priložnosti za aktiven oddih. Pot do odlicnega pocutja. Okolica Term Dobrna nudi obilo Terme Dobrna, tradicija od leta 1403 PRVOMAJSKI ODDIH V SRCU NARAVE 1 x polpenzion in kopanje, že od 41,90 €oseba / noc (min. 2 noci) - neomejen vstop v bazene - 20 % popust na storitve lepotnega centra - do dva otroka bivata brezplacno - polni penzion za doplacilo le 9,90 € - izposoja kopalnega plašca - otroški pocitniški klub in aktivnosti v naravi Paket Velikonocni in prvomajski oddih velja od 19. 04. 2019 do 05. 05. 2019. 080 22 10 info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si • VULKANIZERSTVO • PNEVMATIKE, PRODAJA • POPRAVILO PLATIŠC • HRAMBA PNEVMATIK • AVTOOPTIKA STANE KADUNC s.p. Perovo 27, 1290 Grosuplje E: avtokadunc@gmail.com • SERVIS VOZIL • AVTO KLIMA NOVO: • MONTAŽA TRAKTORSKIH PNEVMATIK DO VELIKOSTI 56 COL T: 01 7864 751 M: 031 742 335 www.kadunc.si Renault CLIO Prihranek do 2.000 €* 200 €za nakup dodatne opreme** Brezplacno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto*** *V prihranek je vkljucen redni popust višini 1000 €, ki velja za vse verzije modela Clio, razen za Clio omejene serije Limited. Ob nakupu avtomobila prejmete popust ob menjavi staro za novo v višini 400 €; v primeru nakupa avtomobila prek Renault Financiranja pa prejmete še dodatni popust v višini 600 €. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev bona v vrednosti 200 € za nakup dodatne opreme. ***Ob nakupu avtomobila prek Renault Financiranja prejmete brezplacno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za 1. leto. 2. leto obvezno zavarovanje avtomobila prek Renault Financiranja. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu 4,8–6,3 l/100 km. Emisije CO2 125–143 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6c. Emisija NOx: 0,0168–0,0373 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00017–0,00129 g/km. Število delcev (x1011): 0,05–0,91. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoca Vaš trgovec v Grosuplju www.avtoval-renault.si AVTOVAL d.o.o. e-mail: prodaja.renault@avtoval.si Pod jelšami 2, 1290 Grosuplje tel: 01 78 11 305; 051 603 670 Podjetje Avtotehna Vis d.o.o., katerega lastnik je eden najvecjih avtomobilskih trgovcev v Evropi podjetje AVAG Holding SE iz Augsburga, ponuja celovito storitev s podrocja vzdrževanja in prodaje motornih vozil znamke OPEL, CHEVROLET, PEUGEOT in CITROËN. Naša vizija je zagotavljanje kvalitetnih storitev in zadovoljstvo strank. Objavljamo prosto delovno mesto v PE Grosuplje Vaše delavno podrocje zajema: • Prodaja vozil; • Sprejemanje narocil ter priprava dokumentacije in navodil pred predajo vozila kupcu; • Predstavitev in svetovanje strankam; • Skrb za stranke, za njihovo stalno obvešcanje o spremembah in novostih; • Izvajanje aktivnosti za pridobivanje novih strank; Od vas pricakujemo: • Najmanj srednja strokovna izobrazba (podrocje ekonomije, trgovine, komerciale, splošno); • Najmanj 3. leta delovnih izkušenj v prodaji; • Znanje angleškega jezika; • Vozniško dovoljenje B kategorije; • Obvladovanje programskih orodij MS Office; • Razvite prodajne, pogajalske in prezentacijske vešcine; • Veselje do dela s strankami; • Dobre komunikacijske sposobnosti; • Organiziranost, Fleksibilnost, Urejenost; Delovno razmerje bomo sklenili za dolocen cas eno (1) leto, s poskusno dobo tri (3) mesece, z možnostjo zaposlitve za nedolocen cas, s polnim delovnim casom. Uvodnik Draga bralka, dragi bralec Grosupeljskih odmevov! Lepo pozdravljena v zacetku pomladi, ceprav smo letos po­mladno vreme imeli prakticno že februarja. Ker je marca kar nekaj praznikov, naj najprej vošcim vsem mamam za mate­rinski dan, pa vsem ženskam za dan žena, pa še Jožetom in Jožicam za god ter vsem za vsak dan posebej, saj je praznik lahko vsak dan, ce se tako odlocimo. Veselimo se vsakega dne. Tudi letos smo na vec prireditvah proslavili kulturni praznik, med drugim z množicno udeležbo na pohodu od Grosupljega do Kopanja ter s prireditvijo v cerkvi na Kopanju. Kot verjetno sedaj veste že vsi, je tu nekaj casa, dobri dve leti, živel pri svojem stricu mladi France Prešeren. Kot kaže, bo letošnje leto spet zelo aktivno na obmocju naše obcine, saj se pricne uresni­cevati kar nekaj velikih projektov, kot kaže najprej garažna hiša, pa prizidek šole na To­varniški in telovadnica in tako naprej, vec o tem v nagovoru župana. Verjetno bo zaradi gradenj tudi kakšna ovira v prometu, a se za napredek splaca tudi malo potrpeti. Pomlad je tudi cas, ko se lotimo pospravljanja v hišah in okoli njih, organizirane pa bodo tudi cistilne akcije. Ceprav Slovenija slovi kot ena najbolj cistih držav, se še vedno najdejo posamezniki, ki brez obcutka slabe vesti iz svojega jeklenega konjicka odvržejo odvecno embalažo, še najveckrat od pijac in cigaret. V upanju, da bo teh vsako leto manj, bomo pac odpadke pobrali in jih spravili, kamor spadajo. Še hujši pa so, resda redki posame­zniki, ki za odlagališce svojih odpadkov izberejo kar gozd. Zamislijo naj se nad sabo in spremenijo svoje obnašanje, hvala! V naši obcini v zadnjem casu vse vec pozornosti namenjamo razvoju turizma, saj imamo tudi kaj pokazati. Ustanovili smo Zavod za promocijo in turizem Grosuplje, pridobi­li tudi kar nekaj evropskih sredstev, v zadnjem casu usposobili vecje število turisticnih vodnikov, v nacrtu so nove kolesarske in pohodniške poti in še vec aktivnosti bo v teku. V obcini imamo veliko število društev, naj samo spomnim, da je do konca marca rok za oddajo letnih porocil na AJPES, sicer so zagrožene kazni za odgovorne. Srecno, vse dobro, srcno in optimisticno naprej Brane Petrovic, odgovorni urednik NAVODILA Clanki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da cim vecjemu številu ljudi omogoci povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do najvec 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti pod­pisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in v primeru, ce v skladu s programsko zasnovo casopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokoncni 185 x 260 mm, 1/2 leže­ci 185 x 127,5 mm, 1/4 pokoncni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeci 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG. GROSUPELJSKI ODMEVI – GLASILO PREBIVALCEV OBCINE GROSUPLJE Ustanovitelj casopisa: Obcinski svet Obcine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovic • Uredniški odbor: Gregor Steklacic, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar, Zlatko Jagodic • Naslov uredništva: Obcina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Fotografija na naslovnici: Peter Zakrajšek • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Gasilska c. 3, 1290 Grosuplje Vabljeni k soustvarjanju obcinskega glasila. Vaše prispevke pricakujemo do 9. aprila, na e – naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com Nagovor župana Spoštovani obcanke in obcani, cenjeni bralci Grosupeljskih odmevov! Pred kratkim smo prejeli odlocbo o izdaji gradbenega dovoljenja za izgradnjo zadrževalnika Veliki potok. S tem zadnjim korakom je na njegovi dolgi poti umešcanja v prostor bila dana zelena luc investi­torju Ministrstvu za okolje in prostor, da pricne z izgradnjo tega pre­potrebnega objekta. Gradnja se bo pricela še letos, celotna investicija pa bo znašala okoli 11 milijonov evrov. Ko bo zadrževalnik zgra­jen, bo mocno izboljšal protipoplavno ogroženost mesta Grosuplje vzdolž Grosupeljšcice. Z ukrepi v njeni strugi se bo skladno s spreje­tim podrobnim prostorskim nacrtom nadaljevalo z deli v drugi fazi, po izgradnji zadrževalnika. Naslednji veliki projekt je celovita nadgradnja železniške postaje, s katero naj bi investitor Ministrstvo za infrastruk­turo pricelo letos jeseni. Celoten projekt je vreden okoli 20 milijonov evrov. V celoti se bodo remontirali železniški postajni tiri ter vgradile sodobne signalno-varnostne naprave, med postajnimi tiri bodo izvedeni pokriti peroni, do katerih se bo dostopalo izvennivojsko s podhodom, ki bo potekal od postajne zgradbe preko vseh tirov do Industrij­ske ceste. Podhod bo opremljen z dvigali za mobilno ovirane osebe. Poleg glavnega podhoda bo še dodaten podhod na mestu sedanjega nivojskega prehoda za lažje dostopanje prebivalcev Soncnih dvorov do centra mesta. Sedanji nadvoz pri Motvozu se podre in izgradi nov, razširjen nadvoz, ki bo omogocal neovirano srecevanje vseh vozil, tudi pešcev in kolesarjev. Na novo se bo uredila Taborska cesta s plocniki in kolesarskimi pasovi. Sedanje skladišce se po­dre in se ga skupaj s sedanjimi površinami za odlaganje hlodov preuredi v sodobno asfaltirano parkirišce za osebna vozila. Na nasprotni strani postaje se bo na novo uredila Industrijska cesta s kolesarskimi pasovi in plocniki, na ob­mocju sedanje okretnice pa bodo površine, namenjene prekladanju tovora. K ureditvi železniške postaje moramo dodati še izgradnjo parkirne hiše P+R za obcino z vrednostjo preko 4 milijone evrov, za katero smo pridobili 1,7 milijona evrov evropskih nepovratnih sredstev, ostalo bomo financirali iz obcin­skega proracuna. Z izgradnjo pricnemo spomladi. Spomladi se pricne gradnja prizidka k osnovni šoli Louisa Adamica na Tovarniški v Grosupljem, ki bo obsegal 8 novih ucilnic ter novo športno dvorano. Investicija, vec kot 4 milijone evrov, bo v celoti zagotovljena iz obcinskega proracuna. Koncajmo z nadaljevanjem projekta plinifikacije, ki ga bo v naslednjih dveh letih širil koncesionar Energetika Lju­bljana v naših dveh najvecjih naseljih Šmarje – Sap in Grosuplje. Predvideno je, da se bo konec prihodnjega letaglavni plinski vod spojil z vodom s Škofljice, s cimer bo v obcino Grosuplje tudi dejansko pritekel zemeljski plin. Ce potegnemo pod crto, bo v prihodnjih treh letih v obcini Grosuplje samo iz zgoraj opisanih projektov investirano okoli 60 milijonov evrov. Toliko denarja za investicije naša obcina še nikoli v zgodovini svoje samostojnosti ni imela! Vaš Dr. Peter Verlic, župan obcine Grosuplje 3. redna seja Obcinskega sveta Obcine Grosuplje V sredo, 13. februarja 2019, je v dvo­rani Družbenega doma Grosuplje po­tekala 3. redna seja Obcinskega sveta Obcine Grosuplje. Obcinski svetnice in svetniki so na seji obravnavali kar 19 tock, med tockami dnevnega reda, ki jo tokrat velja posebej izpostaviti, pa je bil tudi osnutek Odloka o proracunu Obcine Grosuplje za leti 2019 in 2020. Obcinski svet Obcine Grosuplje je sprejel osnutek Odloka o proracunu Obcine Grosuplje za leti 2019 in 2020, v vsebini in višini, ki je potrebna za realiza­cijo vseh nalog, ki smo si jih zadali v letu 2019 in v letu 2020. Osnutek Proracuna Obcine Grosuplje za leto 2019 je v višini 23.777.791 evrov, osnutek za leto 2020 pa v višini 20.953.950 evrov. Župan dr. Peter Verlic je ob tej toc­ki dnevnega reda pojasnil, da se v tem proracunu pravzaprav odraža 22 nosil­nih projektov do leta 2022, ki jih je pred lokalnimi volitvami pripravil skupaj s svojo ekipo, danes kolegov svetnic in svetnikov Slovenske demokratske stran­ke, pa tudi ob podpori Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke, prav tako so podporo tem projektom izrazili Mladi za Grosuplje in Desus. Ce kateri izmed teh projektov ni posebej izpostavljen že v tem proracunu, pa ga lahko najdemo v nacrtu razvojnih programov. Kljub temu, da žal naša vlada pri cr­panju evropskih sredstev ni uspešna, kar bi nam omogocilo vec novih investicij, je proracun investicijsko naravnan. Naj­vecji obseg proracuna v tem delu seve­da zasedata gradnja parkirne hiše P + R Grosuplje in gradnja novega prizidka k Osnovni šoli Louisa Adamica z novo športno dvorano. Za parkirno hišo nam je sicer uspelo pridobiti tudi 1,6 milijona evrov evropskih sredstev. Obe investiciji sta zelo potrebni. Ena zvišuje družbeni standard, kvaliteta osnovnega šolstva v naši obcini se bo še izboljšala. Druga, parkirna hiša, pa združuje parkiranje in prevoz do prestolnice z vlaki in avtobusi, kar nas bo pocasi morda tudi preusme­rilo z osebnega prevoza na javni prevoz. Obcina Grosuplje s tem poudarja tudi svojo zeleno usmeritev. Župan je z zadovoljstvom še povedal, da je tudi medobcinski razvojni center vec kot opravicil svoje delovanje. Do­bili smo sredstva za Radensko polje, ki jih sicer zagotovo ne bi, njegov velik doprinos je tudi sodelovanje z drugimi obcinami po Evropi, prenos dobrih praks med obcinami. Prostovoljno delo, ener­gijo, ki ga v razvoj turizma že vlagajo naša turisticna društva, bomo nadgradili še s strokovnim pristopom zavoda za tu­rizem. Obcinski svetnik Žan Skubic (SDS) je cestital obcinski upravi za zelo dobro pripravljen proracun, vseeno pa je pre­dlagal, da bi se na proracunski postav­ki, ki se nanaša na delovanje sistema za zašcito, reševanje in pomoc, še nekoliko povecala sredstva. Vemo, da je podpora gasilstvu v naši obcini visoka in da se v predlaganem proracunu sredstva, na­menjena gasilstvu, v primerjavi s pre­teklim letom še povecujejo. Vendar pa imajo prostovoljna gasilska društva ve­liko stroškov z vzdrževanjem opreme in gasilskih domov, poleg tega jih redno preverja tudi inšpekcija, ki jim izda nalo­ge, da morajo morebitne napake, kot so zdravniški pregledi, ki niso popolni ozi­roma so pretekli, ter neprimerna osebna zašcitna oprema prostovoljnega gasilca, odpraviti. To pa je povezano z dodatni­mi stroški, ki jih društva in tudi zveza ne zmorejo financirati. Obcinski svetnik Janez Pintar (SDS) je bil mnenja, da lahko ob pregledu pro­racuna z lahkoto recemo, da je ambici­ozen, razvojno naravnan in da se lahko hitro vidi, da je vanj vloženega ogromno dela. Je pa kot možne izboljšave predla­gal, da se podobne racionalizacije, kot so bile s skupnimi pozivi in narocanjem že izpeljane v obcini Grosuplje (urejanje poljskih poti, ureditev javne razsvetljave, nabava elektricne energije, požarno in vlomsko zavarovanje objektov ter zava­rovanje opreme, …), razširi še na skupno varovanje objektov, ki so v lasti Obcine Grosuplje (šole, vrtci, pokopališca, igri­šca, …). Zavzel se je, da se v sodelova­nju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu racionalizira šolske prevoze iz krajev, kjer so zgrajeni ploc­niki (Veliki Vrh, zgornji del Malega Vrha in Tlak, Cikava, …), predlagal racionaliza­cijo šolskih okolišev (Mala in Velika Ilova Gora, Gabrje) in smotrno rabo šolskih prostorov (brez neobveznih heteroge­nih skupin). Zavzel se je še za racionali­zacijo pri organizaciji prireditev na po­drocjih kulture in športa. Obcinski svetnik Andrej Bahovec (SMC) je ob siceršnji pohvali proracuna predlagal, da bi se vec sredstev nameni­lo za požarno varnost, obcinski svetnik Alojz Bavdek (SDS) pa je izrazil zado­voljstvo nad delom proracuna, ki zade­va krajevne skupnosti, na katerega se je posebej osredotocil. Meni, da je tudi za razvoj krajevnih skupnosti namenjen kar dobršen del pogace. Obcinski svetnik Mihael Hocevar (SDS) je želel spomniti še na projekte, ki se jih ni posebej izpostavljalo, saj ob­cino z vidika vložka financnih sredstev zadevajo v manjši meri, a so za obcane izredno pomembni, prav tako igra ob­cina pri njih pomembno vlogo. To je na primer rekonstrukcija železniške postaje Grosuplje ali pa gradnja zadrževalnika Veliki potok. Obcinski svetnik Matjaž Trontelj (NSi) pa je še dodatno utemeljil, da lah­ko ob pregledu proracuna mirno rece­mo, da je naša obcina razvojno naravna­na in gleda v prihodnost. Postavka, ki bi bila lahko po njegovem mnenju nekoli­ko vec ovrednotena, z vidika tistega, kar se bo delalo, pa je investicijsko vzdrže­vanje vrtca. Obcinski svetnice in svetniki so tokrat na seji sprejeli tudi Sklep o uveljavlja­nju rezervacije v primeru odsotnosti otrok v javnem in koncesijskih vrtcih v obcini Grosuplje. S tem sklepom se spreminja dosedanji nacin obracuna­vanja odsotnosti otrok iz vrtca, ki je te­meljil na postopnem zniževanju placila staršev glede na trajanje odsotnosti in ni predvideval rezervacij. Uvaja se pole­tna in zdravstvena rezervacija, starši pa za rezervacijo placajo 30 % od njihovega z odlocbo dolocenega dohodkovnega razreda. Z uvedbo rezervacij obcina želi olajšati položaj staršev pri placevanju vrtca. Prav tako so sprejeli Sklep o dolocitvi cen programov vzgoje in izobraževa­nja v vzgojno varstvenem zavodu Ke­kec Grosuplje. V VVZ Kekec Grosuplje so namrec pripravili predlog povišanja cen za obe starostni skupini, s 1. marcem letošnjega leta, in sicer se cene v obeh starostnih skupinah dvignejo za 7,8 %. Vzroki povišanja cen so povišani osebni prejemki zaposlenih. Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati s podrocja vzgoje in izobraževanja so namrec podpisali Dogovor o placah in drugih stroških dela v javnem sektorju, ki place spreminjajo oz. jih povišujejo. Cena za prvo starostno skupino, to je od 1 do 3 let, bo tako znašala 525,00 evrov mesecno na otroka, cena za drugo sta­rostno skupino, to je od 3 do 6 let, pa v višini 410,00 evrov mesecno na otroka. Obcinski svetnice in svetniki so sprejeli tudi Odlok o dolocitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prosto­ra v Obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Grosuplje, Odlok o dolocitvi stroškov lokacijske preveritve v obcini Grosuplje, Odlok o spremembah in do­polnitvah odloka o Krajinskem parku Radensko polje, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovi­tvi javnega zavoda Zavod za turizem in promocijo »Turizem Grosuplje« in Sklep o potrditvi programa obnove in vzdrževanja javne razsvetljave v obcini Grosuplje v letu 2019. Sprejeti pa so bili tudi naslednji skle­pi: Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena št. I/2019; Sklep o ukinitvi statusa graje­nega javnega dobra na nepremicninah parcelne št. 2241/6, 2241/7 in 2241/14, vse k.o. 1794 Racna; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicnini parcelna št. 1201/2, k.o. 1787 Mali vrh; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepre­micnini parcelna št. 1011/19, k.o. 1784 Stranska vas; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepre­micninah parcelni št. 2440/2 in 2440/3, obe k.o. 1791 Žalna; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicnini parcelna št. 2459/6, k.o. 1791 Žalna; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremic­nini parcelna št. 1170/2, k.o. 1783 Gro­suplje – naselje; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremic­ninah parcelne št. 1128/6 in 1128/12, obe k.o. 1786 Šmarje; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicnini parcelna št. 2024/16, k.o. 1785 Sela. Informacije, pobude in vprašanja svetnikov Obcinska svetnica Nives Rupcic (SDS) je zastavila vprašanje na temo prenove železniške infrastrukture v obcini Grosuplje ter vzpostavitve linije, ki bo povezala Grosuplje s Kocevjem. Zanimalo jo je, kakšni so nacrti obcine za uresnicitev tega projekta. Župan dr. Peter Verlic je odgovoril, da bo do vzpostavitve železniškega pro­meta iz Kocevja proti Ljubljani po naših informacijah prišlo, ko se bo uredilo še signalno varnostne naprave od Grosu­pljega proti Kocevju, da bodo vlaki lahko varno vozili, in ko se bo izvedla rekon­strukcija Železniške postaje Grosuplje kot osrednje vozlišcne postaje. Gre za državno infrastrukturo in v preureditev železniške postaje se naj bi investiralo preko 20 milijonov evrov. Ta bo zajema­la rekonstrukcijo vseh postajnih tirov, signalnovarnostnih naprav, peronov, uredila se bosta tudi dva izvennivojska dostopa do peronov. Eden bo na obmocju postajne že­lezniške zgradbe in bo povezoval ne samo perone, ampak tudi Taborsko in Industrijsko cesto, prehod bo tako mo­žen preko cele železniške postaje. Kjer je zdaj urejeno zacasno preckanje pešcev in kolesarjev proti Soncnim dvorom, na obmocju starega nivojskega prehoda, pa bo nastal drugi podhod, namenjen pešcem in kolesarjem. Obmocje, kjer lahko danes vidimo hlode, se bo v celoti preuredilo v parkir­na mesta. Poleg 220 parkirnih mest, ki bodo v bodoci parkirni hiši, bomo tako dobili še preko 100 novih parkirnih mest. Središce mesta bo tako urejeno, z veliko parkirnimi mesti. Župan nam je postregel še z infor­macijo, da so na Slovenskih železnicah uspeli pridobiti tudi evropski projekt, ki bo poskušal kot pilotni urediti, da bi se del transporta avtomobilov, ki se zdaj opravlja s tovornjaki, preselil na železni­ce. Ali bo to dodatni industrijski tir, ali bo to obmocje pri železniški postaji, bo po­trebno še preuciti. Spomnil pa nas je tudi na podpis do­govora županov Karlovacke županije ter obcin Grosuplje, Škofljica, Ivancna Gorica, Trebnje, Metlika in Mestne ob­cine Novo mesto o pripravi cezmejnega projekta Slovenija - Hrvaška za pospeše­no modernizacijo železniške proge Lju­bljana - Novo mesto - Metlika - Karlovac. Ta seveda predvideva elektrifikacijo že­lezniške proge in upamo tudi dodatna vozna sredstva. Župan je svoj odgovor zaokrožil z be­sedami, da bo cez štiri leta obmocje Že­lezniške postaje Grosuplje povsem spre­menjeno. Dobilo bo cisto novo podobo. Ko pa bomo preuredili še Kolodvorsko cesto v peš cono ter uredili mestni trg med Taborsko, Adamicevo in Kolodvor­sko cesto, Grosupljega v sedanji obliki skoraj ne bomo vec prepoznali. Na novo središce obcine Grosuplje bomo tako za­gotovo lahko ponosni. Direktor obcinske uprave mag. Du­šan Hocevar pa je podal še nekaj infor­macij glede nadvoza Motvoz, ki je prav tako del obmocja prenove železniške postaje. Ta predstavlja ozko grlo, res pa je, da se je promet na tem nadvozu, od­kar smo zgradili nadvoz Brezje, precej zmanjšal. Kljub temu vemo, da ga mora­mo urediti, da bo varen za najvecja vozi­la, pa tudi pešce in kolesarje. Pri prvem idejnem projektu, ki je bil velik, dober, se je pokazalo, da je tudi zelo drag. Zato smo zaceli iskati drugo, bolj racionalno varianto. Skupaj z Direk­cijo RS za infrastrukturo smo se nato od­locili, da bomo obstojeci nadvoz podrli in zgradili novega na mestu tega, seveda ustreznih profilov, ustrezne prometne varnosti, kar je bistveno bolj realno tako s cenovnega vidika kot tudi zaradi casov­nice. Pojasnil je še, da bo obstojeci nadvoz potrebno porušiti tudi zaradi rekon­strukcije železniške postaje, saj spodnji profili tega mostu ne zagotavljajo ustre­znega premika tirov. Pobuda obcinskega svetnika Alojza Bavdka (SDS) se je nanašala na potok Podlomšcica, ki ga bi bilo potrebno oci­stiti. Zaveda pa se, da bi se bilo potrebno zadeve lotiti dolgorocno. Direktor obcinske uprave mag. Du­šan Hocevar je povedal, da si na obcini prizadevamo za uresnicitev te pobude. Za vzdrževanje in urejanje vodotokov je sicer zadolžena država, ki za ta namen namenja znatno premalo sredstev. Kljub temu pa se je stanje potoka bistveno iz­boljšalo, odkar imamo novo cistilno na­pravo. Obcinska svetnica Violeta Trontelj (SMC) pa je v razmislek podala smotr­nost pocitniških objektov, ki ju ima obci­na v lasti v Kranjski Gori in v Catežu, od­govor na njeno pobudo pa je prav tako podal direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar. Video posnetke sej si lahko ogledate na www.grosuplje.si. Jana Roštan 2. partnerski sestanek projekta VEZI NARAVE V torek, 12. 2., in v sredo, 13. 2. 2019, je v obcini Radoboj (Krapinsko-zagor­ska županija) na Hrvaškem potekal 2. partnerski sestanek v sklopu projekta VEZI NARAVE / VEZE PRIRODE, katere­ga vodilni partner je Obcina Grosuplje. Projekt je bil odobren v okviru programa Interreg V-A Slovenija - Hrvaška 2014– 2020, ki ga je podprla Evropska unija in sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj na prioritetnem podrocju varova­nja naravne dedišcine. S projektom smo priceli septembra 2018, zakljucili pa ga bomo konec februarja 2021. Skupna vre­dnost projekta, ki bo trajal 30 mesecev, je 2.553.908,00 evrov, vanj je vkljucenih 7 partnerjev. Na slovenski strani poleg Obcine Gro­suplje v projektu sodelujeta še Obcina Rogaška Slatina in Zavod RS za varstvo narave, na hrvaški strani pa so partner­ji v projektu Nacionalni park Risnjak, Grad Vrbovsko, Udruga Hyla in Javna ustanova za upravljanje zašticenim di­jelovima prirode Krapinsko–zagorske županije. S projektom Vezi narave / Veze prirode bomo prispevali k izboljšanju stanja izbranih habitatov živalskih in rastlinskih vrst, k okrepitvi zavedanja o pomembnosti biodiverzitete za deležni­ke v lokalnem okolju ter v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami oblikovali izobraževalne in promocijske aktivnosti in s tem omogocili interaktivno ucno iz­kušnjo za vse obiskovalce (za)varovanih obmocij. V okviru projekta se med drugim predvideva oblikovanje naravovarstve­nih ukrepov za skupno upravljanje habi­tatnih tipov in vrst na cezmejnem obmo­cju, oblikovanje vsebin za dvig zavesti o pomenu ekosistemskih storitev, pa tudi vzpostavitev mreže tock Vezi narave / Veze prirode, kjer bosta med projektom nastala dva centra, Naravovarstveni center Šica, na obmocju našega krajin­skega parka, in Naravovarstveni center Sotla, ta se bo uredil v obcini Rogaška Slatina. Po prvem projektnem sestanku v Grosupljem, na katerem so bile zacrta­ne vse aktivnosti, smo uspešno in dobro opravili delo na projektu v prvem šest­mesecnem obdobju. Do konca febru­arja bo delo v naši obcini vezano še na pripravo potrebne dokumentacije za izvedbo planiranih aktivnosti, spomladi pa se bo že pricelo z razlicnimi aktivnost­mi tudi na terenu. Na Radenskem polju so nekatere akcije že poznane kot naša dobra praksa varovanja narave, in sicer »Pomagajmo žabicam cez cesto« in »Družinsko žabanje«. Pricelo pa se bo tudi z raziskovanjem populacij vrst, ki jih obravnavamo med projektom, na podla­gi katerega bomo pridobili pomembne podatke za upravljavske smernice za Ra­densko polje. Na drugem partnerskem sestanku smo partnerji v projektu pregledali opra­vljeno delo preteklega obdobja ter zacr­tali aktivnosti, ki nas cakajo v naslednjem šestmesecnem obdobju. Ob prihodu so predstavniki gostujocega partnerja Jav­ne ustanove za upravljanje zašticenim dijelovima prirode Krapinsko-zagor­ske županije vsem udeležencem izrekli prijazno dobrodošlico ter podrobneje predstavili potek dvodnevnega sestan­ka. Vodja projekta Nataša Hribernik je nato povzela nacin dela na projektu in poudarila pomen komunikacije med partnerji za dobro sodelovanje, ta je kljucnega pomena za doseganje kvali­tetnih rezultatov. Pregledali smo opra­vljeno delo na ukrepih za ohranitev in izboljšanje stanja tarcnih vrst ter potrdili terminski nacrt izvedbe. Prav tako je bila predstavljena Komunikacijska strategija in razdeljen prvi promocijski material. Vzpostavljena je tudi spletna stran pro­jekta www.vezinarave.si / www.veze­prirode.hr, kjer bomo lahko redno spre­mljali vse novice in aktivnosti v projektu ter pridobljene dosežke in rezultate. Ta dan smo si v Radoboju ogledali tudi do­bre prakse ohranjanja naravne in kultur­ne dedišcine, med drugim Galerijo Antu­na Agustincica in Studio Galerije Antuna Agustincica. Naslednji dan je v Vili Zelenjak pote­kala novinarska konferenca, ki sta se je udeležila tudi župan mesta Klanjec Zlatko Brlek in namestnica župana Krapinsko–zagorske županije Jasna Petek. Poudarila sta, kako pomembno je mednarodno sodelovanje ter izme­njava izkušenj za iskanje skupnih rešitev pri soocanju s podobnimi izzivi, kako na eni strani ohranjati naravo za prihodnje generacije ter hkrati ozavešcati lokalno in širšo prebivalstvo o pomenu narave za dobrobit cloveka. Sledil je zakljucni sestanek med par­tnerji, na katerem smo si pogledali teh­nicna navodila za porocanje o delu na projektu in seznam posameznih nalog. Sestanek smo uspešno zakljucili, pono­sni na do sedaj dobro opravljeno delo in dosežene rezultate, ter polni svežega zagona in motivacije za nadaljnje dose­ganje zastavljenih ciljev projekta Vezi narave / Veze prirode. Tjaša Pleško Osnovna šola Louisa Adamica Grosuplje z izdelanim digitaliziranim nacrtom šolskih poti Obcina Grosuplje se je uspešno prija­vila na javni poziv Javne agencije RS za varnost prometa v okviru dodatne podpore obcinskim svetom za preven­tivo in vzgojo v cestnem prometu. Med drugim smo tako v uporabo dobili vec triopanov »Usposabljanje kolesarjev«, odsevnih brezrokavnikov za kolesarje in kolesarskih celad, ki sta jih župan dr. Peter Verlic in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar že v jesenskih me­secih izrocila ucenkam in ucencem ter njihovim uciteljicam in uciteljem v naših treh osnovnih šolah, Osnovni šoli Louisa Adamica Grosuplje, Osnovni šoli Brinje Grosuplje in Osnovni šoli Šmarje - Sap. Pri opravljanju kolesarskega izpita so jim in jim še bodo vsi ti pripomocki gotovo prav prišli, da bo za varnost otrok v pro­metu kar najbolj poskrbljeno. Že takrat pa je bilo tudi receno, da bo Osnovna šola Louisa Adamica Grosu­plje dobila tudi digitaliziran nacrt šol­skih poti. Ta je sedaj izdelan in dostopen na spletnem portalu Nacrti šolskih poti, na povezavi: http://solskepoti.avp-rs.si/ solske_poti#Grosuplje&131. Ucenci te šole in njihovi starši si tako lahko pogledajo nacrt šolskih poti svo­je šole, poleg tega pa bodo na ta nacin lahko redno obvešceni o pomembnih spremembah na njihovi šolski poti (za-pore, dobre prakse, spremembe voznih redov). Starši in otroci lahko poišcejo najprimernejšo šolsko pot. Jana Roštan Obiskali so nas ucenci 5. razreda Podružnicne osnovne šole Žalna V ponedeljek, 18. februarja 2019, so našo obcinsko hišo skupaj s svojo ucite­ljico Tanjo Pogorelcnik Burger obiskali ucenke in ucenci 5. razreda Podružnicne osnovne šole Žalna. Župan dr. Peter Verlic jih je prijazno povabil v svojo pisarno in odgovoril na vsa njihova vprašanja, ki so mu jih zasta­vili. Zakaj se je odlocil, da bo kandidiral za župana, kako zgleda opravljanje nje­gove funkcije? Pokazal pa jim je tudi, kako bo videti šola Louisa Adamica na Tovarniški, ko bo imela kar 8 novih ucilnic, pa tudi novo športno dvorano. Prav v to šolo bodo namrec vstopili naslednje šolsko leto, ko bodo uspešno zakljucili 5. razred. Ucenke in ucenci so županu ob tej priložnosti predstavili tudi svoj izdelek iz lego kock, ki v okviru dodatnega pouka nastaja preko programa Misija Luna in ga za Slovenijo organizira Zavod Super Glavce. Njihov cilj je sestaviti bazo na Luni, pri tem pa je treba upoštevati, da so razmere na Luni precej drugacne od teh na Zemlji, zato morajo dobro razmi­sliti, kaj vse bodo potrebovali. Prav tako se morajo nauciti glavnih prvin progra­miranja. Županu so zaupali tudi, da jih še v tem šolskem letu caka opravljanje kole­sarskega izpita, in beseda je tako nanesla tudi na to, kako pomembno je varno in odgovorno ravnanje v prometu. Preden pa smo se poslovili, so ucenke in ucenci županu izrocili tudi darilce, ki so ga pripravili, simbol šole v obliki obe­ska, in ga povabili na veliko praznovanje šole, ki bo 6. junija. Podružnicna osnov­na šola Žalna namrec letos praznuje ju­bilejnih 10 let. Jana Roštan Maškarce iz vrtcev Kekec, Mojca, Pastircek, Kobacaj, Malcek, Soncek in Tinkara obiskale obcinsko hišo »TRALALA, HOPSASA, PUSTNE SMO Kobacaj, Malcek, Soncek in Tinkara, pa karcki iz Javnega komunalnega podjetja ŠEME«, ta in številne druge pesmice so tudi maškarce iz 2. razreda Osnovne šole Grosuplje. na pustni torek, 5. marca 2019, odzvanja-Brinje Grosuplje. Res veliko jih je bilo. Pomlad je prav gotovo že tik pred vra­le pred našo obcinsko hišo. S svojim obi-Dobre vile, carovnice, pikapolonice, ti. Zvoncki in trobentice ter lepi, prijetno skom in pravim pustnim rajanjem so nas cebelice, samorogi, gasilci, vojaki, poli-topli soncni dnevi, ki se jih vsi veselimo. prav lepo presenetile in razveselile ma-caji, zajcki, tigrcki, pa celo božicki in je­škarce iz vrtcev Kekec, Mojca, Pastircek, lencki, in še bi lahko naštevali. Pa dimni-Jana Roštan Nacionalni posvet v okviru evropskega projekta LOCAL4GREEN: Potenciali obcinskega proracuna za promocijo obnovljivih virov energije Grosuplje Goes Green. Da bo tudi pri­hodnost naše obcine zelena. Na strehah Osnovne šole Brinje Grosuplje in Špor­tne dvorane Brinje Grosuplje smo name­stili soncno elektrarno, energetsko smo obnovili naše vrtce, šole, pa tudi stari del zdravstvenega doma, postavili smo vec polnilnih postaj za elektricna vozila s po dvema parkirnima mestoma ter priceli s plinifikacijo obcine. Nova moderna Ci­stilna naprava Grosuplje že vec let skrbi, da se odpadna voda precisti in tako vrne nazaj v naravo spet cista, uporaba javne­ga potniškega prometa pa je za njegove uporabnike, obcanke in obcane naše ob­cine, vsako leto bolj prijazna. Nov korak v smeri te trditve bo nova parkirna hiša P + R Grosuplje, z gradnjo katere pricnemo že to pomlad. Z zasledovanjem Celostne prometne strategije obcine Grosuplje pa bomo z urejenimi plocniki in kolesarski­mi stezami vedno vec pozornosti name­njali tudi pešcem in kolesarjem. Kot zelena obcina aktivno sodeluje­mo v evropskem projektu LIFE Climate Path 2050 (Podnebna pot 2050), ki je namenjen spremljanju napredka in nacr­tovanju podnebnih ukrepov za zmanjša­nje emisij na podrocjih stavb, prometa, industrije, kmetijstva, gozdarstva in od­padkov. V okviru projekta je bil med dru­gim za obcine vzpostavljen tudi Lokalni semafor podnebnih aktivnosti. Sodelujemo pa tudi v evropskem pro­jektu Local4Green - Local Policies for Green Energy (Lokalne politike za zele­no energijo). V okviru tega projekta je v petek, 8. marca 2019, na Gospodarskem razstavišcu, v okviru sejma DOM, potekal že drugi posvet, tokrat z naslovom Naci­onalni posvet o potencialih obcinskega proracuna za promocijo obnovljivih vi­rov energije. Aktivnosti na podrocju širjenja rabe obnovljivih virov energije (OVE) in ucin­kovite rabe energije (URE) so namrec na podrocju energetike kljucnega pomena za uspešen prehod v trajnostno družbo. Zelo pomembno vlogo pri tem pa igrajo prav obcine, ki so z izvajanjem razlicnih ukrepov za doseganje trajnostnih ciljev hkrati tudi vzor obcankam in obcanom, da bodo tudi njihova ravnanja odgovor­na. V prvem delu posveta smo se sezna­nili z namenom in cilji projekta Lokalne politike za zeleno energijo in z metodo­logijo pristopa k preoblikovanju fiskalne politike za spodbujanje rabe OVE. Spre­govorili smo tudi o pozitivni in negativni davcni diskriminaciji. V drugem delu pa so predstavniki obcin, ki v projektu so­delujejo: Grosuplje, Ivancna Gorica, Ka­mnik, Kocevje, Kranj, Križevci, Lenart in Trebnje, predstavili dejavnosti in nacrte teh obcin na podrocju rabe OVE. Posveta se je udeležila tudi vodja Medobcinskega razvojnega centra ob­cin Grosuplje, Ivancna Gorica in Trebnje Jasmina Selan, prav tako so na posvetu sodelovali strokovnjaki Gradbenega in­štituta ZRMK in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Projekt Local4Green bo sicer trajal do konca oktobra 2019, njegov namen pa je pomagati lokalnim skupnostim pri pri­pravi in uveljavitvi inovativnih lokalnih fiskalnih politik, usmerjenih v promocijo rabe obnovljivih virov energije v javnem in zasebnem sektorju. Jana Roštan Ljubljanska urbana regija tudi prihodnja štiri leta optimisticno in ambiciozno z istim vodstvom Konec februarja je potekala konstitu­tivna seja Sveta Ljubljanske urbane regi­je (Svet LUR), organa odlocanja na ravni Osrednjeslovenske razvojne regije, ki ga sestavljajo župani 26-ih obcin, med njimi Obcine Grosuplje. Glede na to, da so ko­nec leta 2018 potekale lokalne volitve, je prišlo do nekaj sprememb tudi v sestavi Sveta LUR. Regija je dobila sedem novih županov. So pa clani Sveta LUR tudi v tem man­datu za predsednika Sveta LUR soglasno potrdili župana Mestne obcine Ljublja­na Zorana Jankovica, namestnik pred­sednika ostaja župan Obcine Brezovica Metod Ropret. Prvi seji županov v no­vem mandatu je prisostvoval tudi dr. Iz­tok Puric, minister, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Nav­zocim je podal usmeritve za nadaljnje aktivnosti, ki cakajo regijo v pripravi na novo financno perspektivo 2021–2027. Naš župan, dr. Peter Verlic, sicer v Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije sodeluje tudi kot predse­dnik Koordinacijskega odbora za javni promet. Regionalna razvojna agencija Lju­bljanske urbane regije povezuje 26 ob­ cin osrednjeslovenske regije, v katerih podpira trajnostno naravnane gospo­darske, infrastrukturne, socialne, kultur­ne in kreativne dejavnosti. Ob tem spod­buja povezovanje in razvoj partnerskih mrež med razlicnimi deležniki, ki s svoji­mi aktivnostmi skupaj gradijo trajnostni razvoj regije. Jana Roštan Veseli smo, da se štorklje v našo obcino rade vracajo Prihaja pomlad, z njo pa se v našo ob­cino z afriške celine vracajo tudi štorklje. Njihovega prihoda se vsako leto znova razveselimo. To še posebej velja za tiste naše obcanke in obcane, ki stanujejo v bližini