i GLAS NARODA
mmKmmo
Reentered ms Second CImm Matter
No. 222 — Stew 222 - . oLUME UX — LETNIK Lil.
list ifoveftftkih MtTeer r Ameriki -
»h 1MI t tt> Pwt 0«e • U New Y«i N. under Act •( Cmctcm nff Man* Srd. 1879.
FOROBflOWRFDROWAIUES
NEWYORK. TUESDAY. NOVEMBER 14, 19U — TOREK, 14. NOVEMBER, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
UTRDBE METZA PADAJO
meri ska tretja armada generala Pattona je včeraj razbila prvo črto 22 utrdb ob zapadni strani Metza. ki ni hil nikdar zavzet s frontalnim napadom. — Posadka je pobegnil*	~
Tirpitz potopljen
Angleško zračno ministrstvo je sinoči naznanilo, da je bila nemika oklopnica Tirpitz slednjič potopljena.
Zadnja nemška oklopnica,
Ta ntr«Wwi jo pet milj južno od Metza, ki jo že >koro obkoljen, 1«' proti vzhodu imajo se Xenioi 12 milj široko odprtino za umik. Včeraj so A mor i kanci zavzeli trdnjavi Verity in Tliionville pred Vletzom.
Xavzlic silno močnemu odporu in mrzlemu vmwim je S. divizija generala Pa 11 ona za vzela 12 mest, irgov in va>i iti je na tki milj dolgi fronti napredovala štiri milje.
Peta iilviztja pod |*»volj-> tvom generala Stafford L. Ir-wina je na devet milj dolgi fronti zavzela trdnjavo Wrny, Šest milj južno od Metza. K vkorakala v trdnjavo, ni bilo v njej nobenega Nemca.
Vernv jo *iluo močna trdnja-vii z mnogimi podzemskimi u-trjeuimi hodniki in jo skoro no-j ter s« razumljivo, da -o jo Nemci tako' Hren« naglo zapustili.'
Irwiinova armada je tudi za-
vzela <'ornv ob Mozeli. Pom-merieiix, zapadno od Vernvja in Liehon proti vzhodu.
Dv«js«»t milj M'veruo od Metza je iufanterij>ka divizija generala llarry Twaddlea odprla artilerijski ogenj s svojih |»ostojauk v mestu Tliionville na trdnjavo Tliionville <»1» vzhodnem bregu Mozele.
Z zavzetjem trdnjave Tliionville. katero imenujejo Nemci lllangou. mi Amerikanei postavili že tret je ojiori^ee eez Mozo-lu severno od Metza; južno od mesta pa je 4.»0. divizija zaščit <ILi močno oporiV-e eez reko pri
I
oKauiro
t etrta oklopna divizija je prejokala Melz-Saarbrnck železnico vzhodno o«l Morhango je obrnila severno poti troffu. Malo dalje proti zapadli je divizija gcticrala Pan] \V. Baade-a nai»redovala
štiri miljo onstran gozda pri gradu Salinsti ter zavzela vasi DaMiaiu, Brehain in Martbe-ville.
Šesta oklopna divizija v sre-dini fronte pri Metzu je na 20 milj dolgi fronti napredovala štiri milje od Henrjtjfl, ki ga je zavzela v node I jo, ter jo zavzela trga Many in Thi<*ourt. Xa skrajnem severnem krilu fronte je tK). infanterijska divizija zasedla zopet vso ozemlje, ki ga je izgubila v nedeljo ter je napadala v bližini Koenigsfacheja, If milj severno od Metza. Xa-predovala jo sicer samo eno miljo, toda so jo približala moji Saara na tri milje.
Berlinski radio naznanja, da nemški vojaki slišijo ropotanje ameriških tankov, ki prihajajo na fronto ter pravi, da Amerikanei pripravljajo močno ofenzivo. ki se more vsakčas pričet i. i
Rusi se bližajo Budimpešti
in Xenn i pred Budimpešto |Mi-ilj;ijo v 'I»oj nove čete in kot pravi berlinski radio, se sku-a severna ruska armada v < Vbo-lova.ški v velikem loku
Druga ukrajinska armada maršala Rodiona J. Mali novskega vedno bolj stiska obroč na jugovzhodni strani Budimpešte in je zavzela važno železniško križišče Jaszapati in, kot naznanja berlinski radio, tudi vdrla v Jaszbereny. — Armada je napredovala 13 milj in je zavzela deset trgov in vasi.
Rnsi in Nemci nrod Budim- prebivalcev in leži lL'0 milj se-
verozapaduo od Soluna ter o-koli Jt>.) mili jugovzhodno od Beograda. Ko pa ImmIo partizani v popolni posesti Skoplja, združiti z armado maršala Ma-jje Nemcem ]K>|K>lnoma odrezali novskega in obkolil i Budim-1 na |w»t umik iz < irske. Skozi
Skoplje ho tudi najmanj za 6 ti: o'- milj skrajšana pot za pošiljanje raznih vojnih potrebščin v Rusijo, kamor jo dose-daj vodila pot skozi Iran v Mali Aziji.
Ru>ko poročilo pravi, da je r«teča armada napredovala šest milj severozapatlno od (Vgleda in da je hilo v jot i li nad 1000 Xemeev in Madžarov.
■m
p* »Št O.
Maršal Tito je po radio sporočil, da so njegovi partizani vdrli v Skoplje po železniški progi, jw> kateri so nameravali pobegniti Xomei, ki božo iz <ir-ške proti >\oji domovini.
Vnanje utrdbo Skoplja so ]>artizani razbili, so se |*»lasti-li mosta čez Vardar in so vdrli v sredino mesta, kjer so sedaj bi je jo krvavi poulični boji. Ni znano, irko je *e kaj Nemcev ostalo južno od Skoplja, ki ima v mirnem času «;.Vimni
Nemški begunci vjeti
I h a nemška vojna ujetnika, ki sta ikolkeguila iz nekega ta<bo-
4 ^

rišča v Nohraski, in sta bila namenjena v Nemčijo, da se borila za svojega firerja, sta bila najdena n a pa liriku Castilla Ampudia v Philadelphiji. Skrita sta bila v praznih kotlih petroleja. Xek tesar, ki jo delal na parniku. je opazil, da sta se prikradla na paruik in ju je o-vadil carinskemu uradu. Begunca sta Kari Toniola, star 46 let, iufanteri s t, in Wolfgand Kurzer, 22 let, bombni pilot.

FRANCIJA BO DOBILA SAAB.
Winston Churchill, ki je že nekaj dni v Parizu, in predsednik začasne francoske vlade general Charles de Gaulle sta prišla do sporazuma, po katerem bo Francija dobila vse premogovnike v dolini Saara in bo tudi z drugimi velesilami vdeležena v preobnovi povojne Evrope.
Nadfalje sta se Churchill in de Gai*lle sporazumela, da se francoska armada čimprej o-boroži, da bo po vojni skupno z zdrugimi zavezniškimi armadami zajedla del Nemčije. Kateri del bo določen franeosski armadi, bo sklenila zavezniška posvetovalna komisija. V svoji prvi razdelitvi j e posvetovalna komisija določila vzhodno Xemcijo Rusiji, južni del Združenim državam, severni del pa Angliji.
<?oneral de Gaulle je zahteval, da je francoska armada takoj oborožena in da je pre-iskuVna na bojiščih, prodno bo mogla zasesti kak del Xeroeije. Kakorhitro bodo zavezniki dali Franciji dovolj orožja, bo izdano povelje za mobilizacijo frannofdce armade.
ponos nemške vojne mornarice, leži na dnu morja v Trom-soe fjordu v severni Norveški.
V nedeljo dopoldne je ponosno ladjo napadlo *J9 angleških velikih bombnikov in tri bombe po šest ton so zadele ladjo.
Oklopnica je hila zgrajena leta 11M-1 in je imela 45,000 ton. Angleški in ameriški bombniki so veliko ladjo vedno zasledovali in je bila že prej i>om!bardi-rana sedemkrat, toda je vedno še ostala na vodi. četudi hudo poškodovana.
Bombniki so ladjo napadli v nedeljo ob 10.30 dopoldne in v 1.') minutah je bilo delo dokončano. Ladja se je nagnila in se je kmalu potopila.
Tirpitz jo že četrta nemška oklopnica, ki je-bila j>otopljena tekom sedanje vojne. Prva o-klopnica jo bila Graf Spee, ki ste jo dve angleški bojni ladji pognal i v pristanišče Montevideo v Braziliji, kjer jo je nemška posadira sama potopila leta 1939; lota 1941 so angleške bojne ladjo potojfcik- oklopnico Bismarck, ki je potopila največjo angleško bojno ladjo Hood, v decembru leta 1932 pa je bila potopljena oklopnica Sebarn-horst.
Obilo zlata v Nicaragui
Managua, Xiearagna. — V republiki Nicaragua obratuje sedaj sedem zlatih rudnikov,
BOJI v ITALIJI
Poročilo iz Rima naznanja, da je angleška osma armada prekoračila Ghisia kanal južno od Ravene. Temu napredku pa se ima osma armada bolj zahvaliti nemškemu umiku kot pa svojemu »bojevanju. Bilo je samo nekaj manjših ibojev severno od kanala, ki je od Ra-venne oddaljen Štiri milje.
Osma armada je tudi nekoliko napredovala severozapa-dno od Forlija. Xemci so obstreljevali vzhodni breg reke Ronco in hudi boji so se vneli ono miljo severno od Forlija. Xa fronti peto armado pa so bili boji omejeni samo na prednje stražo.
Italjanske partizanske oddelke v severni Italiji je zavezniški vrhovni poveljnik general sir Harold R. L. Alexander razpustil z utemeljevanjem, da v zimskem času tako bojevanje, ki je bilo v poletnem času tako uspešno, nima iinfbono veljave več.
Italjani zahtevajo k r ii h
V Florenci je včeraj prišlo do velikih nemirov in ljudje so hoteli vedeti, zakaj niso dobili 300 gramov kruha, ki jim
v katerih so je tekom minolegal ga jo obljubil predsednik Roo-oktobra pridobilo za $620,000 sevelt. Oblasti, ki razdelnjejo zlata. — Zlato je v Xicaragui živež, so vsled demonstracij v skoraj najglavnejši vir boga-'veliki zadregi, ker jim ni moštva in |>odlaga vso uvozne tr-j goče odmerka povišati od 200 go vino.	' na 300 nn-amov.
