasila licitacijo kot docela zakonito, ni dvoma, da se ne bi tokrat ooverilo to gromno delo tvrdkam v Zagrebu in Ljubljani kot najcenejšima ponudnikoma. Češkoslovaška ooštna hranilnica izkazuje za leto 1930 8,2 milj. Kč čistega dobička. (Čisti dobiček naše poštne hranilnice 35.3 milj. Din za leto 1930.) Pri tem je treba upoštevati, kako znatno jc večji promet na Češkoslovaškem. Kajti samo na čekovnih računih je znašal 242 milj. Kč. Borza Ljubljana, 24. julija. Denar V današnjem deviznem prometu so bili tečaji večinoma čvrstejši, edino Newyork in Trst sta bila slabejša. Promet je bil srednji. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst. Ljubljana. Amsterdam 2269.72—2276.56, Bruselj 785.29—787.65, Curih 1097.55—11C0.85, Dunaj 793.52—795.92, London 273.29—274.11, Newyork 5630.38—5647.38, Pariz 221.04—221.70, Praga 167.26 —167.76, Trst 294.96—295.86. Zagreb. Amsterdam 2269.72—2276.56, Dunaj 793.52—795.92, Bruselj 785.29-787.65, London 273.29—274.11. Milan 294.96—295.86, Newyork kabel 5641.38—5658.38, ček 5630.38—5647.38, Pariz 221.04—221.70, Praga 167.26—167.76, Curih 1097.55 —1100.85. — Skupni promet brez kompenzacij 10.4 milj. Din. Belgrad. Amsterdam 2269.72—2276.56, Bruselj 785.29-787.65, Curih 1097.55—1100.85, Dunaj 793.52—795.72, London 273.29-274.lt, Newyork 5630.38—56-17.38, Pariz 221.04—221.70, Praga 167.26 —167.76, Trst 294.96—295.85. Curih. Belgrad 9.09, Pariz 20.13, London 24.90, Ncwyork 513.87, Bruselj 71.65, Milan 26.875, Madrid 46.50, Amsterdam 206.90, Dunaj 72.27, Stock-holm 137.10, Oslo 136.95, Kopenhagen 136.95, Sofija 3.73, Praga 15.23, Varšava 17.55, Budimpešta 90.025, Atene 6.65, Carigrad 2.43, Bukarešta 3.05, Ilelsingfors 12.925. VREDNOSTNI PAPIRP Tendenca za državne papirje je bila tudi danes slaba in so tečaji ponovno popustili. Dolarski papirji se drže boljše in so ostali neizpremenjeni. Prometa je bilo znatno več kakor včeraj. Med bančnimi papirji so ostali tečaji Union in Jugo-baoke neizpremenjeni, zaključeni sta bili še Srbska in Zemaljska po neizpremenjenih tečajih. Industrijski papirji beležijo običajen zaključek v delnicah Drave po neizpremenjenem tečaju, dočim je osje-ška Šečerana popustila. Trboveljska je bila zaključena po 230. Ljubljana. 8% Bler. pos. 89 bi., 7% Bler. pos. 77 bi, Celjska pos. 150 d., Ljublj. kred. 120 d., Praštedionsf 950 d., Kred. zavod 195 d., Vevče 120 d., Stavbna 40 d., Ruše 145 d. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 82.50—84, agrarji 45—46 (45), vojna škoda ar. 359.50—360 (361, 360, 359.50), 8. 360 bl„ 12. 370—371 (374, 370, 372, 370.50), 8% Bler. pos. 85 50—87 (87). 7% Bler. pos. ar. 75—75.25, kasa 75—75.50 (75), T'„ pos. Drž. hip. b. 76 d„ b% begi. obv. 60—61.50. — Bančne delnice; Hrvatska 50—60, Kato.lička 33— 35, Poljo 53.50—55, Kreditna 121—126, Union 150 — 155 (150), Jugo 67—68 (67), Lj. kred. 120—123, Obrtna 36 d., Praštediona 957.50—965, Srbska 150.50—192 (191), Zemaljska 120—121 (120). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Guttmann 110 d., Slaveks 25 d., Slavonija 200 d., Danica 65—70, Pivara Sar. 210 d., Drava 235—236 (235), Šečerana Osjek 225—230 (225), Osj. ljev. 200 d., Brod. vag. 35—50, Union 55—65, Vevče 120 d., Jsis 45 bi., Ragusea 300 d., Oceania 190 d.. Jadr. plov. 160—520. Trboveljska 227.50—230 (230). Belgrad. Narodna banka 6.350 bi., 7% inv. pos. 83—84 (77.000), vojna škoda 359—360 (1001) kom.), 9. 363 d., 11. 374 (500 kom.), 12. 373.50— 375 (1700 kom.), begi. obv. 60.75 (200.000), 1% Bler. pos. 77 (1000). Notacije drž. papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 73—74. Newyork: 8% Bler. pos. 84—86, 7% Bler. pos. 73.25—75, 7% pos. DHB 70—74. Dunaj. Don. sav. jadr. 92,50, Wiener Bank-verein 14.30, Escompteges. 