njihovih gnezd. Eno se nahaja v Ponovi vasi, kjer so nam tamkajšnji kra­jani zaupali, da je štorklja letos s svojim prihodom pohitela, saj so jo že nekajkrat opazili. Kot pravijo, pa je štorklje najlep­še opazovati takrat, ko se mlade štorklji­ce ucijo vzleteti iz gnezda. Znano je, da v naši obcini tudi skrbi­mo, da štorklje ob njihovi vrnitvi prica­kajo varna in udobna gnezdišca. Mogo­ce je tudi to razlog, da se k nam vsako leto rade vracajo. In ker to še vedno drži, smo v petek, 15. marca 2019, v Pono­vi vasi zamenjali drog, na katerem je namešcen gnez­ditveni podstavek in v njem gnezdo. Drog je bil na­mrec že precej dotrajan, ker pa je bil obtežen tudi z velikim in težkim gnezdom, je obsta­jala nevarnost, da bi se ob mocnej­šem vetru podrl. Na to nas je opozoril Peter Goršic iz Telekoma, ki je tudi podpredsednik Krajevne skupnosti Št. Jurij, za prijazno zamenjavo droga pa se Telekomu lepo zahvaljujemo. Naj spomnimo, da gre za gnezdo, ki je svoj podstavek dobilo iz Velike Pola­ne. Bilo je darilo župana mag. Damijana Jaklina in skoraj natanko pet let mineva, odkar smo ga namestili na drogu v Po­novi vasi. Veseli smo, da se štorklje v naši obcini dobro pocutijo, da se rade vracajo in že­limo si, da bo tako tudi v prihodnje. So še en razlog vec za nasmeh na našem obra­zu, za to, da je življenje v naši obcini lepo. »Štorklje gnezdijo pri dobrih ljudeh,« pa naj bo naša zakljucna misel. Jana Roštan 30 let kršcanske demokracije na Slovenskem: Zavezani prihodnosti Zacelo se je 10. marca leta 1989. Slo­venski kristjani in tisti, ki prisegajo na demokracijo in spoštovanje clovekovih pravic, so se odlocili aktivirati in pri­spevati k preobrazbi slovenske družbe. Lojze Peterle je skupaj s svojimi politic­nimi somišljeniki izpolnil tisocletne sa­nje Slovencev in bo vedno zapisan kot eden ustanovnih ocetov samostojne neodvisne Slovenije. Dr. Andrej Bajuk je v kriticnih casih zmanjšal zaostanek v pogajanjih z EU, da je Slovenija leta 2004 koncno lahko stopila v unijo in prevze­la evro, Ljudmila Novak pa je v težkih casih kršcansko demokracijo vrnila na politicni zemljevid Slovenije, sedaj pa je na mladi generaciji z Matejem Toninom kot voditeljem ter ostalimi, da ponovno okrepi kršcansko demokracijo. V soboto, 9. marca 2019, je ob tem jubileju na Bledu potekala slovesnost ob 30. obletnici kršcanske demokraci­je v Sloveniji. V nabito polni Festivalni dvorani so se prireditve udeležili šte­vilni ugledni gostje, ki so sooblikovali kršcansko demokracijo v prehojenih 30 letih. Tako predsednik osamosvojitvene vlade g. Lojze Peterle, nekdanja pred­sednica Ljudmila Novak, nekdanji in se­danji poslanci DZ-ja in še številni drugi predstavniki javnega življenja. Mocno je bila zastopana tudi ekipa obcinskega odbora NSi Grosuplje, na celu s predse­dnikom sveta NSi Matjažem Trontljem. Castni gost praznovanja je bil kandidat Evropske ljudske stranke za predsedni­ka Evropske komisije Manfred Weber, ki je v nagovoru dejal, da kršcanske demokrate združujejo vrednote za pri­hodnost družbe. Ob tem je izpostavil, da je kršcanska demokracija v zadnjih desetletjih za evropske državljane do­segla združitev v svobodi in miru. Svoboda, pravicnost in varnost so naše korenine Matej Tonin kot kljucne vrednote, ki gradijo kršcansko demokracijo, izposta­vlja svobodo, pravicnost in varnost. Te kršcansko demokratske vrednote so naše korenine, ki drevo kršcan­ske demokracije držijo pokonci tudi v najhujših viharjih. Lojze Peterle: Prispevali smo k zgodovinskemu premiku in imamo vizijo evropskega razvoja Evropski poslanec Lojze Peterle je v svojem govoru izpostavil, da se s hvaležnostjo spominjamo tistih, ki so pred 30 leti razumeli klic casa in se odlocili, da ustanovijo slovenske kršcanske demokrate, ki so bili zmagovita stranka slovenske pomladi, zato so tudi prevzeli ne­katere kljucne odgovornosti na poti v osamosvojitev. NSi bo odprta za dialog z vsemi, ki želijo dobro Sloveniji Nova Slovenija bo odprta za dialog z vsemi, ki želijo dobro Slove­niji. Prihodnost je odvisna od naših dobrih rešitev, za katere moramo najti zaveznike, da jih spravimo v življenje. Ljudem želimo ponuditi upanje, širjenje strahu nas ne zanima. Imamo velike cilje. Zgraditi želimo varno, gospodarsko mocno in zeleno Slovenijo. Za nami je dolga pot, pred nami pa cas izzivov. Prihodnosti se ne bojimo, pri­pravljeni smo jo soustvarjati v Sloveniji kot tudi v Evropi. Prihodnost je na strani kršcanske demokracije. Tajništvo OO NSi Grosuplje Volilna konferenca OO SDM Grosuplje V sredo, 27. februarja 2019, je poteka-pi in prispevate delcek k soustvarjanju la volilna konferenca Slovenske demo-boljše prihodnosti,” je ob ponovni izvo­kratske mladine Grosuplje. Za predse-litvi dejal Žan Skubic. dnika je bil ponovno izvoljen Žan Skubic, za podpredsednico pa Nives Rupcic. SDM Grosuplje “Mladi smo pomemben akter v ustvarjanju boljše prihodnosti, zato va­bim vas, mlade, da se pridružite naši eki- Romana Tomc: Želim si Evrope, ki bo skrbela za svoje državljane V sredo, 6. marca 2019, je v prostorih Sre­dnje šole Josipa Jurcica potekal pogovorni vecer in diskusija z naslovom »Kaj ima EU opraviti s tem?«. Osrednja gostja pogovor­ nega vecera je bila evropska poslanka Ro­mana Tomc. »Ljudje pogosto pravijo, da je Bruselj dalec, da jih politika ne zanima, da jim je tuja. Vendar pa je politika tista, ki kroji naš vsak­dan,« je uvodoma poudarila evropska poslanka. Vsem navzocim je predstavila, kaj Evropska unija pravzaprav pomeni in kako znotraj nje delujejo posamezne pomembne in­stitucije, ter izpostavila številne dosežke Evropske unije, ki so danes postali del našega vsakdana. Svoj govor pa je sklenila z naslednjimi besedami: »Evropska unija se hitro spreminja. Soocamo se s številnimi izzivi, spremem­bami in novostmi. Želim si Evrope, ki bo skrbela za svoje drža­vljane in jim zagotavljala varnost. Evrope, ki bo ohranjala dobro socialno okolje in ponujala priložnosti za vse generacije. Ostati moramo Evropa, ki skrbi za okolje in za kmetijstvo. Ostati mora­mo gospodarska velesila, to je bistvenega pomena. Prav tako si Zvesti Sloveniji. Že 30 let. V soboto, 9. marca 2019, na dan, ko se spominjamo tudi rojstva oceta sloven­ske državnosti dr. Jožeta Pucnika, je v dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani potekala slavnostna akademija ob 30. obletnici Slovenske demokratske stran­ke. Osrednja govornika na slovesnosti sta bila kandidat Evropske ljudske stranke za predsednika Evropske komisije na letošnjih volitvah v Evropski parlament Manfred Weber in predsednik Sloven­ske demokratske stranke Janez Janša. »V veliko veselje mi je, da sem danes z vami, da lahko prispevam svoj govor ob vašem 30. rojstnem dnevu. Lahko ste res ponosni na ta zgodovinski dosežek,« je dejal Manfred Weber in nam ob prazni­ku tudi cestital. Spomnil nas je, da moramo biti pono­sni na kršcanske demokrate v Sloveniji, kot je bil dr. Jože Pucnik, in v Evropi, kot so bili De Gasperi, Schumann, Adenau­er - to so politiki, ki so ustvarili današnjo Evropo, v kateri živimo v miru, v kateri smo svobodni. Kot politicna družina smo v zadnjih desetletjih v Evropi res veliko dosegli, a veliko stvari moramo tudi še storiti. V luci prihajajocih evropskih volitev pa je dejal: »Sam sem nova generacija, odpreti moramo novo poglavje, stopiti moramo v novo obdobje za evropsko ce­lino.« Meni, da si moramo še vedno pri­zadevati, da bi imeli v vsej Evropi enake življenjske pogoje, ko gre za delovna mesta, ko gre za placila, ko gre za nove obete za ljudi. Vedno bo zagovarjal, da nihce ne bi smel biti prisiljen, da zapusti svojo državo samo zaradi gospodarskih razlogov, da bi našel boljše življenje in delovno mesto nekje drugje. Pomembno vprašanje so tudi migra­cije. V Evropski ljudski stranki zagovar­jamo nadzor meja. Ne želimo si neza­konitih migrantov, ki bi preckali meje. »Kot politik želim zagotoviti Evropejcem, da bomo vedeli, kdo je na evropskem oze­mlju. Država mora prevzeti nadzor, ne pa nezakoniti tihotapci,« je dejal. Vedeti pa moramo tudi, kaj so naše vrednote, kaj smo že dosegli. Ob tem je z nami delil naslednjo misel: »Ko letimo, ko preckamo evropske meje, vidimo razlicne stvari, razlicne kulture, govorijo se razlicni jeziki ... Nekateri imajo boljše pivo, nekate-ri vino, nekateri meso, Slovenija ima vse to na zelo visoki ravni, kar je velika prednost. Ko vidim evropsko raznolikost, si recem, lepo je biti Evropejec, ker smo tako razno­liki, vseeno pa nas ena stvar druži. V vsaki vasi, v vsakem mestu, je v središcu kršcan­ska cerkev. Ponosni moramo biti na svoje kršcanske vrednote in jih moramo braniti tudi v prihodnje.« »Slovenska demokratska stranka je za demokracijo in je proti vsakemu totalita­rizmu. Na tej osnovi smo pripravljeni ve­dno in povsod sodelovati v dobro Sloveni­je, za blaginjo Slovenije z vsakomur, ki brez težav in dodatkov podpiše ta stavek, pa ce se imenuje levi ali desni, socialni, kršcanski ali liberalni demokrat. A demokrat ni de­mokraticen, ne po imenu, ampak po delu in prepricanju biti mora,« pa je v svojem nagovoru med drugim poudaril Janez Janša. Dejal je, da je rojstni dan stranke pri­ložnost, ko se ozremo v preteklost, a pozornost je seveda usmerjena v priho­dnost. In 26. maja so pred nami volitve v Evropski parlament. O nekaterih kljucnih izzivih Evrope je spregovoril že Manfred Weber. Vsee­no pa je poudaril, da je EU danes precej drugacna, kot je bila leta 2004, ko smo se EU pridružili, ali kot leta 2003, ko smo z velikansko vecino glasovali za vstop v EU in v NATO. Desetletje in pol, ki je sledilo našemu vstopu v Evropsko unijo, smo najprej živeli medene tedne ponovno združene Evrope, se nato spopadali z gospodarsko krizo ter se na koncu sooci­li z množicnimi migracijami in brexitom. Ta izziv še vedno traja. Brexit, odhod Ve­like Britanije iz Evropske unije, predsta­vlja enega najvecjih šokov, ali celo naj­vecjega, kot bo pokazala prihodnost, od nastanka EU dalje. Iz EU, ki se je doslej le širila, odhaja ena njenih najvecjih clanic. »Zaradi tega je, spoštovani prijatelji, cas, ki je danes pred Evropejci, tudi pred Slovenci, cas politicnega boja za Evropo. Za Evropo, za kakršno smo glasovali na re­ferendumu leta 2003. Za Evropo evropske civilizacije in kulture, utemeljene na de­setih božjih zapovedih in razsvetljenstvu. Evrope, ki spoštuje clovekove pravice in temeljne svobošcine, enakopravnost obeh spolov in pravico cloveka do varnosti in dostojanstva. Za Evropo, ki je svojo civili­zacijo pripravljena in sposobna varovati in braniti. Pravni temelji takšne Evrope so, po našem mnenju, zapisani v Lizbonski po­godbi,« je še dejal Janez Janša. Na slovesnosti smo se ob foto in video utrinkih ozrli tudi v cas nastanka stranke, z bogatim kulturnim programom pa smo se sprehodili skozi vse regije naše domovine. Podeljena so bila tudi naj­višja priznanja stranke, posebej veseli smo, da je priznanje za odlicno delo v preteklem letu dobil tudi naš odbor. Prireditev je povezovala Eva Irgl, tudi naša dolgoletna poslanka. Obcinski odbor SDS Grosuplje Politika / Gospodarstvo Podjetniški koticek z Obmocno obrtno – podjetniško zbornico Grosuplje PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, vec informacij in prijavnice na www.ooz-grosuplje.si, kjer preverite pogoje subvencionirane udeležbe zara­di sofinanciranja obcine Grosuplje: • Strokovni seminar »PODJETJA, VE­STE, KAJ MORATE DO KONCA MAR­CA POROCATI O EMBALAŽI?«, ce­trtek, 21. 3. 2019, ob 13.00, v Domu obrtnikov v Grosupljem. • Strokovni seminar »ODDAJANJE NEPREMICNIM ZA TURISTICNE NA­MENE«, v cetrtek, 18. 4. 2019, ob 13.00, Dom obrtnikov v Grosupljem. Razmišljate o ustvarjanju dodatnega zaslužka z oddajanjem sobe ali stano­vanja preko Airbnb-ja ali Bookinga? Oddajanje nepremicnin za turisticne namene zaradi pojava specializiranih spletnih portalov v Sloveniji in svetu doživlja pravi razcvet. Na seminarju vam bodo predstavljene konkretne možnosti, kako se tega posla lotiti. Spoznali boste razlicne pravno orga­ nizacijske oblike opravljanja soboda­jalstva, katere pogoje morate izpol­njevati ter kakšne so vaše obveznosti in dajatve. Predstavljeni vam bodo prakticni primeri iz Tolminskega, od koder prihaja predavateljica. Vabljeni. • 2. DAN DRUŽINSKEGA PODJETNI­ŠTVA: cetrtek, 11. 4. 2019, na Dvo­ru Jezeršek, Cerklje na Gorenjskem. Okrogla miza: Zakaj moj otrok ni ostal v družinskem podjetju? Vec na www. ozs.si ANALIZA GOSPODARSTVA NA OOZ GROSUPLJE V OBDOBJU 2013–2017: Poslovni subjekti v obcini Grosuplje, z iz­jemo t.i. javnega sektorja, so v letu 2017 ustvarili 702 MIO EUR prihodkov, kar je kar za 14,5 % vec kot leto poprej, pri tem ustvarili za 27,2 MIO EUR dobicka, kar je za 4,6 % vec kot leto poprej ter ob tem v povprecju zaposlujejo 4.537 oseb oz. 8,4 % vec kot leto poprej. Podrobnosti najdete na spletni strani OOZ Grosuplje. Dodatna pojasnila na OOZ Grosu­plje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01-786 51 30, www.ooz-grosuplje.si, kjer smo Vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja po­slovne narave. Janez Bajt, sekretar OOZ Grosuplje Prenovljena prodajalna Market Grosuplje v centru mesta V cetrtek, 7. marca 2019, je svoja vrata odprla prenovljena prodajalna Market Grosuplje v centru mesta. Na povabilo ob odprtju prenovljene prodajalne se je odzval tudi župan dr. Peter Verlic in vod­stvu ter seveda tudi vsem zaposlenim zaželel, da bi trgovina tudi v prihodnje dobro poslovala, da bi s svojo kakovo­stno in cenovno ugodno ponudbo pri­vabljala naše obcanke in obcane. Najbolj pomembno je prav to, da so ob obisku trgovine zadovoljne tudi stranke. Te je trgovina s svojim novim videzom ter še pestrejšo in prijaznejšo ponudbo ta dan prav lepo presenetila. Trgovina v centru Grosupljega je ime­la velik pomen že pred mnogimi leti, ko je imelo Grosuplje še precej drugacno podobo, tja pa so po vsakodnevnih na­kupih zahajali tukajšnji vašcani, pa tudi prebivalci iz okoliških vasi. In še danes je tako. Ko bo center mesta zaživel v novi podobi, ko bo Kolodvorska cesta postala prijetna peš cona s trgom pred železni­ško postajo na eni strani in s trgom pred knjižnico na drugi strani, pa bo takšna trgovina s tako urejenim prostorom še lepše sovpadala. Skupina Mercator prav v teh dneh praznuje jubilejnih 70 let delovanja, saj njegova zgodba sega v leto 1949, ko je ob ustanovitvi družbe Živila Ljubljana, predhodnice Poslovnega sistema Mer­cator, 36 zaposlenih prodajalo 40 vrst izdelkov. Zdaj pa Skupina Mercator na štirih trgih zaposluje vec kot 20.000 ljudi in na svojih policah nudi vec kot 40.000 vrst izdelkov. Danes zato s ponosom uporabljajo slogan: »Delamo dobro. Že 70 let.« Jana Roštan 36 zlatih, najvec za kruh in pekovsko pecivo GZS je na letošnjem 19. strokovnem ocenjevanju kruha, pekovskega in fine­ga pekovskega peciva, testenin, keksov in slašcic podelila podjetju Don Don 36 zlatih odlicij, kar je najvec za kruh in pekovsko pecivo. Nagrajene izdelke pod blagovno znamko Pekarna Grosu­plje in Don Don odlikuje mnogo dobrih lastnosti, od izvirnih receptur do najbolj­ših sestavin, kot tudi nacinov priprave. Z dodanim kislim testom pripravljamo iz­delke brez dodanih aditivov. S kvasnim nastavkom pa izdelkom izboljšujemo aromo, polnost okusa in svežino. Svoj navdih išcemo v bogati krušni dedišcini, naravi in skrbi za uravnoteženo prehra­no. Tudi letos, z najvec prejetimi zlatimi odlicji doslej, dokazujemo, da sledimo sodobnim pekarskim in prehrambnim trendom in upoštevamo želje naših potrošnikov. Odlicja, ki veljajo za naju­glednejše priznanje na podrocju pe­karstva v Sloveniji, nas zavezujejo, da bomo svoje delo tudi v prihodnosti opra­vljali z najvecjo mero kakovosti, predanosti in ljubezni do kruha. Ob tej priložnosti se za trud in predanost zahvaljujemo vsem našim delavcem in delavkam, ljubiteljem naših izdelkov pa za vedno znova izkaza­no zaupanje. Pod blagovno znamko Pekarne Gro­suplje in Don Don so odlicja prejeli na­slednji krušni izdelki: Malnar, Krjavelj, Sosed, Korošec, Matevž, Krjavljev polno­zrnati hlebcek, Domaci koruzni, Domaci ajdov, Piknik ciabatta, Pisana korenina, Babicin kruh, Babicin temni kruh, Babicin pisan kruh, Babicin koruzni kruh, Pirin polnozrnati kruh, Beljakovinski kruhek, Ovseni kruhek, Skorjavc, Skorjavc temni, Skorjavc pirin, Krajcar beli, Krajcar pol­beli, Domaca peka, Domaca peka temni, Hudo pecivo brez kvasa, Pirina palcka, Ajdova palcka, Koruzna palcka, Hrustavc, Hrustavc temni, Gruntar, Cesar crni, Po­gaca bela, Beljakovinski kruhek, Kruh brez kvasa s semeni in Pecivo brez kvasa. Pekarna Grosuplje in Don Don Nova linija krofov Tvojih 5 minut Podjetje Don Don je vodilno peko­vsko podjetje v regiji in najvecji proizva­jalec cvrtega peciva. Investicijski cikel podjetje nadaljuje z najsodobnejšo to­varno za cvrte proizvode v regiji. Investi­cija v vrednosti 5 milijon evrov bo zaklju­cena oktobra 2019 in bo nadomestila 14 let staro linijo v Kranju. Proizvodnja krofov je stekla že janu­arja 2019 in z njo bo podjetje Don Don oskrbovalo vse trge, na katerih je že se­daj prisotno (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Crna Gora), vkljucno s trgom Bolgarije. avtomatizirana, s cimer je zagotovljena najvišja možna kakovost proizvodov. Vecja kapaciteta proizvodnje linije odpira možnosti razvoja podjetja Don Don širše v regiji. Najvecja sezona za cvrto pecivo pa je bil seveda pustni cas. V letošnjem letu so za cas pusta v Don Don-u proizvedli kar 8 milijonov krofov za trg Slovenije in Hrvaške. V zadnjem tednu so v proizvodnji porabili 60 ton marmelade in 9 ton posipnega sladkorja. Pekarna Grosuplje in Don Don OGLASNI CLANEK Pan-Jan med najboljšimi zaposlovalci v Sloveniji Podjetje Pan-Jan se je v kategoriji srednje velika podjetja, ki imajo od 51 do 250 zaposlenih, uvrstil med sedem najboljših, med finaliste relevantnega izbora Zlata nit. Seveda je pomemb­no, da imamo kot zaposleni v podjetju dostojno in redno placilo, pomembno pa je tudi, kako se na delovnem mestu pocutimo, kako ta vpliva na nas, saj služba predstavlja velik in pomemben del našega vsakdana, našega življe­nja. In tega se zagotovo dobro zaveda tudi podjetje Pan-Jan. V sklopu projekta Zlata nit se namrec preverjajo naslednja podrocja v pod­jetju: temeljni odnos med podjetjem in zaposlenim, vloga in kakovost dela posameznika v podjetju, vodenje, ko­municiranje in sodelovanje, podjetnost in inovativnost, delovna obremenitev, osebna rast in razvoj ter pripadnost podjetju. Podjetje Pan-Jan pa je na vseh teh podrocjih dobil nadpovprecno do­bre ocene. Anita Prijatelj, direktorica podjetja Pan-Jan, je ob tem dejala: »To je potr­ditev, da delamo v pravo smer. Zapo­sleni nam to vracajo z dobrim delom in zadovoljstvom. Ce zaposleni niso zado­voljni na delovnem mestu, tudi delo ne more biti dobro opravljeno.