Oar Write Us Today I Advertising rates are reasonable____ GLAS NARODA [TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. ★ gtathje opozarjam. da pravočasno obnova aanfal- no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako le niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskus njo. No 147. — Stev. 147. Mmtfr September Žlat, 1W at the Peat Office at New \erk. N. S, mmder Act mt Cengree* ef Marti Srd. 187«. NEW YORK, MONDAY, JUNE 26, 1939—PONEDELJEK, 26. JUNIJA, 1939 ^UXD RES S: 21i^tbJST.^NE W YORK Volume XLV1I. — Letnik XLVII. CHAMBERLAIN POSVARIL NEMČIJO IN JAPONSKO ANGLUA ZELI USTANOVITI MIR NA SVETU, DA BO MOGEL VSAK NAROD MIRNO ŽIVETI Zapadna fronta je dobro Chamberlain je pripravljen s pogajanji rešita probleme. — Anglija se v svoji vnanji politiki ne bo v pognila nobeni sili. — Nemško ča^opsje je sprejelo Chamberlainov govor hladno in posmeho-valno. ANGLEŽEV IN FRANCOZOV NE MORE NIC PRESENETITI PARIZ, Francija, 25. junija. — Vsak četrtek o-poldne se oglasijo sirene, da jih je mogoče slišati po celem Parizu, da bodo prebivalci pripravljeni na morebitni zračni napad. Kaj mora vsakdo storiti ob napadu, je bilo pojasnjeno. Kadar se oglasijo sirene, tedaj v>akdo pogleda na uro, da se prepriča, ko je ipravi čas. 'Po celem mestu so tiila izkopana zavetišča za one, ki niso blizu doma, ako bi prišel zračni naipad. Izdelan je bil natančen načrt za odhod (prel/i-Kalstva iz mesta. Prdbivalci niso več tako zbe Kani, kot so bili pred enim letom, ker se zaivedajo, da je bilo za njihovo varnost dobro preskrbljeno. Medtem ko je bila pred svetovno vojno Anglija obvezana JAPONCI SO POOSTRILI _ BLOKADO Zablokirali so plovbo po reki Ha j. — Francozom pričenja primanjkovati živeža. TI EN C IN, Kitajska, 25. junija. — Jmpouci so poostrili blokado angleških in francoskih koncesij v Tiencinu, ko so zablokirali plovbo po reki Haj od Tiencina do Tangkua. Nek angleški parnik je bu vstavljen, nek angleški državljan je bil pridržan štiri ure, prednuo mu je bilo dovoljeno potovati dalje v Tangku; več Angležev je bilo preiskanih. Pri barikadah okoli koncesij je jaipon-ka straža prijela dva Angleža, ki sta se morala sleči, «la ju je straža preiskala. (Mkar se je pričela bloka«la 14. junija, se je v francoskih CARDIFF, Anglija, 25. junija. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je včeraj pred 10,000 poslušalci izrekel proti Nemčiji zelo ostro svarilo, ko je napadal nemško propagando zaradi napačnih in neutemeljenih sumničenj in rekel: "Angleško upanje na sodelovanje z Nemčijo mora ostati sanje, dokler Nemčija ni pripravljena opustiti svojega krivičnega sumničenja in pokaže, da jc odkritosrčno pripravljena pametno govoriti s pametnimi ljudmi. *'Se enkrat ponovim in to je moja zadnja beseda: „ i , i * rancaje vojna ne more tako ne nasprotujemo premembam, kajti v premenlji- [nepričakovano in nepripravljen vem svetu so od časa do časa premembe potrebne. • no zajeti, kot leta 1914. Pri-I oda odločno nasprotujemo vporabi sile, da se do- pravijeno je vse do najmanjšo sežejo premembe, ki jih je mogoče doseči s poga- ,K> ka in bodo uničili njihovo cvetje. angleških koncesijah je pričelo primanjkovati žKeža skoro takoj, toda Francozi so dobivali živež i-z italijanskih koncesij. Francoske oblasti so postavile straže okoli trgov, da si kdo ne kupi -preveč živeža. Jajponski častniki so razglasili začasno vojno stanje v svojih koncesijah, ki so poleg angleških in francoskih