149, Živno 81.50, Union 17,45, Aussiger Chemische 119.50, Mundus 90, Al-pine 13.40, Trboveljska 27.05, Kranj ind. 44.50, Dinar notira na Dunaju (deviza) 12.5725. Žitni (rs Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca: ne. izpremenjena. Promet: pšenica 15 vagonov, koruza 18, oves 2, ječmen 1, moka 9 vagonov. Sombor. Pšenica: sr, nova 2% 164—165, slav. nova 79 kg 2% 163—165. Oves: bč., sr., ban. novi 152.50—157.50. Rž: bč. nova 152.50—157.50. Ječmen: bč., sr. novi kasa dupl. 110—115. Koruza: bč. 102.50—105, bč. julij 105—107.50, bč. ladja Donava 104—106. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 181 vag. podatke je treba redno ]>odpreli s priložitvijo do-ličnih listin, zlasti s krstnim (rojstnim) listom in s potrdilom o domovinstvu. Ko se je pristojno ob-lastvo prepričalo, da so priloženi dokumenti pravilni in da je prosilčeva identičnost nedvomno ugotovljena, izda državljansko izkaznico najkasneje v roku osmih dni. Če se rabi državljanska izkaznica v inozemstvu, mora biti opremljena z umetnikovo sliko. To izkaznico mora predložiti oblustvo, ki jo je izdalo, banski upravi v overovitev. Izdati državljansko izkaznico je pristojno ono občeupravno oblnstvo prve stopnje, v čigar območju je prosilčeva doniovinskn občina. — Po teh prepisih se morate torej ravnati, da dobite potrdita o državljanstvu. Da Vam bo POTOVANJE s parobrodom, autom, vlakom i. t. d. PRIJETNO vzemite seboj na pot 1 steklenico >ALGA« Vas obvaruje vfjfete slabosti! »ALGA« dobiva se povsod 1 steklenica Din 16 —. Radio Programi Kadio-LjubHana t Sobota. 25. julija: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Dr. Bajec: Slovensko pravorečje. 20 Prenos iz Salzburga, Rosini: Sevilski brivec. 22 Čas. napoved, dnevne vesti, šport. Nedelja. 26. julija: 9 Jože Krošl: O kmetski izobrazbi. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.30 Versko predavanje: Rerum novarum (P. dr. Angelik Tominec). 11 Salonski kvintet. 12 Čas, dnevne vesti. l-l Prenos proslave 100 letnice rojstva pisatelju Levstika iz Velikih Lašč. 15 Materi, recitira Danilo Gorinšek, član marib. nnr. gled. 16.30 Salonski kvintet. 20 Klavir, koncert gdč. Liže Fuehs, koncertne pianistke z Dunaja. 20.45 Samospevi g. Franca Deržaja. 21.15 Koncert ciIraškega terceia >Vesmu. 22 Čas, dnevne vesti. 22.15 Salon, kvintet. Drugi programi t Nedelja, 2(1. julija: Belgrad: 10 Prenos iz Saborne cerkve. 12.30 Opoldanski koncert. 18 Pevski zbor. 20 Vokalni koneert. 20.40 Violinski koncert. 21.40 Lep večer. 22.20 Plošče. 22.45 Ciganska glasba. - Zagreb: 11.30 Orkestralni koncert. 18 Koncert radio orkestra. 22 Lahka glasba. — Budapest: 10 Nabožna glasba. 16.15 Pevski zbor. 17.20 Ciganska glasba. 18.30 Orkestralni koncert. 19.45 Opereta, nato ciganska glasba. — Dunaj: 9.50 Orgle. 11.10 Simfonični orkester. 20 Pesmi in arije. 20.30 Vesel večer. 21.45 Večerna glasba. — Milan: 12.30 Pestra glasba. 20.45 »Zapravljivi sin . opera, Ponchielli. Oslo: 10.30 Cerkvena glasba. 13 Prouieuadni kon-| cert. 20.15 Orkestralni koncert. 22.05 Kabaret. Praga: 19.05 Koncert. 19.55 Poljudna glasba. 22.15 Orkestralni koneert. — l^ingeniierg: 19 Dunnj. 20 Preljubi Avguštin , opereta. — Rini: 21 Pester koncert. — Berlin: 20 Operetna glasba. 22.10 Plesna glasba. — Ka to vire: 10.15 Nabožna glasba. 12.10 Plošče. 13.20 Glasba. 20.15 Koncert. 22.30 Vokalni koncert. 23 Lahka in plesna glasba. Toulouse: 12.45 Nabožna glasba. 20.30 Violinski koncert. 22.40 Koncert. 23.30 Dunajski orkester. Stnttgart: 11.15 Opoldanski koncert. 13.1-5 Z dežele. 20 Koncert. 21 Groteske iu anekdote. 22 Dijaške pestni. 