« Kot je še povedala, pa se odnos med zaposleni­mi cuti tudi v odnosu do strank. Znajo prisluhniti posameznikom, se z njimi pogovoriti in vsak trenutek so dostopni vsakomur. Prav tako imajo v podjetju jasno zastavljene cilje, zaposleni so ve­dno seznanjeni z novostmi in delom v podjetju. Zaupala nam je še, da so pogovor, izpolnjevanje medsebojnih dogovorov, dostopnost, prisluhniti posamezniku, pohvale, nagrade tisto, kar tudi njej omogoca, da uspešno krmari med tem, da vlada kvaliteten odnos med podje­tjem in zaposlenim, da ima vsak posa­meznik vlogo v podjetju in da to dela dobro. »Zaposlenim placujemo v tretji pokojninski steber, nagrade ob jubileju v podjetju, cestitke ob osebnih praznikih, skupna druženja ... Vse to nas povezuje in združuje,« je še dodala. Anita Prijatelj se je ob tej priložno­sti zahvalila vsem zaposlenim, ki jim zaupajo in se vsakodnevno trudijo za skupni uspeh. Svoje misli pa je strnila z besedami: »Teamwork makes dream work.« OGLASNI CLANEK Nissan lansiral nov ucinkovit 1,3-litrski bencinski motor, ki bo še dodatno okrepil Qashqaijevo privlacnost • Qashqai – najbolje prodajan mestni terenec v Evropi – je prvi Nissanov model, ki uporablja popolnoma nov bencinski motor; • Zagotavlja manjše izpuste CO2, nižjo porabo goriva in postavlja nove standarde vožnje s Qashqaijem; • Prvic je pri Nissanovem modelu serijske proizvodnje na vo­ljo tudi popolnoma nov sedemstopenjski menjalnik z dvojno sklopko (DCT). Nissan Qashqai je odslej na prodaj s popolnoma novim 1,3-litrskim bencinskim motorjem. Gre za zadnje poglavje v zgodbi o uspehu Nis­sana Qashqaija, najbolje prodajanega mestnega terenca v Evropi, s katerim se je še dodatno okrepila njegova privlacnost. Izjemno ucinkovit nov motor je na voljo v razlicicah s 140 KM in 160 KM ter zagotavlja nižjo porabo goriva ter manjše izpuste CO2. Temelji na odlikah in virih skupine Renault-Nissan-Mitsubishi, razvili pa so ga v sodelovanju z družbo Daimler. Preizkuse in simulacije na njem so izvajali 40.000 ur. V sklopu tega preizkušanja so z motorjem opravili 300.000 km odobritvene vožnje v nekaterih najzahtevnejših razmerah na svetu. Na voljo je skupaj s šeststopenjskim rocnim menjalnikom in s po­polnoma novim sedemstopenjskim menjalnikom z dvojno sklopko (DCT). V obeh primerih je pogon na sprednja kolesa. Menjalnik DCT je prvic vgrajen v Nissanov model serijske proizvodnje in kupcem omo­goca bolj športno in dinamicno vozno izkušnjo, izboljšano zmoglji­vost pri speljevanju in enakomernejši prenos moci. Nov 1,3-litrski motor je na voljo v treh razlicicah: 140 KM z rocnim šeststopenjskim menjalnikom, 156 KM z rocnim šeststopenjskim me­njalnikom in 160 KM s sedemstopenjskim menjalnikom DCT. Navor znaša 240 Nm pri razlicici z manjšo mocjo, 260 Nm pri razlicici z vecjo mocjo in rocnim menjalnikom ter 270 Nm pri razlicici z menjalnikom DCT. Ta izboljšani bencinski pogonski agregat postavlja nov standard voznih lastnosti Qashqaija. Kupci bodo zaradi vecje moci in navora opazili boljšo odzivnost pri nižjem številu vrtljajev in živahnejše po­speševanje, bolj gladek in enakomernejši prenos moci ter tišje delova­nje med vožnjo. Tudi pogostnost servisiranja vozila je manjša. Vsi novi pogonski agregati ustrezajo novemu emisijskemu stan­dardu Euro 6d-Temp. Vsi trije pogonski agregati so izjemno konku­rencni pogonskim agregatom drugih proizvajalcev, izpusti CO2 pa so mnogokrat bistveno manjši. NEDC-BT 18-palcna/19-palcna 140 KM in 160 KM z 17-palcna kolesa kolesarocnim menjalnikom Poraba goriva 5,3 l/100 km 5,7 l/100 km CO2 emisije 121 g/km 130 g/km NEDC-BT 17-palcna kolesa 18-palcna/19-palcna kolesa 160 KM DCT Poraba goriva 5,5 l/100 km 5,8 l/100 km Izpusti CO2 122 g/km 131g /km *Podatki pri DCT menjalniku so odvisni od koncne homologacije. Turisticna zveza Grosuplje se je tudi letos predstavljala na sejmu Alpe - Adria V sredo, 30. januarja 2019, je na Go­spodarskem razstavišcu pod sloganom Skocite v naravo svoja vrata v že jubilejni 30. izvedbi odprla osrednja turisticna sejemska prireditev v Sloveniji Alpe­-Adria. Ta je bila posebej zanimiva za po­potnike, športnike, alpiniste, pohodnike, aktivne rekreativce, tekace, kolesarje, ljubitelje adrenalinskih športov v naravi in še bi lahko naštevali, letos pa kot no­vost tudi za ljubitelje kampinga in ka­ravaninga. V zadnjih letih je namrec, še posebej v Evropi, avtodomarski turizem postal eden najbolj hitro razvijajocih se segmentov celovitega turisticnega ra­zvoja. Na sejmu je sodelovalo prek 330 tu­risticnih ponudnikov iz Bosne in Herce­govine, Hrvaške, Srbije, Crne gore, Italije, Avstrije, Madžarske, Ceške republike, Nepala in seveda Slovenije. Slovenska turisticna organizacija je na razstavnem prostoru I feel Slovenia sodelovala s sedmimi evropskimi de­stinacijami odlicnosti, ki jih še posebej odlikuje zaveza k trajnostnemu razvoju, in avtenticnimi 5-zvezdicnimi doživetji naše dežele. Predstavljala se je tudi Tu­risticna zveza Slovenije s prek 160 lokal­nimi skupnostmi in društvi, že tradicio­nalno so na sejmu sodelovali Turizem Ljubljana, Planinska zveza Slovenije, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ ter dru­gi ponudniki kolesarjenja, Združenje slo­venskih turisticnih kmetij, predstavniki slovenskega zamejstva, ribiških organi­zacij, ponudniki kamping in karavaning opreme ter številni drugi. Na sejmu se je predstavljala tudi naša Turisticna zveza Grosuplje v sodelova­nju z Zavodom za turizem in promocijo »Turizem Grosuplje«. Naravne in kultur­ne bisere obcine: Županovo jamo, Kra­jinski park Radensko polje, Magdalensko goro, Tabor Cerovo in Log pod vasjo Cerovo so predstavljali Županova jama ­Turisticno in okoljsko društvo Grosuplje, Turisticno društvo Cer Cerovo, Turisticno društvo Šmarje - Sap, Turisticno društvo Tabor Št. Jurij in Turisticno društvo Ko­panj. Obiskovalke in obiskovalci sejma pa so lahko v okviru turisticne ponudbe naše obcine zasledili tudi organizirane pohode in nekatere druge dogodke, med katerimi velja posebej izpostaviti Kolesarski maraton treh obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, ki bo letos potekal v nedeljo, 2. junija 2019, ter fe­stival Grosuplje v jeseni, ki pa se bo letos pricel v petek, 13. septembra 2019, in bo trajal vse do nedelje, 15. septembra 2019. Sejem sta v cetrtek, 31. januarja 2019, obiskala tudi župan dr. Peter Verlic in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar. Dogajanje na razstavnih prostorih so vse sejemske dni spremljali tudi stro­kovni posveti, predstavitve destinacij in drugi dogodki. Hkrati je v organizaciji Primorskega sejma potekal tudi Sejem okusov GASTexpo. Ta je bil namenjen predvsem poslovnim gostom in velja za vodilni strokovni sejem v regiji s po­drocja HO-RE-CA (Gastronomija, Pijaca, Kava, Slašcicarstvo, Pekarstvo, Gostin­sko-hotelska oprema & Sladoled & Vino), na njem pa se je predstavljalo tudi vec uspešnih podjetij iz naše obcine. Jana Roštan Ogledi in pohodi ob svetovnem dnevu turisticnih vodnikov Svetovni dan turisticnih vodnikov je 21. februar. Na pobudo gospe Mateje Gliha Kregar, akreditirane mednarodne izobraževalke turisticnih vodnikov, smo lokalni vodniki iz posamicnih TD, opravi­li predstavitve in oglede naravnih in kul­turnih znamenitosti v naši obcini. Brez­placni ogledi in pohodi so bili objavljeni v Grosupeljskih odmevih in na spletni strani Turisticne zveze Slovenije. Tako smo brezplacno in prostovoljno ne samo našim obcanom, ampak tudi obiskovalcem od drugod, na kulturni praznik predstavili Prešernovo sobo na Kopanju, dan kasneje Krajinski park Ra­densko polje, severni del in grad Boštanj, od 19.–23. februarja 2019, pa še Grosu­plje, novo naravoslovno ucno pot Po sledeh vodomca na Cerovem, Županovo jamo, Šmarje – Sap s Turnckom in proti­turški Tabor Cerovo. Naj navedem še vodicke in vodice: Andreja Grablovic, Olga in Matic Gruden, Lucka Jere, Marija Kavšek, Mojca Kori­tnik, Janez Kozlevcar in David Tomažin. Glede na število obiskovalcev, ki so se udeležili naših vodenj, menimo, da je naša kulturna in naravna dedišcina v ob­cini zanimiva in si jo je vredno ogledati z vodicem. Obiskovalci so bili navduše­ni nad predstavitvijo in dedišcino, zato smo prepricani, da se bodo še vrnili. Zato vas, dragi obcanke in obcani, vabimo, da se obrnete na posamicna turisticna društva ali Zavod za turizem Grosuplje in z veseljem se bomo odzvali in vam polepšali dan. Turisticni vodicke in vodniki smo po­kazali odnos in upanje, da v obcini tudi v bodoce naredimo za promocijo najvec, kar zmoremo. Marija Kavšek Vecgeneracijski center Skupna tocka krepi prisotnost v lokalnih okoljih V februarju minevata dve leti, odkar sta Slovenska filantropija in ZPM Ljublja­ na Moste-Polje na 5 lokacijah v osrednji Sloveniji vzpostavili Vecgeneracijski cen­ ter Skupna tocka. Dva sta v Ljubljani – se­ dež je v Mostah, delavnice pa potekajo tudi na sedežu Slovenske filantropije na Vicu – po en pa še na Vrhniki, v Grosu­ pljem ter v Logatcu v sklopu Hiše sade­ žev družbe. Zaposleni in prostovoljci, ki jih je od zacetka projekta že skoraj 180, si prizadevajo za kakovostne vsebine, ki jih prilagajajo uporabnikom in njihovim 8.500 ljudi. na vzdušje, ki ga skupaj ustvarjamo, in na potrebam. Do sedaj so skupno izvedli že Pri izvajanju aktivnosti in delavnic so­ vezi, ki se tkejo med našimi uporabniki.« vec kot 700 razlicnih brezplacnih aktiv­ delujejo s 33 zunanjimi strokovnjaki in Centri se predstavljajo tudi na raznih nosti in dejavnosti, kot so telesna vadba predavatelji ter vec kot 40 organizacija­ zunanjih dogodkih in se vkljucujejo v na­ za starejše, kuharske delavnice, nefor­ mi, kot so vrtci, osnovne in srednje šole, cionalne projekte. Delovanje Vecgene­ malno druženje za starostnike in otroke zdravstveni domovi, lokalna društva, racijskih centrov Skupna tocka od vsega ter mladostnike, delavnice za zdrav na­ razlicne nevladne organizacije in drugi. zacetka krepi socialno vkljucenost, širi cin življenja … Izvajajo tudi ucno pomoc VGC Skupna tocka v Grosupljem Taja socialne mreže uporabnikov in jih pove­ za šolarje, brezplacne tecaje slovenšcine Berk je povedala: »Povezujemo ljudi, zna­ zuje z namenom dviganja ravni kakovo­ ter podporne skupine za iskalce zaposli­ nja, tradicijo in izkušnje. Veckrat recem, sti življenja posameznikov. Prav vsi pa si tve in druge ranljive skupine. Aktivnosti da obcani Grosupljega pridejo v naš cen­ želijo, da se tako nadaljuje tudi naprej. so se do sedaj izkazale za zelo uspešne in ter kot obiskovalci, odidejo kot prijatelji priljubljene, saj jih je obiskalo že skoraj in se vracajo kot družina. Ponosna sem Maruša Kaucic Condé OGLASNI CLANEK Z bioenergijo do boljšega pocutja in zdravja V Grosupljem od konca preteklega leta deluje mojster bioenergoterapevt Primož Ferlic. Ni skrivnost, da je pomagal številnim ljudem in se ljudje k njemu radi vracajo. Cenijo ga kot sposobnega terapevta, ki je dostopen, iskren in preprost. Je terapevt z licenco, ki se je z darom »zdravilnih rok« ro­dil. V dneh od 1. do 3. aprila se mu bo pri izvajanju energijskih terapij pridružil med­narodno priznan licenciran bioenergotera­pevt Tomislav Kaniža. Gre za izjemno in red­ko priložnost, saj je terapevt Kaniža zavoljo svojih uspehov zaseden za vec let naprej. Ker ljudje na terapijah v Grosupljem ve­liko sprašujejo o energijski terapiji, ne bo odvec kratek zapis o tem. Zgodovina bioenergije sega dalec v pre­teklost, kar dokazujejo pisni dokumenti, starejši vec kot 10.000 let. Že Hipokrat se je zavedal blagodejnega ucinka dotika rok. Saj veste; ko se udarimo, instinktivno pogla­dimo bolece mesto. To dejanje se nam zdi naravno. Predvsem pa je prirocno in deluje pomirjevalno, blagodejno. Zdi se, kot bi si z dotikom roke odvzeli in olajšali bolecino. Podobno kot mati z mehko roko nežno gla­di otroka po bolecem trebušcku in ta prene­ha jokati. Danes vemo, da je bioenergija univerzal­na nevidna energija, ki jo imajo vsa živa bitja in deluje na celoten organizem. Dokler ener­gija neovirano kroži po telesu, smo zdravi in funkcionalni. Naše telo deluje kot visoko zmogljiv in dobro uigran stroj. Starost, po­škodbe, obolenja in nefunkcionalna custve­na stanja pa lahko ovirajo ali celo prekinejo pretok življenjske energije v našem telesu. Takrat zbolimo, cutimo bolecine in omeje­no funkcioniranje delov telesa. Kot bi nam zmanjkovalo življenjske energije. Vsi pozna­mo rek: »Zdrav clovek ima tisoc želja, bolan pa le eno – da bi bil zdrav«. In tu nastopi bi­oenergoterapija, ki je naravna, ucinkovita in varna metoda za izboljšanje našega pocutja in stanja. Deluje tudi preventivno in je po­polnoma neboleca. Terapije mora izvajati usposobljen mojster bioenergoterapevt, ki z natancno dolocenimi gibi rok obnovi pretok energije in tako pomaga in omogoci telesu, da samo sproži mehanizme samoz­dravljenja. Bioenergetska terapija je varna in primerna za vsakogar, tako za otroke, kot starejše, zelo ucinkovita pa je tudi za živali. Priporocljiva je pri oslabljenem imunskem sistemu, pljucnih, sezonskih (seneni nahod, alergije …), kronicnih, starostnih, ženskih in avtoimunih boleznih, boleznih srca in ožilja. Pomaga pri odpravljanju težav, ki so posle­dica stresnega nacina življenja. Ucinkovito lajša ali odpravlja bolecine. Zelo koristna je za rekreativne in profesionalne športnike, saj hitro in ucinkovito lajša poškodbe, po­spešuje okrevanje in izboljšuje telesno pri­pravljenost. Bioenergetska terapija poteka tri dni za­pored, v skupini ali individualno. Pred samo terapijo se na kratko posvetujete s tera­pevtom, ki upošteva tudi diagnozo uradne medicine, vedno pa cloveka obravnava ce­lostno. Ce si želite boljšega pocutja in zdravja, ne oklevajte. POVRNITE SI ŽIVLJENJSKO ENERGIJO! Spoštujte sebe in svoje telo. Cenite svoje zdravje in življenje. Dajte si najboljše, ker si to zaslužite. Vabimo vas na BIOENERGIJSKE TERAPIJE ZA ZDRAVJE IN ŽIVLJENJSKO MOC, 1., 2. in 3. aprila ob 14.00 v Družbenem domu, Taborska cesta 1, Grosuplje. Za prijave in vec informacij poklicite na telefon 069 992 559. T. T. B., foto P. F. Ucilnica na prostem v pricakovanju pomladi Na deževno delovno soboto, 2. 2. 2019, smo v šentjurski podružnicni šoli ponovno izvedli zelo zanimive delavnice na temo Ptice, netopirji, žuželke in njiho­va bivališca. Na povabilo sta se prijazno odzvala starša ene izmed ucenk, gospod in gospa Mihelic, ki se profesionalno ukvarjata z naravo. Delavnice so tako potekale v sodelovanju z ZOO Ljublja­na. Pridružil se nam je tudi gospod Ivan Esenko, ki je strokovnjak za netopirje in prostoživece žuželke. Po zanimivem uvodnem predavanju o skrbi za ptice, netopirje in žuželke smo se odpravili v ucilnice, kjer smo izdelovali gnezdilnice, netopirnice, hotele za žuželke in pticje pogace. Ucenci so uživali ob ustvarjanju s starši in prav vsi so se dejavno vkljuci­li v delo. Decki in deklice so poprijeli za žage, pile, brusni papir, kladiva, celo vr­talnike, žeblje, vijake, žico in še bi lahko naštevali. Na eni izmed delavnic so talili loj in ga vlivali v modelcke, polne semen, ter nizali suho sadje in orešcke za hrano prostoživecim pticam. Verjamemo, da so ucenci pridobili veliko koristnih ži­vljenjskih izkušenj, na kar smo strokovne delavke šole posebej ponosne. Ugota­vljamo, da bo treba izvesti še vec takšnih dni, saj otrokom prinašajo neprecenljive vire znanja. Prostoživece ptice, žuželke in netopirji pa nam bodo skrb poplacali na povsem svoj, »naraven« nacin. Zahva­ljujemo se vsem, staršem, pa tudi stro­ kovnim sodelavcem ZOO Ljubljana, za pomoc pri izvedbi sobotnih delavnic. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja, hkrati pa se zahvaljujemo tudi Pekarni Blatnik za darovanje peciva in Mesar­stvu Maver za darovanje loja. Irena Rakar 29 *Ob enkratnem nakupu in premontaži kompleta 4 letnih ali celoletnih pnevmatik Nokian za osebna, poltovorna in 4x4 vozila na izbranih servisnih delavnicah TipStop Vianor, eShopu in na vseh bencinskih servisih Petrol, stranki povrnemo 20 € z vkljucenim DDV v enkratnem znesku ob obracunu opravljene storitve premontaže na kateremkoli Vianor servisu. Kupon za premontažo prejmete na Vianor servisu. Število kuponov je omejeno. Akcija traja od 1. 3. do 31. 5. 