ZAPRISEGA PRIMORSKIH SLOVENCEV
V severni Afriki so v nekem novem taborišču obhajali zelo zanimivo svečanost. Letalski polk narodno osvobodilni« vojske je v prisotnosti podpolkovnika Manole in polkovnika Pire«, položil zaprisego zvestobe narodni osvobodilni vojski "in Tnaršahr Titu. Xa planjavi poleg taborišča, okoli trobojni-ce s partizansko zvezdo iui belem polju stoje mladi Slovenci iz Istre in okolice Gorice. Prvotno so bili proti, svoji volji vtaknjeni v italjansko armado, pa so jih pozneje osvobodili zavezniki v Italiji.
GOEBBELS ZAGOVARJA HITLERJA
Propagandni minister Paul Joseph Ooebbels je po radio skušal prepričati svet« da je s Hitlerjem vse v redu, da je zdrav in močan in da ni samo duh, sa katerega govori Heinrich Himmler.
Marial Tito proslavlja velike tri
Moukovnki radio j e sinoči »poročil, da je maršal Tito pri proslavi v Beogradu rekel, da ima jugoslovanska osvobodilna vojska trdno vero v veliko zvezo s Sovjetsko unijo, Anglijo in (Združenimi državami — v zvezo z največjimi drža-
Xavzlie temu zatrdilu, pa je skrivnost glede Hitlerja vedno večja. Vse kaže, da je postal Himmler najmočnejši mož Nemčije. Moskovski radio pravi, da je povelje častnikom v Pmsiji, da se •bore do zadnje-moža, {»odpisal Himmler.
Hitler ob obletniei monako-vskega poča ni govoril, čemur se čudijo tako Xemci kot ljudje v inozemstvu. V najhujši uri nemškega naroda je Hitler izginil; nikdo ga ne vidi, nikdo ne sliši. Goebbels ga zagovarja, da jo v svojem glavnem stanu preveč zaposlen, da se ne more pokazati v javnosti in tndi ne more govoriti po radio.
Moskovski radio poroča, da so glede Hitlerja razširjene zelo skrivnostne govorice, zlasti, -ker je Himmler prebral Hitlerjevo poslanico 8. novembra,
vami sveta, ki uporabljajo vse svoje sile, da služijo človecan-stvu.
Zbornica srbskega p a> r 1 a-menta v Beogradu je predlagala, da maršal Tito prejme naslov narodnega junaka.
. Radijsko poročilo dodaja, da naslov "narodnega junaka" nosi samo sedem oseb in sicer za posebno junaštvo.
na predvečer 21. obletnice mo-nakovskega puča. V inozemstvu sploh ne verjamejo, da bi bil Hitler napisal poslanico.
Prejšnji teden je prišlo poročilo iz zelo verjetnega vira, da Hitlerja zdravijo štirje zdravniki, profesor Ho rs ter, slavni izvedenec za bolezni na možganih, ki je tudi zdravil feldmaršala Rommela v njegovih zadnjih dneh; drugi zdravniki pa so: profesor Morell in dr. Za»bel, Hitlerjeva osefona zdravnika in dr. Saner Brnch, sloviti operator, ki je bil vedno velik nasprotnik nacijev in je bil poklican samo v največji potrebi.
Trdovratno se vzdržujejo govorice, da je Hitler blazen. Slaboumnost je pričel že kazati po porazu v StalingTadu, nameravani atentat 20. julija pa ga popolnoma vrgel. iz ravnovesja.
Posadka potopila podmornico
Mornariški urad je naznanil, da je ameriška podmornica Darter zavozila na pesedc v sovražnem ozemlju in jo je posadka potopila, da ne bi prišla sovražniku v roke.
Stavka v Wrightovih tovarnah
V	Paterson, X. J., so vstavile obrat 4 tovarne Wright Aeronautical Corp., ker jo za-stavkalo 2200 delavcev, čijih unija je odkrito priznala, da želi, da armada prevzame tovarne.
Vsled stavke je popolnoma vstavljeno izdelovanje 18-cilin-drskih strojev za superbombni-ko B-29, kar bo zelo slabo za boje na Pacifiku.
Stavkujoči delavci pripadajo liniji Wright Aircraft Supervision Association. 1200 delavcev je včeraj opoldne na svoji seji sklenilo, da se toliko časa ne vrnejo na delo, dokler tovarn ne prevzame armada. ali pa družba prizna linijo kot edino pogajalno enoto.
Stavka rji se niso -zmenili niti na svarilo War Labor Boarda, ki je izjavil, da v stavki ne bo posredoval in ne too skušal poravnati stavke, če se stavka rji ne vrnejo na delo.
Stavka je bila določena, da se prične ob 10 dopoldne, toda delavci so pričeli odhajati iz tovarne eno uro pozneje. V vsaki tovarni 'je unijski voditelj s piščalko dal znamenje za pričetek stavke in delavci so v gručah pričeli odhajati. Bilo ni nikakih izgredov.
Zborovanje zdravnikov
V	-hotelu Biltmore v XT e w Yorku, se je ravnofkar zaključilo prvo Ameriško-Sovjetsko zborovanje zdravnikov. Tem povodom je profesor Vladimir V. Lebedenko, fei "zastopa rusko drufbp rudečega križa in polumesca, naznanil, da zdra-vništvo v Rusiji izredno hitro napreduje. Zborovanje je pred sedoval dr. Walter B. Cannon od vseučilišča Harvard.
Vesti
; Nov nemški robot
Xemci trdijo, da imajo novo "maščevalno orožje", robot št. Y-4, ki ga je mogoče vstro-liti iz velike razdalje. Obenem je bilo s tem poročilom naznanjeno, da so Xemci poslali proti ameriški prvi armadi robot št. V-2.
Xomski radio popisuje novo robot no bombo kot tank, katero more odposlati in voditi zelo oddaljena postaja v s o-vražne postojanke. Ko pride na svojo določeno mesto, se razleti, nato pa so zopet povrne pod zaveso dima na kraj, od koder je bila izstreljena.
Kitajski kvizling umrl
Predsednik kitajsko republike, katero jo postavila Japonska, Vang Oing vej, je u-mrl za sladkorno boleznijo. - -Vang Cinvej je bil pristaš o-eeta kitajske republike dr. Su-njatsena in pozneje dober prijatelj generalissima Čankaj-soka, toda s Čankajšokom so je raizstal in ko so Japonci vpadli na Kitajsko, je prevzel naslov kitajskega Jcvizlinškoga predsednika v Xankingu. . Kitajski listi v Cmikingu, kitajski prestolici. pravijo, da je bil Vang Čingvej samo srečen, da je umrl, ker bi bil drugače vstreljen kot izdajalce in zločinec.
Belgija drži kvfjlinge
Belgijska časnikarska agen-tnra naznanja, da je v Belgiji zaprtiih 60,000 oseb, ki so sodelovale z Xemci tekom okupacije in čakajo, da jih doseže roka pravice. Postavljenih je bilo 45 ikomisij, ki imajo nalogo, da justičnemn ministru poročajo, kdo naj bo izpuščen, kdo pa postavljen pred sodišče. ,
»Ujfc;,..,,.;
«* ill wmC MM
2 aa dan v
£'GL Al	JL ODA"
ro rofrn .	^t ua Do«
taaWTK, KAR	%% A4NIMA
Kaša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade s tem, da topimo Vojne BoAde do nate skrajne

TUESDAY, XOVEMBER 14, 1044 ^
fwamotuw l. i—
RAZGLEDNIH:
"GLAS NARODA"
__(toiffi or THE PEOPLE")
Owned and PnUUCwd by Slovenic Publishing Company, (A Corporation) Frank Sakaar, President; Ignac Hude. Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Place of bostne« of the coporatlon and addrew« of above officers: _210 WEST 18th STREET, NEW YORK U, N. Y.
___:: 51st YEAR ::_
"Glas Naroda" L« lssurt every day except Saturdays, Sundays and Holiday?.
Subscription Yearly ?7.	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA KDRVtBSK DRŽAVE} IX KANADO:
17.— ; ZA POL LETA $.*U50; ZA ©ETRT LETA $2.—,. "Glas Nardda" izhaja vsaki dan Imrad sobot, nedelj in praarfkor..
"GLAS NARODA.** 51« WERT lUfh STREET, NFWyORK,!, N. Y. Tflf»h»no; CHelsea 3—1545
Po volitvah
Volitvo >o kontne in naša" republika jo s pomočjo teh volitev po sta lii še močnejša iii vplivnejša, kakor je bila preje, kajti izid volitev dokazuje vsemu svetn, da vlada meti nagimi državljani »eodoljivo edinstvo, čepar namen in geslo je nadaljevati 7. vojno do končne in popolne zma^e ter ustanoviti ekonomičen položaj, ki ho našim državljanom jamčil srečno I »odočno*t.
Pred volitvami je bilo naravno potrebno, da jo vsakdo lahko neovirano izrazil.svoje mnenje, kajti to nam jamči naša ustava, katera tndi določa, da mora prebivalstvo potom volitev določiti, kakšna naj bo vlada, katero je ljud>tvo izbralo za do1n> prihodnjih štirih let. Vsa začasna nesoglasja <o <edaj, ko *o volitve končane, — pozabljena.
N'miraje >.«» na vsakovrstne predvolitvene agitaeije, plavim stvar je ta, da nam predseduje še v nadalje predsednik, J:i je dovaljuo dokazal, da je bil in da jo največji vodja v največji vojni, kar jih pomni zgodovina človeškega napredka. Xejgova zopet izvolitev je razveselila ves zavezniški « ve t. tor istodobno povzročila med naei-fa&istično živino še večji obup, kajti sedaj so tndi oni uverjeni, da se bo vojna nadaljevala do poluega poraza imenovanih zločineev.
"Peace in Our Time"
V dttfbi. ko Jh Ad«ilf Hitler podal svoje mirovne pretilo-1 ge rephbliki Te-koslovenski, ^o ljudje, ki so bili na strani ličilih svobodnih narodov, molčali. — Ko je potem imenovani Adolf s svojimi kvizlinsri in roparji moril in ropal p o Jugo-Flaviji, Grški, Norveški, Danski in drugHt miroljubnih drža-! voh, nekateri lji*>itelji miru niso poklali ovojih protestov v! prilog Hitlerjevih žrtev, kljub temu, da bi tedaj ihilo umestno opozoriti naeije na to. da bo podaljšanje vojne zahtevalo tudi j v Nemčiji nepregledno število človeških žrtev.
Toda >edaj, ko je Hitler prišel takomkoč. do svojega žalostnega konca, se tuintam med zavezniškimi narodi oglaša-jo ljudje, kateri žele, da se nudi Hitlerju in njegovim lopovom—mir, ki naj bo nekako milosrčen.