koncesij. Na glavni ulici Asahi so Japonci vstajvili ves promet. V Tiencinu so 203 ameriški mornarji, ki pravijo, da prav lahko dobivajo živež in da jih Jajpouci preveč ne nadlegujejo. Mornari so nastanjeni v prostornih šotorih izven angle škili koncesij, toda v japonskih koncesijah. Mornarji so dobili . „ . , ... . povelje, da v sedanjem nape- Požrešni hroaei pozro vse!tem |J>oložajo ncsijo Vedno u. nifomie. avetje vrtnic in drugih cvetlic, drevja in zelenjave. Kot .pravi poljedeljski urad, bo njihov pojav naslednji: 2t>. junija bodo prilezli iz zemlje. 4. julija bodo pričeli letati. 15. julija višek uničevanja in lezenja jajčic. 10. julija bodo prišli v parke in vrtove New Yorka. 15. avgirsrta konec uničevanja. 30. a» v gust a se bodo zopet vrnili v zemljo za 10 meseeev. Za uničevanje hrošča še niso naali pravega sredstva. ŠANGHAJ, Kitajska. 25. junija. >— Poročila vz Hwatcfva naznanjajo, da angleške in a-meriški pazniki brez vsake o vire prihajajo v Swatov in tudi odhajajo, ako vozijo potnike, ali pošto, toda ne smejo voziti kakeiga blaga. V Swatovu se nahajata po dve angleški in ameriški bojni ladji. Najboljše jih je pobirati ir •uikičevati, toda to zelo mato pomaga. Dalje pravi nek nemški list, da bo politika sporazuma In uravnave ostala toliko časa prevara, do- v ^^^ ^ kler se angleški vnanji urad drži sedanje politike, takoj mrtev. WASHINGTON, D. C., 25. junija. — Armadno poveljstvo je odgrnilo zastor tajnosti najnovejšega in najdaljšega topa, ki strelja 100 funtov težke izstrelke na razdaljo 15 milj. Top meri v premeril 155 milimetrov, je zelo »velik, toda gi-bljiv, in so ga preiskusil v Fort Bragig, N. C. Izstrelek je izkopal Iti palcev globoko jamo. Ta top, ki so ga izdelali vojaški inžinirji, so vojaške obla sti -iprejele za standard za streljanje na razdaljo. Sedaj jih izdelujejo v večjem številu. S tem topom je mogoče db-s tre Tj a vat i sovražnikove rezerve, železnice, ceste in skladišče daleč za pravo fronto. Top tehta :JO,7G5 funtov, ali 15 ton, vozi ga tru<*k na 10 kolesih za naglico 12 milj na nro. Topovi v obrežni artileriij s«, sicer večji, kot je novi top, toda jih ni mogoče premakniti. PARKER IN SIN NASTOPILA KAZEN TRENTON, N. J, 23. junija. — Ellis Parker, ki je star 07 let in je bil svojčais načelnik detektivnega urada v Burlington okraju in njegov 38 l«t stari sin istega imena sta se včeraj zglasila v uradu zv»>-znuga maršala Williama P. McDermitta, da nastopita svo. jo zaporno kasen: oče G let, sin pa »J leta, ker sta odvedla Paula H. Wendela in ga z mučenjem prisilila, da je podal napačno izjavo, da je umoril Limlberghovega sina. MdDermitt in nek pomožni šerif usta spremila Parkerja in sina *v *zvezo kazilnico v Le-wiisburg, Pa. NI UMRL OB ČASU COLDVVATER, Mich., 2X junija. — W i Hard Hyatt je včeraj obhajal svoj 85. rojstni dan in je šel obiskat svoj grob, poleg katerega stoji nagrobni kamen z napisom: "Willard Hyatt, 1854-1934. Nagrobni kamen si je dal po. staviti leta 1919. 