2019. www.petrol.si/tipstop www.vianor.si Kar trije Prešerni obiskali Osnovno šolo Brinje ob slovenskem kulturnem prazniku! Ne verjamete? Pa je res! Ob priredi­tvi v pocastitev slovenskega kulturnega praznika je oživela avla Osnovne šole Brinje. Govorice, da prihaja na oder vec Prešernov, so se izkazale za resnicne. Ne le trije – kulturno bogato dogajanje je napovedal kar cel oder mladih pevcev devetošolcev, ki so s cilindri in mlado­stnim žarom navdušenemu obcinstvu za praznik poklonili Prešernovo Zdravljico. Izkušena voditelja – Natalija v vlogi mlade Urške in Vid kot Frenk, malce na skrivaj zaljubljen v lepo Urško pa tudi v Prešernovo poezijo – sta nas s cisto pra­vim kvizom popeljala skozi Prešernovo življenje in delo: od rojstne Vrbe, ki so jo ucenci predstavili tudi v izvirnem ogla­snem bloku, do pesnikovega srecanja z našo obcino leta 1808, s Kopanjem, ko se je prav gotovo kdaj pa kdaj peljal tudi mimo današnje brinjske šole! Trije tek­movalci so se morali krepko potruditi in dokazati, da vedo, kdo je doktor fig in za­kaj, da v sonetnem vencu ni sto petnajst in tudi dvaintrideset sonetov ne in da Prešeren mlade Julije pac ni prvic ugle­dal pri uri slovenšcine, pa tudi na Polici ne. Napeto dogajanje je budno spre­mljala desetclanska komisija ucencev petega razreda, ki ni dopušcala pristran­skosti. Navdušenje ob pravem Prešernu je bilo toliko vecje, saj si je s svojo poe­zijo in lepoto slovenskega jezika zaslužil lepo prireditev brinjskih osnovnošolcev pa tudi Prešernove kroglice. Prireditev je popestril izvrsten šolski orkester in mlada umetnica Hana Klavs, ki je ne le zapela, pac pa tudi uglasbila pesem ''Strunam''. Cetrtošolci so nas s prijetnim prikazom razvoja pisav spo­mnili na crkarsko pravdo, njihovi starej­ši vrstniki pa so s ponosom predstavili Prešernove pesmi v anglešcini in nem­šcini, pa tudi v lastnih, maternih jezikih – makedonšcini, rušcini in slovenšcini. Glasbeno-literarno popotovanje skozi cas so olepšali mladi pevci s slovensko narodno ''Lipa zelenela je'' in izjemen voditeljski par, ki je z mladostno energijo držal obcinstvo v napetem pricakovanju do konca. Lepo in kulturno druženje je zaokroži­la podelitev priznanja ucenki 6. b razre­da OŠ Brinje, Lii Gerjevic, ki je sodelovala na natecaju ''Rišem za prijatelja'' in med skoraj šesttisocimi sodelujocimi prispev­ki iz cele Slovenije s svojo risbo zasedla drugo mesto in za svojo umetnino pre­jela nagrado organizatorjev natecaja. Prispevek šoli je iz rok predstavnic or­ganizatorja prejela tudi ravnateljica OŠ Brinje, Natalija Kotar, ki je ucencem in delavcem šole s ponosom vošcila lepo praznovanje kulturnega praznika. Tako – kulturni dan na šoli Brinje je bil res dan kulture! Poln mladostne razigra­nosti, slovenske pesmi in mnogih talen­tov naših mladih, ki so zažareli v sodelo­vanju s svojimi mentorji. Vas že vabimo, da se nam naslednjic pridružite! Maja Zajc Kalar Šola Brinje je bila zastopana na 26. sanktpeterburški astronomski olimpijadi (SAO) Na OŠ Brinje iz leta v leto narašcata za­nimanje in veselje za astronomijo. Tudi letos smo se pripravljali in sodelovali na tekmovanju iz znanja astronomije. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 12 ucencev od 7 . do 9. razreda. Nekateri med njimi - Nik Topolovec, Žiga Remic, Neja Vidov in Tine Zaletelj - so bili še po­sebno uspešni, saj so prejeli bronasto Dominkovo priznanje. Sedmošolca Nik Topolovec in Žiga Remic sta se uvrstila na državno tekmo­vanje, ki je potekalo v soboto, 12. 1. 2019 na Gimnaziji Šentvid v Ljubljani. Naloge sta odlicno reševala, saj je Nik Topolovec prejel srebrno, Žiga Remic pa zlato Do­minkovo priznanje in tako zasedel med sedmošolci v državi 8. mesto. Tu pa se tekmovanje za mlade astro­nome še ni koncalo. Državno tekmova­nje je za najboljše le odskocna deska za astronomsko olimpijado – SAO. Sanktpeterburška astronomska olim­pijada je mednarodno tekmovanje, ki je sestavljeno iz dveh delov: teoreticnega in prakticnega. Olimpijado organizira­jo Pulkovo - Astronomski observatorij Ruske akademije znanosti, Inštitut za uporabno astronomijo Ruske akademije znanosti in Sanktpeterburška državna univerza. V zadnjih letih so se tekmova­nja udeležili šolarji iz 50 regij Rusije in 10–15 držav sveta. Slovenski del tekmovanja poteka pod okriljem Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, ki organizira spletno povezavo z organizatorji v Ru­siji, pripravi prevode nalog in poskrbi za izvedbo zakljucnega kroga tekmovanja. Pogoj, da se ucenci sploh lahko uvrsti­jo na olimpijado, je izbirni krog tekmo­vanja, kamor so povabljeni tisti, ki so na državnem tekmovanju v kategorijah 7., 8. in 9. razredov zasedli prvih deset mest, v kategoriji srednjih šol pa prejeli zlato priznanje. To je letos uspelo tudi našemu sed­mošolcu Žigu Remicu. V izbirnem kro­gu je moral Žiga rešiti 5 teoreticno zelo zahtevnih nalog. Rešene naloge smo poskenirali in poslali v pregled in oce­nitev ocenjevalcem v Rusijo. Tudi tokrat je Žiga dosegel odlicen rezultat, saj si je med vec kot 600 tekmovalci iz OŠ in SŠ iz vseh omenjenih držav delil 7. mesto glede na skupno število zbranih tock. S tem izjemnim uspehom se je uvrstil na zakljucni teoreticni del SAO, ki je bil v so­boto 2. 2. 2019 na Podružnicni šoli Ihan v Domžalah. Ponosni smo na našega ucenca Žiga! Ime naše šole je ponesel na 26. sanktpe­terburško astronomsko olimpijado. Vsem brinjskim astronomom cestitamo in želimo še veliko astronomskih uspehov v prihodnje. Špelca Kastelic Šola na Adamicevi v Grosupljem praznovala 90 let V cetrtek, 21. februarja 2019, smo slo-ljica šole Janja Zupancic in nas popeljala imena iste stavbe. Tiste rumene, z velikimi vesno obeležili okroglih 90 let Osnovne skozi njenih dolgih 90 let zgodovine, v okni, ki radovedno razprostira svoje po­šole Louisa Adamica Grosuplje, šole na imenu obcine pa nas je pozdravil in šoli glede po Adamicevi in Ljubljanski cesti, ki Adamicevi. Ob tej priložnosti je ucenke zaželel vse najboljše direktor obcinske prica o razvoju kraja in tudi sama raste z in ucence šole, njihove starše, uciteljice uprave mag. Dušan Hocevar. njim,« so bile uvodne besede ravnatelji­in ucitelje ter vse ostale, ki smo se pri-»Stara šola, Adamiceva šola, Brinjska ce Janje Zupancic. Po prehojenih 90 le­družili praznovanju, nagovorila ravnate-šola, ne, to niso tri razlicne šole, le razlicna tih, skozi katere nas je popeljala, pa smo kmalu vedeli, zakaj je temu tako. Povedala je, da je ta šola zaposlovala misli lokalnih veljakov že skoraj cetrt sto­letja, preden so vanjo vstopili prvi ucen­ ci. Število otrok se je povecevalo, šolstvo je postajalo vedno bolj organizirano in tako je leta 1904 takratni župan obcin­skemu odboru predložil nacrt in pred­racun za novo šolo. Projekt je pomenil velik izziv za kraj in krajevni proracun. A je županov napreden predlog upo­casnila odlocitev obcinskega sveta, da gradnjo šole odloži za 5 let. In nato še za 5 let. Popoln zastoj pa je prinesla 1. sve­tovna vojna, kateri je sledilo zahtevno in težko obnavljanje kraja, v zelo skromnih razmerah. Vecino dela so opravili krajani rocno s skromnim orodjem. Šolska stav­ba na Adamicevi cesti 29 pa je tako od­prla svoja vrata šele 30. septembra 1928. Po drugi svetovni vojni se je razvoj pospešil, šolske reforme so trajanje šol­stva podaljševale. Enotna 8-letna osnovna šola je bila uvedena v šolskem letu 1958/59, šolske reforme in razvoj kraja pa so klicali po dodatnih prostorih. Tako je Adamiceva prvi prizidek dobila leta 1960. Pouk je potekal v dveh izmenah. In v šolskem letu 1969/70 v neverjetnih treh izmenah. Nepredstavljiva prostorska stiska je bila zacasno rešena, ko so septembra 1971 na tej lokaciji, v tej stavbi, slovesno odpr­li in prerezali trak novi šoli. In takrat je zgolj 43-letna šola na Ada-micevi postala stara šola. Leta 1988 se je okitila s telovadnico, dve leti pozneje pa še s prizidkom, kuhinjo, jedilnico in knji­žnico. »In le kdo je leta 1904, ko so nacrtovali gradnjo šole, zmogel razpreti krila domi­šljije tako široko in si predstavljati, da bo imela cez 90 let šola dva prizidka, da bo v njej 31 uciteljic poucevalo 334 ucencev, da bodo ucenci prihajali v šolo z avtobu­som, imeli na voljo 3 obroke dnevno,« se je ob povedanem vprašala. Zagotovo bi bili ponosni, ce bi vedeli, da skrbijo za ohranjanje kulturne tradicije, da ucenci izvrstno pojejo, gledališko ustvarjajo, negujejo slovenski jezik. In z velikim za­dovoljstvom bi segli v roke Aniti Gacnik, dolgoletni vodji enote, uciteljicam in uciteljem, ki mlade spremljajo ter spod­bujajo na poti v odraslost. Ravnateljica Janja Zupancic se je zato zahvalila vsem, ki se vsak dan trudijo z njihovimi ucenci. Prav tako gre zahva­la staršem, ki jim zaupajo in razumejo, da lahko le skupaj ustvarjajo pogoje za zdrav razvoj prihodnosti naših otrok. Hvala tudi obcini za skrb za prostor. No­vih prostorov, ki bodo pomenili razbre­menitev stavbe na Adamicevi in izboljša­li pogoje za ucenje vseh ucencev na šoli, se res veselijo. Svoje besede pa je skleni­la: »Hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali vaš kamencek v naših skupnih 90 let.« »Vesel sem te visoke obletnice in zgo­dovine našega šolstva v obcini Grosuplje,« pa so bile uvodne besede direktorja ob­cinske uprave mag. Dušana Hocevarja. Spomnil nas je na lep napis na fasadi šole, ki pravi »S prijatelji in znanjem rado­vedno v življenje«. Posebej pomembno se mu namrec zdi, da lahko naši otroci, obdani s prijatelji in bogati z znanjem, po koncani osnovni šoli pogumno stopi­jo naprej v svet. Da bi bili pogoji za to kar najboljši, se trudimo tudi na obcini. V zadnjih letih smo v obnove in razširitve šolskih pro­storov po vsej obcini vložili veliko sred­stev in energije. Tudi šolo na Adamicevi smo prenovili in še lani med poletnimi pocitnicami uredili kar nekaj nujno po­trebnih stvari na statiki šole, s cimer pa bomo letošnje poletje nadaljevali. Zagotovo pa bo najvecja pridobitev prizidek z 8 ucilnicami in vsemi spre­mljajocimi objekti k šoli na Tovarniški ter nova športna dvorana. Res da smo lani prenovili telovadnico v tej šoli, a prostora za športno vzgojo še vseeno primanjkuje. V tej športni dvorani pa bosta poleg osrednjega prostora še dve manjši telovadnici, kar bo dodatno raz­bremenilo ucitelje ter otrokom ponudilo dodatne možnosti za šport in rekreacijo. In kar je še pomembno, v popoldanskem in vecernem casu bodo prostori na voljo tudi za starše in vse ostale obcanke in obcane. »Pred dobrim tednom smo za gradnjo tega prizidka in športne dvorane prejeli šti­ri ponudbe, racunamo, da ce do zakljucka javnega razpisa ne bo zapletov, da bi v do­brem mesecu lahko že podpisali pogodbo z izvajalcem in takoj za tem priceli tudi z delom,« nas je z najnovejšimi informaci­jami še navdihnil direktor obcinske upra­ve mag. Dušan Hocevar. Zahvalil se je ravnateljem, vodjem šole, uciteljskemu zboru, staršem, ucen­cem in vsem, ki so kakorkoli prispevali, da ta šola danes praznuje to visoko oble­tnico. »In gremo pogumno naprej proti 100. obletnici,« je še dejal. Skozi prireditev nas je popeljala Tade­ja Anžlovar, Grosupeljcanka, ki je danes Orffovski Maribor poznana tudi kot novinarka RTV Slove­nija, in kar moramo tokrat posebej po­udariti, nekoc ucenka te šole. Z nami je tako delila tudi nekaj svojih spominov iz otroških let. Ucenke in ucenci šole pa so za to po­sebno priložnost pripravili cudovit pro­gram in nam prikazali, kako je pouk po­tekal nekoc in kako poteka danes, kako so peli vcasih in kako pojejo danes, kako so plesali vcasih in kako plešejo danes. Jana Roštan Orffove skupine so posebno doživetje za izvajalce in poslušalce. Carl Orff je na­mrec uspel preko igre in prilagojenih in­štrumentov za tovrstno glasbo navdušiti generacije od najmlajših do najstarejših. Na 4. državnem srecanju Orffovih skupin glasbenih šol Slovenije smo imeli ucenci in uciteljice Glasbene šole Grosuplje in njenih podružnic priložnost prisluhniti Orffovim skupinam. V petek, 18. 1. 2019, smo se zbrali ter odpravili v Maribor, kjer je organizatorka, Glasbena šola Antona Martina Slomška, skupaj z ostalimi 12. skupinami drugih glasbenih šol predsta­vila kar 35 razlicnih glasbenih tock. Kljub temu da smo uživali kot poslušalci, se jim želimo morda kdaj pridružiti tudi na odru. Glasbena šola Grosuplje je namrec v preteklosti že premogla Orffovi skupini na dveh podružnicah in celo organizirala podobno srecanje v Grosupljem. Takra­tni dogodek je obiskala tudi prof. Ida Virt. Njenemu spominu, kot idejni vodji Orffovih skupin, je bilo posveceno seda­nje srecanje v Mariboru. Dan je bil raz­giban in polni vtisov smo se v poznem popoldnevu vrnili med prijetne domace grice. Tanja Tomažic Kastelic Rudolf Maister: sto let severne meje – predstavitev knjige v Mestni knjižnici Grosuplje Dr. Mihael Glavan je v sredo, 30. janu­arja 2019, v Mestni knjižnici Grosuplje, predstavil knjigo Rudolf Maister: sto let severne meje: življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934, pri kateri je sodeloval kot eden izmed urednikov in soavtorjev. Seznanil nas je z vec plast­mi Maistrove osebnosti, od umetniško­-ustvarjalnega delovanja do politicno­-vojaškega. General Maister je rasel ob knjigi in mecu. Njegov oce je bil državni uslužbe­nec, ki je kot del uniforme nosil sabljo, mati pa je bila iz uciteljske in bogate go­stilnicarske družine. Zato ni cudno, da se je Rudolf odlocil postati vojak, a hkrati je znal ceniti tudi knjige, saj je nacrtno zbiral stare zapise in tiske ter kupoval nova dela ter seveda tudi pesnil. Svoje sledi je med drugim pustil v Kamniku, Ljubljani, Mariboru in Uncu. Maister je bil clovek poguma in rojen voditelj, ki so mu vojaki in drugi sodelavci brez zadrž­kov sledili. Imel je povezovalno in odlo­cevalno moc, ki ga je potem pripeljala do položaja generala v odlocilnih dneh v novembru 1918, ko je naredil nacrt za mobilizacijo slovenske vojske za ubrani­tev severne meje. Znal se je v odlocilnih trenutkih odlocati pravilno in hitro. Tako je odigral pomembno vlogo ob koncu prve svetovne vojne in v casu oblikova­ nja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je združila južnoslovanske narode nekdanje Avstro-Ogrske. V zbornik so vkljucili tudi Maistrovo drugo pesniško zbirko z naslovom Kitica mojih, v katero je avtor zbral domoljub­ne in osebnoizpovedne pesmi. Maistru in borcem za severno mejo se je tudi iz naših krajev pridružilo nekaj borcev. Dr. Glavan je organiziral skupino, ki zbira podatke in slikovno gradivo o Maistro­vih borcih iz naših treh obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje. Med obiskovalci, ki so prisluhnili pred­ stavitvi nove knjige dr. Mihaela Glavana, so bili tudi clani Bralnega kluba Beremo ob kmecki peci, ki se mesecno srecujejo v Mestni knjižnici Grosuplje. Petra Kremžar PETRA CEGLAR - talent, ki ocara 18-letna Šmarcanka, pevka in skla­dateljica Petra Ceglar, navdušuje s svo­jim glasbenim talentom. Pred kratkim je izdala videospot s svojo novo avtor­sko pesmijo "Dovolj mi je" in povsem ocarala javnost. Vesela je vsake nove izkušnje, ki jih, med drugim, nabira tudi na vecjih pevskih tekmovanjih. Kdaj si ugotovila, da je glasba tvoja strast? Z glasbo se ukvarjam že celo življe­nje. Že kot majhna deklica sem zelo rada pisala pesmi, sploh melodije. Sedem let sem se ucila violine v glasbeni šoli in bila clanica Godalnega orkestra Grosuplje. Bila sem tudi clanica razlicnih pevskih zborov. Petje me je spremljalo že od ma­lega, sploh v zadnjih letih osnovne šole sem doma veliko prepevala in napisala kar precej pesmi. Pri šestnajstih letih sem zacela obiskovati ure solo petja na Glas­beni šoli Grosuplje. Takrat enkrat sem se tudi zavedala, da sem svoj smisel našla v glasbi. Kje vse si že nastopala? Ponavadi nastopam v glasbeni šoli, zelo rada pojem tudi na šolskih priredi­tvah. Udeležila sem se že tudi nekaj tek­movanj, kot so Ql talent, Comp Comp za mlade skladatelje, dvakrat tudi medna­rodnega Blejskega zlatega mikrofona. Leta 2016 sem izdala svojo prvo pesem »Knock Knock Knock«, s katero sem tudi zmagala na tekmovanju Glasbeni izziv v kategoriji avtorskih skladb. Najlepše spomine imam na nastop na Kongre­snem trgu ter Blejski promenadi. Vsak nastop se mi vtisne v spomin in vedno sem vesela novih izkušenj. Pred kratkim si izdala novo pesem Dovolj mi je, lahko poveš kaj vec o njenem nastanku? Od kod crpaš nav­dih za pesmi? V to pesem sem verjela, odkar sem dobila tisto cisto prvo idejo za melodijo. Stopila sem v kontakt z odlicnim glasbe­nim producentom, ki je pesmi naredil podlago. Za to pesem sem posnela tudi svoj prvi videospot. Januarja letos je izšel na Youtubu pod založbo Menart. Navdih za besedila svojih pesmi cr­pam iz svojih izkušenj, iz življenja na­sploh, vcasih tudi iz izkušenj koga bli­žnjega. Kakšno besedilo podam v bolj abstraktni obliki, da bi se lahko v pesmi našlo cimvec ljudi. Si bila zadovoljna z odzivom ljudi na pesem? Odziv je bil res dober. Vesela sem, da imam okoli sebe toliko ljudi, ki me pod­pirajo. Veliko mi pomenijo tudi pohvale, prejete od tistih, ki jih sploh ne poznam, in ko se kdaj cisto po nakljucju slišim po radiu. Kaj najraje pocneš, ko se ne ukvar­jaš z glasbo? Poleg glasbe se zelo rada ukvarjam s športom, rada izdelam kakšno rojstno­dnevno darilce, se družim s prijatelji ... Vcasih tudi napišem kakšno poezijo, to me, prav tako kot glasba, spremlja že od malih nog. No, naceloma pa sem vecino casa tudi precej zaposlena s šolo. Kje se vidiš v prihodnosti? Letos sem maturantka na Gimnaziji Vic in trenutno se še odlocam, na katero fakulteto se bom vpisala. Rada bi izbrala nekaj, kar mi bo lahko vsaj malo poma­galo tudi v glasbenem svetu. Kar se tice glasbe, imam željo napre­dovati in se predstaviti tudi širši javnosti. Vidim se kot pevko in glasbeno produ­centko. Moja najvecja želja pa ostaja Evrovizija. Verjamemo, da bo Petri uspelo dose­ci tisto, cesar si najbolj želi, in že prica­kujemo naslednji korak na njeni glas­beni poti. Valerija Trontelj Podelitev nagrad Zveze kulturnih društev Grosuplje 2019 V sredo, 6. februarja 2019, je v Kultur­nem domu Grosuplje potekala svecana podelitev nagrad Zveze kulturnih dru­štev Grosuplje. Prireditve so se udeležili župan dr. Peter Verlic, direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar, predse­dnica ZKD Grosuplje Majda Fajdiga, pa seveda nagrajenci, nominiranci in drugi clani ZKD Grosuplje ter mnogi tisti, ki sta jim kultura in umetnost v veselje in uži­tek. Na prireditvi, ki je potekala pred bli­žajocim se slovenskim kulturnim prazni­kom, sta zbrane nagovorila župan dr. Pe­ter Verlic in predsednica ZKD Grosuplje Majda Fajdiga. Župan dr. Peter Verlic je ob robu slo­venskega kulturnega praznika v svojem nagovoru izpostavil pomen našega slo­venskega jezika, spomnil pa se je tudi našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je kot majhen decek nekaj casa živel pri svojem stricu župniku na Kopanju. Vsem kulturnicam in kulturnikom, lju­biteljem kulture se je ob tej priložnosti lepo zahvalil, da nam veckrat popestrijo naše dogodke, prireditve, in da to delajo v svojem prostem casu. »Res hvala lepa vsem, ki svoj prosti cas namenjate za to, da nam je toplo pri srcu in pri duši,« je še dejal, ob tem pa še dodal, da si bomo prizadevali, da bomo v Grosupljem kar se da hitro prišli tudi do nove kulturne dvorane in nove glasbene šole. Predsednica ZKD Grosuplje Majda Fajdiga nam je zaupala, da ljubiteljska kultura širom Slovenije in tudi v naši obcini deluje že 5. desetletje. Seveda s podporo Obcine Grosuplje in množic­no vkljucitvijo vseh generacij v razlicnih sekcijah, od petja, plesa, igre. Poveda­la je še, da se tukaj združuje velika in mocna energija, kar jih tudi notranje in duhovno napolnjuje. Prav tako jim daje tudi tisto moc, ki jo potrebujejo za zah­tevne delovne naloge in pa tudi kakšne težke