Ti ljudje so namreč mnenja, da, — ako >e ponudi fašistični živini mir j*> uzoru Wilsonovih znanih to<%, Iti se na ta način doba sedanje vojne prikrajšala, kar bi rešilo živi je-! nje mnogih vojakom. Toda. kakor znano. >ta Jlindenbnrg in Ludendorff uvaževala vse Wilsonove točke miru in sicer na ta način, da sta ohranila nemško vojsko v dobrem stanju;) da sta potem s pomočjo te vojske vi ličila nemško republiko in pripravila vse i>ot robno za iienpško divjanje v >edanji vojni.	J
Z jedi njena ljudstva ne morejo ponuditi ugodnejšega; mira, kakor so ga ponudili Nemčiji v dobi Chanibcriaina in i Meladierja, tam v Monakovu. Neville Chamberlain, tedanji ministerski predsednik Velike Britanije, in Deladier, mini-i Merski predsednik Francije, sta kakor znano, potovala v Mo j natovo v letu 1939, da tamkaj podpišeta nekako mirovno l*»godbo s Hit'erjem. In radi tega je sedaj čas, da apostol ji; miru prosijo Hitlerja, Mussolinija in Ilirohita — naj pride-j O i ljudje (ako so ljudje) v Moskvo ali pa v London, da tamkaj dot*? in dosežejo vse ono, kar sta Chamberlain in heladier dosegla v — Monakovu ...	j
iSedaj, |w petih lotili nesmiselnega prelivanja krvi, je; nastopil čas, da postauejo za to odgovorni oni ljudje, kateri; so vse to povzročili, kajti mir, ki bi v bodočih letih pomagal, da se agresivne države oslšča zopet pomagajo in ustanove; novo vojsko ta bodoče roparstvo, bi bil brez vsake vrednosti,; oziroma ravno tak, kakoršen je bil Chainbcrlaiiiov "Peace in Our Time."	J
nova izdaj a #
Hammondov SVITOV VI ATLAS
V njwn r. ajde t« xemljrtid« v*?** a vela. Sri ao tako politimi, da morale * led iti da-uainjim poročilom.
/<MBlj#vi'll •© r (itrvtK
Ohi 60 oefitov
Naročite pri: "O LASU NAHODA", 21« We*t IHUi OtfMt Nu«	II M V
Po osvoboditvi Beograda jc Kralj Peter imel po brit.sk i i radijski postaji BBO sledoc: govoi:
"Drag; moji Srbi, Hrvati in Slovenci: Naša junaka muče-niška prestolnica je zopet svobodna. Tokom 43 mesecev svoboda našte nikdar podiožnc Jugoslavije je bila drago plačana
krvjo, znojem iri solzami, ip elitini: v borbi Narodne o^ jsvobodilne vojake pod nevstra-'šljivim Maršalom Jugoslavije, j Josipom Brozom Titom. Osvo-bo jen je Beograda je bilo doseženo z nadčloveško borbo na-•šega naroda in neprecenljivo pomočjo naše bratske Rdeče ar mije. V znaku te amage nad ; sovražnikom je triumsf junaštva in patriotizma našega naroda obenem, najjasnejši dokaz j zavezniškega odinstva in soli daroosti.
j "Skupni vhod Jugoslovanske Narodno osvobodilne voj-t^ke in klavne Rdeče arm:je v i prestolnico Jugoslavije, kot- tudi zmage viteških sil angloško-amerikanskili zaveznikov na d Migih frontah nase narodno borbe sigurno kaže na osvobojen je celega nacionalnega teritorija Jugoslavije v najbližji bodočnosti. Ko pozdravljam o-svobojeni Beograd, pozdravljam vas vse dragi bratje Srbi, Hrvati in Slovenci. Čutim globoko hvaležnost do junaške Narod no-os vobod :1 no vojsko in Maršala Tita, do bratske zavezniške Bdeče armije in njenega velikega Maršala Stalina in vseh junakov padlih za skupno svobodo. Globoko sem u-ver jen, da bo vojska in narod ki sta za časa te vojne z nepopisnimi ž*tvami dosegli ogromne uspehe v borbi za osvobo-
- —:_________ _ _ 7; — — ™	-I '»■
GOVOR KRALJA PETRA II
jenje domovine v prihajajoči dobi miru ohranila iplodove njihovih zmag in zgradila boljšo in srečnejšo ltodočnost v novi, .svobodni, demokratski in fedora ti v n i Jngo?l avi jL
"Živela Narodna osvobodil-na vojska in junaška Rdeča armiia!
"Živeli Srbi, Hrvati in Slovenci
""Živela svobodna, in srečna Jugoslavija!"
(Hm?! — Op. ured.)
"AM AMERCAN ROMANCE"
Kot film- Vi bo posebno animal Slovane
Sinoči je bil v posebni pred-stavi prikazan velezanimiv film po imenu 'An American Romanoe*\
Tej pretiš^avi se je udeležilo na posebno povabilo filmske družbe več Slovencev, katerem kakor so se izrazHi, se je film zelo dopadol. Film je vsestran-flfro zanimiv in pod učljiv. Zanimivo bi bilo, da bi eden alli drugi, ki je bil sinoči navzoč, napisal malo obširneje svoje n-tise glede filma.
Pozneje bo poron^ino v katerem gledališču bo ta film prikazovan.	A. F. Svet.
totATUJKM Jo urni, kako m jo fie podražilo bi rifioUko tudi tlakoval papir in droge tiskar ska potrebščine Da si rojaki saaignrajo redno dopoAQJanje Hala, lahko gredo apravniŠtru aa roke s tam, da imajo vedno, de le mogoča, vna prej plačano naroteino AU HE BI OBNOVILI 8VOJO HAROdmiO SB DAHS8 in ne tekaj, te na opomin, ker s stem prihranite npravnifttvn
»k- I III ntm ■ m t » II	■
ne potre one stroe&e?
BIK IZ K0K0M0, INDIANA
&okomo, ind., 6. nov. — Od 4"nekje tin Pacifiku" so javlja, da >o vojaki iz Tmliane pripovedovali svojim tovarišem iz drugih držav, da jo neki far-. mor v Lndiani priredi! in 1 udi vzgojil največjega bitka, n a svetu. Tega Ibika so potem, ko jo dokončal -voje ^triur'apol-! no" življenje, sevetla ubili, to-j da njegovo kožo so prihranili! in '"našopHli". Ta bik je sedaj! razstavi jen v imoseju mostni Kokotno. — Tovariši iz drugi h i držav pa ni<o hoteli kokom-<kim vojakom verjeti, vsU^I .V- j sat* -o -!e<lnji pisali mestne-' mu vetu v Kokomo, in profili, lin j s«* njihovo pripovedovanje uradoma potrdi.
Mestni očetje v Kokomo, so vojakom seveda ustregli in sicer na ta način, da -o jim po-alali uraden "affidavit'* Zajedno z lotografičnim posnetkom omenjenega T>ika. Na tej >liki je pa tudi kokomska dolvlica, katera jo držala bika, ko so ga unuloma fotoorrafiraii.
Affidavit, katerega, so j>osl;»-H iz Kokomo. Ind., svojim vojakom nekje na južnem Pacifi-■ ku, -o sflasi;
i "To whom rt May Concern: j "Na podlagi našega lastne ga znanja, tem potoni izjavlja--
*	mo skupno in individnelno, da je pri nas, v lokalnem muzeju v Highland Parku, Kokomo. Ind., razstavljena "našopana"
oža bik;i, 'katerega je me-tu Kokomo, Ind., podaril njegov ;prejšnji lastnik, farmer Mnr-
*	phy, iz Miami. Ind. Ta žival je bila stara štiri leta, in je te-1 daj tehta hi 47:20 funtov, liik je bil (j čevljev in '2 palea visok, Iti čevljev in :» palce dolg (od konca svojega ropa do konca
; svojega gobca) in je meril krog svojega trofbuha čevljev in 4 palce.
**(lospodična.. katera je slikana zatiediio z bikom, je Mis-j Phyllis Ha rt zeli, o kateri na-1 ! :nanjamo vojakom iz Kokomo.' j da tehta 114 funtov, je stara ±1 let, men ml vrJia >voje gla-j ve do konea svojih noj^ .*> rovi jev in 4 palce, in krog pasu L*f> pa!eev.
**Imenovana gospodična ni — na šopa na. Podpisi:
"Olmrlos V. Corr, župan mo-fta Kokomo. liid., Virgil L.i jCoffcl, sodnik; W. Lew Stow '•»rr, serif countvja Howard,! Ind.; Ed. M. Souder urednik lista Indiana Tribune
ODMERKI
Meso in maščobe:
Rdeče znamlke od A8 do ZS in Ao do K5 so veljavne za ne.
*	določen čas. Do 29. oktobra ne | bodo nanovo uveljavljene dni-
Jge znamke.
i
Sadje in selenjava v kantah
| Modre znamke A8 do Z8 i-n A5 do R5 za nedolečen čas. No-. ve znamke ne bodo uveljavlje-jne do 1. novembra.
i Sladkor:
! Znamke št. 30, 31, 32 in 33 so veljavne za pet funtov sladkorja za nedoločen čas. Znam-: ka št. 40 je veljavna za pet funtov za Vkuhafanje do 28. j februarja, 1945.
Čevlji:
Letalski znamki št. 1 in 2 v knjižici št. 3 veljavni za nedoločen čas.	I
Na dan osvobojenja Beograda je Sava N. Kosa-liovick jugosloanski minister za notranje zadeve^ soc^jahto politiko in adravje ter javna dela na britanskem radiju BBC imel sledeč govor:
V tej uri splošnega veselja z Narodnoosvobodilno vojsko, ki je ob strani naše bratske Rdeče armije prinesla osvobo-jenje Beograda in s tem zagotovila skoro osvobojen je vse Jugoslavije se z globoko poM božnostjo spominjam veličine ninčoništva In Junaštva Beo-g.iada v borbi za svobodo.
P mit a rp. ki in svobodn- i Beograd iz 1903 — tedaj prestolnica Srbije — je bil žarE&e, vseh upov, ki so sc sirili po Slovanskem Jugu. K njemu so; bilo usmerjene vso naše težnjo in občutki In iz njegovega plamena svobode smo črpali toplino. Beograd balkanskih vojn je bil simbol samo-1 zavesti, ki «e jo vrčala, Duho-; vna metanwrfoza. mladine in i puntarstvo, ki je zajelo srbsko, hrvatsko In slovensko I-dojo v tok jugoslovanske enot^ nosti, kateri bil Beograd simbol, je s vojo gigantsko silo do tomoljev potres-la habsburško tiranijo in jo razbila v koščke.
Beograd od 27. miarea 1941 so je vzdignil iz ponižanja, sej je upri qTroti izdajalstvu z gc-j | slom: 44 rajši smrt kot. suženj-1 : stvo", ter bil nosilec duha od-1 pom proti t lačen ja, duha, kij i >e dal fašizmu odgovor, kate- i ;rega se je on najbolj bal. V ,času, ko je izgledalo, da je vso j izgubljeno, Beograd je vstali od smrti :n .s klikom na upor' dvignil Jugoslavijo na najvišjo moralno stopnjo.
