Književnost. Karten-Skizzen fllr das 5. Schnljabr. — Tako se zove zbirka 13 zeinljevidnili obriskov, katere je založil J. Kunstner v Česki Lipi. Za 20 noveev dobiš prepotiebno učilo pri zemljepisnem pouku za 4. oziroma 5. razred. Naš učni načrt zahteva že za 3. razred ,vaje v branji na zemljevidu". Da pa razume učenec zemljepisna znamenja, je najbolje, da se uče učenci polagoma sami izdelovati zeinljevide. Ti izdelki so pa — kakor vemo — borni, kar je umevno, ker nimajo učenci potrebne ročnosti v risanji, nimajo nikake zaslombe, ker jiin napravlja risanje poludnevnikov in vzporednikov mnogo težav. Taki nedostatno izdelani zemljevidi ne dosezajo svojega pravega smotra, ker ne vtiskajo otroškemu umu pravih podob dotienih dežel. Da bi se učenci uspešneje vadili v kartografiji, priporočamo to po strokovnjaku pregledano zbirko obriskov. Tiskane so saino meje teli dežel in sicer bledo višnjevo. Naloga učencem bi bila, prevleči meje, potem bi bilo zaznamovati gorovje in vodovje — končno določiti mesta. Ker so torej ti obriski nepopisani, bi se labko tudi na naših slovenskib šolah rabili. Obris kranjske dežele se nam zdi malo majhen. Ko bi se narisala Kranjska morebiti brez Primorja in ko bi založuik inogel prepustiti za isto ceno 13 obriskov samo Kranjske ali kake druge dežele, bi izvestno ustregel večini učiteljskih tovarišev, ker bi se s tem pospešil po naših tri- in večrazrednicah zemljepisni pouk in olajšalo uciteljem težavno delo. I. K. Letno poročilo o deželni vinarski, sadjarski iu poljedelski šoli na (Jrinu pri Rudolforeni za šolsko in gospodarsko loto 1888/9. — Ta poljedelska šola, kateio poznajo ie nekateri tovariši, štela je v preteklem šolskem letu 13 prvoletnikov in S drugoletnikov. Za tekoče .šolsko leto se je pa oglasilo 14 novih učencev, katere poučujejo gg. vodja Kihard Dolenec, adjunkt Viljein Rohrmann, učitelj Jernej Črne. Kot pomožni učitelji pa delujejo na tej šoli gg. dr. Jos. Marinko, (krščanski nauk) c. k. okrajni živinozdravnik Otmar Skale (živinozdravilstvo) in o. Otokar Aleš (petje brezplačno). Šolsko leto je razdeljeno na dva tečaja in sicer zimski, tiajajoč od 3. listopada do konca malega travna, poletni pa od konca malega travna do listopada. V zimskem tečaji imajo prvoletniki 27 ur teoretičnega pouka, v poletnem 21, drugoletniki pa v zimskem 26, v poletnem pa 20 ur. Popoludnevi v poletnem tečaji so odmerjeni delu na prostem. 1'redpisani so pa učencern sledeči predmeti: krščanski nauk, slovenščina, nemščina (neobligatnoj, računstvo, geometrija, flzika, kemija, zemljepisje, živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo, poljedelstvo, trtarstvo, čebelarstvo, zelenjarstvo in risanje. V drugem tečaji pa na novo: živinarstvo, živinozdravilstvo, rastlinarstvo, sadjarstvo, gospodarstvo in knjigovodstvo, rneteorologija in praktično zemljemerstvo. Poleg tega pouka izročen je tej šoli tudi pouk v vsakoletnili učiteljskib tečajih. V tem šolskem letu sta se priredila tudi za vinogradnike dva tečaja za pouk v cepljenji ameriških trt. Drugi del knjižice obseza poročilo o gospodarstvu na šolskein posestvu. Naša dežela je v prvi vrsti poljedelska dežela, ker ogromna večina prebivalstva živi ob poljedelstvu. Ker je pa v innogih krajih inalo rodovitna, živi naše poljedelsko ljudstvo le bolj uborno, osobito na Dolenjskeni in Notranjskem. Značaj kranjskega kmeta pa je ta, da se trdovratno in z vsemi silami drži starega in le težko ga je pridobiti za kak napredek v svojem poslovanji. V drugih deželah v kinetijstvu mnogo bolj nnpredujejo. kakor pri nas. Na kaki stopinji stoji kmetijstvo na Češkem in Moravskem! Ali oglejino si bližnjo Štajarsko; za koliko so nas tam osobito glede sadjarstvo že prekosili. Iz teh uzrokov torej lahko sklepamo, da je za blagostanje našega prebivalstva izrned vseb strokovnih šol na Kranjskem najvažnejši ta zarod. Žalibog da ga naši posestniki še premalo oenijo. Dolžnost našega učiteljstva je. Jn oli vsaki priliki ljudstvo opozarja na ta prepotreben zavod. Kapital, ki ga je dežela v ta zavod investirala, donnšnl bode gotovo nnjboljše obresti. I. K.