44Moj oče je umrl star 80 let, moja mati je umrla stara 80 let," je rekel Hyatt, 44in tako sem mi-lil, tla bom tudi jaz umrl v tej starosti, izgleda, kot da je sinrt pozabila na mene." Njegova peta žena pa je rekla: 44Sel bo, kadar ga bo Vse mogočni (poklical." NAGLASMRT KONGRES-NIKA WASHINGTON, D. C., 23. junija. — Poslanca iz države Georgia Einmeita M. Owena je v taksiju zadela kap in je bil sedemindvajset gover-nerjev amer. držav. — V sredo bodo gostje predsednika Roosevel-ta. ALBANY, N. Y.f 25. junija. — Jutri se prične tukaj 31. letna konferenca gcvernerjev a-meriiškiii zveznih držav. Povabljeni so vsi, toda konference se jih bo udeležilo ie sedemindvajset. Nekateri so se opravičili, da jih zadržujejo njuni opravki. Jutri jim bo newyorški go-verner Lehman priredil banket, v sredo bodo pa gostje predsednika Roosevelta v Hyde parku. Konferenci bo predsedoval governer H. L. Cochran iz Ne-I j raske. Meni governer ji jih je dosti, čijih največja želja bi bila, postati predsednik Združenih drža v. NEURJE NA ČEŠKEM ZURNAUSTA SO POVALJALI V SMOLI IN PERJU Mladenič je objavljal v nekem listu precej pikre opazke, vsled česar ga je pet moških odvedlo in se maščevalo nad njim. WARRENTOWN, Va., Ji. junija. — Šerif W. S. VVolte se mora baviti s precej zagonetno zadevo. Davi so privedli v bolnišnico 221etnega žurnali-sta Igora Cassinija, povalja nega v smoli in kurjem perju. Fant je bil bolj mrtev kakor živ in to vsled prest a nega strahu. Na telesu ima >icer neka j ran, ki pa niso usodne. Cassinija je že zaslišal o. krajni pravdnik Clarence \V. Carter ter izvedel naslednje: Cassini objavlja svojo kolono v dveh wasliingtonskib listi!-. Njegove opazke so precej ost re in pikre. Poisebno piko ima na gotove ženske iz takoiuienova-ne višje družbe. Sinoči -e jc mudil na nekem plesu. Okroi^ polnoči ga pokličejo iz dvorane. Zigralbilo ga je pet moških. PRAGA, Oeška, '23. junija. — Poročila iz \V i.sov ice na »r , ... "n-"""" o" jt- JiurMii, Al o ra viške in naznanjajo, tla je ;„,askiranih suveda, ga vrglo k v tamošnji okolic« v velikem avtomobil in ga odpel ja h/kak-neurju izgubilo življenje 11 šnih deset milj daleč na samo ljudi, meti njimi 8 otrok in da še mnogo ljudi pogrešajo. NEMČIJA NA FRANCOSKI MEJI PARIZ, Francija, J5. junija- — Po poročilih, ki prihajajo z meje, se ob francoski meji zbira mnogo nemškega vojaštva za poletne manevre. Mnogo vojaštva je prišlo jv utrdbe v gorah, kjer se srečujejo meje Francije, Nemčije in Švice. Zlasti mnogo vojaštva je vi ♦leti med Trierjem in Saar-bruecknom nasproti francoskim utrdbam pri Bitehe ii* Wi.-seiiubourgu. Nemško vojaštvo je že v mane vers kili postojankah v Bade-nu jpri Colmarju, Mulhousenu in Ersteinu ob Reiii. HOLANDSKA KRAJICA V UTRDBAH AMSTERDAM, Hclandska, 23. junija. — Holandska kraljica Viljemina je otlpotovala na natlzorovanje vzhodne meje Uglwlala si bo obmejne utrdbe in stanovanja tam nastanjenih vojakov. ten prostor. Tam so ga začeli daviti, da je skoro izgubil za vest. Slekli so ga ter ga povaljali v topli smoli in kurjem perju. Nato je eilen med njimi po tegnil britev in mu zapreti! s kastni ranjeni. Pretnje pa ni v resni čil. Odvajalei so se zatem otlpr Ijali. Časnikar Cassini je sin grofa Artlmra Cassinija, ki je bil začasa McKinleyeve in Rooseveltove administracije ruski poslanik v zveznem gla vnem mestu. iJlIllIHlIlIlj.lMHHli,, f|l|||||t|, „,|IIHi,,„.„) Mlniilil' '•l|,,ii,itl> M|r:,|||i,ii Mhj||{(),ll GRŠKI KRALJ GRE V ITALIJO ATENE, Grška, *J3. junija. — Angleški kralj Jurij se je na rušilcu odpeljal na mornariške manevre. Po končan* h manevrih bo odpotoval v Italijo, kjer bo prisostvoval poroki avoje sestre s Spoletskim vojvodo. RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 WES1 18th STREET NEW YORK 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-ClH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKJE 50c Vsoto lahko pofijeto r po 2 odroma vo t oente. flO L X 8 N A BO D X" « New Tori Monday, June 26, 1939 SLOVENE (YTTQOSLiV) ITA1LY ■MM "GLAS NARODA . . f7 00 Ke pol leta ................$3.?-0 Zti lnoae-matro m celo leto .. 97.00 Ze pol leta ............ .... 98-00 BhtetitetiM Teuft ti— -*OLAS NABODA" IZHAJA VSAKI DAN IKVZKMftl NEDELJ PRAZNIKOV *ulad nakoda", 111 west IStfc street, new YORE, n. T. I: CTIiloeo S—IMS DOPlfcl braa podpiee la oertmuetl aa na prloWuJelo. Denar aa aeroCuluo Mj a« blagovoli paiUJatl po Money Order. Pri (uremembi kraj« narod-atkof, proelmo, da aa nam tudi prejioje blvallfific akwial da bltrele na)de* ■d iiaatornlka. nemška kultura Na kak način širijo Nemci svojo "kulturo" na Češkem, je najbolj jasno mogoče razvideti iz pripovedovanja bivšega češkega senatorja Vojte Beneša, brata zaxinjega čehoslovaške-ga predsednika dr. Edvarda Beneša. Beneš ipravi, da se nahaja v koncentracijskih taborih od 40 do 50 tisoč najodličnejšili Cehov, katere nemški Gestapo muči na vse načine in da jih je že mnogo vsled -prevelikega trpljenja pomrlo. Beneš ise je s sivojo ženo v zaklenjenem železniškem vo zu pripeljal iv Varšavo, kamor je pmi nekaj dnevi odpotoval v Anglijo. Pozneje misli ipotovati k svojemu bratu dr. Edvardu Benešu, ki je vse učil i-ški profescr v Ohicaigu. "Žirvljenje pod nemškim protektoratorn je strašno in neznosno/' (pripoveduje Beneš. 4 4 Od 40 do 50 tisoč najodličnej Sih Cehov se nahaja v koncentracijskih taborih. Mnogi so izpostavljeni mučenju Oestapa in mnogo jih je bilo mučenih do emrti. '4Skušal sem vstrajati na Cehoslovaškem. Sklenil sem, da ostanem na svojem mestu, da /bi bil s svojim narodom, upajoč, da bo e je pravkar vračal iz kleti Ciaaperja je jezilo, da hodi njegov sin i tlimo njegove hiše, saj mu je strogo zabičal in prepovedal, tla ne sme stopiti korak na nje frovo zemljo. Približal se mu je in brez vsakega povoda štirikrat ustrelil proti svojemu sinu. Četrti setrel je zadel Martina, ebno upadel. Ko je državni tožilec preči tal obtožnico, je z močnim glasom •zatrjeval sodnikom, da se je hotel braniti svojega sina. Pa so prišle priče, sinova, hčerka, njegova žena in drugi in vsi so pričali zoper njega. V pričevanje posameznih se je vmešal in jim grozil, da njega ča sjper pa je še bolj zasovražil kazen na tem svetu, druge ženo, zlasti je mrzel 26-letnega r>a 1)a drugem svetu. Oašper sina Martina, ki ga že v mla- Krajnc je bil obsojen na 20 let dor-ii ni maral. Na veliko so-( j,i(v in na trajno izgubo čao truplo našli okrog 2. zjutraj. Oritrašni smrti so obvestili Marijine .starše. Obdukcija je pokazala, o- Pred leti je bila »prišla v nase kraje čudovito lepo deklina. Pa nd 'bila samo lepa. Tutli pn jazna in usmiljena je bila, da malo takih. .Moški so lazili za njo podnevi in .ponori. Pipa pri vinskem sodu nimfi toliko nmšie, kot je imela ona cest ilce v. l eitolji, kmetski fantje, šta-ounarji in uradniki — vse se je potegovalo za njeno milost in naklonjenost. Nekega dne je ipa preblede-la in začela veneti. Ni minilo leto, ko je povili krepkega fantiča. Takrat se je pa vnela vojska — kdo je oče' Hudo je bilo, ker ni hotel ni-kdo njenih 'brezštevilnih obože-v alee v očetovstva priznati. Za tak slučaj je pa sodnija na raapolago, in kar reče ženska (pred sodni jo, tisto obve-ija. Mlada mati jo šla in pričala ter s\oje pričevanje > prisego potrdila, da je uajbogatejš» možak v mestu oče njenega o troka. IMožak je bil tako nekako l>ri petdesetih letih, imel je mlado dona v vrat, imela