Beograd od 6. aprila 1941— P'vili nedolžnih žrtev, iznirc-' var>enih žena in otrok po zlo-■ činskem fašističnem nasilju i brez Vojne napovedi v nadi,' da bi zlomljeni Beograd pome-inil zlom Jugoslavije in Balka-Jna — je bil drug primer Hit-! lerjcvcga novega reda. I Tem jo sledil Beograd po-j lržania, sniTti, nacistične okli-: Pačile in kvislingov; tisočev J ubitih ali vrženih v končen-! tracijska tabo- i3ča.
ChurchiUova brzojavka Premieru Šubašicu ob ocvoboditvi Beograda
iri leta jo trpela Jugoslavija pod jarmom divjega, .okrutnega tlačitelja, ali njena ! prestolnica je danes zopet svobodna. Za dosego toga veličastnega cilja z orožjem našega sovjetskega zaveznika, in Narodne Osvobodilno vojske bo. uverjen sem, kmalu Cedilo iz-Ignanje noTi>,škegn zavojevalca iz eele Jugoslavije. Ootov som tudi, da je tem časom končna zmaga pred vrati in da bodo dobri jugoslovanski rodoljubi sodelovali v Vami in z i Maršalom Titom, da bi se za-Ijamčila sloga in edinost, kar jedino more dati odškodnino za vse trpel jenje in uničevanje
minulih štirih let.*' ★
Pozdrav Premiera ChuchiJla Maršalu Titu ob osvoboditvi Beograda
wNajtoplejše čestitke ob velikem dogodku, ko so sile na-j sega -sovjetskega zaveznika] isJviipno z Vašimi silami osvo-|hodilo Beograd.	I
''Osvobojenje Beograda pri-; naša konec nacističnemu ter o-! ru v Jugoslaviji, ki je štiri le , ta težko trpela.
* Vrhunec vaše bitke je bli-jzu, rad u jem se skorajšnji pro-! glasit vi končnega osvobojen ja; I Jugoslavije".
*
Titor odjrovor Churchillu
; ^Zahvaljujem Vam ^o na to^ plih Čestitkah ob osvobojen ju našega junaškega Beograda. [	gonimo sovražnika pro-
ti njegovim m^jam s trdnim odlo<"iloiii nadaljevati do nje govega teritorija, siku pno z zmagovalnimi angležkomi, so-vjefcskimi, in ameriškimi armi-jaiui, do pofpoii»e osvoboditve; ne .samo na^e izmučene razdejane zemlje, ampak do popol-i nega os v obojen ja celo Evropo! *>d nemcikih zavojevalcev*'.
EVROPSKI ZEMLJIŠKI POSESTNIKI-
V se evropske državo in dr žavioo, izvzom<i Rn-ijo, do-ka.i ponosne na -vojo zemljiško zgodovino, kajti ve«* i na zemljišč v teh državah ni la-t poljedelcev, |pa potoinc«'\ starih ro<*bui. katere -n ^i j,., kom stoletij prilartile in zemljišča nn t-a na<-in, da so prejšnje lastnike «-n«;iv n «>1 prepodi le in Jili prisilil.-, o'bdelujejo ta ista zemljišea kor —sužnji v pravem pomenn ne s. de.
Tako na primer — na Ogrskem. Tamkaj j«- bilo >e leta lf>'i7 tu bi nad tride>ei od stotkov v-eh olNlelanih zemlji-.-, last ni na IjndiJ, ki niso nikdar obedovali in polja, in teh bogatili ljudi bilo le	j>o številu.
I-tega leta, oziroma l!>:;7, je soflenuleset odstotkv vseli kmetov in olvlelovalcev zemljišč, bila la* t takozvanih poljskih **artistokratov*\ kateri -o bavili le /. politiko v f';i-jsti,'-. ueni smislu, kajti fašizem jim je jamčil še nadaljno izkori-š-evanje |»f>li<kili kmetov. Ti "aiistokratje'' -o >i izUiali l^vojo lastno vlado, katera je potem bežala v Anglijo, kjer »■kuša zastopat iT* Po'jsko.
Na Španskem je prišlo do , državljanske vojne in ustano-vitve prve republike, ker tam -kaj kmetje niso imeli niknkih
pravic in ni-.i bili posestniki zemlje,- katero -o morali <»b-rld«»vali. Le «mIoii <-dini od-to-t««k |»i-ebivalcev je na Španskem po-edoval več kot polovi-
.'» vseh poljedelskih zeiiiljiš. > in manjša [»nlovica je bila la-t raznih "verskih** zavodov, kateri -o prebivalstvu oiiljubova-j li boljši« I m m f. h'- 11.»- ] i la **onem ? vet u", in -pravili dobieke v -voj žep . . .
I.eta li»-i> j,. |»ivŠi nemški "ex kai-ei-" \(din» bil lastnik iMO.OOo a krov zemlje v Nemeiji . . .
V Italiji je bilo kar dve tretjini v seli žemljice la-tuiiia ne-I znatne sknpinje izkoi'iV-eva 1-eev, katerih število je znašalo t jed va -liri ...l-totke v-e^a pre-bi va l-i Vii,
lu zi?04'oviiia na- uči, r|a je rim* tio .-e-iu-tvo ]>i'opadU», ko j si je	starih Iii m Ija nov
iprifasiilo vse tedaj poznane .pokrajine >veta. In -edanji po-; I ° žil j v tem oziru je ravno tiik v evrop-kih «li/.nvleah, kakor je bil <»!> razsula -tarega rim--k.'-a ee-iir-tva. I (»led«' -i llgO>la vije /A\ sella j s ve t še nima toz^idevnili p«»-datkov na razpolago. Pravijo, tla jili je znani •'cincar'-. ime n«»ni ( inear-Markovič, wlnesel v Berehte- ^adeiu k«» .Je prodal t. Jugoslavijo uaeijem . . .
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
Rii-iji, da se z komituizmom • le strinjam«), toda pri tem Jimiamo uvaževati, da je vs:i. bodočnost v>cga -veta odvisna «»d našega prijateljstva z Uu-«-ij«» . . .
Meseenik * Fortune" por«» , ča, «la -i' IkhIc pri nas tafeoj po koneani svetovni vojni pri-' čelo graditi kar 1(» milijonov novih stanovanjskih lii-. kate-re I »odo veljale baje sn hilj,,-: nov dolarjev. Nove hiši- bodo razne občino zgradile v -svrho poboLišanja morale prebivalstva, Kajti ljudje, ki -tamijejo sedaj v takozvanih slabili o-krajih raznih most. ne zamorijo postati il«>lu"i in uzorni pre bivale! . . . Bodo li jiolem, ko bodo stanovali v modernih hi šah, za mogli spremeniti svoj značaj, imenovani mesečnik —' ne ve . . .
★
V istem li-iu tudi čitamo. da bode naša. repulilika imela ]>«> vojni uprav velikansko \v-. goviieko mornarico, oziroma toliko parni kov, da bodo lahko naložili na nje kar ."lil mi Ijonov ton blaga hkrati.List ra-<li lega priporo. a, naj naše pa robrodne družbe olKlrže le naj-i boLršo in najhitrejše parnike, I dočim naj ostale ladije proda ! jo. Kdo jih bode kupil, s«, za
sedaj še ne ve.
★
'•The Register" v D e s Moines, la., izjavlja, da ni prav nič nevarno, ako ^e naznani
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Isšel je novi anglesko-slovenski besednjak, ki ga je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. dan jem življenja. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NAHODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATIČlO
Knjiga je svojevrsten po jav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v sta rem slovanstvu do danas njoga dne.
Cena $2
Lično v olatnu vezan p 13 poglavij 413 strani
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL COMPANY
21« W I8th Street New York 11

TUESDAY, NOVL.MBKR )
TBIflWIUBI R 11
SVnBODAMStlŽA-
NAROD POTREBUJE POMOČI! I
Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v sta-rem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s ci ; mer bi po osvobojen ju mogel pričeti novo življenje.
■ Golili rok jo in Islifr: '; POMAGAJ TE!"T
Zbirajmn obleko, orodje In vse, kar jo na.ipotrobne j Sc-cra pri vsaki hi-i. da. jim bomo poslali.
V RIDGrEWOODU, L. I., je skladišče na
WAR RELIEF FL'XD < >F VMERICOF SOUTH DESCENT (TSundles for Yugoslavia) 11a:
665 Seneca Avenue, vogal Gate« Avenue.
V NEW YORKU pa:
WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOVTH SLAVIC DESCENT 161 PERRY STREET, NEW YORK N. Y.
Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošljite na gori označena naslova!
ŽIVLJENJEPIS NIKOLA TESLA
Epopeja jugoslovanskega junaštva
_Ii Urada SAlfS-a, Chicago« HI.
IPUat.lj Adamič j. dal S.VXXu ua mjq*4a~o pismo, a!nif»ri>kegii narednika S\we-ta, ki j*- prebil dolgo ča*n v Jugoslav j: in "»Minj nahaja v Italija. Svve«t, ki govor! -tir: jt-zik. iti jo S]>|oh \ i-o ko izobrayi'ii mož. -t«Lno ijubi .lugo-lo\nuo iii odkar, j«* — |k» nukljiu'-ju — -lišal partizanski iM-v-iki zbor **S <><-k«» Ko>o\ol". o kat' r« in jr SANS '/.<■ |H»ročal. iia vso mo«* prizad« va -pravili t« jh-v<-<' {.r*'d ameriško ja\ uo-t. To jo I»11 glavni ua-im*'ii njogoroga jviema in po-) \«ila1i bi -«• dalo j>rwt'j naj kratko. To«la v tem pismu ^ tu kaj «bitg» ga. kar jo S\v«>et tjiko kra-no j»ovpda1,j da -o uj« govo I a-i no besedo, boljšo o«i vsakega reforira-nja- Povest so tire one iz-, med mnogih epizod iz part i-' /an-kih l>oj«*v, prenosa ^ti i i iU«W* ranjencev iz krajev,! v kat« rili <o t« daj vodili -o vražuiki najhuje b«ijo, na varno. Sweet pravi, da jo ta -torija ž«* poslala epos in ms-. -Ii, «la jo to poglavje iz sedanjo \ojti«' b«>lj čudovito, kot katero koli drugo, kar jo n.hinu znanih. Y-«-kak«u kare nov o* j«-tuo hrabrost in |Ki/.rt vovaln«i>J osvobodilnih vo.»Makov Jugoslavijo in j«' vrediHi. da z njim seznanijo t ud i.a-t rojaki. To «pi-
NAŠ FOTOGRAF
,-juo m* nam je zdelo tako jz redno zanimivo, tako poučno in pretresljivo, da smo sina -i 1 rail /.a greh, oe bi izpustili iatkoli, razen nekaterih oi-j -to osebnih iW*i. Zato ga |m>- ' dajatno V*it atol jem v «*oloti.: pri-pt i«"-niii, «bi. no Uo nanjo naredil nt<* monj fdobokojra viUa koj ga jo name in na v-«-, ki -o tra rita!;.