22,35 Plesna glasba. BUH0V3 iia gaiirova drva goriva drva kupujem Ponudbe na Visim »pilzfr Zagreb, Danič'čeva ulica 9 | GOSTILNA PRI »AMERIKANCU«, LJUBLJANA Florijanska ulica 20. ! POZOR! ZNIŽANJE CEN VINU! Vsled ugodnega nakupa sva znižala cene vinu: | bizeljsko, rdeče 10 Din, Turški vrh, Mozler, belo 10 Din, rdeče z Gadove peči 14 Din, Zavričan, belo 16 Din, Zigmundov Šampon iz Jeruzalema 20 Din, Marinkov Bermet, bel 36 Din. — Črno in belo pivo v vrčkih. — Prvovrstna domača kuhinja, gorka in mrzla jedila po nizkih cenah. — Tujske sobe od 15 Din naprej. Se vljudno priporočata MARIJA in RUDOLF SKULJ. VI. st. 8754-31-1. Bazelas Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje oddajo vseh del za napravo malega kioska ua Dunajski cesti. Potrebne podatke za ponudbe dobijo interesenti med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu. Ponudbe je vložiti do 29. julija 1931. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 24. julija 1931. Zahvala Potrti po težki izgubi naše dobre drage mame, stare mamice in tašče, gospe Kristine Bayer roj. Vidi c vdov. Dečman se iskreno zahvaljujemo čč. duhovščini, vsem sorodnikom in prijateljem, ki so spremili drago pokojnico na zadnji poti, vsem darovalcem lepega cvetja in vsem tistim, ki so med boleznijo in ob smrti sočuvstvovali z nami. Sv. maša zadušnica bo brana v sredo 29. julija ob 7 v farni cerkvi Sv. Petra. V Ljubljani, dne 25. julija 1931. RODBINA ANTON DEČMAN-OVA. Pota bele in rdeče spionaze V Varšavi so te dni po naglem sodstvu ustrelili poljskega generalštalmega majorja Penikovskega. Ruski vojaški ataše polkovnik Bogoboj je v megleni noči z avtomobilom še pravočasno pobegnil v Gdansk ... Kako je bivši ruski kozaški častnik Peter Demkowski postal major v poljskem generalnem štabu, je zaenkrat še uganka. V ruski meščanski vojni je služil v Denikinovi belo-gardistični armadi, ki nikakor ni bila naklonjena Poljski, marveč je hotela obnoviti staro carstvo neokrnjeno. A na vsak način so se •detle neke niti med belogardističnimi krogi Nadškof Pierre Ciriari. papeški nuncij v Pragi. in poljskim vohunskim uradom, in Demkovv-ski je lepega dne sedel kot poljski stotnik v poljskem generalnem štabu v Varšavi in bil kmalu nato zaradi svoje sposobnosti povišan v majorja. Toda tudi tu so se pletle neke niti med belogardističnimi emigrantskimi krožki in volumsko službo rdeče armade. Sovjetsko-ruski polkovnik Bogoboj n. pr. je služil nekoč kot priprost matroz v ruski vzhodno morski mornarici; ob odločilnem boljševiškem mornariškem puču v Kronstadtu je bil eden izmed njegovih voditeljev. Resneje je bil v tesnili stikih s tistimi tajnimi poslanci, ki so pripravljali drugi kronstadtski ptič, ki naj bi bil I. 1921, zopet z bojnih ladij, zrušil sovjetski režim. Toda v zadnjem trenutku je Bogoboj vse svoje sozarotnike izdal Ceki. Pripovedujejo, da je stal poleg, ko so čekisti po vrsti, drugega za drugim obesili njegove tovariše. Par let nato je Bogoboj postal vojaški ataše v Varšavi. Majorja Demkowskega so aretirali v trenutku, ko je na prometnem cestnem vogalu izstopil iz avtomobila polkovnika Bogo-boja... V prvi zmedi je potegnil polkovniku iz rok aktovko, katero mu je bil po vsej priliki pravkar izročil. In ruski polkovnik v civdu je besno zahteval, naj njegovega spremljevalca izpuste, kajti on da je diplomat in da se kot tak lahko izkaže. Poljski policaji so prosili za izkaze, j i ti z zanimanjem pregledali in dali potem ruskemu polkovniku prosto pot. Poljskega majorja pa so vzeli s seboj in 30 ur na to je bil Demkowski naglosodno ustreljen. Prav tedaj so v Varšavi aretirali znanega poljskega lahkoživca, ki ie veljal za zelo sposobnega inženerja in se bit ravnokar vrnil z enega svojih pogostih potovanj na Angleško. V Londonu je bil vzbudil sum zaradi svojega prevelikega zanimanja za neko tovarno orožja. Angleška policija je dala poljski primeren migljaj in le-ta je potem ugotovila, da je inžener delal na eni strani za poljski generalni štab, na drugi strani se je pa po svojih potovanjih na Angleško t«i sestajal z ruskim vojaškim atašejem. Tako ■■><> dali angleški kriminalisti pobudo, da so se odkrile zveze sovjetske špionaže z njenimi plačanci v poljskem generalnem štabu. Pokrajina na Franc