je prerezanoPa fito odvodnico, tako da je ne- ln vdovec je bil povrhtega. piraioe le stopal Gašper mimo n , , .. ~ „ . ' . v - —. XI Kant ustavil Marico Ceterino- svoje zene in svodih otrok Vj za7V>r. Ni jib poglodal. njes:o-'f ve oči so mlrko zrlo v tla. Na poti ,proti domiu je pa in t ustavil Marijo Ceferino-vo in jo zvalliil proti bližnjemu gozdu, k jer jo je zopet nadlegoval. Mod njima se je naj * j| fAjbrže vnel hud boj, v katerem je Marija Cofonnova podlegla sta zopet presto-1 kot žrtev noža. pili bregove krka IN kaj minut (po zahodu izdihnila. Pri zasliševanju na orožniki postaji jo Janez Rant sicer trdil, da je med njim in Oeferinovo vladalo že dalj časa ljubavno razmerje. Usodnega dno mu jo Oeferinova baje po-žila — tako je trdil Rant — ka ko je zaradi tega nesrečna in ga prosila, naj jo ubije, da bo konec njenega trpljenja. Po-znejo je trdil zopet, da sta -klonila storiti skupno smrt, tako da bi Rant ubil njo, tako na to pa še sebe. Toda ko je storil zločin nad Ceforinovo, mu jo zmanjkalo poguma in zato ni storil po umoru še »samomor. S tema dvoma izjavama jo Ja-ro(z Rant prišel v protislovje, kar dokazuje, da bo resnica, ta, da Oeferinova ni marala Ran ta in je ta prišel v Otoee žo z namenom, da jo ali odvode s seiboj, ali pa umori, kar doka-flujejo tudi okončine. Morilec Rant jo bil oddan okrožnemu sodišču v Ljubnem. niso služili v njeni vojwki. Zato je takrat laliko potoval naiš na Rusko in Tunško s. potnim listom e je policija 'brigala zato. da je zapirala v Aipehkamre razgrajajoče pijance in lovila zločiince. pojavili med vrati kupeja ši-jCIovek se je lahko potikal po nikopleči orožnik in me poba-: tujem. dokler je imel kaj cven-iu) za [Kitni li>t,ebno še v parnik uradnega potrdila, da Evropi na -totisoče einigran- kupec ne živi v dvoženstvu in tov vveli mogočih narodov in da ni udarjen na moške, nas, j »osebno pa še Abrahamo Tz premišljevanja o potnem vili jKitonwev. Knjižnica, zavoljo katere se dogajajo danes dnevno velike ž&loigTe na tem božjem svetu. Obljubi je« a dežela desettiročev, ki postajajo dneve in dneve pred nemškimi |M>lieijskimi uradi in vsemi mogočimi poslaništvi in konzulati sirom tretjega rajha. Drofbeena knjižnica, ki ždi zaprašena in zapuščena v kakem 'kotu založenega kovčega, dokler ne namerimo koraka preko mejnikov naše domovine. Tiisti trenutek postane -z te neznatne k nji/jn ice, alter ego, brez katerega mi mogoče sto riti koraka v tujini. Brez nje je človek »leret korakov od domače meje fkakor ladja brez krmila in riba brez vode. In vendar so bili čaisi, ko večna državljanov evropskh držav sploh ali vedela, kaj in kak je potni list. Izjema so bili samo Rusi, ki že itak vedno ilbirajo *voja posebna pota. Bilo je to še pred 23 leti, ko je ibil potreben potni list z vizumom samo za pokojno carsko Ru>ijo in umirajočega moža ob Boerpom. Takrat «e je država brigala -za svoje državljane le v tolilko, kolikor so plačevali v redu davke in od-is hiše val i svojo ob vrezno vo jaško dolžnost. Za tujce se listu in vizih me je zbndilo klicanje na jeseniškem peronu, kjer je stal orožnik in hvalili bož,jo previdnost, da jim je (poslala v Jesenicah naiproti natakarja. Kajti po vlaku gre glas, da se je kuhinja v jedilnem vozu od Karavank sem že čisto isto-vsmerila. . Po kosilu sem šel na kavo v jedilni voz. Vlak je sopihal |K) klancu proti Malnici. Razgled po dolini Moelde je bil krasen. Svoje dni je profesor zemljepisa v gimnaziji zahteval od nas, da smo znali vsa i m on a rek in hribov v predelu Tur nemško in slovensko. Mož je sicer promoviral "suh aus picis iirtperatoris'*, bil pa je kl.j»Jb temu in svoji z zlatom pretkani uniformi, v kateri smo ga občudovali vsako leto pri telo v ski procesiji, velik Slovenec in še večji Jugoslovan. &e zdaj imi brenči po ušesih njegov lakonični: "Fant se mora učiti . . podprt z žvižgom šibe, s katero sem iskal (po slepem* zemljevidu "Winf-disch Matrei", ki sem jo naglo prevedel na njegovo nemalo začudenje v "Blovensko Ma-tro.*' Razgled na zasnežene in zaledenele Ture je rer* veličasten. Zato p^ je bila tem slab 5a kava z okusom po ga kinu ki sem ga moral grgrati v ljud.4d šoli. kadar me je .pričelo boleti grlo in ko me je bolj vleklo na Mi rje igrat se ravbarje in žandarije, kakor tolči ,pošte-vanko na Grabnu. Nekdo pri sosednji mizi je mrmral v brado, da kubajo kavo iz želoda. Oe je res, se nisem upal vprašati. V Sohwarizbachu sem presedel v dunajski brizovlak Motovilil sem iz vagona v vagon, ker sem it^kal pripravno mesto. Prostora je bilo več ko dovolj. Iskal sem samo prikladne dražlbe. Na koncu via ka sem res zagledal pripraven kupe in v njem prikupno damo s celo skladovnico kovce-gov. Znamenjei, da bova potovala lep konec skupaj. Zma-šil sem se v kuspe. Malo čudno sem pogledal, ko me je pričela sopotnica tako pozorno o-paaovati. Šinil sem s pogledom na vrata„ boječ se, da sem zajadral v ženski kupe. Podzavestno sem si popravil kravato in se ogledoval, česa mi manjka. Na neprikrito veselje sopotnice, ki me je odrešila s vprašanjemj, aH sem Čeh, sem jo debelo pogledal ker bi prej pričakoval vsako drugo vipra £anje. Kor*čno se ml je posvetilo, ko sem videl, da gleda sopotnica na nioj sokoLski znat. Ko smo se vozili skozi Pine-gau, kjer se vedno zastonj oai-ratn ipo izvirai-h pincgavskib konjiih, sva bila s sopotnico ie v žive pomenkn. Bila je po rodu Čehinja, filmska igTalka, poročena s Francozom in francoska državljanka. ZaJto je la«hko zapustila svojo domqvino in poto-vula v Pariz. Ob izaisedbi Češke in Moravske je bila v Moravski (Jfetravi. Ob 9. so jo tli eali znanci iz Praehotiija pritrdil na zaboj žične železnice, fcpehonija je treščil v neki propad in se je ubil. . STRELA UDARILA V DVE CERKVI. Na binkoštno nedeljo se je med po sedmih sufhili letih utpali na boljšo žetev. Pa Še akacijev mod od nesel veter in dež. In lotos bi ga bilo ve liko| Zdaj cvete f>šenica in tudi že trta — pa še siplnh dežuje. Kakor ^o v aprilu hrepeneli po dežju, tako zdaj željno čakajo sonca, ker drugače bo škoda preobčntna. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Na pripovedke. — Spomini na deda Jesenska noč med slovenskimi — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Smukova ženitev. — Klošterski jinje. — Golida. HI. ZVEZEK: Deseti brat. - IV. ZVEZEK: Cvet in sad. -nika. — Kozlovska sodba v V. ZVEZEK: Sosedov sin. sarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. - VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — in pravica. — V vojni krajini, tozna. rodne pravljici in . — Jurij Kozjak. — polha*-" — Domen. Tihotapec. — Vrban žolni r — Grad Ro- ■ Nemški valpet. - Hči mestnega sod-gori. — Dva brata - Sin kmetskega ce-Tugomer. PiDa tobaka. Moč - Pravd? bra- Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti — cspoinini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade;. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. ( 259 «tranl »1.20 10 zvezkov $10 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pniver und Blei" ter biser naše ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: rni Glas Naroda 216 W.18lh STREET1 NEW YORK, N. Y. Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je poeogel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opi-saL Romanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda ■ i. Lanspreikega. 269 strani. V V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu dela tvori že pred leti napisana večerniaka zgodba o mladostnih letih Glavarjevih^ dopolnil je to mladostno sliko % Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri Čebelah, xia njegovem gradu Lanšprežn, kjer mn sivo glavo osarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon* tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. S Cena $1.50 .....___ "GL2LB KZBODX" — New Yoi« Monday, June 26, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY S teboj do smrti 1 Roman ix življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H. =43= Vsi trije se nekaj ča-a prijazno raizgovarjajo, nato pa pravi Niemann Hansu Dormerku: : "Goepodu 8tolbengii isem povedal, da si z aročen z mojo hčerjo." Don neck se out i neprijetno zadetega. Misli, si, da pride Stolberg z Rrlaoliom in njegovo hčerjo v stik in se boji da bo jSenta na ta način izvedela o njegovi zaroki Da potem ne bo mogel imeti nobenega več upanja, da bi mogel pri Senti priti do zaželjenega cilja, se imu adi gotovo. Toda njej se ni hotel odpovedati. . "Najina zaroka ne bi še smela biti objavljena," pravi pikro. Sicer je bih) proti Dorrneckovi želji ,da je hotel bankir zaroko nekaj časa obdržati tajno, kajti z objavo bi p ri-šel do večje veljave. Toda isedaj mu je mnogo ležeče na tem, da zaradi Sente ostane zaroka še tajna. Njegova strast do lepega dekleta je postala prevelika, kot pa bi mogel prenesti, da bi se odvrnila od njega. 7* njo mora biti mnogo bolj zvezan predno ji bo l7.dal >svojo tajnost. Na Sentino srečo in bolečino ne pomisli. Hotel jo je aatno za vsako ceno imeti, ne da bi se mu bilo treba odpovedati Karoli Xie*nannovi. Kako bolečino bi mogel Senti prizadeti, na to niti ne misli. Njego va strast je hotela odstraniti vse, kar bi se mu postavilo na pot. Samo bogate neveste n i hotel izgubiti. Misli samo na sebe. . "Tudi ne sme biti objavljena, Hanis; saj veš moje vzroke. Toda gospod Stolb?rg bo to oadevo olKlrtžal iza sebe. Povedal sem mu samo zato, ker upam, da bomo gospoda Stolberga še pogosto mogli (pozdraviti kot «go>ta v na.ši hiši in da mu ne bo treba razmišljati o našem prijateljskem občevanju." Stolberg mimo pogleda Dorrnecka. "Bodite brez skrbi; pri meni je vaša tajnost dobro ohranjena, ker nimaiiii navade govoriti o stvareh, ki so mi bile zaupane." Haros Dormeck zopet najde svoj prijazni nasmeh in je po-mirje.n. ei#:i Senta ne 1k> izvedela o njegovi zaroki. "O, prav nič me ne skrbi in sem se le težko vdal v dolgo čakanje, ki mi je ib ilo naloženo. Samo začudil sem «e, ko je moj tast pri va« napravil izjemo." "Poznam ljudi, Haiks; če ne bi bil .gotov molka gosj>oda StoLbegra, mu o tem ne bi ničesar povedal." Sluga odpre vrata v obednico in naznani, da je večerja pripravljena. Vsi trije gredo v obednico, ki kaže bogastvo hiše. Majhna okrogla miza je okusno pogrnjena in praznično okrašena s cvetlicami. Na svetlo rumenem prtu kz damasta stoji dragocen porcelan, bogat kristal in .srebrno orodje. V krasno obrošenih kozarcih iz kristalnega stekla se že zlati vino, v katerem se lomi svetloba eldktrične razsvetljave in meee na prt svetle kolobarje. Vsi trije so v svojih črnih oblekah v vidnem nasprotju med seboj, kajti vsak je za sebe predstavljal posebnost: sivi bankir z lepo oblikovano glavo, Stolberg z odločnimi, trdimi potezami, ki so govorili o boHbi in delu in lepi, četudi brezpomembni Hans Dormeck. Sluge prično no&iti na mizo; vso gre brezhibno. Tudi ob o^sotnonti gospodinje je bilo videti skrbno gospodinjstvo. Z veliko slastjo >i StoKberig privošči izborno pripravljene jedi in dobro kapljico, katero je naročil gospodar, toda sedaj o tem nieesar ne reče. Proti bankirju je rmekoro popolnoma pravilno, že takoj, kol ^a je prvič videl: *eibičen laihkozivec, prijazen in prilizljiv, toda nevreden Ijdbceni, prijetem družabnik, dokler ni kdo posegel v globino in je bil popolnoma .-sporujbon navezati nase ženska srca in jih — prevariti. Giadav na zunanjost, mogoče M rasten, toda brez globofkoga uma. In tako je Stolberg slco-ro natančno zadel Dormeckov značaj. Stolberg prične nato govoriti o poljedelstvu in Dormeck m s pusti v pogovor. Toži o slabih časih in pripoveduje, da ko Vsa posestva v okolici zelo zadolžena. "Na kmetiji je mudo še mogoče iahajati, kdor je v tako prijetnem položaju, kot vi, go-»pod Stolberg ,da mu ni tre4>a oeh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravne draga, prid«*nite kak sne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni *'Glas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale: ■LfliiwiMuanutiJiMiiiiiffigrj'f'iiiii'iwiimuiwwBawBaMai SLOVENSKA KUHARICA N a j po pr >1 ne jsa i zd a jr — 728 strani. Cena $5. LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani, broširana $1.25. . . vezana $1.50 KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK KRETAJVJE PARNIKOV SHIPPING NEWS ODPLUTJA — 27. junija: De O ranee v Havre 28. junija: Aquitaoia v Cbebourg Normauriie v Havre Hamburg t Hainburt 31 j. junija: Bremen v Bremen Mauritania v t;b«rbours JULIJA 1. julija: C*liiiiu|»luln v Havre Kex v (ieuoa julija: Nieuw Amsterdam v Rolougne 5. julija: Oue«'u Mary v Cherbourg New York v Hamburg <1. julija: I le o več izločale v blatu jm) deset do štirinajstdnevnem uživanju bacile teh kužnih bolezni. Po statistiki ^e je prodalo v Ljiubljani leta 1936 31.700 kg. leta 1937 36.000 kg in leta 1938 65.000 kg jogurta. Iz tega je razvidno, da .poraba jogurta v Ljubljani naglo raste. (V pregledamo statistike Čari gradil. vidimo, da je bila poraba jogurta v letu 1938 tri in , . ... . v . ,pol milijona kilogramov. Tu lahko iprribavljiya mWna lira- uživ:ljo ^ n vsnk . t^ueen Mary v Cherbourg Haiisa v Hamburg 11. uvgusta : Bremen v Bremen 12. avgusta: Hex v Genua in. avgusta : Xieuwr Amsterdam v Bolougne 111. avgusta : IfcMitnsrhland v Hamburg Aijuitania v Cherbourg Normandie v Havre 1ft. avgusta : Ch«iiu|ilaiii v Havre 22. avgusta : F.uropa v Bremen Vulcania t Trst * 'SI. H vglMta : Hamburg t Hamburg Oueen Mary v Cherbourg 24. avgusta : He de France v H a v re t i • a. r, 4 12ft- avgtista: Tn skrivnost /aro Agliovega j Mauretaul. v Cherbourg ril rrAnrfi vii'l imun irk itia \T nrtniitta • tok^ikosti, driski, arteriosklerozi, dalje bolnikom, ki bole- dolgega življenja je *amo v' 3». avgusta h a jo na ledvicah, jetrih, čre- tem, da je vse svoje življenje! Brem«*n ve«u, žeTodou. na «la ^ x n Bohinjsko jsasro 216 WEST 18th StREET, NEW YORK