Ki kin Kristan.
* ' i Partizanski pevski zbor
\ toli krajih j« -<*laj jn^vski zbor. kaikršnoga so nikdar v življenju niseni slišal. Prila-j gani -|>on<l programa — avto-' grafa na prednji strani sta' zliorovodja in solista. (Rado Kitne,niti. Marjan KriMaw'*te).j Zbor izkljin-no moški in je sestavljen iz tri«ioJotih do -ti ' ri«ic-<»tih partizanov. Kolikorj mi jo znano, so biii proeej rasa <kupaj, odkar so so organi-zrali ii;i V i-m. Sedaj posveT-a-jo vo> -voj ras obiskom raznih jugo>lo\anskih taborov in boinišnio.
< V »pra vini, da j«- to najwli-«'a<tnoj>o zborno j**tje, kar som ga slišal, no pretiravam niti /a dlako. (Vlo |>el.io donskih kozakov -o z«li v pri mori s temi pove i kakor -kri pan.p za-•javolih vrat. Njihov vot^ja. Ratio Sinmm li. jo bil profesor ol«i>h<> na zagrohškom v-ou«"i-| li-r-u in zdi -o. «la j« skoraj vsak izmtil pevcev soll-t.
( «' bi moglo antn/iraii. da l»i ti lan I je prišli v Ameriko. morda |mm| a\ spieijaini' •/«1» u/"uoira odlwira juy.no<lo vanskih Amorikan ov, U] }>il to na*vovji «-in pi*o|»ag!in<le, o Ua-t«?«ui l»i <o moglo -nnjnt'. N"n ki iiišinti nikdar ]»roj sijali i. li (M-tni :»li to^ra na-rina 7>otja. je njihovo «l< !o im-rr«iilo najnwigrM-nojsi vtis. Pro-' ran som. «l:i In \ Anwriki
0	j m "i I i Ohrinstvo. <'lovok so no moro upreti lepoti njihmih
o. -iiu in glftsov.
I*o\ * iti vam, kitko j«* y.'jc« • lilo. da -mo bili tako -roT-ni in >iiLo jih sli-uli. kajti »l«»-loj -o posveoali vo> -voj <-a> svo-1 j. i mi ljndtvu — kar jo narav no. fred kratkim j«* bila tukaj Katarina romoll (velika aiur-riska drain-ka igralka) p >vo io •lni/.t»o, ki jo igrala "Tlie Barrot< \Vini|>o!o St-reot" S' o*aj vsi. vst«'*vš5 cro-podir-no!
1	V.rm-ll. so moji prijatolji. Mnogo sonc obiVval z njimi za kulisam: in po predstavah \ njihovem hotelu. Razumo so sMiio ob sohi. da -om jnn pravil o **mojih" partizanih in posebno omenil bolnišnioo, ki iv dale«"* odtod. Pripeljal se^n že Afar i jo (Vilfanov..) na prod-1 stavo in gospo<lioni t'ornoll sol jo zolo prikupila. Nagovoril, som igralce, «la bi saj neka tori izmod njih nekoga, jutra j oh skali liolaiŠ-nieo. Dihi prod j nameravanim obiskom sem .po izvedel, ali bi bili dobrodošli! t v takih slučajih so jo vedno; troba posvetovati s pol it ion im i komisa*j^-mi). Bili ^'o vzrado-š«Vni, ko- so s]iš.*ili, da bodo
Angleški
Molitveniki
ITI. llllIllllllttlMMWIMIWUWII
V krami verni Iwjfinej-šega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v finem usnju $1.50
"KEY OF HEAVEN" v imi ti ranem usnju $1.—
l&ročite pri:
SLO V JU 10 PTJBL. CO. 216 West 18th Street Mew York 11, H. T.
Note
ta
KLAVIR
alt
PIANO HARMONIKO
36 centov komad — 3» SI -
*	Bimc« d Sprlni Time of BkMMia (Oeinl
*	Po Jnmi
WMm
*	Hpavftj Milka Hoh Orphan Walla
*	fvkl* na vrtu
Oj. Maritka. pesU^J
*	Bartioa
»ii»'U kapm^r
*	Happv piiiu
na «njm.
*	Slovralnn Dnnrv Vanda Potka
*	židana marelc. Veneti brate«
*	(Mu Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Itn	ta mala
*	Zv«<d«H sem nekaj Ko r<tl*i<*a ra mala
*	llflenn Polka Slovanska Polka
*	Pojili z nx noj IM a [>lanine
*	Hari»ara Polka
«^*ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI ca piano^harmoniko ga $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
Naročite prt *
Knjigarni Slovenic Publiahimr Oo. ti« w. im mm •
— -	t ■ ai •
T h < Home of Bvuvtifw
Photograph ij 57-1H Myrtle Avenue,
Brooklyn J7, X. V. Tel. IIErgoman
imeli priliko videli največjo aiuorisko Isralko"* in olaDO njeno družbo. Ali bi ostali 7.a ju žLno *
Xesi« oa jo ltotola, «la je Katka dobila hud nnho<l in je morala ostati v postelji. Guthrie M«-Ol:ntie -o jo zaj>letol v no k* nujno	Družba se jo
to it j sktvila -na. MoKava Mor-risa, Elaino Perry in štiri <lru-ijrraloo, Marijo, moj«'£ra p«v voljujooepa r-asinika in nnen«*. K,iia:ina jo bila razburjena ker ni tnosrla z nami, to«la ona in Uuthri * sta nam «lala s\ojei li-tko za odmerke in odpeljali! smo «- <lo ofii-irske kantino, kjer stiio nakupili oiiyaret. sla-s«"'ie, letnikov, nrrila. pisemvke-<ra papirja. «"mila — bosrve «ve--a n \
Prihod Tfflenrsa busa. ki je bil ves pe.rPčkan z imeni Oor-j m il. Brian AJiern ird., jo |>o-| vzrojil v holn:šnioi silno sen-; '/arijo. Hitro >o ira obkro/.i!"j radove«"lni .IujtosIov an i, ki so -kitsali razvozlati ueranko pi-| -arij na stran-h. IV. Janmi«"»j rn mlada kom-isarka st^i nas! prišla pozdravit in potem si« r.ats odvedla v ffJavno pisarno.
Tine, mladi fantio, ki streže v i-a-tniški jedilniei, je prišel s stekleni*** 4*ntkije'* — to je! jugoslovanska, vodka, dvakrat prekuhana iz češpolj. moffo«*na j ognjena tekočina, crladka in slastna. Vrhovni zdravnik, ki aovori dokaj <lo}>ro anglow'-i-no, je prišel in pozneje so nam t jo pridr\i/ila pruv^nik Mmilija :Kiai'ffher in amrleški stotnik :(zdravnik), ki io vodno tam.
I Pro- netljivo jo. kako maj ima lahko poslan«' jezikovna z.**; roka. Razgovor je bil pnist in iahak. Xa|>osied nam je po litimi komisar jiovedal -t<ui jo, k.i jo -i-daj ]x»stalfi sko-r.-ij ep<»- v zarodov iti i -dlanjo vojne. *IV» jo fx»vo-t tak. ica ju-naAiva in hožiTvoaalnosti. -plahnojo v-a dniija fw»ro«'ila in pocrroznijo v brozpomem-Imnst. K«iuii-ar s:mi, io dvnj
t letno »lekle. k«miaj uifilo veo| ,kot otrok, jo biia ud«ilozona| k« \ poveljniea ono bri-firad«*.
Odiseja konvoja ranjencev
'.Napišem, to kratko kolikor !«■ morem. Morda sto žo slišaJi o stvari — to pov«*st. kako j«-hiio -'tiri tiso«- m njenih (i»r«-iu'-sono na varno ozemlje — se-dem sto kilometrov daleč, oe -o potopno ravna erta, toda v vaši «|«</oli j>roko strmih gorskih prelazov, (►kmc: in pr«*ko ivk, .io b:la daljava \ resnici v. o kot i tkilomeirov. Vi oeli ]»ovorki ni brio no enoiraj
Imoiorm ira vozila jn malo što-vilo voam s konjsko vprego j« na posle«) moralo- biti osiav-ll.ieno, k«» je bilo .tivba zaklat-i živali za hrano.. Pot- se jo pri-|«VIa lrtesoea januarja. Vetrna*i, sodra iri -no«- v hribih so na-ro«|ili iz potovanja smrtno crro •žo. <"«» vzameto v pe»štev «|oj-!sivo, da jo 'bilo troba vsakega ranjenca nositi na za silo iia rojenom nosilu iz odejo ali pa na. hrbtu <ini2-o<ra vojaka in »la ^ jih skoraj na vsakem palca poti napadali Nemci. «"o tniki ali pa listah, da so v rasi!) moi^li potovati samo n«> no veo kot miljo ali t dve na »lan in so potem morda J umakniti, «la se izoirnejo bitki z imenitno ol>oroženim ^vra žnikoin. oe vz:imot«' vso te rr-«"-i v postov, borste morda lahko začeti n«zuinev«ti <«jroumost, to^a dojanja- Jae priznavam. <la no morem. Prevoo je mi) j«» o«*nit« \. Kajti t« so ni vso.j \\- o:ts j«» bi4o troba ne^ovatij ranjence; pomanjkanje zdravil in iKiln«škili potrelWU'4n je bilo1 akutno in s časom jc bilo vsej iz«"-i pjino. Obvoze je lulo treba prati in zopet prati. Hrane jo h Ho mnlo; ranjon«*.i so dobivali večji delež. Dimgr so jedli travo, lubje — karkoli jo n*offk> dati prebavnim sokom aprasv-
-o. novoull>ra 'to v založništvu tvrdke I vos Wa-liburn, 1 ne. CJ1I West 57th St., Now Yor) izš«'| prvi življenjepis na-šeica -Invm-iia u"«-njaka in izumitelja Xikole T«'s|<». katoroira
S«|i*ar«* (ijinl«*nn <l«-m«Uistrira! }v> radiju koutroliraif čoln — predhodnika «lanaŠnjili robotov. Xa isti razstavi jo tmli |>o-kazal |u*vi brezžični bi'zojav na katerem se temelji današnji! radio. Ta sistem je hil delaljuoj opisan >t- !>:>.'>. i. j. proj pre-;
so j<- ka-krš«MTkli i z u m te VI I{■ |>o.iavil ■ i;i svetil. Let a 1.^!».» .io zura<lil v Colorado Springs, Colo, laboratorij v ka-torom je «lolal prve umetne strele in 1 m-I jeva I električno silo - kozi zemljo na daljino od 1'li milj. L«*ta 181*1'. j«» demonstriral prvo olekt ri«'no «'<*v. On "o l>il p»*vi. ki i«' razvil prvo mo«l«'rno fost oreseeiit no i 11 flour«-so«-n1110 razsvetljavo in iumjii zarniri'. "To la ('oil** jo eden or! njihovih številnih doprinosov nu'io znanosti medlem, ko -odrn^i njegovi iz4nnii post.ivili leinelje tiKMlern«' elek-
troniene zamrsti.