življenjske situacije. Nagrajencem ZKD Grosuplje, ki se še posebej žrtvujejo in izkažejo s svojim de­lom, požrtvovalnostjo, prizadevnostjo, pa namenjamo iskrene cestitke. ZKD Grosuplje vsaki dve leti podeli nagradi posamezniku in skupini za izje­mne dosežke ustvarjalnega in poustvar­jalnega dela na podrocju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za vsa podrocja ljubiteljskega delovanja: gledališko, glasbeno, likovno, filmsko, folklorno, li­terarno, založniško in multimedijsko, za kulturno vzgojo in izobraževanje, raz­iskovalno delo, strokovno svetovalno, organizacijsko, mentorsko delo ter ohra­njanje kulturne dedišcine. Nagrado Zveze kulturnih društev Gro­suplje za skupino je tokrat prejel ŽEN­SKI PEVSKI ZBOR BISER KULTURNEGA DRUŠTVA LOTOS GROSUPLJE. Zbor, ustanovljen oktobra 2002, je prvo sezono vodil zborovodja Dean Zavašnik, naslednjo sezono zborovodkinja Polona Štrubelj. Od zacetka je zbor dosegal na ob­mocnih revijah uvrstitev na regijski nivo, leta 2008 kot mešani pevski zbor Corbis pa se je uvrstil na regionalno raven revij v ka­tegoriji mešanih zborov. V sezoni 2009/2010 je vodenje prevze­la zborovodkinja mag. Manica Habjanic Gabršek. Pod njenim vodstvom so pevke osvojile še zahtevnejši program s poudar­kom na pesmih tujih avtorjev in na crnski duhovni glasbi, ki so ga uspešno izvedle v okviru revij kot tudi na samostojnih kon­certih. Obcina Grosuplje je zboru podelila bronasto obcinsko priznanje. Od septembra 2011 je zbor vodila Ana Erculj, pod njenim vodstvom je bil zbor leta 2017 prvic predlagan na državni nivo. V letu 2012 je zbor zacel gostovati v tujini. V Vatikanu in Rimu je maja 2012 predstavil Pentacost Concert, kombinacijo sakralnih in slovenskih pesmi. Leta 2013 so pevke gostovale v Dalmaciji (Split, Trogir, Hvar, Vela Luka) s štirimi koncerti oziroma dve­ma tematikama: dva sakralna koncerta in dva koncerta s tematiko razlicnih priredb slovenskih ljudskih pesmi. V letu 2014 je zbor pripomogel k uspešnemu skupne­mu ZKD koncertu 40 zimzelenih in zacel z rednimi vsakoletnimi gostovanji pri za­mejskih Slovencih v Italiji in v Avstriji. Leta 2015 je zbor nastopal na petih zelo obiska­nih dogodkih v Bruslju. Oktobra 2017 je vodenje prevzel Ferna­do Pablo Mejias. Februarja 2018 je bil zbor na obmocni reviji v Šentvidu pri Sticni pre­dlagan za državni nivo, kjer je zmagal in nastopil na sklepni prireditvi kot najboljši zbor Osrednjeslovenske regije. Zbor od ustanovitve deluje na lokalnem in državnem nivoju, nastopa tudi v tujini, na protokolarnih prireditvah. Ceprav zbor sestavljajo pevke – amaterke – skušajo vzdrževati kar najbolj profesionalen odnos do dela, kar je pripeljalo do cilja ubranega petja in visokokvalitetne izvedbe. Poglavi­tni namen delovanja zbora je druženje in soustvarjanje kulturnega ter družabnega življenja v obcini ter prepoznavnost v šir­šem slovenskem in mednarodnem pro­storu. Vzpostavljeni so stiki z zamejskimi Slovenci v Italiji in v Avstriji, pri katerih zbor gostuje že 5. leto, letos pa so bili navezani stiki z obmejnimi pokrajinami. Tudi za leto 2019 je v planu gostovanje v tujini. Društvo trenutno sodeluje v mednaro­dnem projektu povezovanja obcin RECOV, v preteklosti pa s Schola cantorum Umje­tnicke akademije Split in drugimi kultur­nimi društvi ter JSKD v Sloveniji, saj vsako leto izvede vec koncertov. V grosupeljski obcini je bil zbor pobudnik prireditve Pod lipo v okviru praznovanja dneva državno­sti. Prav tako zbor od prvega leta prepeva na prireditvi Tabor pevskih zborov v Šent­vidu pri Sticni in ima priznanje za 15-letno sodelovanje. Zbor je bil šestnajstkrat na obmocnih revijah predlagan na regionalni nivo, v letih 2017 in 2018 pa na državni. Novem­bra se je udeležil regijskega tematskega koncerta odraslih pevskih zasedb Osre­dnjeslovenske regije Sozvocenja 2018, ki je potekal v Trbovljah. S tematsko zaokroženim sporedom, petjem in dodelanim odrskim nastopom je preprical strokovno komisijo in bil kot naj­boljši izbran za nastop na sklepni prireditvi Sozvocenj 2018, ki je decembra potekala v Slovenski filharmoniji. To je trenutno naj­vecji uspeh zborov ZKD Grosuplje in Obci­ne Grosuplje. Nagrado Zveze kulturnih društev Gro­suplje za posameznika pa je tokrat preje­la MOJCA INTIHAR. Mojca Intihar je bila rojena na Gortini na Koroškem. Šolanje je zakljucila na Pe­dagoški akademiji za glasbo v Mariboru. Diplomirala je tudi na visoki šoli za orga­nizacijo dela. Leta 1970 je zacela poucevati glasbeno vzgojo na Osnovni šoli Louisa Adamica Grosuplje, kjer je vodila otroški in mladin­ski pevski zbor. Zbor je dosegel vec uspe­hov; nastopil je na republiškem tekmova­nju v Zagorju, na obmocni reviji v Šmarju -Sapu je bil izbran za najboljši zbor. Leta 1972 je Mojca Intihar prevzela vo­denje moškega Okteta Grosuplje, ki se je scasoma povecal v Komorni zbor, nato v Moški pevski zbor Grosuplje (18 pevcev), ki ga je vodila 14 let. Nastopali so na re­vijah in vec let na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Sticni. Leta 1975 je bil usta­novljen Dekliški sekstet, ki je prerasel v De­kliški oktet, ki je nastopil tudi na Madžar­skem. Njihov nastop je leta 1976 posnela tudi TV Ljubljana. Po vecletni prekinitvi so pevke Dekliškega okteta leta 2002 zacele prepevati v povecanem sestavu z novim imenom Viva Vox. Moški zbor Grosuplje in Dekliški oktet sta veckrat nastopila tudi v Mešanem zboru Grosuplje. Mojca Intihar je vodila tudi Ženski pevski zbor Grosuplje, ki je nastopal na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Sticni. Januarja 1998 je bil ustanovljen Ženski pevski zbor Lastovke, v katerem pojejo samo upokojenke, in sicer že 21 let. Tudi Lastovke so nastopale na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stic­ni, kjer je Mojca Intihar dirigirala združe­nim ženskim pevskim zborom. Leta 2009 so Lastovke pele na otvoritvi Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani, leta 2014 pa so bile na obmocni reviji pevskih zborov obcine Gro­suplje izbrane za nastop na regijski ravni. Leta 2016 so nastopale na slavnostni aka­demiji ob 25. obletnici Demokratske stran­ke upokojencev Slovenije v Arboretumu Volcji Potok. Lastovke so nastopale na vseh obmoc­nih revijah odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin obcine Grosuplje. Leta 2008 so prejele Jurcicevo priznanje, priznanje obcine Grosuplje s srebrnim znakom pa v letu 2013. Lastovke so preje­le veliko priznanj in zahval. Skupno so do konca leta 2018 imele 35 koncertov in 356 nastopov. Mojca Intihar je s svojim vec kot petde­setletnim delom, tako na vzgojnem kot tudi na izvedbenem podrocju, zaznamo­vala vec generacij pevcev in pevk in s tem pripomogla k širjenju zborovskega petja v obcini Grosuplje kot tudi širše. Svecanost je pospremil bogat kultur­ni program, ki so ga za to priložnost pri­pravili naši kulturnice in kulturniki. V dramatizaciji odlomkov iz Ada­miceve knjige Smeh v džungli so nam predstavili predvsem njegove zgodnej­še spomine, ki segajo v njegova fan­tovska leta v domacem kraju, povode za odhod v Ameriko, vtise ob prihodu na Ellis Island, kamor so morali priti vsi priseljenci, ki so hoteli vstopiti v ZDA, do njegovega boksarskega sorojaka, in službe raznašalca casopisov, pa tudi nje­govo razmišljanje o doprinosu Slovanov V pocastitev kulturnega praznika k razvoju Združenih držav. Scenarij in režijo je prevzel Jan Pirnat, sodelovali pa so Gledališce ggNeNi, Gle­dališce Hiša, Baletne skupine TeGIBlo, vse KD Teater Grosuplje, Ženski pevski zbor Biser, KD Lotos Grosuplje, Combo zasedba Big banda Grosuplje, Mladinska folklorna skupina KD Franceta Prešerna Racna, Gledališka skupina KD sv. Mihaela Grosuplje in Luka Gluvic. Prireditev sta povezovala Teja Pirnat in Lovrenc Škoda. Jana Roštan, foto: Brane Petrovic Predvecer kulturnega praznika je bil v Me­stni knjižnici Grosuplje posvecen slovenskemu pisatelju, dramatiku in esejistu Dragu Jancarju. Vecer je z nagovorom odprl župan dr. Peter Verlic. Esej o kulturi, ki ga je napisal knjižnicar in pisatelj Rudi Podržaj, je prebrala Marija Sa­mec. Glasbeni program so izvedli Nuška Dra­šcek Rojko in klavirski trio Ars Musica, odlom­ke iz romanov Draga Jancarja Severni sij ter In ljubezen tudi so brali Katja Bricelj, Ivo Puhar in Franci Zorko. Petra Kremžar Valentinov koncert ucencev Glasbene šole Emil Adamic Ce so nas lansko leto ucenci Glasbene šole Emil Adamic, enote Šmarje – Sap, presenetili s pustnim koncertom, so le­tos za spremembo koncert obarvali bolj zaljubljeno. Kar z Valentinom so ga na­slovili in nas ob glasbi zapeljali skozi zgo­dovino sv. Valentina in praznovanja tega znanega praznika. Pred petdesetimi leti je Niko Kuret v knjigi Praznicno leto Slovencev še opiso­val, da je praznovanje valentinovega raz­širjeno bolj po zahodnoevropskih drža­vah in v ZDA, danes pa bi gotovo že pisal drugace, morda tudi z zacudenimi ocmi, kako hitro in silovito se je prijelo pri nas. Ceprav mu »konkurenco« še vedno dela gregorjevo, ki na svojo novo pomlad še caka. Svoj prihod pomladi so ucenci na­znanili s pestro izbiro razlicnih tematsko obarvanih pesmi in ustrezno casovno umestitvijo. Tako smo lahko spremlja­li slovenske ljudske pesmi na klavirju, najvecje hite rock glasbe na bobnih in dobro staro klasiko na pihalih, kitari, harmoniki … Seveda s posameznimi iz-cilo je bilo jasno: še kakšen koncert bo jemami, ki so prav posreceno zaokrožile treba prav v kratkem odigrati, da bo po­ljubezensko obarvan koncert. mlad še bolj zanimiva in pestra. Aplavz, s katerim so gledalci nagradili mlade glasbenike, je bil glasen in sporo-Janez Dolinar, GŠEA Clani Folklorne skupine sv. Mihaela na pustno soboto razveseljevali na tržnici v Grosupljem Clani Folklorne skupine sv. Mihaela niko, pesmijo in plesom smo razveselje­ tu krajani ob sobotah družijo in nakupijo smo se že cetrto leto zbrali na pustno vali prodajalce in krajane, ki so prišli na domace pridelke. Obiskali smo tudi naše soboto na tržnici v Grosupljem. S harmo­ tržnico, ki je središce Grosupljega, saj se starejše krajane, ki so nas bili zelo veseli. Prikazali smo obicaj lickanja koruze, za­ peli in zaplesali. Pustni cas je zlasti pomemben, ko zima z vsemi vremenskimi neprilikami prehaja v pomlad. Clovek je na te spre­ membe želel vplivati tako, da je nase sprejel krinko razlicnih bitij ter jih z izva­ janjem gibov, poskokov, mimik in s ple­ som oponašal, da bi ugodno usmerjal neznane sile narave. Te šege in obicaji ter navade so se ohranile do danes. Cla­ ni Folklorne skupine sv. Mihaela želimo ohranjati najstarejše plesno izrocilo, ki se je na Slovenskem ohranilo s pustnimi maskami in šegami. Folklorna skupina sv. Mihaela Grosuplje 13. Prešernov pohod in proslava na Kopanju – 8. februar 2019 Prešernov pohod v organizaciji UTŽO Grosuplje in ZKD Grosuplje na kulturni dan, 8. februarja, je postal tradiciona­len. Pohodniki se zberejo ob kulturnem domu v Grosupljem. Tu je za vzdušje že trinajstic zapored zapel Prešernovo Zdravljico Mešani pevski zbor Zgodnja danica, ki ga vodi dirigentka Danica Ku­tnar. Vodja UTŽO Andreja Smolic je vse pohodnike pozdravila in jih predala v varstvo vodjema pohoda Tonetu Rajhu in Vidi Curk. V hladnem jutru je obcudo­vanja dolga kolona krenila po Partizan-ski cesti, mimo pokopališca Resje proti Spodnji Slivnici, skozi vas Predole v Rac­no in nato na Kopanj. Na Kopanju, kjer je mladi Prešeren ministriral pri svojem starem stricu du­hovniku, nas je zopet prijazno sprejel v toplo ogreti cerkvi castni kanonik in kopanjski župnik Janez Kebe. Nagovoril nas s svojim izborom Prešernovih pesmi zasnovanim in zanimivim nagovorom je dilo pa Tone Pavcek. Dodali smo še dve in poudaril pesnikovo kršcansko misel v navdušil poslušalce. Prešernovi: Pod oknom in Strunam, ki Krstu pri Savici. Letos je izpostavil še pe-MePZ U3, ki ga vodita dirigentka Ga-sta jo zapela solista tenorist Tone Zalar sem o cašcenju Marije v pesmi Šmarna brijela Cedilnik in korepetitor in instru-in basist Tine Zibelnik. Zakljucili smo z gora. mentalist na klaviaturah Primož Cedil-domoljubno pesmijo Benjamina Ipavca Za praznicni nagovor smo naprosili nik, je zapel slovensko himno, pesem Slovenska dežela na besedilo Jakoba clana univerze in solista našega pev-Družinski praznik, za katero sta glasbo Razlaga. skega zbora Tineta Zibelnika. Z odlicno napisala Slavko in Vilko Avsenik, bese-Recitatorja Franci Zorko in Ivo Puhar pa sta recitirala Prešernovo V spomin Valentinu Vodniku in Vodnikovo Moj spomenik, saj je letos Vodnikovo leto. Veseli smo tudi, da se nam vsako leto pridruži predsednik Krajevne skupnosti Racna Rajko Palcar. Clani Turisticnega društva Kopanj so odprli Prešerno­vo sobo v kašci in nas vodili po bogati zbirki, ki jo je uredil Jakob Müller. Vsi udeleženci so dobili topel caj in sladek prigrizek. Pohod je uspel, proslava tudi in že snujemo nacrte za naprej, zato na svide­nje ob letu osorej. Marija Samec Dve razstavi v eni v Mestni knjižnici Grosuplje V Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje je še na ogled dvojna razstava fotografij odlicnega fotografa Toneta Stojka Odprt vrt/ Porumenele fotografije: Lucka Ko­šcak. Fotografije prikazujejo ustvarjalni svet kiparke in vsestranske umetnice Lucke Košcak, ki ga Tone Stojko z objek­tivom svojega fotoaparata spremlja že kar nekaj let. Tone Stojko je z doživetimi fotogra­fijami dokumentiral Odprt vrt, skupni projekt Lucke Košcak in kustosinje Moj­ce Grmek. Zgodba druženja umetnosti in narave, kipov in rastlin, predvsem pa ljudi, umetnikov in nakljucnih obiskoval­cev se je dogajala kar v vrtu ob Luckini hiši. Vpletla se je še glasba in pripovedo­vanje ljudskih pravljic pripovedovalcev iz umetniškega društva Deveta dežela, ki so nas v svoj pravljicni svet odvedli tudi na odprtju razstave konec februarja. Pre­ko fotografij lahko tudi gledalec vstopi v to umetniško zanko in podoživi vese­lo in ustvarjalno vzdušje Odprtega vrta. Fotografije so na ogled v 5. nadstropju Mestne knjižnice Grosuplje. V galeriji je na ogled drugi del razsta­ve z naslovom Porumenele fotografije: Lucka Košcak. Tone Stojko je na fotogra­fijah ujel trenutke, ko Lucka Košcak ude­janja svoje ideje, ko nastajajo njeni kipi. Na fotografijah pa lahko slutimo tudi od­nos umetnice do njenih umetnin, nevi­dno komunikacijo, ko se v ustvarjalnem procesu material spreminja v umetnino. Staticni fotografiji ob boku stoji filmski posnetek o Lucki in njeni umetnosti, nje­ne zgodbe in razmišljanja, ki še poglobi­jo gledalcevo izkušnjo. Razstava Odprt vrt/ Porumenele fo­tografije: Lucka Košcak nam pripovedu­je o odnosih in sporazumevanju: med umetnico in fotografom, med kiparko in ljudmi, med umetnostjo cloveka in umetnostjo narave. Govori nam tudi o minevanju casa in spremembah, ki jih prinaša, o zorenju umetnice in umetni­ne, o ustvarjalnem procesu umetnosti in nekega prijateljstva. Razstava bo na ogled še do 6. aprila 2019. Toplo vas vabimo, da pridete na Odprt vrt in se podružite z umetnostjo Lucke Košcak in Toneta Stojka. Darija Kovacic IV. koncert Barve glasbe in besede sezone 2018/2019 -Iz mojega življenja slovi stavkov nas popeljejo skozi življe­nje glasbenika, cigar skladbe danes zelo poredko slišimo, saj vecina njegovih del ni natisnjenih. Uvodne besede je napisala Marija sa­mec, izbor pesmi Kajetana Kovica pa so recitirali Katja Bricelj, Ivo Puhar in Franci Zorko. Glasbeniki so v godalnem kvar­tetu in predvsem v zanimivi kombinaciji godal, trobil in pihal zazveneli kot pravi orkester. Spevna glasba nas je ponesla skozi življenjski zgodbi obeh skladate­ljev in navdušila vse poslušalce v veliki citalnici Mestne knjižnice Grosuplje, ki so se zadržali še v prijetnem klepetu z glasbeniki. Marija Samec V citalnici Mestne knjižnice Grosuplje smo 5. marca 2019 poslušali 4. koncert iz ciklusa Barve glasbe in besede, ki je nosil naslov IZ MOJEGA ŽIVLJENJA – taka sta tudi naslova skladb obeh ceških skladateljev Bedricha Smetane in Josefa Miroslava Webra. Najprej smo prisluhnili Godalne­mu kvartetu št. 1 v e-molu, »Iz mojega življenja«, Bedricha Smetane, ki je to delo napisal leta 1876, dve leti po izgu­bi sluha. To je izrazito avtobiografska skladba, napisana za štiri glasbila. Po krajšem odmoru, da so glasbeniki pri­pravili oder za sedem nastopajocih v drugem delu vecera, smo poslušali še Septet »Iz mojega življenja« za violino, violo, violoncelo, klarinet, dva rogova in Kultura / Društva Iz Zveze kulturnih društev Grosuplje NAPOVEDUJEMO... GROŠ-eve mamice in ocki ter spomladansko prebujanje v Študentskem klubu GROŠ Na dan žena, 8. marec, smo poleg deljenja vrtnic po bližnjih obcinah clani ŠK GROŠ že tradicionalno odprli tudi razpisana mesta za socialno obarvan projekt ''GROŠ-eve mamice in ocki'', ki se simbolno zakljuci 25. marca, na materinski dan. Na razpis se še vedno lahko prijavite nezaposleni starši s statusom štu­denta, ki ste clani ŠK GROŠ. V prihodnje pa v našem klubu sledijo tudi bolj eksoticni do­godki. V petek, 12. 4. 2019, se bo v prostorih našega kluba od­vijalo prav posebno potopisno predavanje. Rožle Reven vam bo predstavil svoje 10.000 kilometrsko potovanje, ki je trajalo 150 dni in med katerim je preckal 15 razlicnih držav. Cez Balkan je prikolesaril do Turcije, nato pa se je podal cez Gruzijo, Arme­nijo, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Ta­džikistan in Kirgizijo. Za zdaj vam izdamo le toliko, tisti pa, ki bi vas zanimalo še kaj vec, toplo vabljeni na prijetno druženje ob izredno zanimivi tematiki. Ker pa nam GROŠ-evcem veliko po­meni pomoc socloveku, organiziramo v sodelovanju z Rdecim križem Grosuplje tudi krvodajalsko akcijo, ki bo potekala od 15. 4.–17. 4. 