Jožefovi deželi v Severnem Ledenem morju. S 9fZeppelma" v stratosfero Na Zeppelinovi« poizkusni vožnji dne 22. t. m. je bil posebno zanimiv preizkus stratosferskega balona. Za ta balon so napravili na dnu »Zeppelina« poseben zaklop. Skozi ta zaklop spuščajo nizdol balon, na katerem se nahajajo registrirni aparati in pritežje. Ko se nahaja balon približno 150 metrov pod zrakoplovom, se z njega avtomatično odloči pritežje in balon se začne nato dvigati v neomejene j višine. Balon ima 2X m v premeru in ga napolnijo iz »Zeppeiinovih« zalog z vodikom. Ko je balon trdo napet, odpro zaklop na »Zeppeli-novem« dnu in izpuste skozi odprtino najprej pritežje, potem »guillotino«, to je napravo, ki samotvorno prereže motvoz, s katerim je pritrjeno pritežje (balast), in slednjič balon sam. Na poizkušnji vožnji se je poizkus z balonom popolnoma posrečil. Ko je odpadlo pritežje, se je začel balon dvigati ter vzplnl mimo »Zeppelina« v sinje višave, kjer je gledalcem kmalu izginil izpred oči. V tem je pa začela na »Zeppelinu« delovati radiopostaja, ki je točno prejemala naznanila registrirnih instrumentov na stratosferskem balonu o zračnem pritisku, zračni vlagi in toploti plasti, skozi katere se je balon dvigal. Vse je najtočneje delovalo. Ko je bil balon približno 14.000 metrov visoko, torej v stratosferi, so naznanila izne-nada prenehala: balon je najbrž počil. Vsak stratosferski merilni aparat stane 12.000 mark, balon sam pa 150 mark; aparat in balon sta seveda vsakokrat izgubljena. — Upati je, da se bo ta izguba kasneje v preko-oceanskem zračnem prometu obilo izplačala. Medvedi naoodli ehspediciio na Andreejevem grobu Mati In hčere v šolski klopi. Na Turškem z vso strogostjo uvajajo latinico, ki sc jc morajo \ posebni a tečajih učiti ludi odraščeni. Tako sede često inati iu ličcrc v taistih šolskih klopeh. Zanimivi novi filmi Tc dni sc je vrnila s Kamčatke v Ljenin-grad filmska ekspcdicija, ki jo je vodil režiser Litvinov. Napravili so štiri filme: »Tumga« — iz Življenja Korzakov; »Lovci na jelene« — iz življenja Lamutov, »Neznana dežela« in »Vstajajoči poluotok« (Kainčatka). Litvinov odide šc letos na Daljni Vzhod, da napravi barvasti film iz življenja Kitajcev, ki bo imel naslov: Fmi-granti iz dežeie cvetja. Švedska arktična skupina prof. Ahlmana. ki se mudi tačas nn otoku Gillis, je dovršila eno svojih nalog: na mestu, kjer so našli lani trupla raziskovalca Andrčeju in njegovih tovarišev, ki so umrli ondi junaške smrti pred 33 leti, ko so skušali prodreti na severni tečaj, jc postavila nagrobni spomenik. Spomenik ima obliko bronastega križa, v katerega vznožju so vrezana imena raziskovalcev. Podstavek jc iz železobetona in so ga pripeljali s seboj iz švedske. Po opravljenih delili so člani ekspedicije pokleknili in zapeli himno. Sredi petja jih je zmotila čreda belili medvedov in jih napadla. Možje so morali skočiti na noge in zgrabiti puške, da sc branijo pred zvermi, j Ustrelili so štiri medvede. — Ker so postajale I razpoke v ledu vedno večje, sc je ekspcdicija preselila na otok Vietoria, da nadaljuje svoja topografična dela o teli predelih. Poštni golob, ki je zmagal na veliki tekmi llnr-vrich-Berlin. Zmagal je razdaljo 850 km v 8'/« ure; letel je torej s poprečno brzino 100 km na uro, kar zu goloba ni karsibodi. Konec roparskih strahova cev Sprevod velikanov v Bruslju, ki sc vrši vsako leto nu narodni praznik. Nu čelu koraku bruseljski župan. Rekordi - znamenje časa Kmetske naselbine v Litvi jc dolgo časa plenila in strahovala številna roparska tolpa. Slednjič so s pomočjo vojaških čet ujeli 12 roparjev. Vojaško sodišče je štiri roparje obsodilo nn smrt. ostale 1111 dolgoletno ječo. Ker jo državni predsednik odklonil pomiloščenje, so; roparje 23. t. m. ponoči v Kovvnu ustrelili. Bolj ko so ljudje notranje ločeni med seboj in osamljeni, bolj zunanje silijo v družbo, v javnost, kakor bi jih bilo strah, da ne bi jih svet pozabil in pustil na svojem potu kje za seboj. Odtod hlepenje po rekordih, če še tako nezmiselnih, da le pride ime v liste, v javnost. Tako je neki ameriški milijonar pokril vso vodno površino svojega ribnika z oranžami in potem v njem priredil plavalne tekme. — Po ameriških mestih tekmujejo v trajnem plesu: pari plešejo neprestano cele dneve in noči, dokler se plesalka ali plesalec ne onesvesti. — Na neki telovadni prireditvi so morali lahki atleti zajtrkovati stoje na eni roki. — Nekdo je sprejel stavo, da bo grahovo zrno z nosom rinil na goro, hodeč po vseh štirih. — Dva berlinska natakarja sta šla v fraku peš v Ženevo, da sta sporočila tamkajšnjim tovarišem pozdrave nemških gostilniškili uslužbencev. — V Char-iottenburgu je neki čevljar popil v 10 minutah 75 jajc (stari rekord je bil: 74 jajc v 12 minutah). — Ameriška šolska mladina se peha za rekordi, kdo bo dlje presedel na drevesu, odraščeni Američani pa hodijo za stavo sedet na vrh zastavnih drogov: John Pearsye je prvi sedel na takem drogu 15 dni, a ga je kmalu posekal Kelley, ki je vztrajal na drogu celili 49 dni in eno uro in tako postavil nov rekord. — Norost izbiranja raznih «miss»: miss Avstrija, miss Francija itd. pa lepotne tekme dojenčkov so našle svoj višek v lepotnih tekmah moških. Te tekme se sedaj vrše v Ameriki, a nagrado dobi -caveman» — divji mož, naraven fant, hrust, ki se mu kultura čim manj pozna. Tak je sedaj moški «ideal ameriškega ženstva. V dnevnem dov-tipu se to izraža tako: Na sliki je gorili podobno bitje, ki odnaša moderno punčaro; besedilo pod sliko slove: »... kako zanimivo, naposled uropana! Ali: Cavenian kot zakonski mož.« Na sliki vidimo sobo, v kateri leži vse pohištvo navzkriž, zavese so raztrgane, zrcala razbita. Mlada ženica pa sedi na stolu vsa obvezana, a vendar dobre volje in iiiti praviti prijateljici, ki jo je prišla obiskat: »Ali, Kitty, naravnost zlat je bil v svojem besu. Prekrasno je močan!« — Pravijo, da je ccavemau:- tudi že v Evropi geslo. Prošnji p®sš japonskih invalidov 25 japonskih vojnih invalidov, ki po zu-konu nimajo pravice do podpore, je začelo v bližini groba cesarja Meiji z 72 dnevnim proš-njim postom. Ubogi pohabljenci vztrajajo na prostem kljub dežju in trdno upajo, da duh pokojnega cesarju ne bo prezrl njihove prošnje in jim bo poslal pomoč. Šest se jih jc od slubo-sti onesvestilo in so jih odnesli, drugi vztrajajo. Na kolodvoru. »Odkrito povem, ljubi nečak, da se mi zdi to že nezaslišano! Komaj sem stopil z vlaka, pa me že cukaš za denar!« — »Toda stric, ne pozabi, da je imel tvoj vlak 20 niinut zamude!« General Calles, bivši mehiški državni predsednik. ki je imenovan za guvernerja mehiške državne banke z diktatorskimi pooblastili nad upravo in vsem javnim denarstvom. Pteč-p azivec v londonskem zoo-u londonski Zoo je prejel te dni eno naj-redkejših ptic: oatzia, ki jc pol- ptica pol plu-zivec. Zdi se, da je to edini zastopnik tovrstnih živali, ki so živele v prazgodovinski dobi. Ko doraste, je zelo podoben majhnemu pavu, toda goli mladiči imajo podobo plezavcev. Na vsaki peroti imajo po dva ostra kremplja; če preti nevarnost, se vržejo iz gnezda v spodaj tekočo reko, ko pa nevarnost mine, splezajo s pomočjo krempljev na perotih nazaj na drevo in v gnezdo. Stari imajo izredno močan kljun in ogromno golšo. Letajo zelo okorno; glas je podoben pavjemu. Francoski konj »Yarlas«, ki jo zmagal na mednarodnih lovskih dirkali \ Kiirlshorstu pri Berlinu in zaslužil nagrado 30.000 mark ali okroglo 400.000 Din. Njegov jookev kallev velja zu enega najboljših jezdecev v Franciji. Angl. pczriamenš odklonit stersiizac&lo prop®Uc Angleška spodnja zbornica je s 167 proti 89 glasovom odklonila predlog laburističnega poslanca, da bi se smela pri kakorkoli propalih osebah obojega spola z operacijo preprečiti rodovitnost. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-so Din ali vsaka beseda SO par. NajmanjSi oglas • 5 Dfn. Oglasi nad devet vrstic se računajo viSe. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo Več pleskarskih pomočnikov, samo prvovrstne moči, takoj sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8305. Šofer za avtotaksi, s kavcijo, se takoj sprejme event. se proda avto. Naslov v upravi pod št. 8235. Prodajalka t. dežele se takoj sprejme v trgovino stekla; tudi začetnica, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slov.« Maribor. Trgovina r. mešanim blagom sprejme zdravega vajenca s predpisano šolsko izobrazbo, poštenih staršev. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Zanesljiv« št. 8325. Perfektno kuharico samostojno, pridno in pošteno, sprejmem za takoj ali september. Naslov v oglasnem oddelku »Slo venca« pod št, 8342. Zobozdravnik sprejme mlado gospodič no s primerno predizo-brazbo v svrho izvežba-nja kot instrumentarko. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Instrumen-tarka« it. 8307. Vajenca za mesarsko obrt, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem. Prednost imajo kmečki sinovi. — Bernik Ivan, mesar, Jesenice. II j Auto »Peugeot« II < poltovorni, s kabino, \ II j izredno dobrem stanju — Boljša gospodična napro*a' vsled zman>ša išče mesto gospodinje, kuharice ali hišne. Gre tudi k otrokom, boljši rodbini, starejšemu go-podu ali starejši dami. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samostojna in dobra gospodinja« št. 8344. Šofer 28 let star, neoženjen, z dobrim priporočljivim iz-pričcvalom, vešč vodstva v vseh kmetijskih panogah — želi po možnosti stalno službo kje v Slo veniji. Naslov v Slovenca« pod št. 8309. Hiša naprodaj v Stožicah za nizko ceuo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8232, Posestvo obsegajoče 97 oralov, 1 stanovanjsko hišo, 2 gospodarski poslopji, naprodaj. Cena 150.000 Din. Anton Tramšek — Slov. Bistrica. Naprodaj hiša 11,3 ,?nnnZ?VP £V, 2 in 3 sobe se ta-lje, travniki" gozd," vse "v J"»i oddajo v Novem najboljšem stanju, z elek- Udmatu in Stožicah. Na- Pohištvo priprosto in najmodernejše Vatnuudi vrdka po izredno nizki ceni KRE6AR IIM SINOVA št.Vid nad Ljubljann — nasproti kolodvor« Uradnik?, trgovci, rokodelci in ostali! Ako Vam je potreben kak razred gimnazije, za spremembo svoje službe, morete v kratkem času, ne da bi zapustili svoje mesto, potom dopisovanja s šolo „HAJDUKOVIČ" položiti toliko razredov kolikor Vam je potrebnih. — Podrobna pojasnila daje in vpisuje vsak dan I). Popovlč, Kajiuakta-lanska (|>reje Ivkovičeva) ul št. 58, Beograd VII Telefon 882. (do Borovega parka). slov v upravi Slovenca« I pod št. 8237. Opremljena soba s posebnim vhodom, sredi i mesta, se odda. Naslov v upravi SI.« pod št. 8300. Stanovanje z balkonom, 2 sob, kuhinje in pritiklin, takoj oddam inirni stranki. Naslov 1 pove uprava »Slovenca« pod St. 8343. Meblirano stanovanje i se odda s 15. avgustom manjši družini radi selitve. Vprašati Stražiftče pri Kranju 94. ♦ Roditeljem dijakov privatnik in rednih! Dijakom srednjih šol! Šola »Hajdukovič«, ki je angažirala samo strokovne profesorje, opozarja vse roditelje, katerih otroci so v šoli zamudili eno leto, bodisi da morajo ponavljali razred ali da so izgubili pravico za nadaljnje šolanje, da jih takoj vpišejo v to šolo, ki bo sigurno nadomestila izgubljena leta. V šoli se nahaja penzionat pod strogim nadzorstvom profesorjev. Cene zmerne, za revnejše znaten popust. Šola ima tudi dopisna predavanja za uradnike in druge, katerim nc dopušča delo, da bi zapustili svoje stanovanje. Podrobna pojasnila daje in vpisuje vsak dan D. Popovič, Kajmak-čalanska (preje Ivkovičcva) ulica št. 58, Beograd VII. Telefon 882 (do Borovega parka). Čnmernikovn šoferska šola Liubliana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana ProsncKt šl lf> zasloni Pišite oonil Gojko Pipenbachcr konccsijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvctska cesta št. 12. - Zahtevajte informacijo. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na, L Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Prihodnji redni tečaj 1. avgusta. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana • Šelenburgova ulica b. II. nadstr. KruSno moko in rženo moka »edno itcJo. kopito zel« ugodno prt A. VOLK, LJUBLJANA Kealirta cesta i*. Citajte in širite »Slovenca«! Pri bolezni želodca, črev slabi nrebavi in hemiroidih jemljite tudi Vi «FIGOL». • l/GOL* osvežuje m čisti kri Dobiva se v vsaki lekarni, po pošti pa ga razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr. Serne/u', Dubrovnik 2/44, 3 stekl s poštnino 105 Din, S steklenic 245 Din. I steklenica 40 Din. Kopalne čepice od 8 Din naprej dobite pri »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19. Poštna naročila točna. Teletina po 14, 16 in 18 Din za kg na stojnici mesarja Antona Zajca, Vodnikov trg. FOTOAPARATE" svetovnih tvrdk Zeiss-lkon Kodenstock. VoigtliinJer, Welta, Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovanska knj iuarna v Ljubljani. — Zahtevajte conik! — Stran 7. Jabolka in hruške prima, namizne, kilogram t Din franko kraj naročnika, po 25 kg razpoiilja G. Drechsler, Tuzla — Bosna. ifiurfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim i csom CLAVKN je mast Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča ri. URNJAH !eh«rniir -- Varujto se potvorb "o .s -'C oi S - ^ -c J c sI« s iellse 3 je ca = C c — -v, l. — e— 0 ;/) 20 m o Ul — N ® •• r»-.- a- c jO „ >71 1 iN? G M-. S h c ^ ; M > a. .C, > - a ~ I Q *r. (O o O -JN A — G C C -ji ^T o n G -)■ T- g =3* g c a ^ > 5§B I Otfrid v. Hanstein: *J8 Strahotno potovanje no luno Korus je pregledoval nogo. >Noga jo žo vsa vneta. > Odrezati bi jo morala.« Korus je bil med svetovno vojno kot cisto mlad fant pomočnik po lazaretih. Storila sta, kolikor sla mogla, izrezala uničeno staničje in nogo obvezala. Nato pa sta tudi sama, do smrti utrujena, omagala in dolgo časa spala. Ko sta se prebudila, je Američan ležal in z odprtimi očmi lahno ječal. Kako Vam jc, Ali Right?<: : Strašno me boli noga, kaj me je pa doletelo? Padli sto in se Vam je umetna koža pretrgala. Bom moral umreti? ■ Gotovo ne, saj je prijatelj Korus cel zdravnik. Vodik iniate?<; Vem. kje ga lahko dobim.< Egonu so jo zdelo primerno tako odgovoriti, da bi ga pomiril. In potem se odpeljemo domov, kajneda? >Seveda.« In jaz Vam še pomagati no morem! Kmalu so moramo odpeljati, saj veste, da ne bi bil raci ob nogo. In doktor Hastings v Frisku —« Korus in jaz pojdeva še danes po vodik. Američan ni imel vročice in je govoril zopet pametno. Bilo jc, kakor da je boleča rana njegovo misli zbrala. Jedel in pil jo z njima, nato pa jo Egon vstal: Po vodik bom šol, Vi morate streči bolniku. Nataknil si je čelado in stopil skozi vrata. Zop t ista strašna pokrajina. Premišljeval je. Kam na i sire iskat. Gotovo je na mesecu bil vodik, toda kje? Potoval jo v drugo smer. Cele uro je hodil, to pot čisto sam. Led, povsod sani led! Tako trd led, da mu je še celo tam, kjer je bil podoben zmrzlemu snegu, drobil sekiro, če jo poskušal košček odsekali. Sodel je. Razumljivo je bilo, da je led bil tako trd. Čeprav solnce mesečnega ledu ni moglo popolnoma staliti, se je pa poti štirinajstdnevnim neprestanim žarom mesečnega dne nekoliko zmehčal, zdaj je bil pa radi mraza od dne do dne bolj strjen in bolj trd. Egon jo razmišljal, čemu naj bi še dalje iskal? Zdrobil si je sekiro celo na lak ili mestih, kjer je bil gotovo sneg. Treba bo ptič samo čakati, da mine mesečna noč. Torej še dvanajst tlni! Strašna misel! Kabina ni več imela okna, z lučjo so morali zelo varčevati. Akumulator nikakor ni zadostoval za celih dvanajst dni, potrebovali so pa električno silo in toploto tudi za povratek. V kabini jo bolnik, ki se mu utegne rana na nogi sprevreči v smrt, ali pa ga nenadno zopet napade blaznost in besnost! Tako je Egon samcat sedel na ledu in tuhtal, ni pa izgubil poguma. Nasprotno: trda, odločna poteza mu jo legla okrog ust. Ponovil jo vse doživljaje sam pri sebi. Našel je kisik in vodik, tlasi vodik ni bil čist, če ga je pa vsaj takega dobil, se gotovo nekje nahaja tudi brez primesi. Vstal jo in šol proti domu. Bilo jo zdaj tako vseeno, morali bodo pač počakati, da zopot posije solnce in so sneg zmehča. Živeža so pa imeli. Potoval je zopet nekaj ur. Po svojih računih bi bil moral že zdavnaj raketo zagledati. Toda kadarkoli jo priplezal na kak vrli. vedno ie zopet uzrl eno- lična žrela, velika in majhna, po raketi pa ni bilo ne duha ne sluha. Prav počasi mu jo strah lezel v kosti. Obhajala ga je zona. dn se je začel potiti. Zopet je z velikimi skoki planil naprej. Splezal je na visoko goro, hitel tako, da mu je vkljub manjšemu naporu žila divje utripala, ozrl se naokoli: žrela, goro v rumonkljati zemeljski luči, o raketi ne sledu! Z grozo je spoznal: Zašel je, izgubil so jo iu jo popolnoma sam na vsem prostranem mesecu! Istočasno |w so ga tudi moči docela zapustile. Korus jo sedel v raketi, Američan ležal na tleli. Bolnika je napadla huda mrzlica in ga stresala. Zdaj je ječal od bolečin, zdaj trepetal od mraza, nato pa spet bledel neumnosti. Korus je bil mlad, pot in dvajset let star, vesel, prešeren človek, ki je komaj kdaj mislil na resnobo življenja. Zato ga je jx>stalo strah. Pogledal jo na uro. V potih urah bi so moral ligon vrniti, zdaj jih je preteklo šcsl! Morda so jo | i zamudil, morda je našel vodik in težko nosi. Korus so jo šiloma krotil in skrbel za bolniku. Osem ur! In Egona še zdaj ni nazaj! Američanu je tlal Korus krepko dozo kinina. ki mu je vročico zmanjšal in se jc zdaj pogreznil v nemirno spanje. Mladi Nemec ni več str pol v kabini. Nataknil si je kisikovo čelado iti šel ven. Vse jo bilo mirno, lo žolta zemeljska luč se je razlivala po prostranih, mrtvih mesečnih urobljah. javljamo tužno vest, da je dne 22. i. m. v Pragi umrl gospod Ljubljanska kreditna banka javlja tužno vest, da je njen upravni svetnik in generalni ravnatelj v pokoju gospod upravni svetnik in generalni ravnateSj Ljubljanske kreditne banke v p. po dolgi mučni bolezni dne 22. t. m. v Pragi umrl. Blagopokojni je od prvih po-četkov našega zavoda sodeloval na vodilnem mestu in si je pridobi! neminljive zasluge za njegov razvoj. Ohranili mu bodemo trajen hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 24. julija 1931. Za zavod velezaslužnemu blagemu predstojniku, ki si je pridobil s svojo tovariško vnemo za dobrobit uradništva nevenljivezasluge, bodemo ohranili trajno hvaležnost. V Ljubljani, dne 24. julija 1931. Ravnateljstvo in uradništvo Ljubljanske kreditne banke. Upravni svet in nadzorstvo prpir Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani javljajo tužno vest, da je dne 22. julija 1951 umrl v Pragi dolgoletni član njihovega upravnega sveta, gospod „Slavija" Jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubij«ni naznanja tužno vest, da )e njen soustanovitelj in dolgoletni upravni svelnik, gospod upravni svetnik in generalni direktor Ljubljanske kreditne banke v p. Mnogo prerano umrlemu bla-gopokojniku ohranimo kot soustanovitelju nase družbe neminljiv in trajen spomin. V Ljubljani, 24. julija 1931. upravni svetnik in gerersln; direk or Ljubljanske kreditne ban? e v p. dne 22. t. m. po daljši bolezni v Pragi umrl. Blagopokojnega, ki si je pridobil za razmah našega zavoda trajne zasluge, bodemo ohranili v hvaležnem spominu. Upravni svet Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel (efc. Izdaiuteij Ivan Kakuvec. Urednik: l>r. Alojzij Kuhar.