Autor knjige ''Prodiral (ie-iiius." Mr. O'Xeill, so je spo-: f.nal s Te io v svoji rani mladosti, ko je kol deeek bil po-t malta«*- znan-1 venom odd«'lku n«'W"A"orško Publio Library, kateri oddelek j«• pokojni Tesla ledno oiii-koval. To |><iznan-' stvo -e jo pozneje, ko -o jo Ml*. •O'Xeill posvetil znan-tveruMiiu •pisanju razvilo v te-no prija-1 J e I jr t vo. tako i 'a rnu .je ob oni I priliki pok. To^la dejal: "Ti
-il: John J. O'Neill
s«' smatra za <»«Vta nio«lerne d-l«'ktf<» tehnike, ki j«* za - voje iz milo «lohil Nobelovo nagrado (loiteio j«« (Mlhil) in Kdisonovo medaljo. Njeiiov ži\ljenj«*pis bo izšel po<l na-lovom *"Pr«Mli-i^al (renins", :i najn-al ira jo John .1. (I * X e i i I, urednik znan-stvono^a oddelku volikoifa now Voiiškeira ra<opi-.-i llerald Tri bime, ki j«* lot:i |1»:!7 dobil I * 11-litzor inm'rado za -vo.ie znanstvene elanke in ki j limona leia l»il eden o«l redkih intimnih prijateljev hla^opo-fkojnoaa Tesla.
DOMAČA FRONTA
Dodelitve koksa in antracita ostanejo nespremenjene
Washington. — Preliod r»d kurjavo s premogom na kur javo z olj«'i 11 najbrzo ne ho iz I voden v zadostnem obsegu, da 'hi iiLOnel izdatno olajšati nezadostno dobave trdih j»ori\'. \1 i -nister za notranje zade\e. Ha rold L. lokes sporoea. da bo«io kvoto antraeit-a in kok-;i na vzhodu ostale na «|o|oet ni vi-- ni od 7 nomialno porab.-,
iti .poživlja koiizumente. naj bo«io zelo vaielli Z VselitJ \ -t a mi ioi iv.
I12.600.0C0 hiš. ne glede na far merska pcslopja, za prvih 10 let po voini
Washington.	Nat ionaS
llollsimr ii"elle\ n II . .|:t t« i
I '»«H »J K * f hi- v pr\ ill I" letih po \ ojni r;n 110 d«»v oj j, da ki i.' jiotrihe amefi-kiii ro«|hn
II1H
II O It I T E
PAIN-EXPELLER
I	Od Ift.i IRfiT ...
Zntirsljir linimrnt /a dni/ino
Nikola Tesla
in v jfrt'imernem obsegu nadn mosti zaea<ne zirradlv- z dobi i ni i h i-ami.
SLOVENSKA LIBA" "AMERIŠKA
1	.....—
V PESMARICI
m vključene
1 slovenske pesmi:
l. Poflolfnlr* — mn»VI *lv>r r hnrl-ton wnic*Twvom ■ 2. Pozdrav — moAkl slw.r I S. Lahko	— m'»®kl
4	rr"n — mi-*rnf zhrrr
E. Pnmln'in'ks — m«-Aanl thn', s b.irlton Fnmi>3|<et«.r 1
5	Mr1* 1. — «.1 •■■Io	mnAki ij i I1 In mni
7. r.lrn ti. — m m^^nnt zt^r • Alfartckt oftmovl — molkf In jj -Zenakl stK»r. t. birJfon »a- (
BIMpfrTfltn
t Ksntata 1* p«rjtfnn l?« — mo»kl 1 zlMir
10.	— «irr "t -- «1, m««an!
Th^r In	j«m '
1	rlasavln
II p"n'm -» — »umri^p^vrn«- j
fiafl'jvlra a il org H
CENA S Alio
50 centov
KOMAD
To m koncertne pesinl ul moške In me^aiiR ybore. Iiatrrc je mln«- ' bil in r samozaložbi izdal MATEJ I. HOLM A K. nrcanist in ; pevnvodjn pri h\. Vfdn, land. Ohio. 19^. NaroOlt« t« ilitrko pri:
KNJUiAKM SLOVENK 1'l llL COMPANY
H W.'-t Ifit-h ! Vow York 11. X. V.
T«-la. ki jo let;, I<14:: umrl siromaM'ii v -odeminos«*iiit!e desetom let n ži\Ijonja j«- hi I r<» jen v va-i SmiLiau v Liki in je prišel v Aiueriuo leta	K<»
jo nekaj l«*t pozneje proda! (teoriji \\"e-tinulnm-eii - V <» j * Po|y|»baso** ■ i -1 e i j i za pr«*nos i»l«-ktrit"*ne sile na raznostnorno strnjo Je /.; I la i/.diti d' »hi I f 11 i lijon dolarjev. Aii. denar je malo veljal v njegovem življenju in on je ta -oraznierno \ «•-l"ek zn«»-«*k hitro i/.«lal na razne drai^e ek-periiii«'iit»- in znan : stvena raziskovanja. \ pozm-j-ših l«'tih je za -voje izum«' in o«lkritja «lobil rez J<m> paten tov. Lota 1>S>K j«« v Ma«!ison
me razumeš Im»| j«- uc^i J m »«I i -1 k«li» na -vetii."
Leta 1 oh njegovi SD- lo-tnioi. .fmroslavija jo j»o«*astila T«-lo z o«lkritvijo "Te-la /a-vo<la*" v Beogradu, za napre-«lok znanstvenega razi^kova n ja.
I
l"». nov«-iiibra l»od«» založniki kn.iiue, I ve= Wa-bnrn. lno..| ]K»ea-tili spomin Tesle in njo-^oveira biografa Mr. O'Xeilla. s <.*ocivtail Party v SherryVt : N'»'v\ V'ork City. Ob tej priliki h<x 1,«» sestali znanoi in pri.ia-: telfii pok. Teslo, pisatelji, no vinarji in za-t opni ki JnsToslo vanov.
ka iz vzdržavali krvotok.
Tn vendar — kljub tem na-vi«h*zno nop roma if I jivim zapro-kant s«> se ho je v al i in zapleni !i -vtiri nemško tanke, katero so |K»5nej«"* i IX »ra I i j »usl iti pri tu ki reki. tako irloboki. da je tanki niso moirli pivhrodit.i-i Pri zor oh r«*ki je moral hiti ne-i\«rjoton. ko -4. jiartizairi trudili, da hi na kak naein <za .-ilo prenio<t:li 1«»k, ki -e je oh pomladni p« »vod nji izpremonil j v hudournik. <Vlo ure so jih 'na]>adali mnrški -trnio»flavoi Ktnko, enkrat tri«le>ot foli j bombnikov «»b onem. Na o i jo bilo na «1 rujri -Irani r«*ke v jpo«"-inah tiokolik<» duplin. Kmi (,2ra r»o en«-tra s«» prenesli ranjon-|Oe Q>roko r«-ko in jih spravili (v v«»tlino, da bi našli nekoliko poeitka \>t* prestiinih mukali. 'Po štiri in dvajsetih urah n«--iprostano s t reži so nadaljevali pot.
Toda najhujši vseli njihovih doživljajev je bil nekako sredi
aprila, ko -o bili v i^h»l>«»ki, široki dolini obkoljeni od vseh! strani. Visoko <f«re so čjo dvi-Eralo ob treh -trau«'h. zadej pa j .-«» bili «_rriei. Na v-0I1 višavah so biii sovražniki. Nonu-i so • iinoli tri strani zased«ne, oza-;<lj<« pa u>tasi in tVtniki. Ti ! so bili po«l osebnim povelj-: ;st v«>in MJhajhtvieev ih ea-tni-jkov. ('«'le dni -•» hiti v tej pa-j ;.-ti. ves eas j»od topniškim o.sr-j I lijem in skoraj neprenehoma homlwirdirani iz zraka. Tukaj i so pretr[>eli -v oje 11:1 jvoeje sruhe. Srasoin.-i so \endiir v te mi :j«'išli skozi sovražil i ško «"r-lo. Morali so so v ta na meti razdeliti v majhne -kupiiie V nekaterih primorih fx» dva vojaka in 011 ranjeno«-. lTstaši so z-iiiajali \ bližnjo vasi in Grro z:li km«ftom, da prihajajo <Vt -niki in ust^iši in «"e se no pri
Itirnžijo Miha jI ovioevi 111 eetam, da imajo naloj?. pobiti jih 11a ;mestu. Ivmetj«? i>a so zvedeli (Nadaljevanja na 4. str.)
1
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ ^ ZVEZEK
"Two Way Passage"
¥ tej knjigi, ki J« zbudila pozornost	amrriftk«x» naroda, da*
Je pisatelj nasvet, kako bi bilo mogote po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz rsefa evropskih dri.iv, tndi is JiigMbiiM so prišli naseljene! v Ameriko in pomagali postaviti najbolj na-predno in najbogatejšo driavo na svetu. Sedaj j«s priiel fas, da Združene države pomagajo narod««, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in meti. Po* na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angle^ine — je jmko zanimiva knjiga In j« priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človečki odgovori na vprašanje, k) se ttfe srete mUiJoaev . . A>
tanje te knjige Je bogato platano."--Tako se Je izrazil veliki
ameriški dnevnik • tej knjigi
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
PoSOJam Money Order m $.............. sa lastnoročno
podplsano(l) knjlgo(l) :
I	..............................................
MoJe Ime ....................................................
St., ulica aU Box fit. ............................................
I Moato In dr2ava ...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK llf N. Y.
TUESDAY, NOVEMBER 14, 1044-

Pisana Mati
Spisal: J. F. MALOG RAJSKI
(S)
"Bodi
svojemu možn pokorna!" to j>ovelje je dano ženi in ona se ga je vedno zavedala, vedno se ravnala po njem. A kaj je pomagalo vse to: Sužinja doseže milost svojega gospodarja, ona, ki je služila -svojemu možu kakor dekla, si ni mogla priboriti trohiee njegove ljubezni! Bil je trd, kakor »amen. "Morda bi se mu zasmilila, če bi umrla!** si je mislila včasih. Samo malo sočutja si je žeLala od njega in za to sočutje bi bila rada dala življenje! A ko Je začutila, da je strta, uničena, da gloje neozdravljiva 'bolezen na njenem livozgu. jo je bila groza.
Ne zaradi sel>e! Njej je mogla prinesti smrt le rešitev iii iboljšo bodočnost. Ali spomnila se je hčerke. Njen edini otrodj, njena ljuba Aniea se ji je smilila tako, da se ni mogla ubraniti solz, kadarkoli se je spomnila nanjo ter je začela premišljati in preudarjati, kaj ]K>stane iz deklice, kadar za-tisne ona oči, 'kadar nje ne bo več, da bi čuvala nad Kaj naj bi jo tudi čakalo dobrega, ko je kazal oče do i čere bas tako malo ljubezni, kakor do nje, žene svoje!
Da >e mož |jo njeni smrti zopet oženi, o tem ni dvomila. A to bi je ne bilo bolelo tako, ko hi ne bila znala taiko na-taniko, kdo postane njena luisletlnica! Slo je vse po volji moževi, (hii Vrtački, ki bi jo bil tako rad vzel njen mož iu zaradi katere je bila od njega tako sovnržcna, je bil soprog umrl. In njen mož je le premalo skrival svoje srčne želje. Vse njegovo vedenje in počenjanje je izdajalo, kaj čuti, kaj misli ter kazalo jasno, da hrepeni po prostosti in da želi tudi sebi samskega ^iflnii. Strah jo je bilo svojega moža, ko je vedela, da se veseli njene smrti, in rada, rada bi mn bila izpolnila. željo, rada I »i s<- mu bila uma«kniln, ko bi jo skrb za ljubljeno hčenko ne bila vezala na življenje« Misel, da bo
njo. voje
THE MASTER RACE" V RKO PALACE
Prizor iz najbolj pretresljive senzacije, ki kaže, zakaj se moramo varovati pred ''premaganimi Nemci". "The Mast-sedaj v Palace Theatre, B'dwav in 47th St., NYC
<*r
Race
EPOPEJA JUGOSLOVAN. JUNAŠTVA
(Nadaljevanje z 3. strani.)
resnico in namesto čctntkom, so se pridružili partizanom.
Naposled je karavna dospela na varno ozemlje — meseca junija. Cd januarja do junija je ta čudovita četa potovala in kljub vsem neverjetnim težavam in stiahotam so njih izgube štele samo sedem sto. Meni se to zdi izredno malo.
MJado dekle nam je povedala to storijo z nizkim, mirnim glasom. Major nam jo je prevedel na popolnoma neju naški način. Mi pa smo sedeli
,e navdajala z ne)»opisno bridkostjo.
No, vedela je. tla se zgoditi mora in da čas
njen otrok brez matere in brez >ju»U*čega srea očetovega, jo Jočarani, premagani od tega
veličastnega eposa. Ves svet bi
cm se zgo<«,t, mora m da čas ni več daleč,	P°Z^ti to P°Vest- Mor
ko bode njena InVrka osamela sirota. Živo si je predoeovala večkrat vm», kar je moralo priti. In ker je videla v duhu vso eno grozno l>e<to. ki je čakala ultogega otroka, je svojo Anico tem l»olj ljubila. Skuhala ji je nadomestiti s svojo ljubeznijo vse ono, kar bi j»ozneje pogrešala jn poznala ni večje srtMv, n«»go če je mogla razveseliti njeno otročje -sive in če je mogla jrledati nekaj hipov mirno v njene jasne, nedolžne cči.
eo
Večkrat, kadar ni bilo moža doma. je poklicala svoj Ani-k iebi, stisnila jo v svoje naročje ter jo učila :
"Aniea. |e pridna bodi!"
"Ali nisem pridna, mamica?**
'Pridna -i, pridna! Le vedno tako o>tani« I bogaj očeta, tudi kadar mene ne ho!**
*:'Kam pa |M>jdete, mamiea.'**
Ni ji odgovorila. Solze so ji zalile oči in še i skrene je jo je fctisnila k -ehi. še pri srčne je jo je poljubovala
!n čim bolj je Marijana čutila, da se bliža čas, ko se ji bode treba ločiti, tem l>olj si je želela hčerke poleg sebe, tem 1>olj ,i je izkazovala svojo ljirf»ezeu in tem manj so se je mogla naje dan
gledali njene oči. Skrb za otroka jo je privedla do tega, da j nekoč, ko že več hoditi ni mogla in je ostajala tudi črez dai v po-telji, pok I i ea I a svojega moža k x*b[.
Stopil je k nji, da si se mu je poznalo, 'kako nerad to stori. izpolnil ji je to željo, ker je nemara vedel, da ga ne bo več dolgo nadlegovala.
"Tone," ga je nagovorila s proseč i m glasom, "glej, moj dan se nagfblje! Dobro čutim, da se mi bliža zadnja ura! V življenju nisva bila prijatelja, sprijazniva se vsaj zdaj. ko je prišel čas ločitve! Saj veš, da sem bila jaz pri tem nedolžna! Ko "bi bila le malce »lutila, da boš tafcc nesrečen poleg mene, nikdar, nikdar bi ti ne bila podala roke v zvezo! Ali tasko, —! kaj naj bi bila storila i Prišel si, vprašal najprej mojega očeta, ki so bili zadovoljni, iu potem vprašal še mene. Pogledala ti nisem v oči; sramovala sem se morda, morda tudi bala. kaj vem! Ko bi ti bila zapazila nemara, da ni ljubezni v tvojem |K>gledu in preprosila bi bila očeta, da bi me ne silili. Tako pa «*em verjela tvojim besedam. Sicer so bile hladne dovolj a zdele so se mi odkritosrčne! Kaj te je nagnilo, da si prišel, tega t-eveda nisem vedela. Iu tako sva postala nesrečna oba, ti in — jaz! Pa-kaj jaz! O tem raje molčim! Ce hi bila videla, da si srečen ti, ibi bila gotovo tudi jaz srama! Jaz nisem poznala druge sreče nego tvoje! Tone, tega ne boš tajil, da sem si prizadevala. da sem imela gora-© željo, pridobiti tvoje spoštovanje in ljubezen. Bodi Bogu (»otoženo, da ni vse to nič izdalo! Ničesar ti ne očitam. Morda nisi mogel drugače! In kaj bi tožila zdaj, ko bo meni kmalu (»oinagmio, ko se mi bliža nra rešitve. Naj bo |>oza*»ljeno vse! Tndi ti pozabi, Tone! Ne jezi se vw name! Waj te zadnje dni se ne jezi name! Se par dni. Tone, in vse bo dobro! Pozabi, da si ibil nesrečen, pozabi na pre-teklost in upaj na boljšo (bodočnost. Saj se ti že odpira, saj je čas že tu, ko . . . Tone, od srca ti želim, da fei uživsd z drugo \>o tisto srečo, ki si jo pogrešal pri meni! Ničesar te ne prosim zase, Tone! Niti tega ne zahtevam, da bi se me spominjal kdaj. Kaj bi ti misel name <kaJiLa veselje! Ali usmili se ubogega, zapuščenega otrobi, Tone! Saj je tvoj, kakor moj! Za o-t roka te prosim, Tone, ki ni nič drugega zakrivil, kakor da je na »vet pričel. Tega ne dopusti, da bi trpinčil kdo mojo in tvojo Wert	nisi tako trd, kakor si se delal!
Kaj ne, kaj ne, da ftti^Spolniš to željo? Samo to mi zagotovi in mirno zatianem oči!"	*
^ (Dalje prihodnji*.)
leč. — da bi zapeli nam. Po oni povesti o brezprianernem junaštvu, po obisku v bolniških oddelkih
)m:A\K
ti jo čokoladnega praska, dovolj aaa vso bolnico.
Mi smo bili ves dan z njimi v drugem svetu, sedaj so bili oni v drugem svetu z nami.
Štiri dni pozneje---
Kk> so Barettsi (igralska družba) odpotovali odtod, se mi je posrečilo dobiti potnico in se ji-iri Čez par dni pridružiti. Moj namen ni bil toliko, da bi ostal v njihovi družbi, ampak rad bi zvedel, če je po sreč
v ludvi in če je, da bi predstavil moje ameriške prijatelje mojim jugoslovanskim prijateljem in obratno. Bog in vojne razmere so bile z menoj in ladja je bila tam. Toda pristaniške oblasti niso bile z menoj in bilo je nemogoče pripeljati igralce na krov, kot je bilo zamišljeno. Vse ladijsko osobje je bilo vzradoščeno v pričakovanju, da pride družba na ladjo in kuhar Nikola je nameraval skuhati zanje prav posebno kosilo. Razume se. da je bilo razočaranje na obeh straneh veliko.
VeiKtar pa smo tisti večer vzeli Borisa Beroviča, politko-
MOŠKO DELO Help Wanted (Male)
KROJ A 0 I
STALNO l»ElJ> — f M»RRA PLAf'A -ft l it — PRI.IETXE l»EI.AVsKK RAZMERE
KARINSKA
EAST ."With Slr»M*t New York < 'i!v
(-J28»
po ju/jm in se- ]llifarja .Iosit>a	fflav
daj s*<fc,-e med vsemi temi na- nega ma5inista in 'Tfneta
peto poslušajočimi bolniki nas je glasba silovito prevzela. Povrh tega je še bas sredi ene bolj čustvenih pesmi iprik-rev-sal majhen, sedemleten otrok po dveh bergljah se skobacal
da bi te<laj opustil cincanje !UOJ ldedali*i smisel Ivaj ta-
zaradi "fcnd-lwwo" in zaradi^ ^	~ Pa
-bonuso-v*'. Kakšen bonus I^ .J^^odjlo-.. .Igralci so pre-
bi Nikola, eden partizanov, ki **■» dof™tm vtl*ke< toda
(Mart i n a Kočak a), d r ugega
častnika, na predstavo. Ne e-
den izmed njih ne govori ne
ene angleške besede, kar jie <po
eni strani dobro, ker je — brez in eni nog;rMarijc nli kakšnega dnlgega
... se skobacal na klop poleg provajalca _ vsa „,,
rdcKnva, In to je bilo ze vec
ni. Razložil sem jim vsebino
igre in tako so vedeli zgodo-
, , ... . .	. . .vino Elizabete Barretove in
eel tiho in brez sramovanja	Browninga. Tinetov
!	Je skoraj užalil 1)rat je hil nekoč ^edališki kri-
tik v' Ljubljani in ve mnogo o
gledališču. Njegovo presojanje
, .	. .... _ na m»eni m na moji nemšči-
kot smo mogli utajiti. McKay L j Razložil
je pogledal mene, ovil eno sv o J
jih rok okrosr otroka in se za-'
POMOČNIKI
iSKr ŠE.VI IMAJO PRKI»XOST. PA NI l'< »TREBNO
. , ...	VISOKA PI.Ar.V — STAI.XO HEI.O
.m.°ja:Sltmca — B. t S. BRONZE FOfNDRY. INC.
'39-17 — 21'nrt St.,	li. I. t'lTY
m i/.11 (^ui'pns I'hizii p<»suij<».
M O IT L BE RS
STAI.NO HEI.O — VISOKA lM.Af'A
priložnost za
PO VOJNI GEORCiE PALESTRO FOUNDRY
42S E. ^tnl STREET NEW YORK _ TH. <;R. r>—stm.':
M A SINI S rr
ZA VSAKOVRSTNO l»EI/» V STROJNICI IZVRSTNA POVOJ NA B« U »t HS* 1ST
HALLIWELU INC.
«LM RROAI»\VAY. (hlizii Houston St.»
.NV\v York _______________1222—224»
SPLOŠNI DELAVCI DELAVCI PRI PEČEH
80r na uro — 98»ir na uro.
Poli|riie:i p'su'ii naduro delu " I »NI NA TKI »EN Menjiijnfo s«. i|<>|o. — Stalno <l»-lo. Počitnice k ptaoo. V|»rašajte:
S. B. THOMAS, INC.
Queens Blvd. L. T. C.
<222—22S)
ŽENSKO DELO Help Wanted (Female)
The War Man Power Commission has ruled that nn one in this area now en»|»loyed in e»-sputial activity may transfer io another job without statement of availability.
ŽENSKO DELO Help ^Wanted (Female)
SrVALKE Z A BLUZE
Stalno «l<-lo. izvr^tnf r:i*/.in«*r«>: zr:«k.
BENSEN III.OI SE
JSth Aren ne, Rrnokyln. N. V.
• 221 —2*J>>»
DEKLETA
ZA SPI.OSNO IUXO V TOVARNI
ZA < t KI.EKE I kiltra !>l:»i'-.i — Povojno IhhIu'iio'-i.
SYLVIA DRESS CO 2TC! \V«»st 2i'»th Street New York < ii v Tel. i'll. 4 »kmmi
< 222 -224 i
MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED
(Male and Female)
ŠIVACI IN ŠIVALKE NA OBLEKE
Navadno ."IT'.,, ur — nadurno «l*»!o ftw in jh>1. Svei.ll. «"isfi in /.nu'ni j>r««-sK»ri. —■ IN »VOJNO l»El.o. — i'v >i<-I»ORER SIVA«'". |m i»r»*j nUie ilvali ohlek, vas ho kdo uanf-il.
W I X D S O R SPORTSWEAR
::sUi H'KST 21 st STREET NEW YORK
( 221 — 227 i
v	rad bi poznal onega, ki more
.' poslušati nekatere trli pesmi, potL m 1 ...	. 1 '
ne »la ru se moral boriti s sol-
3saiui. Sam — priznavam, sem
izgubil to bitko.
je nosil ranjenca na navidezno neskončni	.
leži sedaj prav v tej bolnici,	^ inornl boriti s
—- žrtev tubcrknloze! Pozneje7^1'11 smo obiskali nekoliko oddel-k<»v v bolnici in videli Ni kol o,
A'zcli smo komisarja, poroč-še vedno zgovornega in dobre nika Kraigherjevo in sedem-vc»lje, das^ lahko objames nje-'najstletnega kurirja Ivana s govo ,ioko z dvema prstoma, seboj in -/veeer smo jih peljali Xe morete si misliti, kako j m gledališče. Lahko pravim, da človeku, ko |w»zna njegovo po-'so gospodična Oornell in vsa vest. biti ob njegovi postelji, njena družim imenitno igrali ko za še peče ''Zdravo, drug!,,j:n k\fuh tujemu jeziku so ti *	trije partizani razumeli igro
Po juzini smo se ipotikali o- iu ugajala jim je. Pozneje so krog in snemali fotografije, prišli za kulise, kjer so postali potemi pa so nas povabili, da središče zanimanja, ker je že sc zberemo v bolniški jedilni-(McKay j>ovedal družbi, kako ci, češ da imajo presenečenje so preživeli tji dan in kako so za nas. Presenečenje je bil pev- bili "na fronti". Kata.iina se ski zbor. Pred dvemi dnevi so je čudovito obnašala in jim je bili pcvci v bolnici in zdaj so ser viral a kave in kolačkov in se vrnili — petdeset milj da-jim potem podarila veliko ska-
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČI! J SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o če. ' mer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest - v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po poeti.
a«r J« zalogi teh knjižic aeio omejena. Je priporočljivo, da pofiljlt« naročilo prej ko mogoče. K naročila priložite ▼ dobrem zavitka gotovino os. znamke (Združenih držav). — Naročit«' lahko pri:
KNJIGARNI 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY T"'
tic WmC 18th Street	New Yerfc 11. N. I.
posameznih igralskih vrednot, ne da bi razumel jezika, je bilo presenetljivo točno in b:s-tro. Posesrel je naravnost do m*a reči in brez napake označil najboljšo kakor tudi najslabšo igro. Skoro samo ob sebi se razume, da jih je predstava zelo zanimala. Pozneje jih je vsa družba pozdravila za kulisami in Katarina je zopet >ervirala Icavo in pecivo. Velik vtis je naredil nanje Brian Ahern, zlasti ker so <afa prav pred tem' videli v filmu, ki je 'bil kazan v mestu.
'Pozneje so jim McKay, Chester Stratto in Elaine priredili sestanek v svojem hotelu in sen-irali pivo in sirove sendviče. To je naredilo name enak vtis kakor na moje Jugoslovane, kajti pivo in vroči sirovi sandviči so zame enaka redkost kakor zanje.
Vse bolj in boj j spoznavam te ljudi, te partizane, te Jugoslovane. Živel sem z njimi, jedci, spal, razpravljal o politiki, razgovarjal z njimi o ljubezni in o brezpomembnoFtih. Pototvai sem z njimi na vojaški ladji, jih opazoval in š.tn-diral in po najboljših močeh skušal biti nepristranski: in c:m več jih vidim in čim bolje jih razumem, tem bolj jih občudujem To je veilko ljudstvo z močno razvito 4 4srčno kulturo". Saj tako bi menda rekli vi____
*
Potem omenja pisec, da bi bila njegova, srčna želja ostati po vojni v Jugoslaviji in pomagati, kolikor bi mogel. Za enkrat pa želi nad vse, da bi partizanski zbor prišel v Atne-riko. in misli, da bi to v največji meri utrdilo dobre stike med Jugoslavijo in Ameriko v prid obeh dežel.
Izpolnitev te želje ni lah&a. Izvrševala i odbor §ANSa je razpravljal o stvari, in priznava, da bi bilo podjetje vredno vsega truda, zaveda se pa tndi vseh težav, katere bi bilo treba premagati. ReSi ti bi bilo treba celo vrsto vprašanj, ampak če se dajo rešiti, je pre-p^ičan, da bodo ti pevci pozdravljeni -v AmertM kakor rodni bratje.
L SANS.
HTANJE TN SNAŽILKE
POIA'1 ALI HKI.NI «AS
Vprašajte pri hišniku:
SHELTON HOTEL
.v_»r. m:\incton avk .\>w v«»rk city
< J -Ji's I
IZVKŽBANE ŠIVAI.KK za OTROŠKE KLOBI-RK IN ČEPICE
r»ohrsi i>1h.':i — pold ruga |>l:i«^a 7. » 11:1 d-umn delo — r« ur na teden, M. G O T K I N
\v. ::7th ST.. y. c. _____ (221 —i-ji)
FEMALE FINISHERS
Stalno delo. — Kohrn platSi. — 4U ur. Prijetne delavske razmero. KARINSKA SI EAST .-With ST., Xeu- York City
(221—227»
CROCHET DELAVKE
IX SPAXtJLERS XA Oltl.KKAH r»ohrn plava — Slalno ilelo. Vprašajte pri:
BUOr EMftROIDERV
27ft W. .'JSth Street x. y. C. ______ < 'SS2—im.S 1
IZVEŽBANE SlVALKE
XA CrSTOMS SRAJCAH — 40 ur na tetlen — poldraga plava za tVzurno delo. Povojno delo. — STALNO r»ELO
F L O M B E R Ci 2f>7 BROADWAY BROOKLYN*. X. T.
.MOŠKI IN ŽENSKE
Izvftliani in neizv»*itMini 1» <» B It A P L A C' A dni na teden - 4*.» ur: nad 4<» ur poldruga plafti. Vprafiajte pri: FEDERBI SH. 91—7th Ave. Ne« York
lTMETNE CVETLICE
Iz\-ežhani izil»*Vova IH šopkov. Dobra pl«ir*ji, izlMirne deLivske razmere. WEIXKB IIAl.VIES, «!J \V. ;iSth St.. v V- r.	t->1—22::.
Ni cigaret, pa jih ni
V najbolj trgovskem mestu v Clli<«agu Loop i mil neka trgo-govina s tobakom v oknu velik napis, ki pravi, da ni cigaret. Napis, je v angleškem, nemškem, židovskem, francoskem, ruskem, portugalskem, italjan-skem, grškem in češkem jeziku.
ŠIVALKEE NA SINGER ŠIVALNE STROJE
I^ahko delo — Izurjenost nepotrebna
GREYHOUND LEATHER
40 EAST 2ftth STREET X. Y. C.
kupite en "extra" bono danes!
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK
ki daje poljudna navadita, kak«
ameriški driavli&n.
Poles vprašanj, ki Jlb navadah aodnlkl stavijo pri 1st »I ta m dr-lavljanstvo, vsebuj« knjltlea As v II. delo nekaj vatnib letnic la agodovloe Zedlnjenlb drla v, v 111. delo pod nssiovocs Rasno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedlnjenlb drla v, Llncolnor govor v Gettjsbnrgn, Predsedniki Zedlnje alb drla v in Poedlae drla ve.
CeM knJtfleC Je
samo 50 centov.
In se dobi pri: BLOVENIC PUBLISHING CO.
II« Wert lS4k 84.
New lerfc 11. N. Y.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA	00
STANE SEDAJ
Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani
ftoocpti so napisan] t angleškem jerikn; ponekod pa so tndi ▼ jedkn nsipdat U mn je kaka jed posebno ▼ navadi
Ta knjiga js nekaj posebnega sa one, ki se sanimajo xa knhanje in se hočejo ▼ njem Umbolj ureibati in ispopolniti.
NaroČite pn -
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
918 Wart 18th StrMk	Haw York U. N. Y.
_