2019. Veseli bomo cim vecje udeležbe, saj se zavedamo, da lah­ko vsaka najmanjša kolicina darovane krvi naredi najvecjo razliko. Vsekakor pa tudi za maturante sledi spodbudna novica. S težkimi matema­ticnimi formulami in slovnicnimi struktu­rami se vam ne bo potrebno spopadati samim. V prihodnje nacrtujemo priprave za glavne tri maturitetne predmete, slo­venšcino, anglešcino in matematiko, ki jih bodo izvajali clani ŠK GROŠ. Datumi priprav bodo znani v kratkem, zato bodi- Zimovanje cete pri Vikingih na Rožniku te pozorni na naše prihodnje objave. Vec informacij o prihajajocih dogod­kih lahko izveste na GROŠ-evih uradnih urah, ki potekajo v ponedeljek, sredo in petek, od 18.00 do 20.00 ure, ali pre­ko spleta na našem uradnem Facebook profilu ali spletni strani www.klub-gros. com. GROŠ-evcu ni nikoli dolgcas! Neža Androjna, ŠK GROŠ Tudi letos smo Grosupeljski skavti, kot vsako leto, doživeli ogromno lepih tre­nutkov in novih pustolovšcin. Zaceli smo s spoznavanjem Vikingov in njihovega življenja, navad, spomnili smo se našega ustanovitelja Roberta Badena Powella, dan pa zakljucili s petjem ob ognju. Naslednje jutro smo navsezgodaj vstali in odšli vsak vod na svojo pot, da bi raziskali okoliške kraje in zanimivosti. Po osmih urah naporne, a zabavne hoje, smo se vsi srecno vrnili, eni prej, drugi malo kasneje. Zvecer smo si pripovedo­vali o dogodivšcinah, ki so se nam zgodi­le na pohodu, ter pogledali slike, ki smo jih posneli. Naslednji dan je bilo res težko vstajati po prejšnjem dnevu, a po energicni ju­tranji telovadbi smo vsi imeli vec energi­je za pospravljanje. Potem smo v gozdu preizkusili naše znanje vešcin, ki smo jih pridobili cez leto. Ko smo se vsi dobro iz­kazali, smo se peš odpravili do Spodnje Slivnice, kjer smo, skupaj s starši, zaklju­cili s sveto mašo. Za nami je še eno super zimovanje, kjer smo doživeli veliko ne­pozabnih trenutkov. Viva Kadunc, Neja Trontelj in Ines Jeršin Redni letni zbor clanov Turisticnega društva Tabor – Št. Jurij V petek, 22. februarja 2019 zvecer, je potekal zbor clanov Turisticnega dru­štva Tabor – Št. Jurij. Obcnega zbora so se poleg clanov in simpatizerjev udele­žili še: predsednica Krajevne skupnosti Št. Jurij Marinka Rebolj, predstavnica Muzeja kršcanstva na Slovenskem ter predsednik in tajnica Turisticnega dru­štva Gradež. Zbor clanov se je pricel s pozdravom predsednika, v nadaljevanju pa je zbor clanov vodilo delovno predsedstvo, ki je obravnavalo delovanje društva v letu 2018, financno porocilo društva v pre­teklem letu in porocilo nadzornega od­bora. Predstavljeni so bili nacrti za delo društva v tekocem letu, hkrati pa se je porajalo nekaj odlicnih idej za izboljša­nje le-tega. Pomembna tema pogovora je bil svetovni dan turisticnih vodnikov, ob katerem smo imeli tudi mi organi­ziran brezplacen ogled Tabora. Po za­kljucku formalnega dela obcnega zbora pa seveda ni šlo brez veselega druženja ob hrani in pijaci. Anamarija Virant Nepridiprav zbiral prostovoljne prispevke Konec meseca februarja je neznana oseba, ki se je predstavljala za predstav­nika Rdecega križa na obmocju Šentvida pri Sticni, Cikave in Šmarja – Sapa, lahko tudi kje drugje, pa nimamo informacije, pobirala prostovoljne prispevke od vrat do vrat za »pomoc družini iz Dobrepolja, ki naj bi utrpela škodo v požaru«. Nezna­nec je uporabljal brezrokavnik Rdecega križa, pri sebi je imel blagajniški preje­mek in žig. Brezrokavnik, blagajniški pre­jemek in žig so bili protipravno odtujeni iz pisarne Rdecega križa sredi februarja 2019 ob vlomu. Rdeci križ Slovenije – Obmocno zdru­ženje Grosuplje letos ni izvedlo nobene akcije zbiranja pomoci po požaru, ker za to ni bilo izkazane potrebe. Kadar Rde­ci križ zbira prostovoljne prispevke, jih zbira z dovoljenjem pristojne upravne enote, prostovoljci in clani Rdecega križa zbirajo clanarino in prispevke le na ob­mocju, kjer prebivajo in so vam poznani, pri tem pa uporabljajo znake Rdecega križa in imajo žigosano in podpisano pooblastilo, na katerem je njihovo ime. Nihce od Rdecega križa ne pobira cla­narine ali prostovoljnih prispevkov na obmocju drugih krajevnih skupnosti ali obcin, zato ne nasedajte neznancem, ki v imenu Rdecega križa zbirajo prosto­voljne prispevke. Obcani, ki ste neznancu izrocili denar­no pomoc, poklicite Policijsko postajo Grosuplje, ki preiskuje navedeni primer, na številko: 01 7818 380. Sekretarka RKS – OZ Grosuplje Anica Smrekar Kako PGD Zagradec pri Grosupljem podira obcinske gasilske meje? Gasilsko tekmovanje v spajanju sesal­nega voda za pokal Gasilske zveze Slove­nije 2019 – (SSV GZS) je organiziralo PGD Zagradec pri Grosupljem. Tekmovanje je potekalo v telovadnici Podružnicne šole na Polici 9. marca 2019. O PRIPRAVAH IN TEKMOVANJU Koliko je bilo vloženega truda v organi­zacijo, administracijo, logisticne korake ter drugo spremljevalno delo in nenazadnje tudi skrbi, da lahko organizira tako zah­tevno tekmovanje društvo, ki spada med manjša gasilska društva v obcini in Gasilski zvezi Grosuplje (GZG), sploh ne bomo pisa­ li. Prav tako ne bomo pisali, kako malo casa s(m)o organizatorji imeli na voljo, da smo pripravili telovadnico za tekmovanje, saj nam je bila dana na razpolago šele ob 22. uri v petek zvecer in s(m)o zato morali de­lati do 3. ure zjutraj. Delcek izgubljenih se­kund se je nedvomno poznal tudi na konc­nem rezultatu naši tekmovalni enoti, ki je bila tudi vodilni kader za organizacijo tega tekmovanja. Kljub temu jim je v skupnem seštevku s predhodnimi tremi tekmovanji v Staršah (GZ Ptuj), Keblju (GZ Slovenska Bistrica) in Zalogu (GZ Cerklje na Gorenj­skem) uspelo doseci odlicno 3. mesto. Zakljucnega tekmovanja se je udele­žilo skupaj 45 enot, od tega 16 clanic in 29 clanov – enota DVD Andrilovec tudi iz sosednje Hrvaške. Poleg tekmovalcev iz raznih koncev Slovenije naj še posebej na­vedemo tekmovalno enoto clanic iz PGD Racna, ki se je letos s sodelovanjem naših clanov odlocila, da se bo redno udeleževa­la pokalnih tekmovanj GZS. Sodelovanje s clanicami PGD Ivancna Gorica in trenerjem ter našim castnim clanom Mihom Hrova­tom pa zdaj traja že tri leta in upamo, da se bo še nadaljevalo. Posebej pa smo bili veseli tudi dveh tekmovalnih enot s Police in po eno iz PGD Cušperk in Šmarje - Sap, ki so to pot tekmovale le na zakljucni tekmi, a smo prepricani, da se bo naslednje leto pokalnega tekmovanja udeležila še katera izmed njih in morda še iz ostalih PGD-jev. RAZGLASITEV REZULTATOV Razglasitev se je zacela s postrojem pri­sotnih tekmovalnih enot ter poveljstvom Janeza Pezdirca, ki je poveljniku GZS Fran­ciju Petku najprej predal raport ob vseh prisotnih sodnikih, tekmovalnih odborih in drugih visokih gostov. Samo podelitev pri­znanj, medalj in pokalov pa so opravili: po­veljnik GZS Franci Petek, podpoveljnik GZS Zvonko Glažar, predsednik gasilske regije Ljubljana II Uroš Gacnik, predsednica sveta clanic GZS Elizabeta Campa, namestnica predsednice sveta clanic GZS Pavla Po­nikvar, predsednik GZG Andrej Bahovec, poveljnik GZG Janez Pezdirc in predsednik PGD Zagradec Matic Miklic. Protokol je povezovala Monika Kastelic -predsednica PGD Šmarje - Sap, uvrstitve pa je razglasil dr. Sebastjan Kastelic - pred­sednik PGD Polica. Pri podelitvi so sodelo­vala še dekleta iz folklorne skupine Kultur­nega društva France Prešeren Racna. Poleg prvih treh mest tako ženskim kot moškim tekmovalnim enotam se je PGD Zagradec pri Grosupljem odlocilo, da po­deli še priznanja za uspešen nastop do vkljucno 8. mesta ter vsaki enoti podari zbornik 70 let PGD Zagradec pri Grosu­pljem, 1946–2016, priložnostno domaco prepognjenko ter nekaj obcinskega pro­mocijskega gradiva. Podelitev pokalov za prva tri mesta v skupnem seštevku vseh štirih tekem je bila sledeca: CLANI: 1. PGD Tinje 1 (GZ Slo­venska Bistrica), 2. PGD Starše (GZ Ptuj), 3. PGD Zagradec pri Grosupljem, CLANICE: 1. PIGD Krka Novo mesto, 2. PGD Zalog pri Cerkljah, 3. PGD Ivancna Gorica. Zmagovalci posamicne tekme na Polici 9. 3. 2019 pa so bili: CLANI: 1. Starše, 2. Ti­nje 1, 3. DVD Andrilovec (Hrvaška), CLANI­CE: 1. PIGD Krka Novo mesto, 2. Zalog pri Cerkljah, 3. Rova. Hvala za sodelovanje in pomoc! Ob skupnem številu vseh tekmovalcev, spremstva in navijacev, pa sodnikov, tek­movalnega odbora, komisij, redarjev, naše podpore ter visokih gostov ugotavljamo, da se je od 14. ure v soboto pa do nasle­dnjega dne do 3. ure zjutraj s pospravlja­njem vred udeležilo ali v njem sodelovalo cez 600 ljudi, med njimi kar precej naših obcanov. Z organizacijo takega dogodka poleg zelo velikega dela nastane kar precej stro­škov, ki smo jih poskušali pokriti na razlic­ne nacine. Zato smo bili izredno veseli vseh posameznikov, podjetnikov in društev, ki so nam pomagali pri tem dogodku, ki DA­LEC PRESEGA OBCINSKE GASILSKE MEJE in se je v obcini Grosuplje zgodil prvic!!! Vsem podjetjem, ki so nam podarili nekaj sred­stev, smo se že zahvalili na samem tekmo­vanju kot tudi s prepognjenko, ki smo jo založili v lastni režiji. Nekaterim pa bi se radi zahvalili še po­sebej! Najprej Gasilski zvezi Slovenije, ki nas je izbrala za organizatorja in poskrbela za obisk na najvišji ravni kot tudi za prak-ticne nagrade tekmovalnim enotam, Obci­ni Grosuplje in Gasilski zvezi Grosuplje, ki sta se dejavno vkljucili ter nam omogocili prostor za izvedbo tekmovanja, ter vsem, ki ste bili imenovani v razlicne odbore, ko­misije in druge službe na tekmovanju in ste uspešno opravili svoje delo. Hvaležni smo tudi vsem, ki ste nam pomagali tako z napotki kot drugim in­telektualnim in fizicnim delom, ko smo pripravljali in urejali tekmovalni prostor, pa za izposojo razne opreme in ostalega potrebnega materiala: vodstvu Osnovne šole Brinje - Grosuplje in Podružnicne šole Polica, vodstvu Zveze športnih organizacij Grosuplje ter PGD-jem Cušperk, Grosuplje, Ivancna Gorica, Kebelj, Racna, Šmarje - Sap, Zalog pri Cerkljah, še posebej pa PGD Poli­ca. Zahvala tudi Zlatarstvu Gros, Folklorni skupini KD France Prešeren Racna, DJ Ka­snichu in komentatorju Maticu Hercogu, ki sta med tekmovanjem in po razglasitvi poskrbela za dobro glasbo in dobrodošle informacije o tekmovalnih enotah in do­bro vzdušje. Za nenamerno nepazljivost pri zašciti hodnika ter nekaj drugih manjših spodr­sljajev se opravicujemo, z vodstvom šole pa smo dogovorjeni, da na lastne stroške saniramo škodo z novim strokovnim ople­skom in lastnim dodatnim cišcenjem, kar nam takoj po tekmovanju ni uspelo. K temu je vendarle treba dodati, da se je tekmovanje odvijalo tocno po casovni­ci, brez kakršnih koli zapletov, prekinitev ali pritožb ter da smo tudi z razglasitvijo pohiteli in približno pol ure prej koncali, kot je bilo predvideno. Že na samem tek­movanju in takoj po njem ter v naslednjih dneh pa smo na raznih družbenih omrež­jih prejeli vrsto cestitk in pohval tako za po­novni uspeh naše tekmovalne enote kot za vrhunsko organizacijo tekmovanja (kot so dejali npr. na posvetu gasilskih sodnikov na Igu). Pa še to! Ceprav so si tekmovalci na tek­movanju sicer rivali, so pravi gasilski tova­riši, ce že ne kar prijatelji, na kar so kazale tudi cestitke in mocni aplavzi najboljšim ekipam ob razglasitvi. Prepricani pa smo, da se bodo tudi ob takih dogodkih prija­teljstva, ki smo jih stkali že doslej, širila tudi v prihodnje in da bo duh prostovoljstva in humanitarnosti tudi na takih srecanjih še naprej izžareval že 150 let organizirano po­slanstvo slovenskega gasilstva. Veseli smo, da svoj kamencek k temu poslanstvu lahko prispeva tudi Zagradec. Se vidimo spet naslednje leto! Jože Miklic 110 let POGUMA, VZTRAJNOSTI, VOLJE IN PRIPRAVLJENOSTI PROŠNJA ZA DENARNO POMOC pri nakupu novega hitrega tehnicnega reševalnega vozila HTRV-1 Spoštovani podjetniki in prijatelji gasilstva! Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje v letu 2019 praznuje visok jubilej – 110 let neprekinjenega delovanja. Naše delo je služiti ljudem in jim tako po najboljših moceh pomagati v razlicnih situacijah. Na obmocju obcine Grosuplje delujemo kot osrednja gasilska enota in gasilska enota širšega pomena. Potreba po naši pomoci narašca, zato moramo nenehno posodabljati opremo in vozila. V letošnjem letu, ko praznujemo visok jubilej, želimo kupiti novo hitro tehnicno reševalno vozilo. Do našega mesta in ljudi cutimo veliko odgovornost in tako vozilo je nujno za cim bolj ucinkovito in brezhibno reševanje. Vsega tega sami ne bomo zmogli, zato vse ljudi dobre volje in predvsem podjetnike na obmocju naše požarne pokritosti prosimo, da nam pri tem velikem zalogaju tudi denarno pomagate in nas podprete pri naših dejavnostih. V naslednjih tednih bomo clanice in clani obiskali podjetnike z namenom, da dobimo sredstva za naše novo vozilo. Veseli bomo vašega odziva in pomoci – prispevka k temu, da skupaj poskrbimo za še vecjo varnost v našem kraju in zagotovimo najhitrejše posredovanje. O nesreci smo obvešceni prvi, vedno smo pripravljeni pomagati in vedno bomo ostali ljudje v službi ljudi! Hvaležni smo vam za dobro sodelovanje kot tudi za nesebicno pripravljenost, pomoc in podporo našem delu. Jošt Kadunc Iztok Vrhovec poveljnik predsednik Obcni zbor Društva upokojencev Šmarje - Sap V nedeljo, 17. februarja 2019, je v Go-naslednjo misel: »Ko greš v pokoj, se med živeti še marsikaj, cesar si prej iz razlicnih stišcu Slamar potekal redni letni obcni drugim vkljuciš tudi v društvo upokojen-vzrokov nisi mogel privošciti.« Poseben zbor Društva upokojencev Šmarje - Sap. cev. V družbo sebi enakih, ki vedo, za kaj se pozdrav pa je namenila tudi gostom: Zbrane clanice in clane društva je na je še vredno potruditi, za kaj se ni vredno županu dr. Petru Verlicu, predsedniku obcnem zboru pozdravila predsednica vec sekirati. Kaj rabiš, da se polniš z nujno Krajevne skupnosti Šmarje - Sap Janezu društva Anka Fabjan in z njimi delila potrebno energijo. In ko imaš možnost do-Pintarju, predsedniku Osrednjesloven­ske pokrajinske zveze društev upoko­jencev Marjanu Sedmaku in tajnici zve­ze Cilki Lumbar, pridružili so se jim tudi predsedniki nekaterih drugih društev upokojencev. Predsednica Anka Fabjan je v svojem porocilu o delu društva povedala, da je društvo v letu 2018 štelo kar 336 clanov. Odpravili so se na 5 izletov, najbolj obi­skana sta bila izleta na Svete Višarje in v Nuklearno elektrarno Krško, kamor so odšli s kar dvema avtobusoma. Dvakrat so odšli tudi na gledališko predstavo na Studencu in tradicionalno imeli 4 sreca­nja s kulturnim programom in plesom, predpustovanje po obcnem zboru, mar­tinovanje, srecanje v Sticni in silvestrova­nje. Že utecena je tudi pozornost clanic in clanov društva do najstarejših in bolnih, obiskujejo jih tudi na domu in v domo­vih starejših obcanov, ob okroglih jubile­jih, v casu pred novim letom ali ko potre­bujejo pomoc. Že 15 let v okviru društva deluje Žen-ski pevski zbor Vecerna zarja, ki ga sesta­vlja kar 25 clanic, na harmoniko pa jih spremlja Tone. Skozi vse leto je bila pestra tudi nji­hova športno rekreativna dejavnost. V šolski telovadnici potekata ženska rekre­acija in namizni tenis, v kulturnem domu pikado, v njihovi pisarni pa šah. Kdaj se dogovorijo tudi za balinanje in kegljanje, odpravijo v gore ali udeležijo športnih tekmovanj. Veliko sodelujejo tudi z drugimi dru­štvi, prav tako je vzorno sodelovanje z obcino. Številni šmarski upokojenci se udeležujejo razlicnih dejavnosti v Cen­tru aktivnosti Grosuplje. Predsednica Anka Fabjan pa je povedala, da so orga­nizirali tudi Županov pohod od Škofljice do Grosupljega, po novih plocnikih. Prav tako društvo dobro sodeluje s Krajevno skupnostjo Šmarje - Sap in z Osrednje­slovensko pokrajinsko zvezo društev upokojencev. Kot smo slišali pozneje, ima društvo veliko planov tudi za letošnje leto. »Ne­kako nadaljujemo s tem, kar delamo že vsa leta,« je bilo receno. Tokratni obcni zbor pa je bil tudi vo­lilni. In kot predsednica društva bo svoje delo tudi naslednja štiri leta nadaljevala Anka Fabjan. Župan dr. Peter Verlic je zato v svo­jem nagovoru predsednici društva za ponovno izvolitev, pa tudi celotnemu vodstvu, iskreno cestital. Ob tej priložnosti se je lepo zahvalil tudi vsem prostovoljkam in prostovolj­cem društva ter z njimi delil tudi svojo osebno izkušnjo. V domu starejših ob­canov v Grosupljem je bila tudi njegova tašca in to, da so jo obiskali, ji je res veli­ko pomenilo. »Ta vaša vloga kot društva upokojencev je izredno pomembna,« je dejal in še povedal, da jih je tudi letos lepo videti dobre volje, nasmejane, zdra­ve. Omenil jim je tudi nekaj vecjih investi­cij v Šmarju - Sapu, ki se jih lahko nadeja­mo že kmalu. Ob koncu govora pa je clanice in cla­ne društva povabil, da kdaj tudi oni nje­ga obišcejo na obcini. Rednemu delu obcnega zbora je sle­dilo druženje, seveda ob dobri glasbi. Jana Roštan, foto: Brane Petrovic Prešernov pohod - v spomin Janeza Svetine - 2019 Veterani OZVVS Grosuplje smo se tudi letos udeležili že 17. pohoda v spomin Janeza Svetine, ki ga organizira OZVVS Gornja Gorenjska, obenem pa smo po­castili tudi slovenski kulturni praznik – Prešernov dan. Vreme nas je razvajalo kot že dolgo ne. Bilo je toplo in soncno, uživali smo v cudovitem razgledu in obcudovali naše prelepe gore. Gotovo je bilo tudi vreme zaslužno za množicno udeležbo na pohodu, vendar se Slovenci zavedamo, da je kultura ti­sta, ki je ohranila naš narod in naš jezik. Ljudje se zavedajo, da brez kulture ne bi imeli samostojne države. Tudi zato se vsako leto množicno udeležujejo tega pohoda in drugih prireditev. In tako je tudi prav. Naša pot se je zacela v Radovljici, pred odhodom smo se okrepcali s cajem in kavo, pozdravili so nas naši gostitelji. Nato smo krenili proti Bledu. Po dobri uri smo prispeli na Bled, tudi tu smo se odpocili in okrepcali. Kot vsako leto so organizatorji pripra­vili proslavo pred spomenikom Francetu Prešernu. Program je bil skrbno pripra­vljen, vsi nastopajoci so se res potrudili, tako da smo vsi uživali v petju in recitaci­jah, slavnostna govornica na proslavi pa je bila evropska poslanka Tanja Fajon. Treba je bilo naprej, tako smo pot na­ Društva / Šport daljevali proti Vrbi, kjer smo si ogledali obnovljeno Prešernovo rojstno hišo in se udeležili proslave na državni ravni. Po koncani proslavi smo se z avtobu­som odpeljali v Radovljico, v Gostinsko šolo, od koder smo zjutraj krenili na po­hod. Prijazni in skrbni gostitelji so nam pripravili toplo malico, ki je po dolgi poti še kako teknila. Prišel je cas slovesa. Poslovili smo se od naših gostiteljev in drugih prijateljev – veteranov, ki jih vsako leto srecujemo na številnih pohodih. Hvala, prijatelji Gorenjci, gotovo se drugo leto spet vidimo. Jelka Janežic Strelci uspešno stopili v leto 2019 V zacetku leta 2019 sta se zvrstili dve mednarodni tekmovanji v Sloveniji. Prvo je organiziralo Strelsko društvo Trzin od 4. do 6. januarja v Mengšu, drugo pa Strelsko društvo 1. Pohorski bataljon Ruše od 11. do 13. januarja. Tekmovanj so se udeležili predstavniki iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Japonske, Rusije, Slova­ške, Avstrije in Madžarske. Na obeh lokacijah so bila izvedena tekmovanja v disciplini mešanih parov z zracno puško in pištolo za clansko ka­tegorijo ter streljanje z zracno puško in pištolo na 10 m za kategoriji mladincev in clanov. Tekmovanja v Trzinu se je udeležilo veliko število clanov SD Grosuplje, saj je bilo organizirano tudi tekmovanje s serijsko zracno puško na 10 m za mlajše strelce in strelke. Izmed petih nastopajo­cih pionirjev se je Ema Lampic s 172 kr. uvrstila najvišje (8. mesto). V disciplini mešanih parov je sodelovalo šest clanov SD Grosuplje, od katerih so si štirje clani poiskali par v drugih društvih. Najuspe­šnejša sta bila Rok Ivanc (SD Grosuplje) in Klara Smolic (SD Gorjanci) z zracno pi­štolo, saj sta osvojila prvo mesto in bila nagrajena z vecerjo. Klavdija Jerovšek in Jan Kolenc, oba iz SD (Strelsko društvo) Grosuplje pa sta z zracno puško osvojla drugo mesto. V soboto so v Trzinu slavili finalisti Franci Ivanc v clanski in Amadej Slak v mladinski konkurenci z zracno pištolo ter Sara Slak v mladinski in Klavdija Je­rovšek v clanski konkurenci z zracno pu­ško. Franci je osvojil 7. mesto, Sara 5. me­sto, Amadej 1. mesto, Klavdija pa odlicno 3. mesto. Ekipno so clani Franci Ivanc, Rok Ivanc in Žiga Habjan z zracno pištolo osvojili 2. mesto, kadetinje Sara Slak, Olja Kolenc in Laura Erjavec pa v mladinski konkurenci prav tako 2. mesto. Nedeljska tekma v Trzinu je potekala v absolutni konkurenci. Klavdija Jerov­šek je dosegla izjemen rezultat v rednem delu (626,8 kr.), ki jo je v finalu ponesel na ponovo odlicno tretje mesto. Ekipa deklet s Klavdijo, Saro in Oljo pa je osvo­jila 2. mesto. Pri pištolaših se je najbolje odrezal Rok Ivanc z uvrstitvijo na 9. me­sto. Ekipno so zasedli 6. mesto. Mednarodnega tekmovanja v Rušah se je Klavdija Jerovšek udeležila v repre­zentancnih barvah SZS. SD Grosuplje pa so zastopali clani Rok in Franci Ivanc z zracno pištolo, Željko Moicevic z zracno puško, mladinec Slak Amadej z zracno pištolo ter mladinki Sara Slak in Olja Ko­lenc z zracno puško. Izjemen uspeh sta na sobotnem tekmovanju dosegla Klavdija Jerovšek (624,4 kr.) in Amadej Slak (550 kr.), ki sta se vsak v svoji kategoriji in disciplini uvr­stila v finalni del tekmovanja in osvojila 4. mesti. Vsem tekmovalcem in tekmovalkam iskrene cestitke. Mateja Kernjak Slak 3. novoletni turnir Pekarne Grosuplje v mini rokometu Prvo sobotno dopoldne v letu 2019 je dvorano Brinje ponovno napolnil otroški vrvež. Rokometni klub Grosuplje je v so­delovanju s Pekarno Grosuplje Don Don organiziral že 3. novoletni turnir Pekarne Grosuplje Don Don v mini rokometu. Lepo je bilo videti bodoce zvezdnike rokometne igre, ko so se v svoji igrivosti in tekmovalnosti podili za žogo in pridno zadevali gole. Še lepše pa je bilo videti iskreno veselje in smeh otrok, kar je za nas najvažnejše. Otroci so tekmovali v treh starostnih skupinah, in sicer decki letnikov 2008, 2009 in 2010. Vseh skupaj je tekmovalo 17 ekip iz RK Crnomelj, RK Mokerc Ig, RD Riko Ribnica, ŠD Škofljica, RK Grca Kocev­je, RD Alples Železniki in našega kluba RK Grosuplje. Ceprav je eden od dveh pokalov za zmagovalno ekipo ostal v Grosupljem (MDB Grosuplje 2) so bili zmagovalci vsi nadobudni rokometaši. Neprecenljivo je bilo videti njihov iskreni smeh. Prav tako pa velika zahvala vsem staršem in trenerjem, ki ste v duhu fair play-a spod­bujali svoje otroke. Hvala Pekarni Grosuplje za njihove dobrote, ki so jih prispevali. Hvala tudi celotni organizacijski ekipi RK Grosuplje, ki je ponovno odlicno organizirala turnir. Vse bi radi na koncu povabili na 4. Turnir Pekarne Grosuplje Don Don v mini rokometu v prvem vikendu januar­ja 2020. #JUST DO IT ! Za RK Grosuplje: Damijan Kitak Deklice v mali odbojki brez poraza med 16 najboljših slovenskih ekip Spomini in zahvale Bolecina se da skriti, pa tudi solza ni težko zatajiti, le ljubega oceta, dedka in pradedka nihce nam ne more vrniti. Zahvala ob izgubi dragega oceta, dedka in pradedka JOSIPA HORVATA (25. 11. 1935–18. 1. 2019) iz Grosupljega. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za darove za svete maše, cvetje in svece. Hvala vsem, ki ste se mu poklonili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoci vsi njegovi, ki smo ga imeli neizmerno radi. Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni. (Simon Jenko) ZAHVALA Dan po rojstnem dnevu je odšel v vecnost dragi mož, ocka in dedek MARJAN SLAK (10. 2. 1940–11. 2. 2019) iz Grosupljega. Pokopan je bil v Dobrnicu na Dolenjskem. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za molitve, izreceno sožalje, podarjeno cvetje, svece in darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Bili ste nam v veliko pomoc in oporo. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišce, naše oko zaman te išce. Ni vec tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolecina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil ANTON VIDIC iz Trošcin. Najlepša hvala vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali in mu stali ob strani, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Plutu za tako lepo opravljen obred. Ohranimo ga v lepem spominu. Vsi njegovi Ni te vec na vrtu in ne v hiši, nic vec glas se tvoj ne sliši. Ce lucko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA ob boleci izgubi našega dragega moža, oceta, brata, tasta, starega ata in pradedka STANETA JEREBA (18. 1. 1930 – 4. 3. 2019) z Velikega Mlacevega. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vašcanom in znancem za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece in darovane maše. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Veliko Mlacevo za lepo izvedbo pogreba, Davidu Kastelicu za poslovilni govor ter ostalim prisotnim gasilskim društvom, g. župniku Andreju Šinku za obiske na domu in obcuteno opravljeno pogrebno mašo. Zahvala tudi g. Adamicu, pevskemu zboru kvartet in trobentacu. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Verjamemo, da bodo spomini nanj, na njegovo življenje in delo, ostali živi in vecni. Žalujoci vsi njegovi Zdaj se spocij, izmuceno srce, zdaj se spocijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oci. Le moja drobna lucka še brli. (S. Makarovic) ZAHVALA V 82. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, oce, dedek, pradedek in brat ALOJZ VIRANT (1. 12. 1937–27. 1. 2019) iz Grosupljega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter znancem za izrecene besede sožalja, tolažbe, podarjeno cvetje, svece, darovane svete maše in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Janezu Šketu za lepo opravljen poslovilni obred in sveto mašo. Hvala gospodu Tonetu Adamicu za organizacijo in izvedbo pogreba, pevcem za vse zapete pesmi ter trobentacu za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se dr. Taseskemu in patronažni sestri Janji. Hvala cebelarjem Cebelarskega društva Grosuplje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoci vsi njegovi ZAHVALA ob izgubi naše drage mame ANE ARSIC (25. 2. 1934–5. 2. 2019) iz Grosupljega, Pod gozdom. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrecene besede sožalja ter darovane svece in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Sinova z družinama Roke, ki pomagajo, so svetejše od ustnic, ki molijo. ZAHVALA Svojo pot je zakljucila ANICA JUHANT (17. 2. 1932–17. 1. 2019) iz Tlak Hvala vedno prijazni dolgoletni zdravnici iz ZD Škofljica, dr. Tatjani Jezerc Križanic. Hvala drugim zdravnikom v UKC, patronažni službi Grosuplje, medicinskemu, spremljevalnemu in negovalnemu osebju, nazadnje v domu starejših Grosuplje. Hvala vsem, ki ste jo v domu obiskali ali ji po vetru poslali toplo misel. Hvala sosedom za vso pomoc v casu, ko je pešalo njeno telo. Ve, njene prijateljice in pevke, ste bile njeno najlepše zdravilo. Res vas je imela rada. Hvala vam za vse. Hvala vsem, ki ste se kakorkoli od nje poslovili, in vsem, ki ste prišli na pogreb. Anka, Vinko, hvala za vajina govora. Hvala vsem, ki ste na pogrebu peli in igrali. Lepo je bilo imeti mamo, dobrovoljno, nasmejano, ki je tudi v težkih trenutkih ohranila smisel za humor. Vsi njeni Ni te vec na pragu, ni te vec v hiši, nihce vec tvojega glasu ne sliši. Zato pa pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in svece v spomin gorijo. ZAHVALA Od zemeljskega življenja se je v 85. letu poslovila FRANCIŠKA MESOJEDEC (22. 1. 1935–25. 1. 2019) iz Žalne. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vašcanom in znancem za izreceno sožalje, podarjene svece, cvetje, molitve, sv. maše in druge darove, ki ste jih darovali ob boleci izgubi naše mame. Hvala gospodu župniku Andreju Šinku za lepo opravljen poslovilni obred. Zahvaljujemo se tudi Marjanu, Marku, Dragu, Janezu in Darku za organizacijo pogreba in pevcem Samorastnikom za lepo zapete pesmi ob slovesu. Žalujoci vsi njeni Topel objem, misli srca naj spremljajo te v vecnosti, kjer sedaj si doma. ZAHVALA ob boleci izgubi naše drage mame, babice, prababice, tete in svakinje. ANE OKORN (24. 7. 1925–29. 1. 2019) iz Luc pri Grosupljem. Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za topel stisk roke, izrecene besede sožalja, podarjeno cvetje, srece, darove za cerkev in darovane svete maše. Hvala g. župniku Andreju Šinku za lepo opravljen poslovilni obred in pogrebno mašo. Zahvala pevskemu zboru Samorastnik za lepo odpete pesmi slovesa. Posebna zahvala predanemu osebju Doma starejših obcanov Grosuplje, ki je naši mami olepšalo trenutke življenja. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti k njenemu vecnemu pocitku. Žalujoci vsi njeni POOBLAŠCENI PRODA JALEC V GROSUPL JU V NAŠIH PRODA JALNAH VAM NUDIMO: kljuke za vrata, vinilne talne obloge, kuhinjske pulte, pohištvene rocaje, okovje za pohištvo, vijake, rocno orodje V cene je vkljucen DDV! Modularis TEH d.o.o., Ljubljanska cesta 11, 1270 Litija Mail: info@modularis-drive.com, 08 205 42 80 Prosto delovno mesto: Spletna stran: www.modularis-drive.com Vodja montaže hidravlicnih naprav Smo inovativna blagovna znamka Modularis drive, ki ima vizijo postati vodilna na razvitih svetovnih trgih. OPIS DELA POTREBUJEŠ NUDIMO • Montaža in soustvarjanje izdelkov • Timsko delo v prijetnem mladem kolektivu • Soustvarjanje izdelkov, ki so najboljši v • Vhodna kontrola komponent • Obcutek za reševanje težav in vodenje svojem segmentu • Aktivno uporabljanje informacijskega procesov • Delo v mladem in samoiniciativnem sistema in vodenje zaloge blaga • Pripravljenost na ucenje digitalizacijekolektivu • Koordinacija montaže in vodenje delovnih montažnih procesov • Razvoj strojniških, kot tudi naprednih nalogov • Sposobnost vodenja in nadzora na racunalniških vešcin • Testiranje in izhodna kontrola koncnih aktivnosti v procesu nastajanja koncnega izdelkov izdelka • Pakiranje in skrb za odpremo izdelkov • Izkušnje iz mehanicne, orodjarske ali podobne industrije so zaželene, niso pa pogoj Nudimo možnost zaposlitve v prijetnem timu, ki ustvarja specialna hidravlicna orodja inprikljucke za zahtevna opravila. PODJETJE Modularis drive je blagovna znamka na podrocju hidravlicne mehanizacije z vec kot 20 letnimi izkušnjami. Naši izdelki so prisotni v razlicnih evropskih državah -Angliji, Danski, Nemciji, Avstriji, Makedoniji... Izvoz na tuje trge je vec kot 80 %. Kraj dela in sedež podjetja je na Ljubljanski cesti 11 v Litiji. Vabimo vas, da svoja motivacijska pisma z življenjepisom pošljete po elektronski pošti na rafko@modularis-drive.com ali nas poklicete na 041 675 156. DATUM/URA DOGODEK LOKACIJA ORGANIZATOR Nedelja, 24. 3. ob 9. uri Pozdrav pomladi in pocastitev materinskega dne, nastop MePZ Danica Župnijska cerkev sv. Mihaela Grosuplje Kulturno društvo sv. Mihaela Grosuplje Ponedeljek, 25. 3. ob 18. uri Ekološko vrtnarjenje za vsakogar - predstavitev knjige Jerneje Jošar Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Ponedeljek, 25. 3. ob 18. uri Nastop gledališke skupine KD sv. Mihaela ob materinskem dnevu Župnijska cerkev sv. Mihaela Grosuplje Kulturno društvo sv. Mihaela Grosuplje Ponedeljek, 25. 3. ob 19. uri Gledališce ggNeNi: ZAPRTA VRATA, premiera Kulturni dom Grosuplje KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje Torek, 26. 3. ob 18. uri Spoznavamo znance: pogovor Boruta Hrovatina z Bracom Doblekarjem Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Sreda, 27. 3. ob 18. uri Življenjske zgodbe treh bratov - predstavitev knjige Jovana Markova Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Cetrtek, 28. 3. ob 17. in 18.30 uri Lutkovno gledališce Ljubljana: MEDVED IN MALI, predstava za otroke Kulturni dom Grosuplje Lutkovno gledališce Ljubljana, ZKD Grosuplje Cetrtek, 28. 3., 11. 4. in 25. 4. ob 17.30 uri Pravljicno-igralna ura za otroke (2 - 4 let) Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Petek, 29. 3. ob 19. uri Gledališce Hiška: HOP V PRAVLJICO, predstava za otroke Kulturni dom Grosuplje KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje Petek, 29. 3. ob 20.30 uri ROKOMET: GROSUPLJE - CERKLJE-RADOVLJICA (2. liga - 16. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Rokometni klub Grosuplje Sobota, 30. 3. ob 16. uri NOGOMET: BRINJE GROSUPLJE - SAVA KRANJ (3. liga center - 18. krog) Nogometni stadion Brinje Grosuplje Nogometni klub Brinje Grosuplje Sobota, 30. 3. ob 17. uri ODBOJKA: ATK GROSUPL JE II - KOSTAK ELMONT (3. liga zahod - 20. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Odbojkarsko društvo Flip - Flop Sobota, 30. 3. ob 19.30 uri ODBOJKA: ATK GROSUPLJE - ANKARAN HRVATINI (1. A liga zelena skupina - 5. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Odbojkarsko društvo Flip - Flop Ponedeljek, 1. 4. ob 18. uri Korelacija osvobojenosti lastnega uma, duha in telesa z realizacijo ciljev in želja - predavanje Siniše P. Minardija Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Torek, 2. 4. ob 16. uri Nastop Mihaelovih tamburašev Dom starejših obcanov Grosuplje KD sv. Mihaela Grosuplje Sreda, 3., 10., 17. in 24. 4. ob 17.30 uri Esej na maturi 2019 - delavnice priprave na maturitetni esej z Andrejem Tomažinom Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Cetrtek, 4. 4. ob 17.30 uri KOŠARKA - ženske: ATK GROSUPLJE - DOMŽALE (1. liga - 28. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Ženski košarkarski klub Grosuplje Cetrtek, 4. 4. ob 18. uri Od Izraela do Kenije - potopisno predavanje Aleša Juvanca Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Petek, 5. 4. ob 19. uri Gledališce Hiša: GOSPODAR MUH, premiera mladinske igre Kulturni dom Grosuplje KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje Sobota, 6. 4. ob 19. uri ODBOJKA: ATK GROSUPLJE - CALCIT VOLLEY II (1. A liga zelena skupina - 7. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Odbojkarsko društvo Flip - Flop Sreda, 10. 4. - petek, 12. 4. od 8. do 19. ure VELIKONOCNA RAZSTAVA - Društvo podeželjskih žena Soncnica ter ustvarjalne babice iz Grosuplja in okoliških vasi Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Cetrtek, 11. 4. ob 11. uri REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Kulturni dom Grosuplje JSKD OI Ivancna Gorica, ZKD Grosuplje Cetrtek, 11. 4. ob 16. uri POSVET O PRILAGODITVAH STANOVANJ IN HIŠ ZA VARNO STAROST V OKVIRU MREŽE STAROSTI PRIJAZNIH MEST IN OBCIN Družbeni dom Grosuplje Obcina Grosuplje in Inštitut Antona Trstenjaka Cetrtek, 11. 4. ob 18.30 uri Literarna predstava o Jakobu Aljažu - Društvo Fran Govekar Ig Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Petek, 12. 4. ob 19.30 uri PROFESOR KUZMAN MLAJŠI, komedija Kulturni dom Grosuplje ZKD Grosuplje, NA TRI, Amanda Mlakar s.p. Petek, 12. 4. ob 19.30 uri LETNI KONCERT ŽePZ NASMEH Družbeni dom Grosuplje KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje Sobota, 13. 4. ob 9. uri CISTILNA AKCIJA: Spoznajmo in uredimo šmarske vasi (okoljsko izobraževalna akcija in  delavnica o peki domacih dobrot, za mladino in starše) Osnovna šola Šmarje - Sap OŠ Šmarje - Sap, Krajevna skupnost in Turisticno društvo Šmarje - Sap Sobota, 13. 4. ob 9. uri CISTILNE AKCIJE po krajevnih skupnostih, informacije na KS-jih Razlicne lokacije – doloci KS Krajevne skupnosti Sobota, 13. 4. ob 17. uri ODBOJKA: ATK GROSUPLJE - ZGORNJA GORENJSKA (3. liga zahod - 22. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Odbojkarsko društvo Flip - Flop Sobota, 13. 4. ob 19.30 uri ODBOJKA: ATK GROSUPLJE - ŽOK L JUTOMER (1. A liga zelena skupina - 9. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Odbojkarsko društvo Flip - Flop Nedelja, 14. 4. ob 19. uri LETNI KONCERT ŽPZ BISER Z GOSTI, zborovodja Fernando Mejias Družbeni dom Grosuplje KD Lotos Grosuplje, ZKD Grosuplje Ponedeljek, 15. 4. od 7. do 13. ure KRVODAJALSKA AKCIJA v Družbenem domu Grosuplje Družbeni dom Grosuplje Rdeci križ Slovenije, Obmocno združenje Grosuplje Cetrtek, 18. 4. ob 13. uri Delavnica "ODDAJANJE SOB V TURISTICNE NAMENE" Dom obrtnikov Grosuplje OOZ Grosuplje Ponedeljek, 22. 4. ob 15. uri IGRE S PIRHI Tabor nad Cerovim Turisticno društvo Tabor - Št. Jurij Torek, 23. 4. ob 18. uri Predstavitev knjige Pomniki NOB Mestna knjižnica Grosuplje ZB NOB Grosuplje v sodelovanju z Mestno knjižnico Grosuplje Sreda, 24. 4. ob 18. uri Noc knjige: Cricek v daljavi je pesem zapel - predstavitev knjige Gabrijele Cedilnik Mestna knjižnica Grosuplje ZB NOB Grosuplje v sodelovanju z Mestno knjižnico Grosuplje Petek, 26. 4. ob 19. uri PRIREDITEV V POCASTITEV DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU s kulturnim programom Kulturni dom Grosuplje ZB KO Grosuplje, ZKD Grosuplje Cetrtek, 9. 5. ob 19.30 uri MENOPAVZA, komedija Kulturni dom Grosuplje Špas teater, ZKD Grosuplje Vsak torek ob 17.30 uri Ure pravljic za otroke (4 - 9 let) Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Vsak petek od 10. do 12. ure Biba se s knjigo ziba: srecanje za nosecnice in mamice z dojencki Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Vsak petek ob 15. uri Ucenje hrvaškega jezika Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje v sodelovanju s hrvaškim ministrstvom za izobraževanje Vsako soboto od 10. do 12. ure Razgibajmo možgane s šahom Mestna knjižnica Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje