PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi-6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVM. št. 55 (13.885)
Trst, petek, 22. marca 1991
Predsedniki šestih republik se bodo sestali prihodnji četrtek v Dubrovniku
Nenaden preobrat v Jugoslaviji Začenjajo se stvarni pogovori
Do dogovora prišli na včerajšnjem razširjenem predsedstvu SFRJ - Razlike v pogledih na bodočo ureditev - Slovenija in Hrvaška za zvezo suverenih držav
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Dubrovnik: »Morje in pomlad, prijetno okolje.« Ta kraj s takimi značilnostmi je predlagal Slobodan Miloševič za prihodnje prvo srečanje šestih jugoslovanskih predsednikov republik, ki bodo prihodnji četrtek pričeli stvaren razgovor o možnih okvirih skupnih interesov šestih suverenih republik.
S približno takšnimi oznakami je na sinočnji tiskovni konferenci slovenski predsednik Milan Kučan orisal ključni preobrat, do katerega je prišlo včeraj na peturnem razgovoru razširjenega zveznega predsedstva v Beogradu. Pričelo se je zelo polemično in ostro, toda izredno razveseljiv je dogovor Predsednikov republiških predsedniš-tev, da pomagajo reševati dileme in so se zato trdno dogovorili za naslednji sestanek. Tak razgovor sta pred dnevi že predlagala Kučan in Tudjman, namesto njega pa je ponovno potrjeni Jovič vztrajal pri že napovedanem in sklicanem sestanku razširjenega pred-
sedstva, ki je včeraj potekal v Beogradu.
Predno preidemo k podrobnejšemu orisu tudi spornih razprav in polemik, je treba podčrtati nekatere okoliščine, ki so po našem mnenju bile bistveni sestavni del včerajšnjega načelnega in pomembnega preobrata oziroma so ga pogojile. To so predvsem novi jugoslovanski odnosi, pri katerih je predsednik Kučan poudaril sklep jugoslovanske armade, da se ne bo vmešavala v politične procese. Omenjal je sicer tudi druge sporne zadeve, toda ta je bistvena in odločilna.
Nič manj pomembna ni bila najprej izjava italijanskega zunanjega ministra De Michelisa, nato potrditev nemškega zunanjega ministra Genscherja in končna napoved, da bo v torek razpravljala evropska dvanajsterica o priznanju notranjih jugoslovanskih meja. Če so notranje meje med republikami dokončne in zaščitene po helsinški listini o mejah, je njih nasilno spreminjanje agresija in sta torej vsako prizadevanje in poskus v to smer težka, de-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
JLA rožlja z orožjem
IV*	•	•	»v«
položaj pa je mirnejši
LJUBLJANA - Srbski prijatelji pravijo, da se uradna Srbija na veliko oborožuje. Po Beogradu je vedno več rezervnih miličnikov, ki so potikajo po cestah, od neznano jih vozijo in potem odvažajo, z avtobusi in drugimi prevoznimi sredstvi. To naj bi bil prvi konkretni rezultat sobotne napovedi predsednika Miloševiča, ki je kot srbska žarišča prvič omenil tudi pokrajino Sandžak, nekako vmesno pokrajino med ožjo Srbijo in Bosno in Hercegovino, kjer so Muslimani v večini in ki naj bi po srbskih virih pripravljali vstajo.
Isti prijatelji še pravijo, da je vzdušje v srbski skupščini vojno napeto, vsi se pripravljajo na oborožen spopad z ustašoidno hrvaško vlado in ustaškim hrvaškim narodom. Izhod iz sedanjih srbskih vladajočih težav je skratka v iskanju vedno novih sovražnikov. To pa je tudi značilnost vseh dogodkov zadnjih dni, ki ponovno pretresajo Jugoslavijo in ustvarjajo nove odnose ter napetosti.
V torek je spregovorila JLA. Tokrat ustavno neobstoječi generalni štab oboroženih sil, ki ga v miru sploh ni in ki je možen samo v izrecno vojnem stanju. Uvodoma generalni štab zanika pokorščino zveznemu predsedstvu, ki ni spre-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednik republike Cossiga gost televizijske oddaje o vrednotah domovine
»Gladiatorji so bili vdani domoljubi drugačna resnica je sad nevednosti«
RIM — Tretja mreža RAI je sinoči v okviru oddaje »Che cos'e la patria« (Kaj je domovina) predvajala intervju s predsednikom republike Cossigo. Oddaja, ki jo vodi novinar Giancarlo Santalmassi, bi morala biti na sporedu že 9. marca, vendar je tedaj Kviri-nal zahteval, da se Cossiga prej posvetuje s parlamentarnim odborom za varnost, ker je odgovarjal tudi na vprašanja o organizaciji Gladio in loži P2.
Za predsednika Cossigo so člani nekdanje jiaravojaške strukture Gladio »domoljubi in dobri ljudje, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje v primeru sovražnikovega napada«. Glede afere, ki jo je Gladio sprožil, pa je Cossiga dejal, da »jo je sprožila nevednost o realni vlogi gladiatorjev, nekateri pa so jo izkoristili, zato da bi opravičili propad nekih ideologij in da bi se maščevali nad zgodovino«. Glede lože P2 pa Cossiga ne izključuje, da so nekateri njeni člani tudi iskreni domoljubi. »Večine prostozidarjev ne poznam, zato ne
morem soditi, ali so se v to organizacijo včlanili zaradi domoljubja ali pa zato, da bi naredili kariero.« Glede sumljivih povezav med P2 in terorizmom pa je predsednik republike odgovoril, da ni točnih podatkov o tem in zato zavrača vsako kriminalizira-nje, vsaj dokler ne bo obtožbam sledila obsodba s pravično kaznijo. »Obtožili so me, da sem framason in klerikalec, zato se ne bi čutil užaljenega, če bi mi sedaj rekli, da sem tudi ' piduist",« je dejal Cossiga. V zvezi z zahtevo po institucionalni reformi pa je predsednik izrazil željo, da bi do te končno prišlo, »tako bi narod vsaj vedel, o čem že toliko let govorimo. Kot predsednik republike pa ne morem povedati, katera reforma se mi zdi najnujnejša.« Kdo pa je za Cossigo idejni simbol domovine? »Kapetan Cocciolone, čeprav so na zidovih milanske univerze tudi njegovo ime napisali s "K". Idiotov je še veliko, veliko pa je tudi neumnosti, ki so nam jo pred leti prodajali v imenu napredka,« je odgovoril predsednik.
Poziv slovenskih predstavnikov najvišjim oblastem za rešitev težav našega dnevnika
TRST — Predstavništvo Slovencev v Italiji je v zvezi s krizo na Založništvu tržaškega tiska in Primorskem dnevniku poslalo posebno pismo predsedniku republike Francescu Cossigi, predsedniku senata Giovanniju Spadoliniju, predsednici poslanske zbornice Nilde lotti, ministrskemu predsedniku Giu-liu Andreottiju, zunanjemu ministru Gianniju De Michelisu, ministru za deželne zadeve Antoniu Mac-canicu in predsedniku deželnega odbora FJK Adrianu Biasuttiju. Pismo objavljamo v celoti.
»Založništvo tržaškega tiska, ki izdaja dnevnik v slovenskem jeziku Primorski dnevnik, dvojezični tednik Novi Matajur in druge periodične publikacije in knjige v italijanskem in slovenskem jeziku, se nahaja v dramatičnem finančnem položaju, ki ogroža obstoj same založniške hiše in njenih aktivnosti. Nujni sanacijski načrt predvideva do 31. marca odpust 41 zaposlenih, od katerih je 11 novinarjev (od skupno 29) in 30 tiskarskih delavcev. Dodatnih 8 tiskarskih delavcev naj bi odpustili 28. aprila, ko potečeta dve leti dopolnilne blagajne. Odveč je poudarjati težavnost tega položaja, ko je jasno, kakšen pomen ima za katero koli jezikovno manjšino lastna založba in še posebej dnevnik v maternem jeziku. Za Slovence v Italiji bi izguba Primorskega dnevnika predstavljala še posebej veliko osiromašenje. Do te izredno hude krize je prišlo brez dvoma zaradi objektivno omejenega trga, na katerega lahko računa neka manjšina, kot je slovenska. K temu je treba dodati stalne zamude, do katerih je prihajalo in še prihaja pri izplačilu državnih prispevkov za založnike, kot to predvideva veljavni zakon. Da bi zagotovili preživetje Primorskega dnevnika in drugih dejavnosti ZTT je absolutno potrebno, da so finančne podpore, ki jih predvideva zakon, takoj in v celoti na razpolago založniške hiše, ob tem pa naj bi na vsedržavnem in krajevnem nivoju bili sprejeti še dodatni ukrepi za podporo.
Ob upoštevanju nezamenljive vloge Primorskega dnevnika za slovensko manjšino v Italiji in za vso deželno skupnost Furlanije-Julijske krajine - tudi zaradi prispevka, ki ga je dnevnik v slovenskem jeziku v vseh teh letih dal za sožitje in medsebojno spoznavanje med Italijani in Slovenci - menimo, da morajo pristojne državne in deželne oblasti prevzeti obvezo, da zagotovijo preživetje Primorskega dnevnika, ki mora biti za naše prebivalstvo izraz avtonomije in pluralizma Slovencev v Italiji.
V upanju na vaše sodelovanje in z željo, da začnete z vsemi pobudami, ki se vam bodo s tem v zvezi zdele potrebne, vas spoštljivo pozdravljamo.«
Slovenska komisija PSI, Slovenska komponenta DSL, Slovenska skupnost, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, Organizacije videmske pokrajine
Solidarnost državne časnikarske zbornice
RIM — Vsedržavni svet Časnikarske' zbornice je na včerajšnji seji v Rimu na predlog svetovalca Draga Legiše soglasno izrazil solidarnost novinarjem Primorskega dnevnika, ki je v hudi krizi, saj grozi odpust 11 novinarjev. Vsedržavni svet je izrazil tudi zaskrbljenost nad stanjem v založbi in poudaril, da podpira vsa prizadevanja za odpravo krize pri edinem slovenskem dnevniku v Italiji.
Andreotti sinoči končal posvetovanja s tajniki strank vladne koalicije
Nevarnost vladne krize
V letalski nesreči umrlo 90 Senegalcev
RIAD — Gost, črn dim, ki se sprošča iz kuvajtskih naftnih črpališč, ki so jih zažgali iraški vojaki, je povzročil prve žrtve. ^ južnem Kuvajtu je včeraj strmoglavilo letalo savdske letalno družbe, ki je prevažalo stotino senegalskih vojakov. V neteči je umrlo devetdeset voja-k°v in šest članov posadke, pet Preživelih pa je v kritičnem sta-**in. Letalo je odletelo s senegal-skega vojaškega oporišča v Ras Al Mišabu ob kuvajtski meji.
Preden je prišla uradna vest o elalski nesreči, so senegalske vojaške oblasti sporočile, da že ur pogrešajo skupino voja-H°V, ki so se vračali iz Kuvajta.
RIM - Predsednik vlade Andreotti je sinoči zaključil krog posvetovanj s tajniki strank vladne koalicije. V sredo se je že srečal s Craxijem in liberalcem Altissimom, včeraj pa je sprejel Cariglio (PSDI), La Malfo (PRI) in tajnika KD Forlanija. Altissimo je predsedniku vlade predložil dva problema, za katera meni, da imata prioriteto, in sicer javne finance in institucionalna reforma. Glede nevarnosti vladne krize pa je tajnik PLI prepričan, da položaj še ni tako kočljiv in da bi zaenkrat zadostovala ustrezna prenova vlade, vendar bo moral o tem odločati sam predsednik vlade.
O pogovorih med Andreottijem in republikanskim tajnikom La Malfo ni podatkov; La Malfa je novinarjem izjavil le, da se bo prej posvetoval s širšim vodstvom stranke, saj je še vse preveč nesporazumov, glede katerih
vladna koalicija ne najde skupne poti. Tudi v intervjuju, ki ga je sinoči dal za televizijsko politično tribuno, je La Malfa dokaj kritično ocenil zlagane napore vladne koalicije, da bi pred javnostjo ohranila kolikor toliko zdrav videz. Dokaz, da marsikaj že nevarno škripa so izjave finančnih ministrov, ki trdijo, da je državni primanjkljaj za deset tisoč milijard lir večji od planiranega, v resnici pa je še enkrat večji. Vladna koalicija ima leto dni časa, da reši to uganko, vsi ostali problemi, oziroma problemi, s katerimi se ubadajo posamezne vladne stranke, pa lahko počakajo, meni La Malfa in kot običajno spravlja v slabo voljo ostale vladne partnerje.
Tajnik PSDI Cariglia je po srečanju z Andreottijem prepričan, da bo predsednik vlade sprejel vladni kolegij še pred veliko nočjo. Takrat bo tudi jas-
se oddaljuje
no, ali je vladna kriza neizbežna ali pa zadostuje le prenova vlade. To pa bo moral Andreotti organizirati takoj po praznikih ali najkasneje po vrnitvi iz ZDA. Tudi Cariglia je v pogovoru z Andreottijem dal prednost finančnemu vprašanju, kajti poročila finančnih ministrov očitno niso bila prepričljiva.
Nepričakovan optimizem pa je včeraj pokazal demokrščanski tajnik Ferlani. Optimizem mu je vlival predvsem občutek, da so bila ostala srečanja pozitivna, kar je po Forlanijevem mnenju jasen predznak, da vladne krize ne bo, in da bo tudi preverjanje kratko in plodno. Možnosti zamenjav v vladnem vrhu ni omenjal. Oglasila se je tudi demokrščanska levica; njen lider De Mita je tudi včeraj repliciral, da predčasne volitve ne bi koristile nikomur, zato pa bo moralo biti preverjanje toliko bolj temeljito.
Dijaki in študenti spet na »oddihu«
RIM — Deset milijonov dijakov in študentov bo od prihodnjega tedna na velikonočnih počitnicah. Najdaljše počitnice bodo imeli na Tridentinskem, saj bodo »prosti« od ponedeljka naprej celih devet dni, v naši deželi pa bo oddih trajal sedem dni.
»Najbolj nesrečna« pa bo študirajoča mladina v Laciju in Umbriji, ki bo na počitnicah vsega skupaj le pet dni.
Sicer pa je koledar počitnic, ki so jih odločila posamezna šolska skrbništva v različnih deželah, sledeč: Tridentinsko (25. 3. - 2. 4.); Sicilija (27. 3. -2. 4.); Piemont, Veheto, Marke, Kampa-nija, Apulija, Bazilikata, Kalabrija in Sardinija (28. 3. - 2. 4.); Dolina Aoste, Lombardija, Furlanija-Julijska krajina, Ligurija, Emilija-Romagna, Toskana, Molise in Abruci (28. 3. - 3. 4.) ter Umbrija in Lacij od 29. 3. do 2. aprila.
Včeraj pred vrhovnim sovjetom sporočili dokončne izide referenduma v SZ
Večina za federacijo enakopravnih in suverenih sovjetskih republik
MOSKVA — Od včeraj so znani končni izidi referenduma v Sovjetski zvezi. Kar 76 odstotkov vseh volilnih upravičencev se je izreklo za ohranitev države kot »federacije suverenih in med seboj enakih republik, v katerih so zajamčene pravice in svoboda vseh državljanov katerekoli narodnosti«.
Izide je sporočil na včerajšnjem zasedanju vrhovnega sovjeta predsednik osrednje komisije za referendum Vladimir Orlov, ki je nadalje dejal, da bodo uradne in končne rezultate predstavili šele v prihodnjih dneh na podlagi vseh uradnih listin.
V vsej Sovjetski zvezi je približno 184 milijonov volilnih upravičencev, Orlov pa je omenil, da jih je bilo na parlamentarnih volitvah pred dvema letoma kar 192 milijonov. Skupno je volilo okoli 80 odstotkov upravičencev, kar je, po mnenju Orlova, velik
uspeh, posebno v časih gospodarske in politične nestabilnosti.
Predsednik komisije Orlov je nato pozitivno komentiral izid referenduma: »Ljudstvo se je torej odločilo za ohranitev enotnosti in enovitosti naše države, državljani pa vidijo v tej enotnosti možnost suverenega izhoda iz krize in težav današnjih dni.«
V Rusiji se je volitev udeležilo 75,4 odstotka upravičencev, 71 odstotkov slednjih pa se je odločilo za »da«. V Ukrajini je podatek podoben, število udeležencev in tistih, ki so se odločili za federacijo pa se je znatno zvišal v Belorusiji, Kazahstanu, Azerbajdžanu in v Uzbekistanu, kjer je bila tako volilna udeležba, kot tudi odločitev za enotnost skoraj stoodstotna.
Izid volitev seveda predstavlja zmago za Gorbačova (na sliki AP), saj je bil njegov položaj drugače precej omajan.
Milan Kučan na obisku v ZRN pojasnil dogodke v Jugoslaviji
LJUBLJANA — Slovenski predsednik Milan Kučan se je v sredo ponoči vrnil z dvodnevnega obiska v Nemčiji. V Bonnu se je sestal s častnim predsednikom socialistične internacionale Willy-jem Brandtom in nemškim zunanjim ministrom Hanson-Dietrichom Gensherjem. Razgovori so na novo osvetlili jugoslovanske odnose in predvsem postavili v ospredje nujnost demokratičnega dogovarjanja suverenosti republik in zavračanja sile kot notranjega argumenta.
Še zlasti je bil zanimiv pogovor z Brandtom, ki ima tudi neposredne politične razsežnosti. Medijski odmev je bil izreden, samo v torek je Kučan dal tri radijske in sedem televizijskih intervjujev, povrh pa je imel še dolg intervju za osrednji nemški časopis Die .Welt. Več intervjujev je dal tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Slovenska zunanja politika tako stopa vedno bolj odločno na mednarodno prizorišče. Doma pa so pred dvema dnevoma v slovenski skupščini pričeli postopek za tri odločilne zakone, ki pomenijo prelomnico tako glede družbenega ustro-
ja, kot tudi slovenske osamosvojitve. Podpredsednik Mencinger je obrazložil temeljna načela zakona o privatizaciji, ki naj na uravnovešen način obnovi sistem zasebne lastnine. Hkrati pa je minister Pirnat obrazložil zakon o nacionalizaciji, ki naj vrne bivšim lastnikom leta 1945 in kasneje nasilno vzeto premoženje. Naposled so odobrili teze zakona o javnih glasilih, ki jih je obrazložil minister Stane Stanič. Minister pravi, da je zakonski osnutek izredno liberalen in da zagotavlja svobodo tiska. Vendar je bilo precej razprave, bolj o skritih namenih kot o nekaterih spornih členih. Tudi poslance namreč še vedno razburja predlog skupščinskega predsedstva, da bi administrativno odločalo, ali novinarji poročajo točno in pravilno. V primeru, da generalni tajnik skupščine presodi, da so poročali netočno in da niso bili korektni, jim izreče opomin, nato odvzame akreditiv za šest mesecev ali grešnega novinarja celo izžene. To pa novinarji ocenjujejo kot napad na svobodo tistka in zaradi tega se bodo njihovi predstavniki danes pogovarjali s predsednikom Bučarjem.	g §
Vrsta načrtov v novi skupnosti držav Jadrana
RIM —-Na sredini tiskovni konferenci v Farnesini je italijanski zunanji minister Gianni De Michelis obrazložil načrte in okvirne namene pred nedavnim ustanovljene nove delovne skupnosti osrednjega in južnega Jadrana, v kateri sta aktivna partnerja tudi Italija in Jugoslavija.
De Michelis je poudaril nujnost, da se v to skupnost vključi tudi južna Italija in otoki in pa nekatere druge države, kot npr. Albanija. Prav s tem v zvezi je De Michelis poudaril, da zadnji dogodki v Jugoslaviji in Albaniji sicer vplivajo na mednarodno dogajanje, vendar da pa ne bodo neposredno prizadeli delovanja te izrazito mednarodne gospodarske organizacije, ki naj bi skrbela predvsem za poživitev gospodarske in trgovinske menjave med sodelujočimi državami.
• V Jugoslaviji so končno prišli do strmih pogovorov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
jansko nemogoča. S tem so vsi odnosi v Jugoslaviji na novih temeljih. To pa je rezultat modrosti slovenskega predsednika republike, ki je omogočila pričetek razgovora. Razgovor pa je bistveni premik! Novinarji skoro nismo verjeli svojim ušesom, saj smo bili tako zastrupljeni z grožnjami in stalnim vojaškim rožljanjem z orožjem, da nismo mogli verjeti, da dejstva govore, da se je pričel prvi del resnega razgovora o sodelovanju in ne več o medsebojnih sporih.
Predsednik Kučan je svojo tiskovno konferenco pričel z ugotovitvijo, da je bila seja nekako dvojna. Najprej so govorili o zelo spornih zedevah, kot je ravnanje Joviča, ki je odstopil, ozmerjal člane predsedstva, nato imel v srbski skupščini hujskaški govor poln žaljivk, končno pa se je včeraj vrnil na svoj stol, kot da bi se nič ne zgodilo. Podoben je primer armade, ki zanika svojega vrhovnega komandanta - zvezno predsedstvo. Izrečenih je bilo veliko kritičnih ocen na račun zvezne vlade. Končno je zapleten in dvoumen položaj pokrajin, ki so po eni strani brez predsedstev, po drugi pa imata svoje zastopnike. O tem naj se izreče ustavno sodišče.
To je negativni del, ki pa v bistvu ne spada na sejo razširjenega predsedstva, to mora razčistiti predsedstvo samo in to bo naredilo na bližnji prvi seji.
Ta del razprave je bil polemičen, oster in vroč in je trajal vse dopoldne. Popoldne pa so se stvari spremenile, ko je prišla na dnevni red razprava o ^dokumentu strokovne skupine o področjih skupnih interesov. Razlike so videti nebistvene, vendar so osnovna izhodišča povsem drugačna. Slovenija in Hrvaška izhajata iz zveze držav, ostali pa iz zvezne države. Kdo je subjekt, kje je suverenost? To je ključno in seveda različno. Pragmatično teh problemov ni mogoče rešiti.
Glede armade je predsednik Kučan vztrajal, da je treba obravnavati predvsem javni dokument in javno izjavo, da bo armada branila suverene meje (kaj pa naj drugače sploh počne) in da se ne bo vmešavala v politiko. Vsi tajni aneksi in pisma so nepomembni. Važen je trden dogovor predsednikov o dubrovniškem sestanku, in to je novo dejstvo. Treba pa je izhajati iz dejstev.
V zaključku je predsednik Kučan še poudaril pomen obiska v Nemčiji in še zlasti razgovor z Brandtom, ki se je nanašal na kriterije vključevanja levih sil Vzhodne Evrope v socialistično internacionalo. S tem seveda tudi slovenske politične levice, kjer ni važen formalni naziv, temveč resnična socialdemokratska vsebina.
Tudi hrvaški predsednik Tudjman je poudaril pomen dubrovniškega sestanka predsednikov, »ker se s tem priznava dejstvo, da so republike nosilci suverenosti in da je z dogovorom med republikami treba iskati izhod iz krize«. S tem predsedstva niso porinili ob stran, saj mu bodo poročali, predvsem pa bodo obveščali republiške in zvezno skupščino.
Tudjman in Mesič sta dejala, da je seja potekala v pomirljivem ozračju in da »pomeni korak naprej v smeri dogovarjanja«. Tudi Kučan je dejal, da se je seja mirno končala v »tolerantni atmosferi«.
• JLA rožlja z orožjem
NADALJEVANJE S 1. STRANI '
jelo njegovih predlogov. Nato pa v petih točkah navaja konkretne naloge. Prva se nanaša na čuvanje meja SFRJ in torej zanika možnost ločitve Slovenije, razen sporazumno, z novo ureditvijo države. V takem ozračju so izoblikovane točke, med katerimi je tretja ponovno v celoti posvečena Sloveniji. Tu je govor o poveljevanju Teritorialni obrambi, služenju vojaškega roka in končno o nujnosti finansiranja JLA. Obstaja še šesti, neobjavljeni in tajni člen, v katerem armada trdi, da bo mobilizirala in dvigala vojaško pripravljenost svojih enot, kot se ji bo zdelo potrebno. Skrbela bo za zaščito in preprečevanje mednacionalnih spopadov, kar konkretno pomeni obrambo srbskih kninskih upornikov, pri oboroževanju miličniških odredov pa si umiva roke, češ da ni več njena stvar, kar pomeni dopuščanje oboroževanja srbske milice.
Pa vendar armada tudi retorično trdi, da se ne bo neposredno vmešavala in ne bo sodelovala pri novi jugoslovanski ureditvi. Toda v praksi ni naredila nič, nikjer ni opaziti nobenih premikov čet, niti vidnih zaostrovanj. Dejansko je v Jugoslaviji mirno, kot že ni bilo precej časa. Armada je zasedala kar štiri dolge dni, očitno je razdeljena, prišlo pa naj bi tudi do ponovnega zavezništva med Kadije-vičem in Markovičem na temelju nekaterih skupnih stališč in zahtev po finansiranju.
Zato je Markovič poslal predsedniku Peterletu pismo in ultimativno zahtevo, da se mora Slovenija podrediti armadi in ji prepustiti svojo teritorialno obrambo, predvsem pa mora poslati vojaške obveznike na odsluženje vojaškega roka. Slovensko predsedstvo je odgovorilo, da citiranega generalnega štaba v jugoslovanski ustavi ni. Peterle pa, da se je želel pogovarjati, in končno, da so vsa stališča slovenske skupščine samo izpeljava slovenskega plebiscita.
V petek je z največjim možnim hrupom odstopil Jovič, ker ostali člani predsedstva načrtno razbijajo Jugoslavijo, v torek pa je srbsko vodstvo ploščo povsem obrnilo in Joviča ponovno potrdilo. Včeraj pa so po Milo-ševičevem nalogu zamenjali kosovskega predstavnika Sapunxhijo. Izvoljen je bil Seido Bajramovič, katerega Srbi razglašajo za Albanca. Toda zamenjeval ga bo podpredsednik srbske skupščine Vukašin Jokanovič, ker postane njegovo imenovanje pravnomočno šele, ko ga potrdi zvezna skup-
ščina. Zadeva je skratka zapletena, ni pa nobenih dvomov, da želi Srbija na tak način v zveznem predsedstvu ponovno razpolagati s štirimi glasovi: svojim, glasovi obeh pokrajin in glasom Črne gore. Na tak način bi se ustvarilo razmerje sil štiri proti štiri in Jovič bi lahko dokončno blokiral vsako odločitev. V tem je tudi bistvo celotne zapletene operacije odstopov in vse komedije, ki so jo priredili. V tem ozračju naj bi imela proste roke JLA, ki ne bi imela več jasnega in nespornega vrhovnega poveljnika.
Potrditev Joviča in izvolitev novega »poštenega« Albanca sta vzeli srbski skupščini veliko časa, niso pa preveč razgreli ozračje. Povsem drugače pa je bilo včeraj, ko bi morali govoriti o sklepih parlamentarne komisije, ki naj razišče vzroke in odgovornosti za krvavi policijski obračun z demonstranti v soboto, 9. marca, na beograjskih trgih.
Poslanci so nepričakovano dobili na klopeh obsežno poročilo komisije, katero je nekdo s svinčnikom že okrasil s pripombami in predvsem podčrtal vse odstavke, ki krivijo za incidente opozicijo. Nastal je huronski kraval, prepiranje in na koncu je predsedniku le uspelo poslance pomiriti. Razpravo so predložili na torek, ko bodo v skupščini dobili celotno poročilo poslanske komisije.
Tudi ta del zapletenega in dvomljivega postopka je v skladu z obnavljanjem tradicionalne srbske klime: za vse velja enotnost vseh Srbov, ker jim od vsepovsod groze tuji sovražniki, tisti, ki je proti oblasti pa je veleizdajalec srbskega naroda. Tisk in TV sta ponovno vprežena v staro kolesje. Beograjska »Politika« je bila dva dni nekoliko drugačna in je objavljala tudi poročila opozicije. Sedaj spet po starem kroji vse vesti, na novo ustvarja vseh vrst zunanje nevarnosti.
V takšnem ozračju so povsem v ozadju gospodarska vprašanja. Markovič trdi, da so se ponovno pričeli pogajati z Mednarodnim monetarnim skladom in da gre v celoti za 4,5 milijarde dolarjev posojil, ki so jih odobrili mednarodna banka za razvoj in z njo povezani svetovni bančni zavodi. Seveda so velike težave, toda Markovičeva vlada zatrjuje, da lahko ta sredstva dobi samo ona, toda za to je treba izpolniti pogoje in predvsem doseči soglasje. Brez tega denarja pa da grozi jugoslovanski gospodarski razpad in da naj bi bila ta sredstva v korist vseh jugoslovanskih republik.
BOGO SAMSA
Pogovor z direktorjem čedadske filiale TKB inž. Fabiom Boninijem
Beneški Slovenci korak dalje
ČEDAD — Tržaška kreditna banka je požela torej novo zmago - odprtje podružnice v Čedadu. Sobotni dogodek pa pomeni zmago tudi za Beneško Slovenijo, za tukajšnje pridne kmetovalce, obrtnike, trgovce, za slehernega be-neškoslovenskega rojaka, ki lahko računa odslej na "svojo" banko, kakor nam je dejal v krajšem razgovoru z upravičenim zadoščenjem direktor filiale inž. Fabio Bonini.
Če je bilo namreč odprtje agencij pri Domju in v Rojanu na Tržaškem dvojen izjemno pomemben dogodek, je raztegnitev delokroga naše poslovne banke v osrčje ozemlja, ki se razprostira med goriško in trbiško pokrajino, naravnost strateško dejanje tako za samo TKB kakor in še predvsem v vidiku družbeno-gospo-darskega razvoja teh ekonomsko zanemarjenih hribov in dolin. Zadnje čase se v Trstu mnogo govori o tem, kako hude težave ima mlad obrtnik, če želi odpreti delavnico. Kakšne težave šele pa ima njegov vrstnik, recimo, v Na-diški dolini! Čedadska podružnica bo potemtakem zanj, kakor za vsakogar drugega, ki se ukvarja z drobnim gospodarstvom, prava referenčna točka. Tu velja omeniti, da se je v furlanski ravnini nabralo precej naših ljudi, ki so se semkaj preselili iz zapostavljenih in zaostalih hribovitih predelov.
Podružnica v Čedadu bo prav tako dobrodošla zunanjetrgovinskim podjetjem, saj je TKB izrecno specializirana za tovrstno poslovanje. Ne smemo pozabiti, kakor je naglasil inž. Bonini, da je krajevna uvozna oziroma izvozna dejavnost v škripcih, saj je to čas velikanskih gospodarskih sprememb, te pa terjajo veliko sposobnosti pri prilagojevanju novostim; no, čedadska banka bo pomagala prebroditi težave, ki so s tem povezane, s pomočjo svojih dolgoletnih izkustev.
Sicer pa bo nova filiala nudila strankam vse tiste storitve, tudi na
Inž. Fabio Bonini
socialnem področju, kakršne nudijo centrala in agencije TKB v Trstu in okolici. Obenem je to odskočna deska za naprej, za napredovanje v duhu nove Evrope, za širjenje meddeželnih in meddržavnih operacij v sklopu Alpe-Jadrana in Pentagonale, za odpiranje še drugih filial, denimo v Trbižu pa tudi v Tržiču na Goriškem, da se bo poslovna mreža temeljito razpredla. Pač v skladu z možnostmi, ki jih odpirajo preos-novitveni postopki v vzhodno in srednje evropskih državah oziro-
ma sprotno spreminjanje- geopolitičnega sestava tega dela naše celine, zaradi katerega se območja, ki so bila še pred kakšnim letom dni docela obrobna nasproti Evropski skupnosti in nasproti velikim trgovsko-prometnim tokovom med njo in evropskim vzhodom, zdaj pomikajo v dejansko osrčje bodoče, združene Evrope.
Zato, da bi bila podružnica kos vsem tem nalogam in izzivom, je bilo seveda poskrbljeno tudi glede organika. Direktor Bonini nam je pojasnil, da bo zaposlovala banka zaenkrat okoli deset oseb. Polovica je domačih uslužbencev z večletnimi izkušnjami bodisi pri matičnem sedežu v Trstu bodisi pri drugih denarnih zavodih v videmski pokrajini; druga polovica pa jih je iz Trsta in jih bodo postopoma zamenjali s krajevnimi močmi, brž ko bodo te strokovno nared za to zahtevno delo.
Čedadska podružnica Tržaške kreditne banke je v tako imenovani hiši Bellina v Ul. Carlo Alberto št. 17. Urnik za stranke; od
8.20	do 13.20 in od 14.45 do 15.45 vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah oziroma praznikih. Telefonske številke: (0432) 730314 - 730545 - 730504 - 730471 - 730388.
F. DRAGO GAŠPERLIN
Gostje na otvoritvi čedadske podružnice TKB
(Foto M. Magajna)
gospodarski dopis iz Slovenije
Sestanek zaradi deviz
JOŽE PETROVČIČ
Tik pred beograjskimi nemiri, ki so povsem paralizirali celoten jugoslovanski oblastni vrh, so bili predsedniki republiških vlad iz vse države na skupnem sestanku pri predsedniku zvezne vlade. Zanimanje vseh predsednikov za prvi takšen sestanek na zvezni ravni (po izvolitvi novih republiških vlad) je bilo veliko. Pomemben je bil za Markoviča, ki je hotel preveriti, če bo njegovih enajst (ali nekaj manj) točk minimalnega skupnega programa vzdržalo, in si tako zarisati krog, v katerem bi lahko skakal. Pomemben pa je bil tudi za republiške predsednike vlad, saj naj bi dobili odgovor, kako bo letos s tistimi postavkami ekonomske politike, na katere ne morejo vplivati, ker so še v rokah zvezne vlade.
Ena od takih zveznih zadev so devize oziroma devizno poslovanje. Zvezna vlada je še vedno gospodar nad 6,5 milijarde dolarjev vrednimi državnimi deviznimi zalogami. Hkrati pa je doslej še vedno edini pogajalec, s katerim se hočejo glavne tuje finančne ustanove pogajati, ko gre za nove finančne aranžmaje za jugoslovansko gospodarstvo. Od teh finančnih sporazumov je namreč odvisno, kako se bodo letos sukale gospodarske zadeve v državi. Če takih sporazumov ne bomo sklenili, se bo gospodarski položaj strahovito poslabšal v vseh delih države.
Letos mora namreč Jugoslavija vrniti tujini 4,3 milijarde dolarjev (obresti in posojila). Priliv deviz še zdaleč ne zadošča za normalno poravnavanje teh obveznosti do tujine, zato mora država iskati druge poti: dobiti mora dodatna tuja posojila oziroma kakšno od drugih oblik finančne pomoči. Načrt za letos je predvideval, da bomo iz tujine dobili več kot 4 milijarde dolarjev posojil in pomoči, vse pa je odvisno od pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom (IMF). Če bodo pogajanja neuspešna, potem tudi tujega denarja ne bo. Noče ga posoditi Svetovna banka, od katere bi morali letos dobiti približno milijardo dolarjev, komercialnih posojil nočejo dati tuje poslovne banke (za letos pa je bilo predvideno,
da bi od njih dobili 650 milijonov dolarjev), od tujih vlad bi morali dobiti za slabo milijardo dolarjev blagovnih posojil in tako naprej. Zaradi naših notranjih razmer pa je mednarodni finančni žandar (IMF) že preložil pogajanja za tri mesece, kar pomeni, da bo lahko Jugoslavija dobila tujo finančno pomoč najprej šele jeseni in še to le, če bodo vse stvari v zvezi s pogajanji tekle gladko. Za kaj takega pa ni prav nobenega dobrega znamenja...
Te devizne zagate, ki se jih seveda zavedajo v vseh republikah, saj so jih na svoji koži že občutili, so tiste, ki so prignale vse predsednike vlad v Beograd. Markovič jim je lahko govedal to, kar je v ZDA spoznal Živko Pregl: da naj v Jugoslaviji najprej najdemo formulo, ki bo dovolj uporabna za tuje finančne pogajalce. Seveda misli Markovič, da ima takšna formula za skupni imenovalec Jugoslavijo kot celoto (federalno, konfederalno ali še kakšno, vsekakor pa celoto) in seveda mislijo k samostojnosti obrnjeni deli države, da naj ima ta formula za izhodišče - suverene države. Prav zaradi tega je Slovenija ponudila možnost, da naj se začne IMF pogajati kar z vsakim posebej, saj bi morda dal Mednarodni denarni sklad svoje posojilo tudi posameznim republikam, če bi sprejele obveznost, da bodo izpolnjevale zahtevano gospodarsko politiko. Pomanjkljivost tega predloga pa je v tem, da tudi ta pogajanja ne bi bila hitro opravljena (četudi bi se v državi za to možnost sporazumeli) in da se v tako imenovanem prehodnem obdobju ne bi mogli izogniti popolnemu gospodarskemu kolapsu.
Temu kolapsu pa se tudi v prijaznejših okoliščinah ne bo lahko izogniti, čeprav Markovič obljublja, da bo devizni trg kmalu začel opravljati nekatere najosnovnejše funkcije. Vendar pa tej reklami ne kaže pretirano verjeti. Devizni trg b.o morda lahko začel delovati v skrajno omejenem obsegu in le za zadovoljitev najosnovnejših potreb v državi; republiška gospodarstva nanj skorajda ne morejo računati. Devizni prilivi so namreč prepičli, devizne rezerve pa premajhne, da bi jih lahko uporabljali kot dalj časa delujoč stabilizator.
Italijani v Jugoslaviji o skorajšnjem popisu
KOPER — Pripadniki italijanske manjšine v Jugoslaviji ocenjujejo, da bo letošnji popis prebivalstva, ki bo trajal od 1. do 15. aprila, veliko bolj realno prikazal, koliko Italijanov zares živi v Jugoslaviji. Po zadnjih podatkih iz leta 1981 jih je bilo v Istri nekaj čez 15.000, vendar so tej številki jugoslovanski Italijani oporekali, češ da je posledica različnih oblik asimilacije, in se zavzeli za drugačne oblike popisa. Prav zaradi številnih pripomb bodo v Sloveniji vse anketirance dodatno vprašali, kakšen jezik govorijo v družini in katerega v svojem oko-Iju,- »Popis ponuja možnost za vzpostavitev realnejšega etničnega ravnotežja, s tem pa večje možnosti za enakopravno življenje v Istri,« je na koprskem posvetu menil Antro-nio Borme, predsednik nove skupščine Italijanov Istre in Reke in dodal, da narodnost potrebuje karse-da večje število tistih, ki se bodo izrekli za Italijane, saj bodo na ta način lažje uveljavili svoje pravice. Za primer je navedel Vrsar, kjer uradno 45 let ni bilo Italijanov, zdaj pa so nenadoma ugotovili, da jih tam živi vsaj sto in so začeli s kulturnim, družbenim in političnim življenjem.
»Vsa leta so nas učili in prepričevali, da število pripadnikov narodnosti ne vpliva na njihove pravice. V teoriji je to držalo, v praksi pa ne. Zato italijanska manjšina potrebuje čim večje število takih sonarodnjakov, ki se bodo ob popisu Proglasili za pripadnike italijanske narodnosti, ne pa za kaj tretjega,« je razmišljal Leo Fusilli na omenjenem posvetu o tem, kakšen odnos Zavzeti do popisa prebivalstva.
Že ob zadnjem popisu so imeli Pripadniki italijanske narodnosti obilo pripomb. Predvsem zato, ker SP prepričani, da je ugotovljeni statistični podatek (15.000 Italijanov) samo odraz takšne ali drugačne asimilacije, zaradi katere se pripadniki narodnosti niso hoteli ali želeli izreči za Italijane. Hkrati je bilo v
Istri sorazmerno veliko "Jugoslovanov" in neopredeljenih.
Na republiškem Zavodu za statistiko nam je Milena Ilič povedala, da bodo vsakega anketiranca (ob vprašanju po materinem jeziku in nacionalni pripadnosti) vprašali še, kakšen jezik uporablja v družini in kakšnega v okolju in bo iz teh štirih podatkov lažje (realneje) analizirati narodnostni sestav družbe. Prebivalci narodnostno izrazito mrešanih območij so prav ob popisu prebivalstva najbolj v zadregi. Tako nas je neka Pirančanka na primer vprašala, kako naj narodnostno opredeli svoje otroke, če je sama Italijanka, mož Srb, ki že toliko časa živi v Sloveniji, da se ne čuti več pravega Srba, otroci pa hodijo v slovensko šolo. Mar ne bo vsaka izjava o njihovi narodnostni pripadnosti tem otrokom vsiljena in bodo šele čez deset ali več let imeli priložnost povedati, kakšne narodnosti pravzaprav so? Na njihovo izjavo pa bo lahko vplivalo več stvari — od kulturnih vplivov, družinskih, političnih... do povsem osebnih koristi.
Prav na koprskem posvetu italijanske manjšine je bilo namreč slišati tudi medklic, da se bodo za Italijane zdaj mnogi proglasili tudi zato, ker se je začelo šušljati o dvojnem državljanstvu (ki naj bi ga bili deležni pripadniki manjšine), o italijanskih pokojninah in drugih ugodnostih. Kdo pravi, da na ta način ne bi bila mogoča tudi asimilacija v nasprotno smer? se zdaj sprašujejo vsi, ki vnaprej analizirajo možne rezultate aprilskega popisa.
Na posvetu v Kopru smo lahko slišali tudi nekaj statističnih podatkov o narodnostni sestavi prebivalstva v istrski zgodovini. Leta 1910 je bilo v Istri (vključno z Opatijo in Miljami) 138.456 Italijanov in 149.645 Hrvatov in Slovencev. Leta 1921 je bilo 181.818 Italijanov in 99.727 Slovencev in Hrvatov, leta 1945 pa 234.136 Hrvatov in Slovencev in 92.788 Italijanov.
BORIS ŠULIGOJ
Poslej enostavneje do izvirne oblike
priimkov, ki jih je znakazil fašizem
Kot smo že poročali, je poslanska zbornica 13. marca dokončno odobrila zakon o vrnitvi izvirnih priimkov, ki so bili poitalijančeni za časa fašizma. Zakon, ki so ga predložili senatorji Bat-tello, Spetič, Tedesco Tato in Maffioletti, je senat odobril že 18. aprila 1990. Povzemamo glavne točke zakona.
Prvi člen pravi, da se priznava pravica do pridobitve izvirne oblike imen in priimkov, ki so bili spremenjeni med fašističnim režimom na prilaščenih teritorijih z zakonoma št. 1322 od 26. 9. 1920 in št. 1778 od 19. 12. 1920. To pravico ima vsakdo, ki mu je bil priimek poitalijančen, a tudi zakonska družica, sorodniki in vsi potomci s tem priimkom. V drugem členu je rečeno, da je treba prošnjo za pridobitev izvirnega priimka predložiti tisti prefekturi, ki je uveljavila odredbo o njegovi spremembi. Prošnji gre priložiti izvleček rojstnega lista s pripombami in popravki vred ter družinski list. Ce pa pokrajina, v kateri je bila prefektura med fašizmom, zdaj ni več na italijanskem ozemlju, je prošnjo potrebno vložiti pri tržaški prefekturi in ji priložiti poleg izvlečka iz rojstnega lista
notarski akt, iz katerega naj bo razvidna sprememba priimka.
Če bo prošnja za povrnitev izvirnega priimka zavrnjena, bo mogoče v teku dveh mesecev vložiti priziv na pravosodnega ministra, ki bo o zadevi odločil, kot navaja tretji člen zakona, po posvetu z državnim svetom.
Po četrtem členu se dekret o vrnitvi izvirnega priimka uradno vpiše v seznam rojstev v občini, kjer se nahaja rojstni list dotičnega, a priimek mora občina oziroma vsaka druga pristojna uprava uradno zabeležiti na vseh listinah, registrih idr.
V smislu 5. člena se določba iz I. odstavka člena 162 kraljevskega odloka št. 1238 od 9. 7. 1939 izvaja tudi v primeru, ko prizadeta oseba ni v gmotnih težavah.
Iz 6. člena je razvidno, da ostanejo do začetka izvajanja tega zakona v veljavi dosedanji postopki za povrnitev izvirne oblike priimka, tako tudi tisti, ki zadevajo nemško govoreče državljane v bocenski pokrajini.
Zadnji člen pa določa, da je mogoče zaprositi za pridobitev izvirne oblike imena z ločeno prošnjo ali pa skupaj s tisto, s katero dotični zaprosi za povrnitev prvotnega priimka.
KD in DSL pred novimi odgovornostmi
TRST — Deželno vodstvo Krščanske demokracije je začelo priprave na strankino vsedržavno organizacijsko konferenco, ki bo konec maja v Milanu. Na zasedanju v Vidmu so člani vodstva — po počastitvi spomina Carla Donat Cattina — soglasno odobrili poročilo deželnega tajnika Bruna Longa, ki je poudaril pomen milanske konference in jo označil kot priložnost za to, da privabi stranka v perifernih predelih ter v kulturnih in družbenih stvarnostih čim več ljudi k oblikovanju novih političnih in programskih predlogov v luči velikih sprememb, do katerih je prišlo v zadnjih nekaj letih tako v Italiji kakor v svetu. V ta namen bodo organizirali vrsto srečanj krajevnega značaja, zatem pa še deželno organizacijsko konferenco.
Na soočenje z novostmi znotraj in zunaj državnih meja se pripravlja tudi deželno vodstvo Stranke demokratične levice, ki je sklicalo za jutri, 23. marca, deželni kongres. Odvijal se bo v gledališču Ristori v Čedadu. Skupščina bo ustanovila deželni odbor stranke in deželno jamstveno komisijo. Med osrednje teme kongresa, ki se ga bo udeležil tudi član vsedržavnega vodstva SDL Mauro Ottaviano (zadolžen za notranje strankine probleme), spadajo: opredelitev programskih prioritet strankine politike v Furlaniji-Julijski krajini; ponovna navezava oziroma utrditev stikov z delovnimi ljudmi, z malim in srednjim podjetništvom ter z zadružnim svetom; določitev predlogov institucionalne narave. Posebej bodo govorili še o avtonomiji stranke v deželnem merilu, ki naj bi se odrazila tako v simbolu kakor v sestavi posebnega statuta. Za kongres so sestavili dve delovni skupini.
ED
Benati pl Ugo
ŠIVALNI STROJI ZA INDUSTRIJO
ZASTOPNIK NECCHI - RIMOLDI PRODAJALEC ADLER - DULKOPP - PEAFF NOŽI: KM - EASTMAN - MAIMIN itd.
LIKALNIKI - POSEBNE NAPRAVE C F
NADOMESTNI DELI - OPREMA - VELIKA IZBIRA RABLJENIH STROJEV Videm (Udine) - Ul. del Pioppo 44 - Tel. (0432) 403222 - Fax 402358
V Nabrežini so v ponedeljek zvečer v zadnjem trenutku preprečili predčasne volitve
Nova devinsko-nabrežinska uprava pred precej zahtevnimi nalogami
DSL napoveduje močno opozicijo novemu odboru
SSk in socialisti: Izvolitev odbora preprečila volitve
V Nabrežini so v ponedeljek zvečer nekaj ur pred iztekom zakonskega roka z izvolitvijo Rina Caldija (PSI) za župana na čelu obnovljene koalicije KD-SSk-PSI preprečili razpust občinskega sveta in predčasne volitve. Nova uprava se je rodila mimo pokrajinskega političnega okvira (SSk je na Tržaškem v opoziciji), a z odločilnim posredovanjem pokrajinskih tajništev treh strank, ki se na občinski ravni v dveh mesecih dejansko niso mogle sporazumeti o ničemer. Izvolitev nove uprave je povzročila hud razkol v vrstah KD. Njena levica, ki je sicer na koncu formalno glasovala za odbor, se je politično zelo jasno distancirala tako od koalicije kot od strankinega pokrajinskega tajništva. Morotejci niso hoteli v upravo, odpovedali so se tudi mestu načelnika skupine, ki je sedaj spričo sile razmer nekdanji župan Locchi. KD se je morala po znani aferi o dvojezičnih izkaznicah torej odpovedati županu, na to mesto je bil v ponedeljek izvoljen 60-letni Caldi (oče Italijan, mati Slovenka), občinski svetovalec od leta 1964 ter večkratni podžupan in odbornik.
Novoizvoljeni župan zavrača trditev, ki se je večkrat pojavila v tisku, da je nova uprava neke vrste začasna uprava in da bo vodila Občino le do prihodnje proračunske razprave. »Jaz nočem biti talec nikogar. Z odborniki in s političnimi zavezniki bom lojalen, uprava pa bo slonela na kolektivnem delu. Isti odnos pa zahtevam od ostalih dveh partnerjev, da ne bo nesporazumov ali zakulisnih iger,« nam je dejal Caldi, po mnenju katerega si bo moral novi odbor prvenstveno prizadevati za resanacijo težke finanče situacije Občine. To bo vsekakor terjalo veliko napora. Župan nam je tudi povedal, da bodo občinski uradi še dalje brez nobenih težav, kot doslej, izdajali dvojezične osebne izkaznice in njegova uprava se s tem problemom ne namerava na noben način ukvarjati.
Posebno pozornost pa bo tristran-karska koalicija namenila oblikovanju občinskega statuta, ki ga določa reforma krajevnih uprav. »Tudi ta dokument, ki bo dejansko osrednja listina
Župan Caldi
Občine, bo moral do natankosti upoštevati oziroma odražati realno situacijo naše stvarnosti, vključno z dvojezičnostjo vsega našega delovanja.« Glede Sesljanskega zaliva nam je Caldi povedal, da Občina še ni dobila in torej še ni ocenila znanega »zamrznitvene-ga« odloka ministrstva za kulturne dobrine. S Sesljanskim zalivom po županovem mnenju ne gre več zavlačevati, gotovo pa bo treba sedaj upoštevati pripombe in opozorila pristojnih ministrskih teles.
Za podžupana je bil izvoljen predstavnik SSk Martin Brecelj, dosedanji načelnik svetovalske skupine, sicer novinec v občinski upravi. »Res je, da se je ta odbor rodil v znamenju začasnosti, njegova izvolitev pa je preprečila komisarsko upravo in torej nove volitve, ki bi pomenile hudo zaostritev odnosov ne samo med strankami, a tudi med občani,« nam je povedal podžupan. Zanj in za njegovo stranko pa je zelo važno, da bo novoizvoljeni odbor spoštoval vse obstoječe in uveljavljene pravice slovenskega prebivalstva, začenši z dvojezičnimi izkaznicami. »Pravice Slovencev so bile pravzaprav glavni predmet razhajanj
Podžupan Brecelj
in so dejansko povzročile krizo ter kasnejši padec Locchijevega odbora. Spor je bil zelo oster. Mi nismo popustili, razvoj dogajanj pa sedaj dokazuje, da smo ravnali prav,« je mnenja Brecelj, ki podobno kot Caldi posveča veliko pozornost občinskemu statutu, za oblikovanje katerega bo treba v prihodnjih dneh delati s pospešenim ritmom.
Glede razvoja Sesljanskega zaliva bo tudi ta uprava izhajala iz temeljnega sklepa, ki ga predstavlja skoraj soglasno odobrena varianta regulacijskega načrta iz leta 1985. »Takrat je občinski svet določil, kaj bo nastalo v zalivu in kakšne bodo razsežnosti celotnega posega,« je dodal še novi podžupan ob ugotovitvi, da se bo SSk kot doslej borila za turistično namebnost Sesljana ter da se bo ta projekt razvijal v uravnovešenem sorazmerju z naravo ter s splošno (tudi narodno) stvarnostjo devinsko-nabrežinskega in širšega kraškega teritorija. »Borili se bomo tudi, da bodo domačini v najvišji možni meri soudeleženi pri nastajanju in kasneje pri razvoju tega načrta,« nam je ob koncu dejal še Brecelj.
S. T.
Devinsko-nabrežinsko koalicijo so dobesedno vsilila pokrajinska tajništva KD, SSk in PSI, nova uprava pa se je rodila brez pravega programa in ob številnih političnih nejasnostih, ki so jasno prišla do izraza že ob izvolitvi novega župana. »Komunistična skupi-na-DSL« napoveduje odločno opozicijo »šibkemu« Caldijevemu odboru in očita njegovi stranki, da se je na pritisk pokrajinskega vodstva znova opredelila za zavezništvo s KD, »čeprav tudi SSk ni pokazale posebne volje za oblikovanje naprednega zavezništva«. Ta uprava torej po mnenju Depangherja in somišljenikov »ne more živeti, ampak lahko samo životari«. Glede dvojezičnih izkaznic ostaja res vse pri starem, ta dolga politična kriza gotovo ni razčistila globokega razkola med KD in SSk, ki se ne tiče samo osebnih dokumentov, ampak po mnenju leve opozicije zadeva celotno problematiko sožitja med Italijani in Slovenci.
DSL je svoja gledanja na iztek na-brežinske krize predstavila na včerajšnji tiskovni konferenci, ki sta se je poleg pokrajinskih voditeljev stranke udeležila tudi načelnik svetovalske skupine Giorgio Depangher in tajnik krajevne sekcije Walter Škerk. V programu je izginil vsak najmanši namig na finančno situacijo Občine, ki je, kot znano, vse prej kot rožnata, preizkusni kamen novega odbora pa bo nedvomno statut. »Kako se bosta ob tem vprašanju sporazumeli KD in SSk ni jasno,« sta se med drugim polemično vprašala Depangher in Skerk.
Na srečanju z novinarji je tekla beseda tudi o Sesljanskem zalivu v luči nedavnega odloka ministra za kulturne dobrine, ki je začasno zamrznil projekt družbe Fintour. Demokratični levičarji so prepričani, da je ministrski dekret neposredno dal prav vsem tistim, v prvi vrsti KRI, ki so vseskozi opozarjali, da ta načrt ne upošteva splošnih koristi občinske skupnosti ter da je preveč v sozvočju s potrebami lastništva zaliva.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti izraža zadovoljstvo nad razpletom krize v devinsko-nabrežinski občini. Zelo pomembno je dejstvo, piše v tiskovni izjavi, da so Slovenska skupnost, Krščanska demokracija in Socialistična stranka dosegle sporazum, ki preprečuje komisarsko upravo in predčasne volitve, ki bi brez dvoma zaostrile odnose med prebivalstvom. Oblikovanje občinskega statuta in prizadevanje za ponovno vzpostavitev razmajanega sožitja sta glavni nalogi novega občinskega odbora. Važni sta tudi postavki o zavzetosti za uravnovešen razvoj obalnega in kraškega predela občine in celotnega Krasa. Temeljnega pomena pa je dejstvo, piše nadalje v dokumentu, da nova občinska uprava osvaja ohranitev že uveljavljenih pravic slovenskega prebivalstva. SSk smatra, da bo uresničitev statuta, glavne programske točke, omogočila trajnejši mandat upravi.
Rešitev devinsko-nabrežinske krize je lahko po mnenju SSk zgled za resen dogovor o tržaških upravah, o čemer pa na pogajanjih na pokrajinski ravni ni bilo stvarnega dogovarjanja. Izvršni dobor stranke je razpravljal tudi o pripravah na sekcij ske in pokrajinski kongres, ki se morajo zaključiti pred deželnim kongresom, ki bo predvidoma junija letos.
Pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli pa je izrazil zadovoljstvo nad izvolitvijo socialističnega župana in nove občinske uprave. »Socialisti so se v težkih pogojih borili za dosego dveh ciljev: da se preprečijo predčasne upravne volitve in da se Občini zajamči tako upravo, ki bo temeljila na obnovljenem sodelovanju med dosedanjimi zavezniki.« Perelli je prepričan, da pomeni župan PSI jamstvo za dobro delovanje odbora in za izvajanje nekaterih prioritetnih nalog, začenši z oblikovanjem statuta in z nadaljnjim postopkom za Sesljanski zaliv v okviru sožitja med obema skupnostima, ki ga bo treba po Perellijevem mnenju okrepiti.
Srečanje med Richettijem in Pelhanom na tržaškem županstvu
Številne možnosti sodelovanja med Trstom in Novo Gorico
Tržaški župan Franco Richetti je včeraj sprejel na županstvu predsednika skupščine Nova Gorica Sergija Pelhana in predsednika izvršnega sveta Tugo-mirja Špacapana. Na sploh prvem srečanju županov obeh obmejnih občin so predvsem evidentirali področja možnega sodelovanja, ta pa so prvenstveno gospodarsko in prometno preseganje obrobnosti, varstvo okolja in kultura. Richetti je predlagal sestanek županov kraških občin z obeh straneh meje glede zaščite Krasa, Pelhan pa je povabil Trst, da bi se vključil v vsakoletne Kogojeve dneve in priprave na stoletnico rojstva umetnika, ki je bil rojen v Trstu, deloval pa je na Goriškem.
Na sliki (foto Magajna) srečanje med županoma Richettijem in Pelhanom.
Delokrog novega KD Grad bo zajel tudi bližnje Ferluge
Tudi Bani imajo svoje društvo
V torek je bil v prostorih zadruge Ban v Banih prvi občni zbor novoustanovljenega kulturnega društva Grad. V obnovljeni in lepo urejeni dvoranici hiše, ki stoji v bližini banovskega trga, kjer prirejajo vsakoletno šagro, se je zbralo lepo število članov in vaščanov Banov in Ferlugov. Dogodek je bil pomemben in občuten, saj je pomenil javno ustanovitev društva in potrditev njegovih ciljev.
Pobudo za društvo, ki so ga poimenovali z ledinskim imenom Grad, je dala vaška mladina, ki se je že pred leti pričela zbirati okoli mladinskega krožka. Mladi in drugi vaščani prirejajo tako že vrsto let vaško šagro in nekatere druge prireditve. Ob tem delovanju je zadruga Ban pričela pred leti obnavljati staro vaško hišo in tako pripravila manjše a tople in racionalno urejene prostore. V njih bo sedaj novoustanovljeno društvo lahko upravljalo društveni bar, za njegovo odprtje čakajo le na potrdilo o vseljivosti prostorov. Društveni prostori bodo tako lahko odprti in omogočili družabno življenje za vaščane in seveda tudi za ostale člane.
Uvodno poročilo je podal sedanji predsednik društva Zdenko Vidau, ki je naglasil cilje Grada. Kulturno druš-
tvo želi biti odprto vsej vaški skupnosti in najti sodelovanje tudi z italijansko govorečimi vaščani, ki želijo prispevati k razvoju vasi. Seveda je društvo slovensko in včlanjeno v Zvezo slovenskih kulturnih društev. Varovalo bo kulturno zakladnico iz preteklosti in hkrati dajalo nove pobude na kulturnem in družabnem življenju. V vasi želi biti družbeni povezovalec, v
Pesnik Marko Kravos drevi gost openske Knjižnice P. Tomažič
V pomladi, ki nam je vsak dan bližja, imajo v Knjižnici Rinko Tomažič in tovariši v mislih svoje bralce, ki bi jim spet radi pripravili kakšno zanimivo srečanje. Tako so sklenili povabiti v svojo sredo domačega ustvarjalca in se odločili za pesnika, esejista in prevajalca Marka Kravosa. Pesnik se bo razgovoril o sebi, svojem literarnem ustvarjanju in se skozi svoj umetniški opus razgledal po širšem literarnem dogajanju v času.
Njegovih deset pesniških knjig priča o želji po komunikaciji in združevanju ljudi proti nečloveškemu svetu. Tak pa je tudi namen pesnikovega večera, posredovati besedo človeku, od doživljanja stisk in mrakobnosti v smiselnost obstoječega. Žlahnost besede bo zaživela ob podajanju Bogomile Kravos, pesnikovo ustvarjanje bo predstavila profesorica Marija Pirjevec. Srečanje bo danes ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Sedanja huda kriza Primorskega dnevnika predmet razprave na ponedeljkovem večeru DSI
O hudi krizi, ki je zajela Primorskih dnevnik, je bil v ponedeljek govor tudi v Društvu slovenskih izobražencev. Srečanja so se udeležili odgovorni urednik časopisa Vojimir Tavčar, predstavnica uredniškega odbora Breda Pahor in dr. Drago Legiša, član vsedržavne časnikarske zbornice. Vsi prisotni so se strinjali z ugotovitvijo, da je naš edini manjšinski dnevnik mogoče rešiti le, če se vsa naša narodna skupnost zavzame za njegov obstoj. Potrebne pa so predvsem vsebinske spremembe — so menili nekateri udeleženci večera - da bi Primorski dnevnik v bodoče res zastopal interese celotne manjšine.
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar je prisotne seznanil z vzroki, ki so zakrivili tako težko finančno stanje Založništva tržaškega tiska. Predvsem je tega krivo dejstvo, da je Primorski dnevnik manjšinski časopis: to pomeni, da ima po eni strani vse stroške italijanskih časnikov, po drugi pa se zaradi omejenega števila bralcev ne more vzdrževati sam. Hude ekonomske razmere v Jugoslaviji v zadnjem času so zadale še dodaten hud udarec izvozno-uvoznim dejavnostim ZTT in tudi Mammijev zakon je založništvu povzročil precejšnjo finančno izgubo. Državni prispevki lahko le delno pripomorejo h kritju ogromnih stroškov, ki jih ima Primorski dnevnik v sedanjih razmerah. Za njegov obstoj so torej potrebni korenitnejši posegi.
Dr. Drago Legiša pa je na ponedeljkovem srečanju predvsem povedal, da se bo na zasedanju vsedržavne časnikarske zbornice resno zavzel za vprašanje Primorskega dnevnika. Zbornica bo prav gotovo, seveda v mejah svojih pristojnosti, posegla v prid tega edinega slovenskega časopisa v Italiji, je rekel dr. Legiša. Obenem je poudaril, da se mora za Primorski dnevnik zavzeti celotna narodnostna skupnost. Najprej pa bo v ta namen treba razčistiti odnose znotraj naše manjšine. Založnik bi moral biti izraz celotne manjšine ter njenih kulturnih in nazorskih Območij. Primorski dnevnik naj bi torej v bodoče nujno imel pluralistično sestavo, glavni urednik pa bi moral zagotavljati nepristranskost poročanja. Ob koncu je dr. Legiša poudaril, da bi se bil moral srečanja v DSI udeležiti tudi kak predstavnik Založništva tržaškega tiska.
Ob koncu je spregovorila še Breda Pahor, ki se je v svojem posegu omejila predvsem na sindikalno plat finančne krize ZTT. Lastništvo namreč grozi, kot je že znano, z odpustom ene tretjine vseh uslužbencev, to pomeni 49 oseb. Med njimi je 11 časnikarjev. Vendar pa pri tem ne gre samo za socialno vprašanje, je nadaljevala Breda Pahor. S tolikšnimi odpusti bi se tudi kvaliteta Primorskega dnevnika znatno znižala, bodočnost našega časopisa pa je samo v vedno popolnejšem poročanju, (hj)
njem pa bodo sodelovali tudi va^a , Ferlugov. Med razpravo so to potrdili, saj je pomembno, da in sosednji vasi združita svoje moc1 možnosti. Blagajniško poročilo J podala Martina Vidah, ki je nagla*1^
da so sedanji prihodki predvsem c narine, ki so jih dokaj uspešno P0/* ja li. Kristina Kovačič pa je Pr .uje društveni štatut. Slednji nag*3 ati osnovne cilje društva in mu hK omogoča dokaj razvejano dejavno3 • Uvodnim poročilom so sledil' P zdravi gostov: novoustanovlj63 društvu so voščili predsednik Z z Ace Mermolja, predsednik KD ^a, e(j-Opčin Viktor Sosič-Torči in Pr® orec nik trebenskega društva PrlIfr(jila Bruno Kralj. Razprava je Potv0mi smernice društva, nato pa 50 ,lZ red-nov odbor, katerega član bo i-1131 stavnik, ki ga bo določila za
Ban.	Hsed-
Na sliki (foto Magajna) Pre vije-stvo občnega zbora novoustan nega društva Grad od Banov.
Drevi na Katinari koncert v cerkvi
V cerkvi sv. Trojice na Kafinari ' drevi ob 20.30 celovečerni ^e katerim se bodo začele javn P vne
ve ob 200-letnici Jamarske osno . šole. Nastopila bosta organ st A ^ Pegan s skladbami Cabamlle™;TaW' ha, Mozarta. Karg-Elerta in Pe'“(i'e, ter Godalni kvartet G^enejnat ^ bi oo hn nredstavil z deli Marjan
bo
S
Paraliza na Fernetičih
Zahteve po nujnih posegih za preklic bele stavke
Koordinator Komunistične obnove v Trstu
Predstavniki Slovencev pri poslancu Garaviniju
Boj za obnovo notranje pogodbe
Zaradi prekinitve pogajanj napovedali stavke v ACT
Mejni prehod oziroma tovorni terminal na Fernetičih ostaja še naprej prostor zasilnega bivakiranja za voznike nepregledne vrste tovornih vozil, katerih število je že krepko prekoračilo tisoč. Carinski uslužbenci, ki se v okviru bele stavke vzdržujejo opravljanja nadurnega dela, razcarinijo dnevno le nekaj desetin tovornjakov, njihovo mesto v vrsti pa nemudoma zasedejo nova vozila, namenjena čez mejo. Začaranega kroga tako ne more biti konec, kaos pa se bo nadaljeval vse dokler ne bodo pristojne oblasti odpravile vzrokov za belo stavko.
Za to se je v dopisu, ki ga je naslovil na pristojne vladne oblasti, zavzel predsednik Pokrajine Crozzoli, ki je med drugim zapisal, da je položaj na' meji nesprejemljiv tako s higiensko-sanitarnega vidika kot z gospodarskega, povrhu pa je opozoril, da bi lahko škodoval komercialno-finančnemu razvoju Trsta prav v trenutku, ko se mu odpirajo mednarodne perspektive.
Predsednik tovornega terminala na Fernetičih Pavel Colja pa se je včeraj sestal s pokrajinskim tajnikom PSI Pe-rellijem, s katerim je ocenil hud položaj oziroma paralizo prevozov, ki jo je bela stavka carinikov povzročila na mejnih prehodih v pokrajini in še zlasti na Fernetičih. Pri tem je Colja opozoril na veliko ekonomsko škodo, ki jo stavka povzroča trgovskim operaterjem, špediterjem, pristaniškim dejavnostim in torej celotnemu tržaškemu proizvodnemu sistemu. Terminal je povsem nagneten s parkiranimi tovornjaki, ki čakajo na razcarinjenje, le-to pa poteka skrajno počasi zaradi strogega izvajanja pravilnika kot oblike protesta carinskih uslužbencev - je dodal Colja - vrsta, ki sega od Ferneti-čev vse do Opčin, pa povrhu ovira tudi« normalen promet.
Perelli pa je s svoje strani opozoril na zelo negativne posledice tega položaja za tržaško pristanišče, zaradi česar se je osebno obrnil na finančnega ministra Formico z zahtevo po nujnem posegu za prenehanje bele stavke in za že dolgo zahtevano ureditev in okrepitev carinske službe na Tržaškem.
Gibanje za Obnovo komunistične prisotnosti se bo tudi v prihodnje zavzemalo za pravice Slovencev v Italiji in bo naredilo vse, kar je v njegovi moči, da bi parlament čimprej sprejel pravičen zakon o zaščiti. To zagotovilo je v torek dal predstavništvu Slovencev poslanec Sergio Garavini, koordinator gibanja za Obnovo komunistične prisotnosti. Skupno z Garavini-jem so se srečanja s predstavništvom Slovencev udeležili še sen. Stojan Spetič, bivša senatorka Jelka Gerbec, Antonino Cuffaro, Fausto Monfalcon in drugi zastopniki gibanja.
Pogovor s predstavniki manjšine, ki so poslancu obrazložili probleme, težave in zahteve slovenske narodnostne skupnosti, je bila ena od glavnih točk v programu enodnevnega obiska, ki ga je imel Sergio Garavini v Trstu. Po srečanju s predstavniki manjšine se je Garavini srečal z vodstvom Primorskega dnevnika in Založništva tržaš-keg|a tiska, katerim je prav tako zagotovil vso podporo gibanja v reševanju težav edinega slovenskega časopisa v Italiji. Skupno z vodstvom časopisa in ZTT so Garavini in ostali predstavniki gibanja razčlenili vse možne korake na vsedržavni in na krajevni ravni, ki bi lahko omogočili premostitev krize Primorskega dnevnika.
Zvečer je poslanec Garavini končal svoj obisk v Trstu z zborovanjem v dvorani v Ul. Madonnina, na katerem je sodeloval tudi sen. Stojan Spetič. V svojem govoru je koordinarot gibanja za Obnovo komunistične prisotnosti med drugim poudaril, da je treba o sedanji krizi Andreottijeve vlade razpravljati v parlamentu, ki mora razčleniti politične in družbene aspekte krize ter sprejeti primerne ukrepe.
V nadaljevanju je Garavini ostro napadel predsednika republike Cossigo in ga obtožil, da se je lotil prave militaristične kampanje. Po Garavinijevi oceni je predsednik republike presegel dovoljene meje in je zato zahteval, naj mu pristojni organi, predvsem pa vlada naslovijo oster protest. Parlamentarci gibanja so se že angažirali v tej smeri.
Koordinator gibanja za Obnovo komunistične prisotnosti je končal svoj poseg z napadom na DSL, katero je obtožil, da ni ne vladna ne opozicijska stranka. Zavzel se je za enotno nastopanje levice, ki naj napolni praznino v opoziciji in pozval tudi k strpnemu reševanju problema sedežev.
Na sliki (foto Magajna): predstavniki Slovencev med razgovorom z zastopniki gibanja za Obnovo komunistične prisotnosti.
Sindikalna pogajanja v konzorcij-skem prevoznem podjetju ACT, ki zadevajo obnovo notranje dodatne delovne pogodbe (zapadla je bila že leta 1989) so se prekinila in po prepričanju sindikatov prevoznikov konfederacij CGIL, CISL, UIL in sindikata FAISA-CISAL je za to krivo vodstvo tržaškega prevoznega podjetja. Delavci namreč zahtevajo (v strogem spoštovanju delovne pogodbe in zakonov, je rečeno v tiskovnem sporočilu sindikatov, ki pa ga ni podpisal sindikat prevoznikov UIL) denar, ki so si ga prislužili s povečanjem proizvodnosti v podjetju in ki od leta 1989, ko je zapadla zadnja notranja pogodba, omogočajo višjo raven prevozne službe kljub občutnemu skrčenju osebja. Po podatkih iz sindikalnega sporočila se
Zaradi odsotnosti prevajalca
Na Opčinah sinoči prekinili sejo rajonskega sveta
Na občinski izpostavi na Opčinah je bila sinoči napovedana seja vzhodnokraškega rajonskega sveta. Izvoljeni predstavniki so prišli, seja se je seveda pričela (na dnevnem redu so bile pomembne točke), vendar tudi kmalu končala, ker je manjkal slovenski prevajalec.
Njegovo odsotnost je napovedal predsednik Turitto, ki je tudi prebral brzojavko, s katero je odbornica Pittonijeva obžalovala dogodek, v obrazložitev pa pojasnila, da je prevajalec v istem času zaseden na svetovanskem rajonskem svetu. Po krajši diskusiji — slovenska predstavnika Močnik in VVilhelm sta bila pripravljena razpravljati o gradbenih dovoljenjih, ki jih je pristojna komisija že odobrila — so vsi izvoljeni predstavniki sklenili, da zapustijo sejo.
Tudi letos zadovoljiv odziv občinstva na prireditve SKD Slavec
Zaključek Ricmanjskega tedna z večerom domačih izvajalcev
V torek, na god sv. Jožefa zvečer, se ie v Ricmanjah v prijetnem domačem vzdušju zaključil niz kulturnih srebanj, ki jih je ob prazniku vaškega Patrona priredilo vaško SKD Slavec.
večdnevni razstavi in pokušnji le-tošnjega vinskega pridelka iz ricmanj-ske in loške okolice, po petkovem ^borovskem koncertu kriškega dekliš-^ega zbora Vesna (tega srečanja se je ^beležilo nekaj uglednih gostov, med katerimi tudi dolinski župan Pečenik), P° prav tako glasbenem sobotnem ve-£eru, ki je bil z orkestrom Muja ^■O.C. Band posvečen predvsem jaz-*°vskim ritmom in melodijam, je druš-5veno praznovanje sv. Jožefa kronala še torkova veselica, sodobnim časom Prilagojena vaška prireditev s pridihom čitalniške tradicije.
Večer je bil posvečen domačim izdajalcem: tako je po uvodnem voščilu sem Pepijem in Pepcam prvi nastopil Slavec-Slovenec in pod vod-^vorn Danijela Grbca zapel pet pesmi 2 svojega novejšega repertoarja. Kot P? že nekaj let ustaljeni navadi je za-5. lačni večer Ricmanjskega tedna po-2vil nastop dramske skupine SKD f ja v ec. Veseloigro Stari grehi Josipa lolbe so v režiji Draga Gorupa res P,r*ietno učinkovito uprizorili Peter >®rčon, Roberto Biagi, Sarina Paoli, J:agda Samec, Alenka in Tamara San-ph, Neva Kuret in Massimo Krasna. - jj velikem uspehu in navdušenem bzivu občinstva, za katerega je bila i v°rana skorajda pretesna, bodo tor-Qv° prireditev ponovili v nedeljo, 24.
t. m., ob 18. uri, seveda v ricmanjski Babni hiši. (dam)
Na sliki (foto Magajna) prizor iz veseloigre Stari grehi, s katero se je v torek zvečer zaključil letošnji Ricmanjski teden.
V soboto otvoritev v galeriji občinske palače Costanzi
Razstava fotografij o nacističnih uničevalnih tabonscih m Rižarni
V soboto ob 18. uri bodo odprli v občinski galeriji palače Costanzi fotografsko razstavo "Rivisitando i lager" (Premisliti taborišča), ki jo je pripravilo Vsedržavno združenje bivših deportirancev ANED v sodelovanju z Občino Trst, Občinskim zgodovinskim muzejem in mu-zejem.v Rižarni.
Razstavili bodo 80 fotografij, ki so jih posneli evropski fotografi Raymond De-pardon, Bruno Fabello, Markuš Hirth, Paola Mattioli, Harald Nadolny in Mari-on Schvvanengel. Umetniki so s človeško občutljivostjo ujeli v objektiv detajle uničevalnih taborišč, obiskali so tako taborišča, kot so Auschwitz, Birkenau, Majdanek, Mathausen in Rižarna.
Tržaški župan Richetti je v predstavitvi razstave dejal, da gre za posnetke, ki mečejo "vznemirljivo senco" nad našo civilizacijo. Občinski odbornik za kulturo Pacor pa je naglasil, da je ponoven premislek toliko bolj aktualen, ker je hkrati odgovor na polemike, ki sta jih sprožila Faurisson in Pisano.
Fotografije kažejo kraje, ki so danes spoštljivo urejeni muzeji, vendar so v njih vidni znaki pretekle groze. V lepo urejeni sobi so tako še danes kovčki, ki so jih lastniki pustili, saj so v taborišču omagali, nacistični rablji pa so jih (ljudi) zažgali. Iz sten Rižarne še vedno odmeva
nekdanja groza, prav tako grozeči so iz-vidni stolpi Auschvvitza ali pa barake na neskončnih ravninah Birkenaua.
Ob razstavi so ponatisnili tudi izčrpen katalog in v njem posvetili več strani Rižarni pri Sv. Soboti. Bralec se bo lahko tako dokumentiral o zgodovini edinega uničevalnega taborišča v Italiji ter o trudu, ki je bil potreben za to, da je postala Rižarna državni spomenik.
Vsekakor je razstava pretresljiv zgodovinski dokument in hkrati umetniški "vpogled". Odprta bo do 26. aprila in sicer od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ob delovnikih ter od 10. do 13. ure ob praznikih.
DSL tudi v Križu
Tudi v Križu so pred kratkim formalno ustanovili krajevno sekcijo Demokratične stranke levice. V pričakovanju kongresa je bil za koordinatorja delovanja imenovan Severine Sedmak. Prva naloga bo sedaj včlanjevanje. Sekcija bo prihodnji teden dala pobudo za širši sestanek, na katerem bo tekla beseda o priredbi enotnega prvomajskega praznika v Ljudskem domu.
Ustanova IACP odobrila proračun za letošnje leto
Na svoji zadnji seji je upravni svet ustanove za ljudska stanovanja IACP z veliko večino (povoljno se je izreklo osem članov, dva pa sta bila proti) odobril proračun za letošnje leto. V posebnem tiskovnem sporočilu se poudarja, da je ustanova lansko leto zaključila z uravnovešeno bilanco, in sicer pri vsoti 44 milijard in 900 milijonov lir. Predsednik Terpin je na seji povedal, da so obračunski dokument razdelili v dva dela: v prvem so z gospodarskega vidika analizirali dohodke in stroške v zvezi z upravljanjem premoženja, v drugem pa so preko izdatkov in prejemkov podali finančni obračun. Tudi proračunski dokument je razčlenjen na finančni, gospodarski in premoženjski del, kot predpisuje deželna zakonodaja.
Predsedstvo ustanove, ki ga sestavljata predsednik Terpin in podpredsednik Zigrino, je na seji v grobih obrisih predstavilo glavne cilje letošnje dejavnosti. Predsednik Terpin je med drugim poudaril, da bodo pospešili prodajo stanovanj sedanjim najemnikom, podpredsednik Zigrino pa je govoril o notranji preureditvi organizacije dela in orga-nika, s čimer nameravajo izboljšati usluge ustanove.
Predsednik Terpin je med drugim izrazil upanje, da bodo v letošnjem letu začeli izvajati reforme ustanov IACP, s čimer bi lahko te ustanove bolje opravljale svojo funkcijo. Po njegovem mnenju bi bilo treba odvojiti gospodarsko vlogo od socialne. Na seji so seveda tudi povedali, koliko stanovanj bodo lahko izročili interesentom v letošnjem letu.
V prometni nesreči v Ul. Caboto lažje ranjen 26-letni motorist
Na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice so včeraj popoldne nekaj pred 17. uro sprejeli na zdravljenje 26-letnega električarja Davideja Vascotta, ki stanuje v Ul. S. Michele 10. Fant se je lažje ranil v prometni nezgodi, do Ifatere je prišlo v Ulici Caboto blizu avtomobilskega predstavništva Ford. Vascotto se je peljal z motornim kolesom honda, ko je iz še nepojasnjenih razlogov prišlo do trčenja s fiatom tipo, ki ga je upravljal Giuseppe Pangos iz Nabreži-ne-Kamnolomi 79.
Medtem ko je Pangos ostal nepoškodovan, so za motorista zdravniki ugotovili hudo poškodbo noge in številne udarce. Zdraviti se bo moral 20 dni.
S trebuhom za kruhom
Množičnosti ilegalnih prehodov jugoslovansko-italijan-ske meje noče biti konca. Pred dnevi so karabinjerji v skopih 24 urah zaustavili več kot sto tujih državljanov, ki so se iz daljne Šrilanke, pa tudi iz Bolgarije in Turčije podajali s trebuhom za kruhom v bogate zahodnoevropske države, včeraj pa so prijeli 20 Šrilančanov. Miljski karabinjerji so jih ustavili na hitri cesti, po kateri so se peljali v natrpanem furgonu, ki ga je upravljal jugoslovanski državljan. Njega so prijavili sodišču, Srilančane pa pospremili na mejo.
je število letno opravljenih kilometrov povišalo za 700 tisoč, število zaposlenih se je od leta 1989 skrčilo od 1260 na 1020, medtem ko se je opravljeno nadurno delo zmanjšalo za okrog 15 tisoč ur. To je samo nekaj rezultatov izvajanja načrta za preureditev prevozne mreže, medtem ko so se splošni delovni pogoji (še zlasti voznikov) močno poslabšali zaradi poslabšanja prevoznosti ulic in cest iz dobro znanih razlogov.
Delavci ACT so spričo zaprtosti in neobčutljivosti podjetja torej prisiljeni k sindikalnemu boju za dosego svojih pravic, čeprav se dobro zavedajo posebnosti svoje službe in tudi socialnega pomena javnega prevoza. Zato so se odločili, da bodo od včeraj znova opravljali nadurno delo in višje delovne naloge, za mesec april pa so napovedali 28 ur stavke, od katerih bodo prve štiri ure izvedli 10. aprila.
Sindikat prevoznih delavcev UIL-Trasporti pa je včeraj objavil ločeno tiskovno sporočilo, v katerem naznanja razdor med CGIL in CISL na eni in UIL na drugi strani, kar pomeni, da v tem trenutku probleme delavcev ACT ne bo mogoče reševati enotno. Jabolko spora predstavlja zgoraj omenjeni avtonomni sindikat CISAL, ki se je udeležil pogajanj na domnevno povabilo CGIL ali CISL, s čimer se po mnenju UIL krči pogajalska moč treh konfederacij, povrhu pa so tudi zahteve avtonomnega sindikata precej različne od platforme CGIL, CISL in UIL.
Vendar se UIL kljub po njegovem mnenju nekorektnemu ravnanju CGIL in CISL ne odpoveduje vlogi resnega sindikata - piše v tiskovni noti - zato bo še naprej sodeloval pri pogajalski mizi. Ob tem pa dodaja popolnoma negativno oceno predloga za dodatno delovno pogodbo, ki ga je prav včeraj predstavilo vodstvo ACT, in potrjuje vse že napovedane protestne akcije in morebitne nove oblike sindikalnega boja v zakonsko določenih okvirih.
Mednarodni forum o krepitvi sodelovanja v delovni skupnosti AJ
Vsedržavni svet za gospodarstvo in delo Cnel prireja danes na Pomorski postaji mednarodni forum podjetnikov in delavcev območja Alpe-Jadran. Na posvetu, ki se pričenja ob 9.30, bodo razpravljali predvsem o možnostih konkretnejšega sodelovanja med članicami delovne skupnosti v vidu številnih sprememb, ki so nastale in še nastajajo v srednji in vzhodni Evropi.
Izhodišče za razpravo bo dokument, ki ga je skupščina Cnela sprejela septembra lani: v njem se naglaša nujo o pomoči vzhodnoevropskim državam, ki so zavrgle komunistični režim, gospodarsko sodelovanje pa naj bi potekalo preko že obstoječega organizma, ki pa ga je potrebno ponovno ovrednotiti. Gre za delovno skupnost Alpe-Jadran, ki jo nameravajo razširiti na Čehoslovašico.
■ Miljska CGIL in odsek za okolje tržaške konfederacije CGIL prirejata jutri ob 17.30 na družbenem sedežu Olimpia v Miljah javno zborovanje o programskih smernicah miljske občinske uprave in predlogih, ki jih je predvsem v zvezi s skladišči utekočinjenega plina GPL iznesel sindikat CGIL.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage
Bogomile Daneu vd. Gherlani
Otroci z družinami
Trst, 22. marca 1991
Ob 10. obletnici smrti dragega očeta
Želkota Čoka
se ga z ljubeznijo spominjajo
t
žena Milka, sinova Svetko in Aldo ter hčerka Meri z družinami.
Lonjer, 22. marca 1991
V Skednju kvalitetno srečanje pevskih zborov
V društvu Ivan Grbec v Škednju je bilo v nedeljo popoldne že tradicionalno srečanje ženskih pevskih zborov, pod geslom »Zapojmo si pesem veselo«. Organizatorke so bile tokrat pevke domačega zbora, ki so gostile še ženski pevski zbor KD Prosek-Kon-tovel in pevsko skupino »Plazniška dekleta« iz avstrijske Koroške, medtem ko so pevke zbora Tabor z Opčin, zaradi tehničnih ovir, sodelovale na srečanju le pri skupnem nastopu vseh pevk ob izvedbi skladbe »Pesem žena«, ki so jo vse zapele veselo »ob upanju na boljše življenje in v veri do sočloveka - brata, v boju za mir«.
Pevke so se predstavile z bogatim sporedom ljudskih, pa tudi umetnih pesmi, med katere so vključile tudi dve Gallusovi skladbi v počastitev 400-letnice njegovega rojstva, kot tudi skladbe Radovana Gobca in še dve italijanski skladbi.
Plazniška dekleta iz fare Št. Lipš (na sliki - foto Magajna) so predstavljala veliko novost srečanja, predvsem zaradi izbire pesmi, ki so jih zapele, pa tudi zaradi samega nastopa -skupina šteje namreč samo pet pevk -ki pa so pokazale, kaj vse je mogoče doseči na področju petja ženskih pevskih zborov in skupin, če so glasovi
lepi, ubrani, če delujejo in ustvarjajo svoje programe z veseljem, če so torej tudi pevke same prepričane v svoje delo.
Če smo prisostvovali srečanju tako pomembnega števila pevk z našega področja, če smo uživali ob lepem in dovršenem petju različnih skladb, ne gre seveda samo zasluga resnično dobrim pevkam vseh treh nastopajočih zborov, temveč tudi njihovim pevovodjem: Boži Hrvatič, Miranu Žitku in Ireni Brežjak. Ni namreč lahka naloga voditi zborovsko petje: ko pa gre za ženske ali dekliške skupine, je ta problem še bolj zapleten. Zbori, ki nastopajo na tradicionalnih srečanjih, so pokazali, da je to mogoče: da razpolagamo resnično z velikim bogastvom, kar zadeva ženske glasove, da imamo odlične pevovodje, da pa imamo tudi pevke, ki so pripravljene žrtvovati veliko svojih večerov in prostega časa samo iz ljubezni do lepega petja, do naše pesmi.
Prijetna družabnost, ki jo znajo v Škednju vedno ustvariti, povezana še s podelitvijo šopkov cvetja in priložnostnih daril, pa tudi z obljubo, da se bodo podobna srečanja še nadaljevala, je zaključila to lepo in uspelo prireditev. (ni)
»Zlata ribica« v nedeljo v sesljanskem centru Štrekelj
Ena od novih pobud, ki jih Odbor-ništvo za šolstvo v devinsko-nabrežin-ski občini želi nuditi svoji najmlajši populaciji, je prireditvena dejavnost. Sem spadajo razne iniciative, primerne interesom otrok in njihovih staršev. Sedež je prenovljena stavba šole »Štrekelj« v Sesljanu, Dom za kulturo mladih. Prireditvena dejavnost se je sicer začela decembra z miklavževa-njem za otroke občinskih otroških vrtcev, februarja pa so iste otroke povabili v Center na pustovanje.
Na vrsti je nova pobuda: krajša lutkovna sezona. Lutke se pri nas še vedno premalo poznajo in cenijo, čeprav so bistvenega pomena za estetsko vzgojo otrok. S svojim direktnim in bogatim jezikom delujejo na čustveni in razumski ravni, razvijajo ustvarjalnost in domišljijo ter vzbujajo željo po nadaljnem spoznanju pomena oblik in zvokov. Center Štrekelj bo v svoji sezoni ponudil nekaj kvalitetnih lutkovnih predstav. Prva, v nedeljo, 24. marca, ob 10.30 je ZLATA RIBICA v izvedbi profesionalnega lutkovnega gledališča Papilu. Vodita ga Maja in Brane Solce iz Ankarana, ki se že dolgo let ukvarjata z lutkarstvom. Posebnost njunega gledališča (ime Papilu je skrajšana oblika besed papi-rnate lutke) so ravno lutke, izključno iz papirja, neke vrste poenostavljeni origami.
Lutke so včasih ploščate, včasih reliefne, drugič ogromne, ali pa senčne; pravzaprav so v vsaki predstavi drugačne. Zaživijo v enostavnih zgodbah, namenjenih predvsem predšolski publiki. Predstave skoraj spominjajo na animirane filmske risanke in navdušujejo tako otroško kot odraslo publiko zaradi preprostosti in sugestivnosti. Gledališče Papilu je v zadnjih letih poželo veliko ugodnih kritik. Prejelo je vrsto priznanj in vabil na različne mednarodne lutkovne in gledališke festivale doma in v tujini (omenimo med drugim festival »Gledališče mla-dih-Teatro ragazzi« v Miljah). Redno gostuje po vrtcih in šolah s predstavami in delavnicami za otroke in vzgojitelje. S predstavo »Potep« je leta 1989 prejelo najvišje priznanje na Festivalu jugoslovanskih lutkovnih gledališč na Reki.
Po ZLATI RIBICI, ki je predelava stare ruske pravljice, bomo prisostvovali še krajši igrici ZRCALCE, goste pa vabimo še na ogled razstave ANIMACIJA SKOZI PAPIR, to je izdelkov, ki so nastali v okviru tečaja za animatorje (SDZPI s. 1. 89/90).
Za konec naj bi še omenili, da je v načrtu še ena lutkovna predstava in tradicionalni izlet, v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev v ljubljansko Lutkovno Gledališče.
NEVA BAK

otoH
SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT

NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA	SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT	ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
Ob izidu prve knjige, posvečene Tržaški pokrajini, bomo slovesno predstavili
KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENCEV V ITALIJI
Prvo slovensko enciklopedično publikacijo o naših krajih bo predstavil Pavle Merku, o njej pa bodo spregovorili še: avtorja Milko Bufon in Aleksej Kalc, ravnatelj SLORI Darko Bratina in ravnatelj NŠK Milan Pahor ter glavni urednik knjižnih izdaj ZTT Marko Kravos. Sodeloval bo Godalni kvartet Glasbene matice v Trstu.
Predstavitev bo v torek, 26. t. m., ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Prisrčno vabljeni!
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vabi na predstavitev kasete in CD plošče
VOKALNIH SKLADB
ki jih je Dina Slama napisala na tekste slovenskih pesnikov. Posnetek bodo predstavili Gallus. Consort in Aleksij Pregare.
Vabljeni v prostore TK danes, 22. t. m., ob 18. uri.
gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
Operna sezona 1990/91
V	nedeljo, 24. t. m., ob 16. uri (red D) zadnja ponovitev Massenetove opere WERTHER v postavitvi gledališča Mas-simo Bellini iz Catanie. Dirigent Tiziano Severini, režiser Fausto Cosentino.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovilo Fran-ceschijevo delo SCACCO PAZZO. V abonmaju odrezek št. 9 red petek. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 2. do 4. aprila bo na sporedu .opereta LA PRINCIPESSA DELLA CZARDAS in od 5. do 7. LA DANZA DELLE LIBEL-LULE s Sandrom MASSIMINIJEM. Predprodaja vstonic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Danes ob 18. uri bo v gledališču Ros-setti na sporedu srečanje-pogovor z Vit-toriom Franceschijem. Vstop prost.
LA CONTRADA
Gledališče Cristallo
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Maria Chiocchia ponovila delo L. Piran-della MA NON E UNA COSA SERIA. Režija Alvaro Piccardi. V glavni vlogi Ugo Pagliai in Paola Gassman.
Gledališče UL Ananian
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu S.P.O.R. Cappellettija in Paghija v izvedbi skupine Ex Allievi del Toti. Ponovitvi jutri in v nedeljo.
MILJE - Gledališče Verdi
V	torek, 26. t. m., ob 20.30 bo na sporedu komedija Woodija Allena "Provaci ancora Sam" v uprizoritvi Kulturnega centra 'G. Belli" iz Rima.
koncerti
čestitke		razne prireditve		razstave
Za 79. rojstni dan, ki ga je praznoval STANISLAV LEGIŠA iz Prečnika mu želijo še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu žena in otroci z družinami.
Pred enim tednom je privekala na svet mala GIORGIA - CHRISTINE. S srečnima staršema se veselijo nona Olga, nono Giorgio in Rosana.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec organizira 8-dnevni izlet od 30. marca do 7. aprilaj ob priliki velikonočnih praznikov, na Češko. Prenočišče s polnim penzionon bo v Luhačovicah, kjer so tudi terme. Na razpolago je še nekaj mest. Odhod ob 6. uri s Stare mitnice (Barriera Vecchia). Za informacije in vpisovanje tel. na št. 827528 ali 817239.
Združenje aktivistov in invalidov NOB, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo, da je še nekaj prostih mest za enotedensko bivanje v Moravskih Toplicah. Vpisovanje in informacije na sedežu organizacij v Ul. Ci-cerone 8/b tel. 360324.
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -
Prosvetni dom - Opčine, priredi danes, 22. t. m., ob 20.30 literarni večer: PESNIK V ZRCALU. O svojih ustvarjalnih skrbeh bo govoril MARKO KRAVOS. Ob kritičnem premisleku bo njegovo poezijo interpretirala Bogomila Kravos. S kratko predstavitvijo bo večer uvedla prof. Marija Pirjevec.
PD Mačkolje prireja ob priliki .gostovanja MePZ iz Logatca CELOVEČERNI KONCERT jutri, 23. marca, ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Vljudno vabljeni.
KD Kraški dom vabi danes, 22. t. m., ob 20.30 na ogled diapozitivov MALD1-DO GRINGO (vtisi potovanja po Mehiki in Gvatemali), ki jih je prikazal Bruno Križman v Kulturnem domu na Colu.
Pevski zborček Kresnice od Sv. Ivana vabi na veseloigrico Adrijaria Rustje IGRAJMO SE ZIMO. Prireditev bo v nedeljo, 24. t. m., ob 17.'uri v Marijinem domu v UL Brandesia 27.
Klub prijateljstva vabi na ogled filmov S POTOVANJ PO SVETU inž. Marjana Jevnikarja v sredo, 27. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Sledi družabnost.
šolske vesti
Učenci osnovne šole F. Milčinski vabijo na KONCERT OB 200-LETNICI ŠOLE, ki bo danes, 22. t. m., ob 20.30 v cerkvi na Katinari. Nastopajo organist A. Pegan in Godalni kvartet Glasbene matice.
prispevki
Ob 4. obletnici smrti Borisa Košute darujejo žena in hčerki 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V počastitev spomina nepozabnega prijatelja Borisa darujeta Neva in Marjan 20.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob mame gospe Marije darujejo starši otrok otroškega vrtca v Nabrežini 40.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
SKD IGO GRUDEN
priredi
jutri, 23. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih
SPOMINSKI VEČER NA STANKA DEVETAKA
Nastopa amaterski oder I. Gruden z igro SKUPNO STANOVANJE Režija Maja Lapornik, priložnostna misel prof. Marinka Terčon.
Ponovitev igre bo v nedeljo, 24. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih.	Vabljeni
včeraj - danes
GLEDALIŠČE G. VERDI
Nedeljski koncerti - V nedeljo ob 11. uri bo nastopil TRIO gledališča Verdi: O. Altran (sopranistka), D. Kanarek (rog) in G. Bellesi (harfa).
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 18.00 bo v
Vili Italia - Oficirskem krožku v Ul. Uni-versita 8 recital Sabine Maculli z naslovom "L'arte di farsi amare: omaggio a Alma Mahler".
V	Mali dvorani gledališča Verdi bodo danes ob 11. uri predstavili mednarodni festival operete, ki se bo vršil v Trstu od 14. junija do 28. julija 1991. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi program simfonične sezone 1991, ki bo letos posvečena stoletnici rojstva Sergeja Pro-fofieva in dvestoletnici smrti VVolfanga Amadeusa Mowarta.
Gledališče Verdi - MILJE
V	nedeljo ob 11. uri bo v Verdijevem gledališču v Miljah KONCERT pod vodstvom Igorja Terčona. Na sporedu bodo Vivaldijeve skladbe.
V galeriji Rettori Tribbio 2, Ul. delle Beccherie 7/1 bodo jutri, 23. t. m., ob 18. uri odprli razstavo kiparja DARKA.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
sklicuje
37. REDNI OBČNI ZBOR
danes, 22. marca 1991, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 (2. nad.).
Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. izvolitev volilne komisije; 4. poročila: predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, načelnikov smučarskega, alpinističnega, mladinskega in jamarskega odseka; 5-pozdravi gostov; 6. poročilo nadzornega odbora in razrešnica; 7. volitve novega odbora; 8. razno.
Vabljeni vsi člani.
kino
Danes, PETEK, 22. marca 1991 LEA
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 18.19
-	Dolžina dneva 12.14 - Luna vzide ob 9.21 in zatone ob 0.57.
Jutri, SOBOTA, 23. marca 1991
VIKTORIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 0.09 najvišja 33 cm, ob 7.44 najnižja -32 cm, ob 15.07 najvišja 6 cm, ob 18.29 najnižja 2 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Ciacchi, Matteo Conforti, Mariachiara Bernardo, Debora Furlan, Nichol Ardito, Carmelo Isola, Federica Cappellani, Luca Dona-del, Roberto Slama in Maura De Biasio.
UMRLI SO: 79-letni Giovanni Pegora-ro, 54-letni Vittorio Emanuele Semeraro, 82-letna Francesca Prasel, 87-letna Vilma Collorig, 91-letna Antonia Marinaz, 56-letni Gino Giorgi, 66-letni Miloš Grahor, 66-letni Aldo Cargnel, 79-letna Maria Abram, 86-letna Augustina Scherch, 94-letna Sterpeta Carone, 64-letna Lidia Bo-roni, 54-letna Valli Cechet, 83-letna Ma-rianna Pavone, 87-letna Leopolda Muzic, 87-letna Giulia Castellani, 50-letna Filo-mena Lasala, 61-letni Mario Falusa, 80-letna Ada Bensi, 88-letna Mirandola Ghin, 86-letni Giorgio Mersi, 84-letni Giuseppe Padovan, 89-letna Francesca Kovačič, 80-letna Antonia Grio, 62-letni Et-tore Vascotto, 48-letna Valeria Drioli, 88-letna Cristina Kalc, 79-letna Maria Orel, 91-letna Concetta Impernato, 84-letna Egidia Zangrando, 77-letna Ada Malusa.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. marca 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 -13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Milje -Lungomare Venezia 3.
OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte do 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Ber-nini 4, Milje - Lungomare Venezia 3.
OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 20.30 do 8.30
Ul. Bernini 4.
INFORMACIJE SIP 192.
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ARISTON - 17.30, 22.00 Risvegli, r. Pen-ny Marshall, i. Robert De Niro, Robin Williams.
EKCELSIOR - 18.00, 22.15 Paprika, r. Tinto Brass.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 Havana, r. Sidney Pollack, i. Robert Redford.
NAZIONALE I - 15.30, 21.45 Balla coi lupi, r. Kevin Costner.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 La setta, r. Dario Argento, □
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Ultra, r. Ricky Tognazzi.
NAZIONALE IV - 15.45, 22.15 La časa Russia, i. Sean Connery, K. M. Branda-uer.
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 Miseri non deve morire, □
MIGNON - 16.30, 22.15 A letto con il nemico, i. Juha Roberts.
EDEN - 15.30, 22.00 La mia bocca arde di desiderio, pom.,
CAPITOL - 16.30, 22.10 Air America.
LUMIERE - 17.00, 22.00 II te nel deserte, r. B. Bertolucci, i. J. Makovih, D. Win-ger.
ALCIONE - 18.00, 22.00 II mistero Von Bullow.
Prepovedano mladini pod 14. letom J1 "
18. letom □ □
razna obvestila
Uprava občine Dolina vabi vinogradnike, ki bi radi sodelovali na 35. občinsk1 razstavi vin, ki bo v Dolini od 4. do (■ maja, naj se prijavijo v občinskem tajništvu danes, 22. t. m„ v uradnih urah, tudi po tel. št. 228110, 228127 ali 228392.
mali oglasi
OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerov-Ije 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.	•
OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolih na št. 147.
SALON BERNARDA v Borštu obvešča, da obratuje od 8. do 15. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure. Tel. 228850. PRODAM fiat 500 modre barve v dobrem stanju. Tel. št. 200620.
PRODAM fiat 500 modre barve v d°' brem stanju. Tel. 225817.	,
PRODAM domače vino - Boljunec, te' št. 228422 ob večernih urah.	,a-
PRODAM yamaho tenere 600, letnik ° ' prevoženih 29.000 km v odličnem st nju. Tel. 229237.	r .
PRODAM čistokrvne mladiče nemškeg ovčarja. Za informacije tel. od l8-20. ure na št. 228315. UNIVERZITETNA študentka nudi lek^ je iz ekonomije, trgovinstva, vodstva, prava, matematike, an9*e?„,.. ne in slovenščine. Tel. 232101 v veče* nih urah.	. ta
ZAMEJSKI ansambel išče klarinetisl0j Za vse informacije tel. na št. j0 212723 od 14. do 15. ure ter od 19- u 20. ure.	, v
DAJEMO v najem prostore za urad . središču Opčin, Narodna ul. 47. 212246 od 13. do 16. ure ali zvečer. MODELERKA (šivilja) za žensko/otro** konfekcijo išče delo. Tel. v ve^ea jt. urah ali zgodnjih jutranjih urah na (040) 225973.	ivPa
20-LETNA tehnično/administrativ uradnica s štiriletno delovno Pr^j-el. pri komercialistu išče službo. 816420.	, .ip jz
PROFESORICA nudi privatne lekmk latinščine. Tel. 728601 ob uri °be° (izi-PROFESOR inštruira matematiko m ko na vseh stopnjah. Tel. 368737. POTUJETE V RIM? Nekoč hotel danes hotel Emona! Obveščamo tej da smo 15. t. m. odprli v Rimu st. Emona. Za rojake poseben poj^jgS Naslov hotela: Via Statilia 23,
Roma, tel. (06)7590382, fax (06)70
Emona. Za rojake poseben e JolBO Naslov hotela: Via Statilia 23, ,747. Roma, tel. (06)7590382, fax (06)70» Dobrodošli!	nata-
ESTAVRACIJA NA KRASU >šč® ‘ ono karja/co s prakso za po)etn° Pui,liest Pismene ponudbe poslati na “ 0d Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, r
šifro "Natakarica".
menjalnica
21.3. 199L
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar..... 1218,80	1190.—
Nemška marka.......	744,71	740.—
Francoski frank....	218,77	216,—
Holandski florint ...	660,76	655.—
Belgijski frank....	36,134	35.—
Funt šterling...... 2185,50	2140.—
Irski šterling..... 1984,50	1950.—
Danska krona.......	193,97	189.—
Grška drahma.......	6,90	6,30
Kanadski dolar..... 1051,80	1000.-
TUJE VALUTE
fixing bankovcI MILAN TRS
Japonski jen ......... 8,838
Švicarski frank.....	863,48	-^50
Avstrijski šiling...	10534	^ ^
Norveška krona.....	,n?.--
Švedska krona ....... 203,85	^50
Portugalski eskudo	.	8,515
Španska paseta ........... ^	^
Avstralski dolar....	936,50	^ „
Ju^siov. dinar .....	^
orli/D
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
040/6700'
Pevec Michael Jackson sklenil rekordno pogodbo
Michael Jackson je postavil nov rekord na področju spektakla. Temnopolti rock zvezdnik je v sredo sklenil namreč bajno pogodbo z japonsko diskografsko hišo Sony Corporation U.S.: za milijardo dolarjev (ali še kako malenkost več), kar pomeni za 1.200 milijard lir, se je 32-letni pevec obvezal, da bo za nedoločen čas sodeloval pri načrtih družbe Sony na področju diskografije, filma in televizije. Jackson v resnici ne bo prejel nobenega predujma, pripadal pa mu bo del dobička za vsak prodani izvod. In prav v teh tantiemah tiči veliki uspeh, saj ni še noben umetnik dosegel takih pogojev, nikomur še niso ponudili tako visokih odstotkov na inkaso. Skratka, o Jacksonu bi lahko rekli, da se bo spremenilo v zlato vse, česar se bo v naslednjih letih dotaknil.
Družba Sony si je v sredo s pogodbo zagotovila ekskluzivo Jacksonovih nastopov. V zvezi s pogodbo so druge podrobnosti neznane, predstavnik diskografske hiše je napovedal samo to, da bo Jackson v kratkem posnel novo ploščo, ki naj bi se pojavila na tržišču junija ali malo kasneje, posnel bo nekaj video clipov in vsaj en dolgomet-ražpi glasbeni film, katerega producent bo Columbia Pictures. Tudi Columbia je od leta 1989 last japonske družbe. Sicer vodstvo družbe Sony upa, da bo Jackson pristal tudi na snemanje drugih filmov, plošč ali videov. »Ce bo vse potekalo po predvidevanjih, bo pevec lahko zaslužil tudi več kot milijardo dolarjev...« je še dodal glasnik diskografske hiše.
Michael Jackson se je v zadnjih štirih letih sorazmerno malo pojavljal na mednarodni glasbeni sceni. Njegova zadnja svetovna turneja mu je kljub temu navrgla 125 milijonov dolarjev. Nič manjši uspeh ni doživel z zadnjim albumom Bad, ki je izšel leta 1987, saj je uspel prodati kar 25 milijonov izvodov. Temnopolti pevec sodeluje že od konca sedemdesetih let z družbo CBS, ki je kasneje postala last Sony Musič. Pod okriljem te diskografske hiše je Jackson ustanovil tudi svoje podjetje Nation Records, s kate-
rim je nudil možnost snemanja mladim talentom. V isti dobi je pevec posnel nekaj plošč tudi z družbo Epic, ki je v bistvu »oddelek« Sonyja. Prav gotovo je pogodba med družbo Sony in Michaelom Jacksonom zaživela tudi na osnovi podatka, ki so ga predstavniki diskografske hiše in pevčevi odvetniki obravnavali: v osemdesetih letih je namreč rock zvezdnik prodal skupno 75 milijonov izvodov za tri plošče, uspeh filmov Thrillet in Mo-omvalker pa tudi ni bil od muh.
Če bo nova pogodba s hišo Sony dejansko prinesla Jacksonu milijardo dolarjev, bo podvig dokončno zasenčil uspeh njegove sestre Janet, ki je pretekli teden podpisala pogodbo za 35 milijonov dolarjev z družbo Virgin Records. Pogodba predvideva tri nove plošče in predstavlja v diskografskem svetu ta trenutek velik uspeh.
Plošča, ki naj bi jo Michael Jackson v kratkem pripravil za Sony, še nima naslova. Tokrat z njim ne bo sodeloval Quincy Jones, zato pa mu bodo stali ob strani Teddy Riley, Antonio Reid in Kenny Edmonds. Sony je tudi sporočila, da bodo za krajše filmske posnetke, ki bodo sloneli na posmez-nih pesmih, poskrbeli svetovno znani režiserji, kot so Sir Richard Attembo-rough, David Lynch, Tom Burton, Chris Columbus in William Couturier.
Vsekakor se gledalci ne bodo mogli naslajati ob videih, dokler ne bo v dvoranah film, ki ga pripravlja sam Jackson. Gre za pustolovsko-glasbeni film, ki sta mu scenarij oskrbela Ca-roline Thompson in Larry Wilson.
Temnopolti pevec je začel svojo glasbeno kariero leta 1971 skupaj s sestro in tremi brati. V dvajsetih letih je doživel res zavidljive uspehe. Že lani mu je revija Forbes pripisala največje premoženje v spektakelskem svetu, prekaša ga le Bill Cosby. Samo leta 1990 je Michael Jackson zaslužil 100 milijonov dolarjev, ki jim je treba dodati še avtorske pravice za pesmi Buddyja Hollyja in nakatere motive skupine Beatles, kar znaša spet kakih 200 milijonov dolarjev.
V	preteklem letu še več filmov m TV ekranu
Da ni bil samo naš občutek, nam sedaj potrjuje statistika, ki jo je izvedel Urad za zbiranje podatkov pri Anici: v preteklem letu so na državne in komercialne TV mreže ponudile še več filmov kot običajno. Podrobnejše podatke in analizo teh bo v naslednjih dneh objavila revija Cinema oggi, a že osnovni podatek je dovolj zgovoren. V letu 1990 so nam glavne italijanske mreže (tri državne, tri Berlusconijeve, ob njih še Oden TV in TMC) predvajale 5304 filmov, medtem ko so jih leto prej »samo« 5193. V odstotkih znaša to 2,1 % več. Razdelitev po mrežah je sledeča: na mrežah RAI se je v letu 1990 zvrstilo 1762 filmov, na mrežah Fininvest 1632, na Odeon TV 1047, na TMC 728. Državne mreže so lani predvajale nekoliko več filmov kot v preteklih letih, Fininvest pa je tovrstno ponudbo nekoliko skrčila.
Pri nadaljnji analizi ne preseneča podatek, da je bilo največ ponujenih filmov ameriške produkcije, prisotnost italijanskih filmov pa je bila diskretna. Vse ostale kinematografije v bistvu skoraj niso bile prisotne. Nenakšno izjemo predstavlja druga državna mreža, na kateri ameriški filmi niso dosegli niti 50 odstotkov skupne ponudbe. Pri tem se ponuja opazka, da ima RAI 2 od časa do časa zanimive filmske cikluse, pri katerih uredniki očitno segajo tudi po manj znanih, a zato ne manj cenjenih produkcijah. Na Berlusocnijevi mreži Italia 1 in na Odeon TV so bili sorazmerno dobro zastopani italijanski filmi, ki so presegli 30 ostotkov skupne filmske ponudbe. Očitno so filmi najhvaležnejša »hrana« za TV gledalce, istočasno pa tudi zelo priljubjena zvrst pri TV urednikih. V zadnjih treh letih so glavne italijanske mreže oddale preko 16 tisoč filmov, kar predstavlja nezanemarljivo količino 15 filmov dnevno.
V	preteklem letu se je kar precej razprav pletlo ob količini reklame, ki naj bi prekinjala predvajanje filmov. Zloglasni TV spoti so v preteklem letu »prilila« skupnemu TV tržišču celih 700 milijard lir.
Sinček Eriča Claptona padel iz 53. nadstropja
V sredo je na tragičen način umrl sinček italijanske igralke Loris Del Santo in slavnega angleškega kitarista ter najboljšega belopoltega bluesma-na Eriča Claptona, ki so mu zaradi izredno hitrih prstov nadeli vzdevek »slow hand«. Ko igra, se namreč zdi, da njegova roka sploh miruje. Conor je bil star samo pet let (arhivski posnetek je star nekaj let) in je padel z okna iz 53. nadstropja newyorške stolpnice, kjer je stanovanje Claptonovih.



današnji televizijski in radijski sporedi

V
lil

RAI 1_____________
6.55	Aktualno: Uno mattina
10.15	Nanizanka: Casey il campione
11.00	Jutranji dnevnik
11.05	Rubrika: Primissima
11.40	Variete: Occhio al bi-glietto
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Piacere Raiuno
13.30	Dnevnik
14.00	Politična tribuna
14.10	Kvarkov svet
14.30	Izobraževalna oddaja: Cera una volta la... Pan-tanella
15.30	Mladinski oddaji: L'al-bero azzurro, 16.00 Big!
17.35	Odprti prostor
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.45	Možnosti za vikend:
Piacere Cosenza
19.40	Almanah in dnevnik
20.40	Aktualno: I dieci co-mandamenti all italiana
21.40	Film: II cucciolo (dram., ZDA 1946, r. Clarence Brpown, i. Gregory Pečk, Jane Wiman), vmes ob (23.00) dnevnik
24.00	Dnevnik in vreme
0.25 Rubrika opolnoči
0.40 Dokumentarec o. Jean-Jacguesu Rousseauju
^ RAI 2_________________
7.00	Otroški spored
8.30	Nanizanka: La famiglia Drombusch
9.30	Aktualno: Radio anch'io
10.20	Tečaj angleščine in francoščine
10.50	Nadaljevanka: Destini
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
13.30	Rubrika o medicini
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.15	Ouando si ama
15.10	Variete: Detto tra noi
16.25	Variete: Vsi za enega
17.00	Kratke vesti
17.05	Avtomobilizem F1 - poskusne vožnje (prenos iz Ria de Janeira)
18.10	Knjige: Casablanca
18.20	Večerni šport
18.30	Glasba: Rock Cafe
18.45	Nanizanka: Hunter -Tipo incrociato
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Cirkus v svetu št. 5 (vodi R. dell Abate)
22.35	Nanizanka: Villa Arzilla
23.15	Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop
0.20 Film: A gualcuno piace caldo (kom., ZDA 1959, r. Billy Wilder, i. Mariin Monroe)
RAI 3	|
11.25	Smučarski tek jr.
11.45	Rubrika: Biči & Bike
12.00	Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12.
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Aladi-nova svetilka
15.30	Turnir v biljardu
16.00	It. prvenstvo v sinhroniziranem plavanju
16.40	Rokomet: Italija-Finska
17.15	Gospodarski in finančni
tednik: In
17.40	Nan.: Vita da strega
18.05	Dokumentarni oddaji: Geo, 18.35 Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Aspettando un terno al lotto
19.55	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina di A. Barbato
20.30	Aktualno: Chi I ha vi-sto? (vodita Donatella Raffai in Luigi di Majo)
23.00	Večerni dnevnik
23.05	Variete: Harem 0.05 Nočni dnevnik 0.35 Pred 20 leti
1.05	Turnir v biljardu
rlr TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Kontaktna oddaja: Klub klobuk
10.10	Nanizanka: Simenon
11.10	Video strani
14.50	Video strani
15.10	Žarišče (pon.)
15.30	Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik: Tednik (pon.)
18.10	Spored za otroke: lutkovna igrica Zgodbe o Poluhcu - Poluhec in razbojniki, 18.25 nadaljevanka Mesečava ura
18.55	Risanka in TV okno
19.17 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dokumentarna oddaja: Uganka kumranskih rokopisov (Avstral., 1. del)
21.05	Nad.: Popolni vohun (J. Le Carre, 4. del)
22.00	Dnevnik in vreme
22.25	Nočni program Sova,
vmes nanizanka Dragi John in film Beg (akcij., ZDA 1987, r. Paul Michael Glaser, i. Arnold Schwarzenegger, Maria Conchita Alonso)
0.40 Video strani
|~^P) TV Koper
16.00	Športni pregled
18.30	Oddaja v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.20	Video agenda
19.25	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanki Leo, il re della giungla in Don Chuck, il castoro
20.00	Dokumentarec: I misteri del mondo
20.30	Nadaljevanka: Il diario di Sara - Il piacere del dubbio
21.30	Nanizanka: Dottori con le ali
22.20	TVD Novice
22.30	Rubrika o športu
| (b TV Slovenija 2
15.55	Vutel
17.00	Reportaža o smučarskih poletih v Planici
17.30	Studio Maribor: Tele M
19.00	Videomeh (pon.)
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Oči kritike
21.10	Koncert Simfonikov RTS ob 70-letnici Primoža Ramovša
21.45	Satelitski programi
22.30	Vutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka;
8.40	Country glasba; 9.30 To je življenje; 9.45 Melodije; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Podobe iz sanj: Sraka in lastovice; 11.45 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturna kronika; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino;
14.40	Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije;
17.00	Studio; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
L CANALES__________________
8.00	Nan.: La famiglia Brady
8.30	Film: La donna degli am-
mutinati del Bounty (pust., ZDA 1956, i. James Craig)
iO.25	Rubrika: Gente comune H.45 Kviza: Il pranzo e servito,
12.35	Tris
12.55	Canale5News
13.20	Kviza: O.K. Il prezzo e giusto!, 14.20 II gioco del-le coppie
15.05	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.35 Ti amo... parliamone
18.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.15	Nanizanka: I Robinson
18.40	Canale5News
18.45	Kviza: Il gioco dei nove, Tra moglie e marito ^8.15 Radio Londra '8.25 Striscia la notizia
20.40	Varieteja: Il gioco dei giochi (vodi Lino Banfi),
5	22.45 Rivediamoli
23.15	Variete: Maurizio Co-
.	stanzo Show
‘■^•00 Canale5News 1-20 Striscia la notizia 1-35 Nanizanki: Marcus Wel-by - Una nuova famiglia,
2.35	Operazione ladro
RETE 4_________________|
8.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Gosi gira il mondo, 9.40 Seiiorita Andrea, 10.10 Per Elisa,
11.00	Senora, 11.50 Topa-zio
12.45	Variete: Buon pomerig-gio (vodi Patrizia Rosset-
ti)
12.50	Nadaljevanke: Ribelle,
13.45	Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine,
15.15	Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini,
16.45	General Hospital, 17.15Febbre d'amore
18.30	Kviz: Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti)
19.10	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.40	Nadaljevanki: Marilena,
20.35	La donna del miste-ro
22.30	Aktualno: Kronika (vodi Emilio Fede)
23.20	Film: Songwriter - Suc-cesso alle stelle (kom., ZDA 1984, r. Aland Ru-dolph, i. William Nelson, Kris Kristofferson)
1.25	Nanizanka: Bonanza -Ombre su un eroe
| ITALIA 1_________________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
8.45	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della Cali-fornia
11.45	Odprti studio
12.00	Nanizanki: TJ. Hooker,
13.00	Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz:Urka
15.45	Nanizanki: Compagni di scuola, 16.15 Simon & Simon
17.30	Odprti studio
18.05	Nanizanki: Mai dire si,
19.00	MacGyver
20.00	Risanke
20.30	Nanizanka: Chiara e gli altri
21.30	Odprti studio
21.35	Nanizanka: College
22.35	Rubrika: Calciomania
23.35	Nanizanke: Valentina -Valentina assassina, 0.05 Cin Cin - Psicologia anormale, 1.25 Kung Fu -La salamandra, 2.25 Sa-murai
OPEOH_________________|
14.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 15.00 Pasiones
16.00	Variete: Sportacus
17.00	Film: 002 La vendetta di Ursus (pust., It. 1962, r. Luigi Capuano)
19.30	Risanke
20.30	Film: La ballata dei ma-riti (kom., It. 1964, r. Renato Taglioni, i. Memmo Carotenuto)
22.00	Kabaret: Fiori di zucca
22.30	Film: Una giornata spesa bene (dram., Fr. 1972, r. Jean-Louis Trintignant)
24.00	Variete: Fiori di zucca
TMC_________~
8.30	Nanizanki: Le spie, 9.30 I giorni di Brian
10.30	Nad.: Una famiglia ame-ricana, 11.20 Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik m šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
1.00	Film: L ossessione di Mi-
riam (srh., 1977, r. Gor-don Hessler)
18.10	Variete: Oralocale
19.00	Nanizanka: Autostop per ilcielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Tutto guello che avreste voluto sapere sul sesso, ma non avete mai osato chiedere (kom., ZDA 1972, r-i. Woody Al-len)
22.30	Variete: Festa di comple-anno
23.15	Tednik: Mondocalcio 0.40 Nočne vesti
1.00	Film: Regola numero uno (kom., 1984, r. Philip Koch, i. Sean Allen)
TELEFRIULI___________
12.30	Dnevnik
13.00	Roza salon
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanki: Ouesta si che e vita, 18.30 E' proibito ballare
19.00	Igra.Marameo
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Monkees
20.30	Nadaljevanka: Modi -Vita di Amedeo Modi-gliani (3. del)
21.30	Nan.: Barney Miller
22.00	Furlanske zgodbe
22.30	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Nanizanka: A sud dei Tropici
0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi;
18.30	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS; 23.00 Nočni Program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Glasba; 16.00 Politični tednik; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d ltaly; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time.
Na povabilo goriških in novogoriških krščanskih demokratov
Predsednik Peterle je pojasnjeval razloge za samostojnost Slovenije
Jutri zvečer na Bukovju
Premiera Meh za smeh z mladimi KD Briški grič
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je sinoči, kljub številnim obveznostim in še zmeraj skrajno napetemu političnemu položaju v Jugoslaviji, govoril na javnem srečanju, ki sta ga v pokrajinski sejni dvorani pripravila občinski odbor krščanske demokracije in območni odbor Slovenskih krščanskih demokratov za Novo Gorico. Razlogi Slovenije za samostojnost, je bilo geslo javnega srečanja, ki je v pokrajinsko dvorano privabilo veliko poslušalcev. Lahko upravičeno zapišemo, zainteresiranih poslušalcev. Saj sta Slovenija in (danes še) Jugoslavija pravzaprav del naše goriške stvarnosti, kakorkoli jo ocenjujemo.
Predsednik slovenske vlade, ki so ga pred tem pozdravili Giovanni Mattei v imenu občinskega komiteja KD, predsednik območnega odbora SKD za Novo Gorico Edvard Stanič — slednji je izrazil prepričanje, da bo sodelovanje med krščanskimi demokrati, obrodilo sadove tudi za italijanske državljane slovenske narodnosti — in goriški župan dr. Antonio Scarano je občinstvu uvodoma pojasnil bistvo prizadevanj slovenskega naroda po samostojnosti in suverenosti. "Razlogi niso nič drugačni od tistih, ki so vodili druge narode v preteklosti, da so si izborili lastno samostojnost." Ob tem je Peterle zelo sintetično, vendar zelo jasno prikazal razvoj slovenske državnosti, od Samove Karantanije mimo Celjskih grofov do Habsburžanov in do prve in druge Jugoslavije, ki niti ena niti druga nista rešili ključnega nacionalnega vprašanja. Peterle je naglasil, da to kar se v Sloveniji dogaja ni reakcija na dogodke v Srbiji ali na Miloševičevo politiko, ampak izhaja iz drugačnih korenin. 'Mi smo federalisti v evropskem smislu, ne federalisti na jugoslovanski način." To pomeni, da bi se radi v miru in na demokratičen način dogovorili kako in s kom nameravamo živeti.
Lojze Peterle je svoj poseg nato razširil na oceno o tem, da je zunanji svet zelo slabo ali samo površno poznal jugoslovansko stvarnost in zato še danes s težavo in previdnostjo in tudi priporočili o ohranitvi integritete države, spremlja dogajanja v posameznih republikah. Razumevanje slovenskih hotenj po suverenosti bi bilo oteženo brez poznavanja širšega jugoslovanskega konteksta. V tem kontekstu pa so še zmeraj prisotne sile, ki so za ohranitev starega sistema in ki žal predstavljajo stalno grožnjo.
Dogajanje zadnjih dni (ki meji že na komičnost) tako oceno samo potrjuje. Lojze Peterle je vnovič potrdil, da je depolitizacija armade osnovno vprašanje reševanja jugoslo-
vanske krize. Sicer pa je zelo težko napovedovati kakšen bo razplet. Zaenkrat je jasno le to, da ima Slovenija svoje politične cilje, ki jih uresničujejo v skladu z mandatom skupščine: do konca junija naj bi sprejeli paket najnujnejših elementov za osamosvojitev, oziroma razdružitev, pripravljen pa je že sklep ukrepov v primeru, da bi zaradi položaja bilo treba izpeljati enostransko odcepitev. "Mi smo za mirno in sporazumno razdružitev," je podčrtal Peterle, ki je navedel tudi, da prav v vidu tega cilja skušajo najti dogovor z drugimi republikami, tudi kar zadeva gospodarsko sodelovanje.
"Suverena Slovenija bo z vsemi boljši sosed, kakor je bila doslej Jugoslavija," je dejal ob koncu predsednik slovenske vlade, ki se je zahvalil za podporo, ki so jo v raznih, zlastih krajevnih forumih, doslej izkazali prizadevanjem po samostojnosti.
V	drugem delu večera je predsednik slovenske vlade in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov odgovarjal na številna vprašanja. Kar nekaj jih je bilo o vlogi Slovenije v mednarodnem kontekstu, pa o tem, kako italijanski (vsedržavni politiki) gledajo na proces osamosvajanja. "V pogovoru z Andreottijem sem dobil dober vtis. Razumem, da mora kot najvišji predstavnik vlade upoštevati Jugoslavijo, dokler ta obstaja. Z De Michelisom še nisom govoril, vendar je tudi ta pogojen s smernicami dvanajsterice. Predsednik Biasutti je najbolj jasno doslej izrazil svoje stališče," se je glasil odgovor deželnemu odborniku Brancatiju. Peterle tudi ne verjame v poseg JLA v Sloveniji in v kakšno drugačno razkazovanje sile (npr. glede nabornikov).
"Osebno kot kristjan menim, da je orožje nepotrebno, kot predsednik vlade pa moram skrbeti za varnost. Zavzemam se za tolikšno oborožitev, da nam zagotovi obrambo. Če bi imeli jasno garancijo o varnosti (to spričo izrednega stanja ni mogoče), bi takoj predlagal razprodajo orožja. Demilitarizacija ostaja daljnoročni cilj," se je glasil odgovor predstavniku zelenih Fiorelliju.
V	prizadevanjih za integracijo Slovenije v mednarodne skupnosti je Peterle dejal, da bo Slovenija še naprej sodelovala z delovno skupnostjo Alpe Jadran, da pa si bo prizadevala za aktivno vlogo v vseh drugih skupnostih, tudi v Pentagonali.
Prednostno pa želijo razvijati odnose zlasti z območjem severne Italije.
Pravijo, da je smeh še zmeraj najboljše in najbolj 'učinkovito zdravilo. Kar priznajmo: veliko bolje se počutimo ko se lahko sproščeno nasmejemo.
In če je smeh zdravilo, potem seveda ne gre zamuditi priložnosti, ki jo jutri zvečer ponuja KD Briški grič v Steverjanu. Oder mladih, ki že lep čas deluje v sklopu tega društva namreč pripravlja premiero predstave Meh za smeh. Jutri ob 20.30 v dvorani na Bukovju.
Gre za Rodetovo zgodbo, ki jo je na svoj način priredil Sten Vilar. Pri oblikovanju predstave pa so pomemben delež imeli Viljem Gergolet, ki je napisal glasbo, Krucenal band s pevkami, sceno si je zamislil in izdelal Jože Perdih, za ton in luč skrbi Andrej Jus-sa, režija pa je delo Stena Vilarja.
Igralke pa so sama dekleta: Matejka in Susan De Rocco, Maja in Tanja Humar, Raffaela Varone, Janja Koršič, Ingrid Komjanc in Irina Lovisoni.
Če vam je do smeha, pridite jutri ob 20.30 na Bukovje.
Priprave na sejem Foto Italia expo
Novost letošnjih sejemskih prireditev v Gorici bo prireditev Foto Italia Expo — sejem fotografskega materiala in opreme. Prireditev bodo odprli 24. maja na razstavišču ob ločniškem mostu. Vendar se priprave na omenjeno razstavo pravzaprav že pričenjajo. Dnevnik La Repubblica objavlja danes v tedenski prilogi Venerdi di Repubblica, razpis posebnega natečaja z na-
slovom "I ricordi nel cassetto" (Spomini spravljeni v predalu). Lastniki starih in zanimivih fotografij, naj bi te svoje, skrbno spravljene spomine iz družinskih ali drugih albumov, poslali na uredništvo omenjenega dnevnika. Najbolj zanimive fotografije bodo objavili v posebni prilogi 24. maja letos. Sočasno bodo omenjene fotografije razstavljene na sejmu Foto Italia expo.
Fotografije je treba poslati na uredništvo "Venerdi di Repubblica" Via Palestro 30 — 00185 Roma.
Pogovor o možnostih uvajanja zasebne zdravniške prakse
Območni odbor Slovenskih krščanskih demokratov v Novi Gorici prireja danes, 22. t. m., ob 18.30 v okrogli dvorani Iskra Delta v Novi Gorici srečanje z namestnikom ministrice za zdravstvo Republike Slovenije dr. Koširjem in članom Zbora združenega dela SRS dr. Remškarjem. Na srečanju bo tekla beseda o novi zakonodaji s področja zdravstva s posebnim poudarkom na možnostih uvajanja zasebne zdravniške prakse.
■ Športno-rekreacijska sekcija zavarovalnice Triglav iz Nove Gorice organizira v nedeljo, 24. marca, 3. pohod in tek "Triglav". Start prireditve bo pred sedežem Krajevne skupnosti v Solkanu in sicer ob 8.15 za tekače ter med 8.30 in 9.30 za pohodnike.
(E. Č.)
Zaskrbljenost glede usode PD - Solidarnost uslužbencem
Seja pokrajinskega odbora SKGZ: pozornost organizacijskim zadevam
Jutri v Romansu tradicionalni pohod za niir
V Romansu bodo jutri popoldne ob
16.45	pripravili tradicionalni pohod za mir. Udeleženci bodo šli v spreevodu z glavnega trga v Romansu do Medeje in se povzpeli do cerkvice sv. Antona, približno na pol pobočja. Tu bodo, ob
18.15	prisluhnili razmišljanju Celsa Macorja, župnika Simona Jubanija iz Albanije in emigrantke iz Indije Marie Pas Pudota. Ob 19.30 se bodo udeleženci pohoda za jnir, ki se letos odvija pod gleslom "Če želiš mir, spoštuj prepričanje in vest vsakogar", podali v Medejo, kjer bo krajša družabnost. Od tu se bodo z avtobusi vrnili v Romans.
Omeniti velja še, da so v Romansu, na pobudo krožkov ACLI pripravili v teh tednih ciklus predavanj in javnih srečanj o človekovih pravicah in mednarodnem redu.
Pridobivanje električne energije
Pridobivanje električne energije, varstvo okolja in alternativni viri energije. O tem bo tekla beseda na srečanju, ki bo drevi, ob 20.30, v pokrajinski sejni dvorani, na pobudo rajonskega sveta za mestno središče. Govorila bosta ing. Maurizio Voltan in ing. Bruno Dorigo.
Organizacijske spremembe Slovenske kulturno-gospodarske zveze so bile predmet poglobljene razprave na zadnji seji goriškega pokrajinskega odbora SKGZ, katere se je udeležil tudi deželni predsednik organizacije Klavdij Palčič, ki je podal nekaj informacij, ki so vezane na sedanjost in bodočnost SKGZ.
V zadnjem obdobju, je ugotovil Palčič, smo bili priča vrsti novosti tako pri nas, kakor tudi v Sloveniji, ki so tudi od SKGZ zahtevale dodatnih naporov in prizadevanja, da bi v novi stvarnosti zagotovila svojim članicam možnost obstoja in razvoja. Prišlo je do dogovarjanja s sorodnimi sicer svetovnonazorskimi različnimi organizacijami, da bi se nekaterim ustanovam zagotovilo tudi v bodoče dostojen nivo ustvarjanja in kulturnega izražanja.
Nova stvarnost, ki nas obdaja, je nadaljeval Palčič, pa je zahtevala tudi znotraj same SKGZ določene organizacijske poteze. Te pa ne smejo sloneti na zavračanju preteklosti, ravno nasprotno. Pomemben prispevek, ki ga je ta organizacija nudila pri razvoju naše narodnostne skupnosti, mora biti vodilo tudi za reformni pristop v strukturi. O tem bo sicer tekla beseda na tematskih razpravah ter zelo ver-
jetno na občnem zboru zveze, ki naj bi bil konec leta.
V	razpravi, ki je sledila Palčičevim izvajanjem, je prišla do izraza potreba po večjem dialogu in informiranju znotraj zveze, po utrditvi organizacije tudi upoštevajoč prisotnost različnih komponent. Da bomo kos tej nalogi, so naglasili razpravljale!, je potrebno predvsem, da upoštevamo stvarnost, ki nas obdaja, ter zagotovimo pokrajinskim odborom večjo avtonomijo in možnost programskih izbir.
Samo organizacijsko in vsebinsko solidna SKGZ, je bilo še mnenje članov pokrajinskega odbora, bo lahko kljubovala napadom in postala pomemben subjekt v italijanski in slovenski politični stvarnosti.
V	nadaljevanju seje, ki jo je vodil predsednik Boris Peric, so vzeli v pretres pripravo Statuta Goriške občine. S tem v zvezi bo SKGZ priporočila pripravljalnem statuta posebno pozornost predvsem kar zadeva večjo valorizacijo slovenske prisotnosti v občini.
Zadnja točka seje goriškega pokrajinskega odbora SKGZ je zadevala krizni položaj pri ZTT. S tem v zvezi je PO izglasoval resolucijo, v kateri izraža solidarnost vsem uslužbencem, ki jim grozi odpust. Ob tem pa je v dokumentu izražena posebna zaskrblje-
nost zaradi položaja, ki bi nastal s krčenjem osebja v goriški redakciji PD. Pokrajinski odbor SKGZ je namreč mnenja, da bi prevelika penalizacija goriške redakcije postavila v nevarnost celo redno izhajanje goriških strani ter pripeljala do vsebinskega obubožanja.
Maurizio Salomoni pokrajinski tajnik SDL
Maurizio Salomoni je prvi pokrajinski tajnik demokratične stranke levice. Na tajnem glasovanju je prejel 56 glasov (od skupnih 73). Štiri glasovi so bili proti, trinajst glasovnic pa je bilo belih.
Pokrajinski odbor SDL je izvolil tudi svojega predsednika. To nalogo bo opravljal Ennio Pironi, ki je prejel 63 glasov. Za predsednika garancijske komisije je bil soglasno izvoljen Roberto Bisiach.
Maurizio Salomoni je vodil bivšo KPI tudi v obdobju od lanskega kongresa, še prej pa je načeloval posebnemu odboru, ki je vodil stranko, zaradi bolezenske odsotnosti Enza Bucovini-ja. Pri SDL so se torej odločili za kontinuiteto.
Začenja se 3. pokrajinska konferenca o kmetijstvu
V konferenčni dvorani na razstavišču ob ločniškem mostu se danes pričenja dvodnevna pokrajinska konferenca o kmetijstvu. Prirejajo jo Pokrajinska uprava, Goriška trgovinska zbornica ter deželna uprava. Cilj dvodnevnega posvetovanja je ugotavljanje utripa kmetijskih dejavnosti na Goriškem, evidentiranje sektorjev, ki so v največjih težavah, izdelava smernic za izhod iz sedanjega nelahkega položaja v kmetijstvu.
Zasedanje se bo pričelo ob 9.30 s posegi Predsednika pokrajine Gianfran-ca Criscija, Predsednika trgovinske zbornice dr. Enza Bevilacgue in po-
krajinskega odbornika Edoarda Bres-sana. Takoj zatem bosta na vrsti glavni poročili prof. Maria Prestamburga in prof. Maria Gregoria. V popoldanskem delu bomo lahko prisluhnili specifičnim poročilom o vinogradništvu, vrtnarstvu in sadjarstvu. Posredovali jih bodo sodelavci deželnega centra za razsikave v kmetijstvu.
Zasedanje se bo nadaljevalo tudi jutri, predvidoma pa zaključilo v nedeljo, ko se bo manifestacije udeležil deželni odbornik Ivano Benvenuti.
Podobna konferenca je bila nedavno tega v Trstu, v Vidmu in Pordenonu pa se na organizacijo šele pripravljajo.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Marcel Achard
Bi igrali z mano?
Režija ADRIJAN RUSTJA
v ponedeljek, 25. t. m., ob 11. uri
v torek, 26. t. m., ob 10. uri in ob 20.30 v KULTURNEM DOMU
V GORICI
V dveh dneh na Goriškem dve smrtni prometni nesreči
Dve prometni nesreči s smrtnim izidom sta se v 48 urah pripetili na Goriškem. Žrtvi sta 62-letna Bruna No-vello iz kraja Corno di Rosazzo, Ul. Paschini 56 in 39-letni Krminčan Livio Russian, Ul. Braida 15.
Prva smrtna prometna nesreča se je pripetila v sredo zvečer okrog 21.30 na državni cesti štev. 356 med Krminom in Bračanom. Voznik fiata 127, 29-letni Antonio Mania iz Ronk, Ul. Berini 4/c je iz še nepojasnjenih vzrokov zadel-pešakinjo Bruno Novello. Voznik je bil namenjem proti Bračanu, ko je usodno trčil v Novellovo, ki je hodila ob robu cestišča. Trčenje je bilo silovito, saj je Novellova bila na mestu mrtva.
Druga smrtna nesreča se je pripetila v noči na torek (žal poročamo z zamudo, ker dva dneva zaradi stavke nismo izšli) na pokrajinski cesti, ki pelje iz Krmina proti Angorisu. Trčila sta vol-kswagen passat, ki ga je upravljal 38-letni Franco Passoni iz Čedada in alfa 75, za volanom katere je sedel 30-letni Pietro Ferrara iz Gradišča. Russian, ki je bil Passonijev sopotnik, je bil na mestu mrtev. Ferraro pa so sprejeli na oddelek za oživljanje goriške splošne bolnišnice s pridržano prognozo. Njegovo zdravstveno stanje se je včeraj nekoliko izboljšalo, vendar zdravniki
so si še naprej pridržali prognozo okrevanja. Tudi Passonija so sprejeli na ortopedski oddelek goriške bolnišnice, kjer naj bi se zdravil mesec dni.
V	nesreči si je poškodoval vretence in obstaja možnost, da bo ostal paraliziran. V nesreči sta bili ranjeni še dve osebi iz Gradišča, in sicer 29-letni Pas-guale Scannapieco in 17-letni Sebasti-ano Donnarumma. Ozdravela bosta v dveh oziroma enem tednu. Preiskavo vodijo karabinjerji iz Gradišča.
Silovito trčenje v Bistrigni
V	silovitem trčenju med avtomobilom in avtobusom je zadobil zelo hude telesne poškodbe 49-letni Tommaso Pernarella iz kraja San Secondo Parmense. Prepeljali so ga v videmsko bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali strogo prognozo. Nesreča se je zgodila včeraj, okrog šeste ure v Bistrigni, na pokrajinske cesti med Tržičem in Gradežem. Pernarella je upravljal fiat ritmo v katerega je silovito trčil avtobus. Osebno vozilo je bo trčenju odbilo nekaj deset metrov stran, kjer je obstalo sredi lesene ograje kioska. Voznik avtobusa, 28-letni Luigi Donato-ne iz Vidma, v nesreči ni bil ranjen.
Naročnike z Goriškega, ki so se prijavili za izlet v Maroko in na Sicilijo naprošamo, naj čimprej poravnajo drugi obrok. Zglasijo naj se v jutranjih urah na upravi Primorskega dnevnika v Gorici.
vazna obvestila
Slovensko planinsko društvo sporoča, da bo redni občni zbor 5. aprila ob 20. uri, oziroma ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
Slovensko planinsko društvo vabi v nedeljo, 24. t. m., na zimski pohod na Porezen. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 6.30 s Travnika. Priporoča se primerna zimska oprema.
Slovensko planinsko društvo prireja v nedeljo, 24. t. m., izlet na Tržaški Kras. Odhod s Travnika, z lastnimi sredstvi, ob 9. uri v smeri Cerovelj. Od tu vzpon na Grmado. Hoje bo skupaj približno dve uri. Kosilo iz nahrbtnika ali, po želji, v vaški gostilni. Popoldne ogled kulturno—zgodovinskega spomenika ali sprehod po Rilkejevi stezi. Priporoča se primerna planinska, oziroma športna oprema.
PSD Naš Prapor priredi "piknik" na velikonočni ponedeljek. Prijave sprejemata, do torka, 26. t. m., Saher Francesca (tel. 33563) in Marko Primožič (tel-535153).
Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da je zaradi stiske s prostorom na pokopališčih v Jamljah in Dolu, nujn° potrebno, da interesenti predstavijo prošnje za najem, oziroma dodelitev zemlj15' ča, do vključno 30. junija letos.
Za grobove, za katere je že preteklo obdobje deset let, predvideno po predpi51/1, kot minimalno in ni bila medtem P1*; stavljena prošnja za najem, oziroma dodelitev, si občinska uprava pridržuj® možnost prekopa.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Volere volare«.
VERDI 18.30-22.00 »Balla coi lupi«- (kan' didat za 12 oscarjev).
VITTORIA 17.30-22.00 »Eccitazinni & Debora«. Prepovedan mladini P°d letom.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 18-00
22.00	»Highlander II«.
COMUNALE 18.00-22.15 »Paprika«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Buli Durham«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Rocky v“ Ob 22. uri »Vzburjena«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 2 Ul. Gr 154 — tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU _
Občinska lekarna št. 1 - Ul. Tere
pogrebi____________
Danes v Gorici ob 14.40 Luciano Braida iz splošne bolnišnice v Koprivno.
Mladinska igra na odru SSG
Za šalo in zares
Ob izidu vokalnih skladb skladateljice Dine Slama
v službi poezije
Kot vsakič, je tudi letos Slovensko stalno gledališče pripravilo igro, ki jo namenja najmlajšemu občinstvu, kar pa seveda še ne pomeni, da bi bila prepovedana odraslemu. Uprizoritev smo v tržaškem Kulturnem domu ujeli tako rekoč za rep, saj smo si »Bi igrali z mano?« Marcela Acharda ogledali v torek zjutraj, ko je bila zadnjič na sporedu pred gostovanjem v Gorici.
Mladinske predstave SSG so že nekaj let posebnost, kar je opazno že na prvi pogled: živopisni kostumi (tokrat jih je z že običajno spretnostjo in smislom za razne situacije oblikovala Marija Vidau), funkcionalna in vedra scena (Marjan Kravos), živahna glasba (Anastazija Purič), preproste pesmice oziroma songi (Marko Kravos) in kar se da prozorna, šaljiva, hudomušna vsebina, ki pa skriva pod svojim krhkim oklepom širšo in globljo sporočilnost, ki ni v smislu Ezopovih moralnih sentenc, ampak v stvari sami. Taka je tudi mladinska igra »Bi igrali z mano?«, ki jo je v prevodu Alenke Moder režiral Adrijan Rustja.
Delo francoskega pisatelja Acharda tematizira predvsem ljubezen: srečno, nesrečno, trpečo in odrešujočo, veliko in majhno, kar daje slutiti, da je ljubezen tista neoprijemljiva sanja, za katero vsakdo najbolje ve oziroma si domišlja, da ve, kaj nosi v sebi. V igrici je vse skupaj zelo poenostavljeno in netravmatično— zakaj bi otroke obremenjevali z ljubezenskimi tegobami? Zato ob tem čustvu na odru ni pretirane žalosti in niti pretiranega veselja, ljubezen je pravzaprav postavljena na isto raven kot šaljivi in
duhoviti triki, preproste lege in domislice, cirkus pač, v katerem poteka življenje dveh klovnov, Crocksona in Roscasseja, ki sta zaljubljena v lepo Isabelle in poskušata vse, da bi bila deležna njene naklonjenosti. V tem prizadevanju uspevata in padata, imata pač smolo, da se od nekje vzame pesnik in vsi prav dobro vemo, kakšni so pesniki v ljubezni: govorijo medene besede in s tem čarajo svetove in deklice, da se jim vnema srce. Če to ne velja za Slovence, ki so vsiv-prek nesrečni, pa nemara drži za Francoze, kot nam zatrjuje Marcel Ac-hard. Pesnik seveda premore čisto ljubezen in zato Isabelle izbere prav pesnika, tako da se morata simpatična cirkusanta sprijazniti pač z usodo — klovnovstvom.
»Bi igrali z mano?« teče vseskozi jasno, lahkotno in preprosto, mlade gledalce zabava z raznimi transfor-mizmi in čarovnijami (izoblikoval jih je mojster Vikj), nič ni pretirano zapletenega in zagonetnega, nekaj režiserjevih domislic je prav posrečenih. Čeprav je uprizoritev oblikovana na izrazito zunanjem nivoju, vodoravno, brez vmesnih plasti in ravni, je kljub temu radoživa in prijetna. Stojan Colja in Alojz Milič sta v svojem žalostnem klovnovskem oklepu duhovita in spretna, Maja Blagovič se giblje kot ljubezenskega vila, Tone Gogala je zasanjan pesnik, Adrijan Rustja pa nastopa v mnogih »obrtniških« vlogah od čistilke do mehanika. Igrica torej, ki ima prav v svoji naivnosti in nepretencioznosti čar.
MARIJ ČUK
Glasba
Vokalne skladbe skladateljice Dine Slama - v izvedbi avtorice s skupino Gallus Consort - bi ob površni sodbi lahko označili kot poizkus oživitve pesemskega Lied-stila. Toda najnovejša vokalna postružka Dine Slama nima s to za obdobje romantike značilno glasbeno obliko skoraj nič skupnega, pa naj bosta to Nemca Schumann ali Brahms, Dunajčan Franc Schubert ali Slovenj graj čan Hugo Wolf. S stilom 19. stoletja jo veže samo drobna nit: želja in potreba po glasbeni oživitvi poetičnih besedil. Vsaka nadaljna primerjava s tovrstnim stilom pa, že itak šibko nit, popolnoma pretrga.
Poleg Dine Slama v splet večpomenskih sematičnih polj poetičnih besedil je namreč pretežno impresionističen (impresionizem je sicer, resnici na ljubo, neke vrste »nezakonski sin« romantike, toda izrazito samorastniški), bližje razdrobljenemu pointilistič-nemu izrazu, kakor pa ciklično zasnovanim pesemskim spletom romantikov. Podobo mozaika vzbuja. Povedano velja tako za izbiro in razvrstitev avtorjev in njihovih poezij, kakor tudi za njihovo glasbeno preobleko. Da, dobesedno za glasbeno preobleko gre, kajti od prve do zadnje pesmi ostane glasba izključno v službi poetičnega besedila. Točneje, glasba v tej zbirki je služabnica skritega sporočila besedil, ki lahko vsako in vsakemu bralcu posebej pove kaj novega, včasih celo kaj različnega od tistega pomena, ki ga je položil v besedilo pesnik sam. Tale Gadamerjevski hermenevtični pristop je tokrat izredno koristen in pomensko razklepajoč.
Za Lied tako značilna kitičnost je zato v skladateljskem pristopu Dine Slama razumljivo popolnoma opuščena. Spodrinila jo je novejša prekompo-nirana oblika, vendar na način, da nikoli ne prekrije besedila, glasba se nikoli ne razšopiri toliko, da bi zaplesala sama. Vedno skuša - in z velikim uspehom - ostati zgolj zvočna kulisa besedilu. Silhuetno začrtani zvoki flavte - tega prainstrumenta, oboe, angleškega roga ali viole da gamba se prepletajo z recitativno izpeljanimi melodijami. Zvočni vtis, ki nam ostane ob poslušanju, nas razpne med arhaičnost
in sodobnost, brez vmesnih stopenj. Zato ni čudno, da tu in tam glasbena deklamacija (ne v stilu baročnega recitali va) prestopi že itak majhen prag, ki jo loči do popolne govorne recitacije. To je očitno predvsem pri Pregar-čevih - izrazito v zemljo zaraščenih in kljub anonimnim pesniškim podobam - izredno konkretnih poezijah. V takšnih poezijah ima glasbenik malo manevrskega prostora. Dina Slama je to odlično - zavestno ali instinktivno, vseeno je - doumela. »Parlando« stil je v takih primerih edini izhod.
Toda »parlando« ni ostal omejen na pevsko komponento skladb. Vrinil se je celo v instrumentalne linije same. Tudi one se skoraj samoumevno odrečejo muziciranju in raje so-deklamira-jo zdaj religiozno dišeče hvalnice, zatem več ali manj šegave poskočnice, nato zopet lirične izpovedi zajete iz pračloveških življenjskih izkušenj.
Zvok starih instrumentov našega znanega ansambla za staro glasbo »Gallus Consort« - za in znotraj katerega je omenjena vokalna zbirka očitno nastala - to že itak s prostim očesom vidno arhaično podobo samo še dodatno podčrta. Občečloveške preizkušnje, zvok starih glasbil, arhaično zastavljeni kompozicijski stil, ki se odreče katerikoli glasbeni izpeljavi ali umetelni razširitvi, vse to postane kakor odlično ohranjeni stari in dragoceni predmeti v modernem stanovanju. Ne cenijo jih vsi, in tudi za vse nimajo enakega pomena. Tudi za katerekoli stanovanje niso prikladni. Toda temu se ni treba niti čuditi niti vznemirjati. Razvoj, če je pristen, je ne samo toleranten pač pa zna celo razumeti vse tisto, kar je (bilo) resnično živega v vsakem obdobju miljone let trajajoče filogeneze.
IVAN FLORJANC
Slovenski likovni center v Trstu
Razstava v TK Galeriji
V prostorih TK Galerije so v prejšnjih dneh odprli novo razstavo
Andrej Inkret: Izbranci (literarne kritike in eseji)
Cankarjeva založba, Ljubljana, 1990
Kar bo napisano tukaj, je samo hiter, grob oddušek, nekakšna skica o refleksu, kakor 9a je izzvalo prvo branje.
Andrej Inkret, Eremitska celica: odprta.
Drži: užitek je slediti tujim mislim, če so v sebi konsistentne in se pokoravajo logiki. Drži Pa tudi, da je razmerje med lastnimi in tujimi razmišljanji nekako takšno, kot med seksom in voyeurizmom: užitek sledenja tujim mislim je sicer le senca tistega užitka, ki smo ga deležni ob izvirnem razmišljanju, vendar terja praviloma hinogo manj truda. Predvsem pa lahko tujim buslim sledimo z razdalje, ki pri lastnih mislih že Po definiciji ni možna: zato tudi lažje opazimo napake in nedoslednosti ali postavimo ugovore lh nestrinjanja.
Vprašanje je: V kolikšni meri lahko tuje misli sploh zapopademo? Ali v. kolikšni meri lahko sploh zapopademo tuj tekst? To je le ena od pojavnih oblik temeljnega vprašanja sleherne kritike, le ena od kritikovih metamorfoz.
Oglejmo si eminentno kritiško delo, kakršna ]e npr. knjiga Izbranci Andreja Inkreta. V tej knjigi gre za nekakšen prerez Inkretovega ustvarjalnega desetletja od konca sedemdesetih do konca osemdesetih let. Veliko večino izmed ^vajsetih tekstov sestavljajo konkretne kritike ^poslovnih knjig ali gledaliških predstav, peščina tekstov pa je širšeg[a metodološkega in svetovnonazorskega značaja. Če pozorno prisluhnejo tekstu, lahko izluščimo povsem določena Prednostna stališča in kriterije, na katerih stoji.
Tako Inkret že v uvodnem tekstu Poezija, z9odovina, resnica postavi nekaj trditev o raz-jorju med temi tremi pojmi. Literatura, denimo, JJaj bi bila tisti "prostor", v katerem se resnica človeškega sveta še vedno razkrije z vso integ-jlnostjo in nepreklicnostjo, obenem pa z vso ®rnbivalentnostjo in izmuzljivostjo. Kolikor je že jsnica literature aktualna, je tudi transhistorič-historičnim znanostim dostopna zgolj v spo-rbavnih ali ideoloških razsežnostih, ne pa v svo-|ehi poetičnem bistvu. Literatura naj bi, če prav jzumem, potemtakem osvetljevala nujno ambi-Pjentni odnos med človekom in svetom, med Rodovino kot človekovo učiteljico in kot njego-j0 tvorbo, med akcijo in dvomom, med zanosom j ironijo. Ta osvetlitev pa ne prinaša koristi ali “Porabnih spoznanj in, kot je pravil Pirjevec, te resnice "ni mogoče uporabiti na način aktivizma, cluntarizma ali racionalizma". Kolikor gre v po-ziji za resnico, gre torej tudi za igro.
, Prizadevnemu bralcu se kajpak že takoj po-avlja vsaj eno ključno vprašanje: kako je lahko ®snica, ki ne omogoča akcije v svetu, sploh res-Jca? Mar to ne pelje v protislovje, kakršnega že Uol9o očitajo psihoanalizi, da namreč v njenem
Ob knjigi znanega slovenskega kritika
Inkretovi »Izbranci«
tolmačenju sleherni vzrok omogoča različne, celo nasprotne posledice? Vsebina takega pojma resnice ni ista kot npr. vsebina "resnice" fizikalnih znanosti, kjer odkrite "resnice" resda niso metahistorično absolutne, pa vendar omogočajo, da jih v danem kontekstu ponovimo, preverimo, celo apliciramo v tehnologiji. Naj se še tako strinjamo z Robbe-Grilletom, ko pravi, da Newtono-va enačba ni podoba padajočega jabolka, ampak podoba Nevvtonovih možganov, priznati moramo, da je na tej enačbi zgrajena cela znanost - balistika - ki daje razmeroma precizne in otipljive rezultate. Zakaj takih rezultatov ne daje literarna veda?
Vprašanje vodi, tako kaže, v začaran krog: če je resnica sveta ambivalentna, kako, da so nekateri predeli izkustva vseeno razmeroma ulovljivi, opisljivi in natančno opredeljivi? S tega staliašča je to še vedno ambivalentnost, a na drugo potenco - ta "ambivalentnost ambivalentnosti " je, da ni povsod (oz. vedno enako) ambivalentna.
Takih vprašanj tekoča in uporabna umetnostna kritika seveda nima časa reflektirati, prav zato je treba Inkretove programske izjave jemati z rezervo. Kot torej Inkret pravi v uvodnem, že omenjenem zapisu, se tudi v njegovih besedilih kristalizirajo prav spoznavne, ideološke in predmetne razsežnosti obravnavanih del, medtem ko mu poetičnost teh besedil nujno uhaja. Vnaprej priznava, da je to pomanjkljivost umetnostnozgodovinskih znanosti kot takih in je torej znotraj diskurzivnega pisanja o literaturi nepreseglji-va. Preseže jo lahko, mislim, kvečjemu "poetično" pisanje o poeziji, nekakšen prevod v drugo umetniško obliko (npr. dobra ekranizacija romana). »Gre nam tedaj za nekakšno "racionalizacijo" pesnikovih pričevanjskih in izpovednih sporočil,« pravi avtor v eseju o Kocbekovi poeziji (str. 18) »...pri čemer podrobnejši premislek o njihovih estetskih in artističnih dimenzijah za zdaj z vso previdnostjo puščamo ob strani.« Inkretova razmišljanja razgaljajo ideološke razsežnosti literarnih postopkov, njegove interpretacije so pravzaprav povzetki ali celo citati ideoloških pome-njanj (miselnih, emocionalnih, spoznavnih), ki jih v literaturi najde; so parafraza poezije, ki kot parafraza ne more nikoli biti brez preostanka. Obenem pa niso samo parafraza, ampak se vpenjajo v širšo problematiko človekovega umeščanja v svet, njegove zgodovinske vloge, bitja, res-
nice in resničnosti. In prav Inkretova prepričanja, problematiziranja, mnenja in vprašanja so zanimiva bolj od samih tolmačenj, parafraz, re-formulacij. Bralni užitek nudijo (poleg vseh kratkih zapisov: Poezija, zgodovina, resnica, zapiski o Vidmarju, Štihu, Smoletovi Antigoni, Kovačiču in Dva eseja o slovenski književnosti) zlasti razmišljanja o Zupanovem Menuetu in Kocbekovi prozi, pri ostalih daljših razpravah in kritikah pa se ne morem ogniti občutku/očitku, da bi bilo vse to moč povedati krajše in bolj jedrnato. Naj bom pri tem toliko pošten in priznam, da se mi je tak občutek porodil predvsem ob kritikah tistih knjig in uprizoritev, ki jih sam ne poznam.
Inkretove kritike v ožjem smislu nam sicer skušajo podati interpretacijo, v veliki meri ustrezajo določilom cJose reading, pa venar se tudi tu srečamo z ambivalentnostjo kritiškega početja. Imanentna interpretacija je namreč predvsem postopek tiste kritike, ki hoče ostajati kar se da zvesta besedilu in s tem meriti na trajno veljavo. Vsem je znano, da zunajbesedilni kriteriji, kakršni so psihologizem, politično izobčanje ali ideološka kritika stojijo in predvsem padejo hkrati s svojo zaslombo, pa naj gre za neko psihološko šolo, neko politiko ali filozofsko doktrino. Imanentna kritika se skuša tej odvisnosti po svojih močeh izogniti (seveda pa popolne imanentnosti ni - tudi Inkretova metoda po sili razmer prerašča v filozofsko, hermenevtično; je torej bolj želja in ideal kot pa fait accompli). Zato se imanentna interpretacija krčevito oklepa besedila samega in prav tu leži čer: kaj napisati o delu, v katerem ni ničesar? Kaj reči o tekstu, ki je pisan za-nič? S te pozicije so (bili) pozitivizem, psihologizem ali metafizična kritika seveda na boljšem, ker v strogem pomenu besede sploh niso pisali o delu samem. Natanko tu Inkretova pozitura klecne - ne po njegovi krivdi, kajpak; prej bi rekel, da po krivdi stvari same in njene ambivalentne narave - saj pri delih, o katerih sodi, da so za-nič, zdrkne v faktografijo in psihologizem, mestoma pa kar v normativno predpisovanje.
Tipičen primer takega zdrka, ki se mu je vredno pozorneje posvetiti, je kratki zapis o Obrazih Josipa Vidmarja, ki meji skoraj na psihološko kritiko ali diskvalifikacijo Vidmarjeve poštenosti kot pisca. Inkret zavrača predvsem Vidmarjev egocentrizem, ker da piše več o sebi kot o nominalnih junakih svojih spominskih zabeležk, in pa oportunizem, saj piše samo o že po-
kojnih ljudeh in še o teh izključno s pozicije zmagovalca - pa naj bo zmagovalca kot preživelega nasproti podleglim ali pa zmagovalca kot pripadnika in celo tvorca (tedaj še) vladajoče politike, ideologije, socialne smetane nasproti drugače mislečim in »manj iznajdljivim«. Brez sleherne dialektike si pri Vidmarju sledita dve in samo dve emociji: ironično omalovaževanje »zmotnih«, »prevaranih« in šibkih, in oportunistično občudovanje zgodovinsko močnih in zmagovitih. Inkret mu očita, da je pod pretvezo portretov izrisal avtoportret in se sprašuje, zakaj ni zbral toliko poštenosti, da bi o sebi spregovoril neposredno, brez pretvez. Najbolj pa mu očita, da nikoli ne jemlje v misel svoje pozicije, da se mu lastno pričevanje niti enkrat samkrat ne zastavi kot problem. Kot antitezo takemu pisanju, tako lahko sklepamo, razume Inkret recimo Zupanov Menuet za kitaro, o katerem pravi (str. 127), da »jemlje neprenehoma v misel in pod pero tudi svojo percepcijo, svoje razumevanje in svojo pisavo samo«. (Zdi se, da avtoreflektirano »kukanje samemu sebi čez ramo« velja Inkretu za nasploh vrednoto per se.)
S temi opazkami se lahko seveda samo strinjamo, pa vseeno se nam zdi, da je zavračanje Vidmarjevega pisanja preveč ekskluzivno in apodiktično. Kajti: kdo nam sploh daje pravico, da avtorju »solimo pamet« o njegovem pristopu, metodi in idejah ? Bi bil Vidmar, ki bi pisal po takih navodilih, sploh še Vidmar? Mar ni prej res, da prav z egocentrizmom in zveličavno ideologijo uspešnosti in prvaštva Vidmar najbolje razkriva svoje razmerje do orisanih osebnosti in do sebe? Mar ne gre za neko iskrenost, ki bi se ji z drugačnim načinom pisave nujno izneveril? Navsezadnje vemo, kaj lahko od Vidmarjevega pisanja pričakujemo. Ce si želimo skepse, kon-sekventnega premisleka in iskrenega intelektualnega dvoma, tedaj so Vidmarjeva hypomnema-ta prav gotovo zadnja knjiga, po kateri bomo segli. Če pa nam je všeč vase prepričano, samoljubno in kategorično pisanje, tedaj bodo prav Vidmarjevi spominki najbolj primerni za dolge zimske ure ob kaminu. Stvar izbire, ne obsodbe. Kot je seveda stvar legitimne izbire Inkretova odločitev, da tovrstno pisanje obsodi.
Pri vsem tem velja seveda Inkretu priznati, da s svojim zapisom implicitno ilustrira, kako »je treba« tako pisanje pisati, da torej skoz lastno prakso popravlja Vidmarjeve napake in stoji za svojimi načeli. In pa priznati, da njegov zdrk iz imanentnega branja ni toliko nezavedni lapsus, kolikor zavedna posledica same tvarine - Vidmarjevi Obrazi so namreč predvsem (avto)biog-rafska proza, ki je mnogo bolj uglašena z biografskim, ideološkim ali eksistencialnim pristopom kot pa denimo s poetično-estetskim.
ALEKSA ŠUŠULIČ
V nogometnih pokalih odmevali predvsem prekinjeni tekmi v Franciji in Dresdnu
Milan neslavno »mrknil« v Marseillu
Na tekmi Dinamo Dresden - Crvena zvezda je prišlo do hudih neredov, tako da je sodnik poslal igralce predčasno v slačilnice	(Telefoto AP)
Tekmovalna komisija evropske nogometne zveze UEFA bo danes v Ziirichu odločala o izidih četrtfinalnih tekem v pokalu prvakov Olimpigue Marseille -Milan in Dinamo Dresden - Crvena zvezda, ki sta bili prekinjeni v sredo.
Tekmo v Marseillu je sodnik začasno prekinil, ker je minuto pred koncem pri vodstvu domačinov z 1:0 mrknil reflektor. Ob tem je na desetine fotografov in navijačev steklo na igrišče. Potem ko je bila okvara na reflektorju popravljena, se Milanovi nogometaši in spremljevalci kluba niso vrnili na igrišče, ker po njihovem mnenju ni bila zagotovljena varnost na igrišču. Poteza milanskega nogometnega društva je dvignila včeraj mnogo prahu v nogometnih krogih, vse dokler ni sam predsednik Milana Berlusconi izdal tiskovno sporočilo, v katerem najavlja, da društvo ne bo vložilo priziva in športno priznava zmago nasprotnikov.
S tem je skušal Berlusconi vsaj na papirju rešiti »čast« svojega društva. Vprašanje pa je, ali bo to disciplinski komisiji dovolj, da bo spregledala potezo na igrišču. Milan vsekakor tvega začasno izključitev iz tekmovanj UEFA.
V Dresdnu je sodnik prekinil tekmo zaradi hudih izgredov nemških navijačev po vodilnem golu Crvene zvezde (2:1). Pretepi so se nato nadaljevali vse do jutranjih ur s klavrnim obračunom 26 aretacij in 6 ranjenih (med temi so štirje policisti). O izgredih je razpravljal tudi nemški parlament, saj zaobjema nasilje na športnih prireditvah v bivši Nemški demokratični republiki vse bolj obliko političnega protesta.
Po četrtfinalnih tekmah se je italijansko zastopstvo v evropskih nogometnih pokalih zmanjšalo za več kot polovico. Ob Milanu, ki bo gotovo poražen za zeleno mizo, so bile izločene še tri ekipe z Apeninskega polotoka. Sampdorio je v pokalu pokalnih zmagovalcev presenetljivo izločila varšavska Legia, ki je — po zmagi na domačih tleh — v Genovi že vodila z 2:0. V pokalu UEFA jo je v italijanskem derbiju skupila Atalanta, saj je Inter slavil z goloma Serene in Matthau-sa. Bologna je imela že po prvi tekmi malo možnosti za napredovanje. V Lizboni je proti Sportingu izgubila gladko z 2:0.
Po vrsti prvenstvenih spodrsljajev si je Juventus opomogel z izdatno pokalno zmago proti Liegeu (3:0). Roma je opravila v Belgiji pravi podvig, saj je premagala Anderlecht kar sredi Bruslja. Italijani so že vodili s 3:0, vse tri zadetke pa je dosegel izredni Voller.
V Ziirichu bodo danes izžrebali polfinalne pare.
POKAL PRVAKOV
Olimpigue Marseille - Milan 1:0 (0:0)
STRELEC: Waddle v 75. min. OLIMPIGUE: Olmeta, Amoros, Di Meco, Boli, Mozer, Germain, Casoni, Waddle, Papin, Pele, Fournier (Vercruys-se).
MILAN: Rossi, Tassotti, Maldini, Ance-lotti (Massaro), Costacurta, Baresi, Dona-
doni (Simone), Rijkaard, Agostini, Gullit, Evani.
SODNIK: Karlsson (Šve.); KOTI: 3:2 za Milan. OPOMINI: Tassotti, Ancelotti, Mozer, Evani, Amoros. GLEDALCEV: 37.600.
Tekmo je sodnik prekinil minuto pred koncem. O izidu bo danes odločala tekmovalna komisija UEFA. Prva tekma: 1:1.
Dinamo Dresden - Crvena zvezda 1:2 (1:0) prekinjeno v 78. min.
STRELCI: Giitschov v 2. min. (11-m), Savičevič v 51. min., Pančev v 69. min.
Tekmo je sodnik prekinil 12 minut pred koncem zaradi izgredov. O izidu bo danes odločala tekmovalna komisija UEFA. Prva tekma 0:3.
Ostala izida: Real Madrid (Šp.) - Spar-tak Moskva (SZ) 1:3 (E2). Strelci: Butra-gueno v 9. min., Radčenko v 19. in 36. min., Šmarov v 63. min. Prva tekma: 0:0. Kvalificiran: Spartak.
Porto (Port.) - Bayern Miinchen (ZRN) 0:2 (0:1). Strelca: Ziege v 18. min., Bender v 68. min. Prva tekma: 1:1. Kvalificiran: Bayern.
POKAL
POKALNIH ZMAGOVALCEV
Juventus - Liege	3:0 (3:0)
STRELCI: Casiraghi v 10. min, Giusto (avtogol) v 18. min., Hassler v 22. min.
JUVENTUS: Tacconi, Napoli (Bonetti), Luppi, Fortunato, Julio Cesar, Galia, Hassler, Marocchi (Alessio), Casiraghi, Baggio, Schillaci.
LIEGE: Munaron, Wegria, VVaseige, Houben, De Sart, Giusto, Boffin, Knrče-vič (Focuenne), Varga, Ernes (Quain), Malbasa.
SODNIK: King (Welles). KOTI 4:4. GLEDALCEV: 20.000.
Sampdoria - Legia Varšava 2:2 (0:1)
STRELCI: Kowalczyk v 19. in 54. min., Mancini v 67. min., Vialli v 89. min.
SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Lan-na, Pari, Vierchowood (Branca), Lombardo, Mihajličenko (Bonetti), Cerezo, Vialli, Mancini, Dossena.
LEGIA: Azczesny, Kubicki, Gmur, Bak (Jozwiak), Czachowski, Czykier, Pisz, hvanicki, Kowalczyk (Kupiec), Sobczak, Cyzio.
SODNIK: Ziller (ZRN); KOTI 10:1 za Sampdorio. IZKLJUČEN: Azczesny. GLEDALCEV: 26.000.
Ostala izida: Montpellier (Er.) Manchester United (Angl.) 0:2 (0:1). Strelca: Blackmore v 45. min., Bruce v 49. min. (11-m). Prva tekma: 1:1. Kvalificiran: Manchester United.
Barcelona (Šp.) - Dinamo Kijev (SZ) 1:1. Strelca: Yuran v 62. min., Amor v 89. min. Prva tekma: 3:2. Kvalificirana: Barcelona.
POKAL UEFA
Anderlecht - Roma	2:3 (0:1)
STRELCI: Voller v 23., 53. in 70 min., Kooiman v 74. min. in Lamptey v 83. min.
ANDERLECHT: De Wilde, Crasson, Van Tiggelen, Rutjes, De Wolf, Keshi, Kooiman, Oliveira, Degryse, Verheyen (Van Loen), Lamptey.
ROMA: Cervone, Pellegrini, Carboni (Piacentini), Berthold, Tempestilli (Rossi), Comi, Gerolin, Di Mauro, Voller, Gianni-ni, Rizzitelli.
SODNIK: Mikkelsen (Dan.). KOTI 18:4 za Anderlecht. GLEDALCEV: 25.000.
Inter - Atalanta	2:0 (0:0)
STRELCA: Serena v 60. min., Matthaus v 63. min.
INTER: Zenga, Bergomi, Baresi, Battis-tini, Ferri, Paganin, Bianchi, Berti, Klin-smann, Matthaus, Serena.
ATALANTA: Ferron, Contratto (De Patre), Pasciullo, Porrini, Bigliardi, Prog-na, Bonacina, Bordin, Evair, Perrone (Bo-navita), Orlandini.
SODNIK: Rosa Dos Santos (Port.). KOTI: 4:4. GLEDALCEV: 55.000.
Sporting Lizbona - Bologna 2:0 (1:0)
STRELCA: Cadete v 20. min., Gomes v 80. min. (11-m).
SPORTING: Ivkovič, Carlos Xavier, Leal, Venancio, Luisinho, Litos (Mario Jorge) Oceano, Douglas (Careca), Gomes, Filipe, Cadete.
BOLOGNA: Valleriani, Biondo, Di Gia (Anaglerio), Traversa, Negro, Verga, Ma^ riani, Tricella, Waas, Galvani, Schenardi (Turkylmaz).
SODNIK: Ouiniou (Fr.). KOTI: 7:2 za
Sporting. GLEDALCEV: 60.000.
Ostali izid: Torpedo Moskva (SZ) -Br6ndby (Dan.) 2:4 po 11-m (1:0). Strelec: Šerimbekov. Prva tekma: 0:1. Kvalificiran: Br6ndby.
Jutri in v nedeljo smučarski poleti v Planici
V pričakovanju 200 m!
PLANICA — V Planici je vse pripravljeno na jutrišnji in nedeljski veliki slovenski skakalni praznik. Na letošnjih zaključnih tekmovanjih v smučarskih poletih v Dolini pod Poncami na tihem pričakujejo, da bodo presegli magično mejo skoka preko 200 metrov, kar je navsezadnje zelo verjetno, tudi zato, ker so včerajšnji prvi poskusni skoki pokazali, da je »mamutska« 194-metrska skakalnica odlično pripravljena.
Včeraj se je na poskusnih poletih preizkusilo 18 mladih skakalcev. Najdlje je poletel Avstrijec iz Zahomca Hannes Frank, ki je v drugi seriji pristal pri 184 metrih, v tretji pa je dosegel razdaljo 180 metrov. Njegov najdaljši polet je bil dvanajsti vseh časov. Za svetovnim rekordom Poljaka Pjotra Fijasa je zaostal za okroglih 10 metrov.
Med jugoslovanskimi skakalci je bil »najdaljši« Franci Rogel. Poletel je 174 metrov daleč, kar je sedmi najdaljši jugoslovanski polet (jugoslovanski rekorder je Matjaž Debelak s 185 metri, ta skok pa je dosegel pred šestimi leti prav tu v Planici).
Vsi poskusni skoki so se dobro iztekli, brez najmanjšega padca, kar jasno priča o izredni varnosti letalnice. Na mostu so dosegli hitrost do 112 km na uro, predvideti pa je, da bodo na današnjem uradnem treningu in v obeh tekmovalnih dneh manjše. Odlično pripravljeni športni objekt pomeni novo priznanje organizatorjem in vsem prostovoljcem, ki so se tedne prizadevali, da bi bilo za tekmovanje vse v najboljšem redu.
Organizatorji pričakujejo v treh dneh te letošnje osrednje slovenske skakalne prireditve približno 80 tisoč gledalcev. Vse tri dni se bodo začeli poleti ob 9.30.
V predzadnjem kolu finalne skupine košarkarskega pokala prvakov
Scavolim in Pop $4 praznih rok
BARCELONA - SCAVOLINI 107:87
(47:39)
BARCELONA: Galilea 5, Almeida, Solozabal 10, Trumbo 8, Gonzalez, Montero 14, Ortiz 19, Esteller, Norris 28, Epi 16.
SCAVOLINI: Gracis 20, Magnifico 15, Boni 10, Cook 13, Daye 22, Zampo-lini 3, Costa 2, Grattoni 2.
Arianna Bogateč trenutno na 3. mestu
ANZIO (Rim) — V 3. dnevu mednarodnega predolimpijskega jadralnega tedna je v razredu eu-ropa zmagala Jugoslovanka Dekleva, vodstvo na začasni lestvici pa je prevzela Italijanka Federica Salva, ki je bila včeraj druga. Sledi ji Sabrina Landi (včeraj četrta), na tretjem mestu pa je članica TPK Sirena Arianna Bogateč, ki je včeraj zasedla 3. mesto.
SODNIKA: Davidov (SZ) in Klingbi-el (Nem.); PM: Barcelona 22:25, Scavo-lini 21:27; PON: Boni (30), Costa (37), Trumbo (40); 3 TOČKE: Galilea 1:2, Solozabal 2:5, Gonzalez 0:1, Montero 2:2, Epi 1:6, Gracis 1:1, Magnifico 0:1, Cook 0:1, Zampolini 1:2, Grattoni 0:3; GLEDALCEV: 15 tisoč.
BARCELONA — Šele čez teden dni, prav v poslednjem kolu, bo padla olo-čitev o morebitni uvrstitvi Scavolinija na sklepni del letošnjega pokala prvakov, ki bo aprila v Parizu. V sinočnjem preduzadnjem kolu je ekipa iz Pesara gladko izgubila proti Barceloni, ki je bila neustavljiva zlasti pod košem.
OSTALI IZIDI: Opel Limoges (Fr.) -Aris Solun (Gr.) 98:106 (49:62); Makabi Tel Aviv (Iz.) - Pop 84 Split (Jug.) 103:65 (44:32); Kingston Cadbury's (Angl.) - Bayer Leverkusen (Nem.) 95:98 (51:51).
LESTVICA: Barcelona 20, Pop 84 16, Makabi, Scavolini in Aris 14, Bayer 12, Kingston 8, Limoges 6.
PRIHODNJE KOLO (28. 3.): Bayer -Makabi, Barcelona - Kingston, Pop 84 - Limoges, Scavolini - Aris.
Finale Koračevega pokala
Clear premagal Real v Madridu!
MADRID — V prvi finalni teknb košarkarskega Koračevega pokala je Clear iz Cantuja v sredo v gosteh s 73:71 (34:36) premagal madridski Real in je pred povratno tekmo, ki bo pri" hodnjo sredo v Cantuju, na pragh osvojitve svojega 12. pokala v mednarodnih tekmovanjih. Italijani so igral' zelo dobro, Američan Pace Mannion (33 točk, 12:22 v metih, 6:10 za tri točke) je bil nezadržen, a na končni izR* je vplivala tudi tragedija, ki se je odvijala ob robu igrišča. V 16. minuti je namreč španskega trenerja (pri vodstvu Reala z 28:26) zadela srčna kap-66-letnega Ignacia Pinedo so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer je prl' spel v komi, njegovo zdravstveno stanje pa so zdravniki še včeraj zvečer označili za izredno hudo.
Na včerajšnjem veleslalomu, predzadnji tekmi za svetovni smučarski pokal
Drevi redni občni zbor SPDT
Stotinka sekunde ločila Tombo od Furusetha
WATERVILLE VALLEV (ZDA) — Italijan Alberto Tomba si je z eno samo stotinko sekunde prednosti pred Norvežanom Furusethom zagotovil zmago na včerajšnjem veleslalomu za svetovni pokal. S tem uspehom je Tomba še utrdil vodstvo v skupnem seštevku veleslaloma za svetovni pokal, obenem pa se je povzpel na 2. mesto v skupni razvrstitvi. Za nedosegljivim Girardellijem zaostaja za 40 točk, ima pa 21 točk več od Avstrijca Nierlicha. Preostal je samo še jutrišnji slalom, a Tombi se srebrno odličje lahko izmuzne le v primeru, da se sploh ne uvrsti ob istočasni Nierlichovi zmagi.
Vrstni red: 1. Tomba (It.) 2'26"56; 2. Furuseth (Nor.) 2'26"57; 3. Nierlich (Av.) 2'26"94; 4. VVallner (Šve.) 2'28"01; 5. Kunc (Jug.) 2'29"14.
Vrstni red veleslaloma za SP: 1. Tomba (It.) 152 točk; 2. Nierlich (Av.) 101; 3. Girardelli (Luks.) 84; 4. Kaelin (Švi.) 64; 5. Nyberg (Šve.) 52.
Skupni vrstni red za SP: 1. Girardelli (Luks.) 242; 2. Tomba (It.) 202; 3. Heinzer (Švi.) 199; 4. Nierlich (Av.) 181; 5. Furuseth (Nor.) 156.
VVibergovi slalom za SP
WATERVILLE VALLEV — Švedinja Pernilla Wiberg je zmagovalka sredinega slaloma za svetovni smučarski pokal v ameriškem kraju Waterville Valley. Avstrijka Petra Kronberger, ki si je že pred tem nastopom zagotovila kristalni
globus v absolutni konkurenci, je s tretjim mestom osvojila končno prvo mesto tudi v skupni slalomski razvrstitvi. Tretja je bila v Watervillu Švicarka Schnei-derjeva, peta pa Jugoslovanka Veronika Šarec.
Seleševa v polfinalu
KEV BISCAVNE — Na mednarodnem teniškem turnirju ATP v Key Biscaynu (nagradni sklad 2,55 milijona dolarjev) se je Jugoslovanka Monika Seleš v ženski konkurenci dokopala do polfinala. V četrtfinalu je po dveh urah boja z 2:1 (2:6, 6:1, 6:4) odpravila trdoživo 14-letno Američanko Jennifer Caprijatijevo.
V	polfinalu se bo Seleševa danes pomerila s Fernandezovo (ZDA), ki je s 6:1, 6:0 premagala rojakinjo Helgesonovo. Izpadla pa je Nemka Steffi Graf, katero je z 0:6, 7:6, 6:1 odpravila Argentinka Saba-tinijeva.
V	moški konkurenci je Italijan Caratti v četrtfinalu s 6:7, 6:2, 6:0 klonil pred Američanom Wheatonom, ki je dan prej s 6:0, 7:5 izločil favorita Agassija.
Ghiotto zamudil priložnost
SAN BENEDETTO — Prav v zadnji etapi na kronometer je Italijan Federico Ghiotto izgubil kolesarsko dirko od Ti-renskega do Jadranskega morja. Ghiotto je belo majico liderja dirke oblekel že po prvi etapi, a včeraj mu jo je za same 4
sekunde odvzel Španec Diaz Zabala. Etapo na kronometer, dolgo samo 18 km, je dobil specialist Breukink (Belgija).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Diaz Zabala (Šp.) 35.12'46" s poprečno hitrostjo 37 km na uro; 2. Ghiotto (It.) po 4"; 3. Alcala (Meh.) 52"; 4. VVegmiiller (Švi.) isti čas; 5. Den Bakker (Niz.) 2'01".
Cela vrsta izključenih
MILAN — Roma ne bo smela odigrati ene tekme na domačem igrišču. Tako je odločila disciplinska komisija italijanske nogometne zveze FIGC. Igrišče je izključila zaradi izgredov navijačev Rome na gostovanju rimskega prvoligaša v Cese-ni. Ista kazen je doletela tudi Cosenzo.
Športni sodnik je v A ligi izključil 12 nogometašev. Eno kolo bodo počivali: Ferrara (Napoli), Rocco in Herrera (oba Cagliari), Alejnikov (Lecce), Apolloni (Parma), Bosco in Lucarelli. (oba Piša), Cuoghi (Parma), Fusi (Torino), Mandorli-ni in Paganin (oba Inter) in Verga (Bologna).
V B ligi je bil Ganz (Brescia) izključen za štiri kola. Za eno kolo so bili izključeni Aimo in B. Cintio (Cosenza), Montana-ri in Giusti (Lucchese), Cheti (Modena), Franchini in Piscedda (Avellino), Cera-micola (Salernitana), Fontana (Ancona), Luiu (Triestina), Luzzardi (Brescia), Pis-tella (Barletta), Poli (Reggina), Polonia (Verona) in Vanoli (Udinese).
Intenzivna lanskoletna dejavnost Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki je beležila tudi blesteče uspehe, kot je bila osvojitev najvišje gore na svetu, bo predmet obsežnega obračuna, ki ga bo drevi na rednem občnem zboru podal odbor društva in sicer v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30.
V minuli sezoni je bilo delovanje SPDT zelo pestro in bogato. Društvo se ni ustrašilo naporov in je zastavilo vse sile v organizacijo uspele alpinistične odprave na Everest in sočasnega trekinga v Nepal. Vzporedno pa so uspešno delovali posamezni odseki, zlasti mladinski in smučarski. Pestra je bila tudi izletniška in predavateljska dejavnost, pri tem pa društvo ni zanemarilo prevzetih obveznosti, med katerimi je bila proslava desetletnice pobratenja s planinskim društvom »Integral« iz Ljubljane.
O vsej tej bogati dejavnosti SPDT bodo na rednem občnem zboru društva podali svoja poročila posamezni vodje odsekov in jih predočili v odobritev članom, katere vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. (L. A.)
Kros v Redipuglii za Ml
RED1PUGLIA - Danes dopoldne bo v Redipuglii prvi dan državnega finala letošnjih mladinskih iger v krosu. Tokrat je prvič, da prirejajo pomembno_ mladinsko športno manifestacijo v goriški po-krajini. Slovesna otvoritev bo ob 10. uri, od 11. ure dalje pa bodo izločilne preizkušnje. Dekleta se bodo pomerila na
1.500 m dolgi progi, fantje na 2.000 P*: Jutri ob 10.30 se bodo pomerili najbolj iz prvega dne. Nagrajevanje (tudi P RAI1) bo v popoldanskih urah na Trav ku v Gorici.
Rora zapušča Koper
KOPER — Pri NK Koper so se na vče'
rajšnji redni seji IO sporazumno razs ^
trenerjem Krasnodarjem Roro, ki 9a 0 začasno zamenjal Šalih Softič. Xoclsna-kluba je namreč sprejelo dolgoročen ■ črt nadaljnjega razvoja, v čemer pa s razhajalo s pogledi Rore, zato, kot je F vedal podpredsednik kluba Srebrejgti niso vzrok odločitve uvrstitev e^P^.iub-rezultati, pač pa pogled naprej in k^._ sko vodstvo je menilo, da je bolje pre niti prej kot pozneje. (Kreft)
Disciplinski ukrepi _
Disciplinska komisija deželne metne zveze FIGC je med ^ru91 nti-
uusa, člana Primorja ^ . igometaša Gaje Karla
o/-1i A rmnminfl).	...
i komisija trzasne P°k^J iz. le zveze je za eno ko era Bracca (Primorec), ^ Gianpaola Rocchettija N
nstvu under 18 sta b‘ aa
ljučena nogometaša rn «
Lorenzo Zupin, med n
Na rednem občnem zboru Jadralnega kluba Čupa
V ospredju Sesljanski zaliv
TRST — V minuli sezoni je Jadralni klub Čupa dosegel na tekmovalnem področju pomembne rezultate, izpopolnil je svoj strokovni kader in utrdil osnove za nadaljnje delo, predvsem pa se je kot slovensko društvo uveljavil na vseh ravneh, ki so povezane z reševanjem vprašanja Sesljanskega zaliva. In ravno vprašanje Sesljanskega zaliva je bilo v ospredju občnega zbora, ki je bil prešnji petek v prostorih sesljanske turistične ustanove.
Problemi Sesljanskega zaliva so povsem razumljivo imeli največjo pozornost tako v poročilih kot v posegih razpravljalcev, saj je z rešitvijo tega vprašanja povezano vprašanje društvenega sedeža in njegove nadaljnje možnosti delovanja. Razumljivo je torej, da je ravno ta problem najbolj žu-Ijil razpravljalce in da so bili zato tekmovalni rezultati nekoliko v ozadju.
Po izvolitvi Aljoše Vesela za predsednika občnega zbora, je predsednik Marino Košuta podal obračun dveletnega dela. V tem okviru je izpostavil predvsem uveljavitev Čupe kot enakopravnega dejavnika in osebka v razreševanju vprašanj Sesljanskega zaliva. Predstavniki slovenskega jadralnega kluba so se neposredno sestali
z vsemi dejavniki, ki vplivajo na razreševanje problema Sesljanskega zaliva, od Dežele do Občine Devin-Nab-režina, od pristaniškega poveljstva do družbe Finsepol. Še zlasti dejavni in plodni pa so bili stiki s sorodnimi italijanskimi združenji, ki delujejo v Ses-Ijanskem zalivu. Tako je Čupa skupno s klubom Pietas Juha in združenji »di-portistov« lani prevzela v upravo večino privezov, ki so na državnem pasu, odkupila je od deželne turistične ustanove tri plavajoče pomole, ki bodo v kratkem povsem prenovljeni. Pomole bo upravljal konzorcij štirih klubov. Skupaj s klubom Pietas Julia pa je Čupa predložila deželni upravi alternativni načrt ureditve Sesljanskega zaliva, ki predvideva ohranitev sedanjega števila privezov in prostor za sedeža obeh društev,
V poročilu seveda niso mogli izostati tudi športni uspehi, ki so jih nato obširneje orisali tajnik Klavdij Cibic, vodja športne dejavnosti Igor Bogateč in trenerja David Poljšak ter Niko Ko-janec. Tekmovalec Čupe Dani Tosca-no je na državnem prvenstvu v razredu laser radial dosegel 2. mesto, lepo so se uveljavili deskarji, zelo dejavni
so bili mladi tekmovalci v razredu optimist. Po zaslugi trenerja Davida Poljšaka je Čupa postala središče delovanja v tem razredu v celotni XI. coni, saj se na sedežu Čupe redno združujejo tekmovalci šestih društev. Za letos je za najmljaše atlete predvidenih kar 38 dni regat in 86 treningov. Čupini trenerji pa pripravljanja mladih jadralcev ne pojmujejo samo kot osvajanje mornariških veščin. Z osvajanjem memotehnik in z utrjevanjem značaja skušajo pomagati mladim, da okrepijo sposobnost učenja, predvsem pa skušajo prispevati, da se mladi, tudi z izkušnjami na morju razvijejo v celovite osebnosti.
Čupa je v tem času tudi znatno okrepila svoj strokovni kader, saj ima sedaj 2 conska sodnika, 2 zvezna trenerja, 3 conske trenerje in 1 pripravnika.
V okviru delovanja velja omeniti vrsto regat, ki jih je organiziral klub, društveni praznik in vrsto predavanj.
Po blagajniškem poročilu in po poročilu predsednika nadzornega sveta Pavla Miliča je občni zbor izglasoval razrešnico staremu odboru in nato izvolil novi 13 članski odbor, nadzorni odbor in razsodišče.
V 21. kolu košarkarskega promocijskega prvenstva derbi Bor Radenska - Sokol
Kontovel morda pred odločilno tekmo
Jutri ob 20.30 se bosta v repenski telovadnici pomerili prvi dve uvrščeni ekipi letošnjega košarkarskega promocijskega prvenstva. Domači Kontovel bo pred številno publiko gostil Stello Azzurro, ki ga je v prvem delu solidno premagala (89:79). To je bil tudi prvi Kontovelov poraz, sledila pa sta še dva, in sicer v gosteh pri Santosu ter pred kratkim na domačih tleh s Cicibono. Stella Azzurra, ki je odigrala tekmo več, je izgubila že pet srečanj, tako da ima tokrat res zadnjo možnost, da z zmago obdrži stik z Mede-novo ekipo.
V slovenskem taboru se na jutrišnji spopad vestno pripravljajo, v postavo se je vrnil tudi poškodovani Ivo Grilanc, tako da trener ne bo imel težav s sestavo moštva. Kontovelci imajo verjetno še v spominu lanske dvoboje z miljskim CGI, ko so po ogorčenih bojih obakrat tesno zgubili. Prepričani pa smo, da se tokrat ne bo ponovila lanska slika, saj so Gulič in ostali letos res boljši tekmec, obenem pa so na boljši izhodiščni točki, tudi psihološko. V taboru Stelle Azzurre se dobro zavedajo, da je naloga težka, a ne nemogoča, saj so v prvi tekmi bili res boljši. »Meščani« razpolagajo z dobrimi visokimi igralci, pri katerih prednjači Angelica, bivši član Don Bosca, ob njem pa sta še visoki Pulin ter občasno trener Masela. V zunanjih pozicijah sta zelo nevarna strelec Dordei ter hitri Ciriello, ki dosega največ točk. V vlogi playmakerja se izmenjujeta nizki Girardini in eksplozivni Žiberna, ki sta se pred leti že borila proti ekipi Bora, ko je slednja prestopila V D ligo. Stella Azzurra razpolaga ob Cusu z najboljšo obrambo prvenstva, kar je bilo razvidno tudi v prvi tekmi s Kon-tovelom, ko sta Gulič in Grilanc večkrat ostala odrezana iz igre belih. Prav gotovo pa bomo v soboto priča drugačni sliki, saj je Štefan Gulič v izredni formi, ob bjem pa prihajata na dan moč in talent mladega Jana Budina, ki je vsem dokazal, česa je zmožen.
Jutri ob 20.00 pa bo na »1. maju« slovenski derbi razočaranih, saj se bosta srečali postavi Bora in Sokola. Borovci, ki so trenutno v dobri formi, se nahajajo ba sredini lestvice, Nabrežinci pa zasedajo žalostno zadnje mesto, sad ene zma-9e in 17 porazov. V prvi tekmi so borovci visoko slavili (120:87) in so tudi jutri favoriti. Sokolovci bodo seveda poskusili Presenetiti belo-zelene, da vsaj delno popravijo letošnjo negativno sezono. Borovci pa računajo na tretjo zaporedno Zmago, s katero bi se približali skupini ekip, ki zasedajo 5. oz. 6. mesto na lestvici. Cicibona bo ta teden prosta, z zani-
Giorgio Plettersech
manjem pa bo sledila izidom Libertasa, ki bo igral s Scogliettom ter Radioguat-tra, ki bo gostoval pri Barcolani. Ostali tekmi 21. kola sta še Cus - Ferroviario ter Fincantieri - Santos.
Promocijska liga na Goriškem
Domovci drevi v gosteh v Gradežu
Domovci bodo drevi nastopili na težkem gostovanju v Gradežu. Gre za pomembno srečanje, saj verjetno že dokončno odloča o drugem mestu na skupni lestvici. Igralci Gradeža imajo namreč dve točki več od naših fantov in zasedajo drugo mesto na skupni lestvici. Drevišnji nasprotnik, ki je v prejšnjem kolu brez večjih problemov odpravil ekipo Poli-sontine, je za Brumnove varovance dokaj neugjoden tekmec. V obeh letošnjih medsebojnih obračunih so namreč belo-rdeči
potegnili krajši konec in so zato domačini v nocojšnjem srečanju favoriti. Naši bodo po spodbudni zmagi v prvem kolu tretjega kola prvenstva proti Vilešu tokrat nastopili v popolni postavi in vsekakor želijo doseči prestižno zmago. Srečanje med Gredežem in Domom Gometal bo drevi ob 21. uri v občinski športni palači v Gradežu.
Kontovelec Jan Budin v deželni reprezentanci
Kontovelov košarkar Jan Budin (letnik 1975) je bil sklican v deželno reprezentanco Furlanije-Julijske krajine in Tri-dentinske-Gornjega Poadižja, ki se bo od 26. t. m. do 1. aprila udeležila turnirja dežel v Ravenni.
Pred tem turnirjem bo reprezentanca naše dežele imela skupni trening v Gradežu (od 19. do 21. t. m.).
Jan Budin je torej postal stalni član deželne selekcije, kar je seveda lepo priznanje zanj, za njegovo društvo in za vso našo košarko.
V odbojkarskem prvenstvu »deklic« na Goriškem
Soča Čerimpex se je dobro upirala vodilnemu Staranzanu
1. ŽENSKA DIVIZIJA
3:0
SANSON - OLYMPIA
(15:5, 15:7, 15:13)
OLVMPIA: Bratina, Brisco, K. in A. Corsi, Zotti, Fisher, Komjanc, Bulfoni, Princi.
Tekma ni bila na visoki ravni, še najbolj razburljiv je bil tretji set, ko so igralke 01ympie vodile vse do 13:11. Domačinke, ki se borijo za sam vrh, so se ponovno zbrale in set, kakor tudi tekmo zaključile v svojo korist. V vrstah 01ym-pie se je močno poznala odsotnost kapetanke ekipe Martine Bevilacgua. (EZA)
Ostali izidi 13. kola: Alloys_- S. Luigi 3:0; Farra - Corridoni 3:1; SOČA - Cor-mons 3:0; Acli Ronchi - Villesse 3:0.
Lestvica: Šanson 22, Alloys, S. Luigi 20, Azzurra, Farra 16, Villesse in SOČA 10, OLVMPIA 8, Acli Ronchi, Capriva 6, Cormons 2.
1.	MOŠKA DIVIZIJA
Izidi 10 kola: Torriana - OLVMPIA 3:0; NAŠ PRAPOR - Corridoni 3:0; Grado - Čorridoni 3:0; Intrepida - Fincantieri 3:1. Cormons ni igral.
Lestvica: Acli Ronchi 16, Intrepida, Grado 14, NAŠ PRAPOR 12, Fincantieri 8, Torriana, OLVMPIA 6, Cormons 2, Corridoni 0.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
Izid 3. kola: Grado - Torriana 3:2; Izida 4. kola: Torriana - SOVODNJE 3:0; Lib. Gorizia - Morarese 3:1. Grado ni igral.
Lestvica: Grado 6, Lib. Gorizia, Torriana 4, SOVODNJE, Morarese 2, Romans, Sagrado 0.
DEKLICE
Skupina A
SOČA ČERIMPEX - STARANZANO 1:3
(11:15, 15:5, 6:15, 15:17J
SOČA: M., V. E., M. Černič, Pellegrin, K. V. Devetak, Florenin, Volk.
Naše so igrale zelo dobro in osvojile set proti najmočnejši ekipi v skupini. Servis je bil zelo močen in učinkovit. Pri sprejemu so bile naše zelo pazljive in tudi podaje so bile precej točne. Z blokom so onemogočile napad nasprotnic in večkrat so znale učinkovito zaključiti. Z nekoliko več sreče bi lahko osvojile četrti set. (S. P.)
Ostali Izidi 9. kola: Corridoni - Fara 0:3; Capriva - Acli Ronchi 0:3.
Lestvica: Staranzano 16, Acli Ronchi 14, SOČA ČERIMPEX 8, Farra 6, Capriva 4, Corridoni 0.
Skupina B
Lestvica: Grado, Soteco, Torriana 14, Intrepida Mariano 10, Villacher Bier, S. Luigi 6, SOVODNJE 0.
NARAŠČAJNICE
Skupina A
Izidi 10. kola: Sagrado - DOM ROBO; Intrepida - Acli Ronchi 0:2; Villesse -Staranzano 0:2. Pro Romans ni igral.
Skupina B
SOČA SCAME - ACLI RONCHI 2:0 (15:2, 15:3)
SOČA: M., V., E. Černič, Pellegrin, Devetak, Florenin, Volk.
Sočanke so brez težav odpravile nasprotnice iz Ronk. Skoraj vse točke so si priborile s servisom. Sprejem je nekoliko pešal, kar je nasprotnicam prineslo tisto malo točk (P. S.)
Prvenstvo naraščajnikov Izidi 10. kola: Mossa - Intrepida 2:0; Acli Ronchi - Fresco Discount 0:2; S. Luigi - Azzurra 0:2; SOČA ni igrala.
Lestvica: Azzurra 16, SOČA 12, S. Luigi 10, Mossa, Fresco Discount 8, Intrepoi-da 2, Acli Ronchi 0.
NARAŠČAJNIKI
ACLI RONCHI - SOČA SOBEMA 0:2 (2:15, 7:15)
SOČA: S. in M. Černič, Mueci, Komjanc, Pintar, Perkon, Soban.
Naši so brez težav odpravili nasprotnika, saj so bili v vseh elementih igre boljši. Poskušali so tudi razne kombinacije.
(M. Č.)
Lestvica: Valprapor, SOČA, VBU 8, Acli Ronchi, Torriana 2, Caldini 0.
(MJ)
Mladinske igre: odbojka
»Cankar«
finalist
Učenke šentjakobske nižje srednje šole Cankar so se uvrstile v odbojkarski pokrajinski finale Mladinskih iger.
Podvig pa ni uspel učenkam openskega Kosovela, ki so v polfinalu klonile pred Brunner Addo-bati, čeprav so v tretjem nizu imele kar dve match-žogi.
POLFINALE: Kosovel - Brunner Addobati 1:2 (9:15, 16:14, 15:17), Cankar - Stuparich 2:0 (15:9, 15:1).
KOSOVEL:^ Kalc, Feri, Ivlilko-vič, Zadnik, Živec, Tenci, Čebron in Kufersin._
Cankar: Štoka, De Paolis, Gruden, Pitacco, Germani, Vidali, Pernarcich, Milone, Flego, Crape-si in Perosa.
FINALNI SPORED (šola Addobati): za 3. mesto ob 9.30 Kosovel -Stuparich, ob 10.30 za 1. mesto Cankar - Brunner Addobati.
(G. F.)
V1. ženski odbojkarski diviziji na Tržaškem se pri vrhu držita še Breg in Sloga Sagor
Mlade igralke Bora Friulexport vodijo po 1. delu
BOR FRIULEXPORT - KILLJOV 3:0
(16:14, 17:16, 15:4)
BOR FRIULEXPORT: Gregori, Ažman, Čok, Legovich, Vitez, Neubauer, Vodopivec, Flego, Faimann.
Po tej zaostali tekmi so mlade bo-rovke na vrhu lestvice 1. ženske divizije po prvem delu dohitele ekipo Al-ture, morajo pa še odigrati odloženo tekmo s CUS.
V sredo so varovanke trenerke Na-cinovijeve dosegle svojo že četrto zaporedno zmago s 3:0, v prvenstvu pa so sploh še nepremagane. Killjoy je bil s tehničnega vidika precej slabši, izkazal pa se je z ostrimi servisi in požrtvovalno obrambo. Končnici prvih dveh nizov sta bili zato razburljivi. V prvem je moral namreč Bor Friulex-port nadoknaditi zaostanek s 13:10, v drugem pa je za reakcijo poskrbel Kil-ljoy, ki je z močnimi servisi nadoknadil zaostanek s 14:9 in imel celo set žogo pri vodstvu s 14:15. Plave so ohranile mirno kri in set izbojevale, to pa je nasprotnice tako potrlo, da jim v tretjem nizu niso nudile več odpora.
Čeprav so pri OD Bor računali, da bodo dekleta v tem prvenstvu odigrala vidno vlogo, ni nihče pričakoval, da bodo tako uspešna, saj ne smemo pozabiti, da vse pripadaj o letniku 1976 in gre torej za najmlajšo ekipo v ligi.
IZIDI 9. KOLA: Virtus - Sloga Sagor 0:3 (3:15, 1:15, 10:15); OMA - Bor Friu-lexport 0:3 (10:15, 9:15, 4:15); La Mar-motta - Breg 2:3 (4:15, 7:15, 15:10, 15:7, 13:15); Killjoy - Altura 1:3 (4:15, 6:15, 16:14, 10:15); CUS Trst - Club Altura 3:0 (15:6, 15:7, 15:9).
LESTVICA PO 1. DELU: BOR FRI-ULEXPORT in Altura 16, BREG- 14, SLOGA SAGOR 12, Killjoy 10, Club Altura Omse in CUS 6, Virtus 4, La Marmotta 2, Orna 0. (CUS ima dve tekmi manj, Bor Friulexport in La Marmotta imata tekmo manj)
NARAŠČAJNICE
V tem prvenstvu so med tednom odigrali pare 10. kola.
BOR FRIULEXPORT - COBOLLI 2:0
(15:1, 15:4)
BOR FRIULEXPORT: Pitacco, Pernarčič, Bezenšek, Gruden, Zadnik, Jogan, Perosa, Vidali, Dolhar in Tence.
Igralke Marka Kalca so tudi po prvem povratnem kolu še nepremagane in se pripravljajo na končni "šprint" za določitev pokrajinskega prvaka. Šibki Cobolli jim ni bil dorasel. V prvem nizu je po napaki plavih dosegel uvodno točko, nato pa se je niz brž končal po petnajstih servisih Pernarči-čeve, ki je'dosegla tudi nekaj direktnih točk. V drugem nizu so borovke takoj povedle s 6:0 in trener je lahko na igrišče uvrstil vse igralke, ki so dobro opravile svojo nalogo. (Igor)
SOKOL - VIRTUS 2:0 (15:8, 15:8)
SOKOL: Švara, Antonič, Peric, Ra-detič, Šemec, Visintin, Kralj, Uršič, Le-giša.
Šibkejšega nasprotnika so sokolov-ke premagale z dobrim serviranjem in borbeno igro. Priložnost so tokrat dobile tudi menjave, med temi Jasmina
Kralj in Tamara Legiša, Barbara Uršič pa je včeraj sploh opravila svoj krstni nastop. Vse tri so se izkazale, kot tudi ostale njihove spigralke.
SLOGA - OMA	0:2 (9:15, 3:15)
SLOGA: Feri, Kalc, Kufersin, Race, Škerlavaj, Švagelj, Tensi.
OMA je bila objektivno boljši nasprotnik, kljub temu pa so se ji sloga-šice v prvem nizu zelo dobro upirale, a presenečenja le niso mogle pripraviti, v 2. setu pa so popustile. (INKA)
IZIDI 9. KOLA: CUS - OMA 0:2; Sloga - Club Altura 2:0 (15:3, 15:5); Me-lara - Bor Friulexport odlož.; Cobolli -Virtus 1:2, Sokol - Ricreatori (5:15, 13:15).
OSTALI IZIDI 10. KOLA: Ricreatori - CUS Trst 2:1 (15:7, 14:16, 15:13); Mela-ra - Club Altura večerna tekma.
LESTVICA: BOR FRIULEXPORT in Orna 18, Ricreatori 16, CUS 12, Sokol 10, Melara 8, Virtus in Sloga 6, Cobolli 2, Club Altura 0. (Melara dve tekmi manj, Bor Friulexpprt in Club Altura imata tekmo manj)
Atalanta - Lazio	1
Bari - Bologna	1
Cesena - Lecce	X
Fiorentina - Cagliari	1
Inter - Milan	1X2
Parma - Piša	1
Roma - Juventus	1	X
Sampdoria - Napoli	1X2
Torino - Genoa	X	2
Cremonese - Verona	1	X
Udinese - Ascoli	1	X
Poggibonsi - Massese	X
Solbiatese - Ravenna	1
plorgio Plettersech Je znano ime v tržaškem svetu konjskih stav. Njegov *°hjiček so namreč prav... konji, za katere se je začel zanimati pred več kot fvema desetletjema in kmalu je postal pravi izvedenec za konjske stave. Ze ,ri leta sodeluje z našim dnevnikom s tedenskimi napovedmi za stave Totip, ? njegovi strokovni pripravi pa najbolje priča dejstvo, da je na natečaju ^ontebella med napovedovalci stav zasedel drugo mesto. Luka Vuga je pretekli teden pravilno napovedal sedem izidov.

konjske dirke - konjske Srke
1.	Turin (kasaška dirka): kobila Peace Corps (skupina 1) v zadnji dirki ni imela sreče, a je v nedeljo med favoriti, tudi zaradi dobrega štartnega mesta. Njena najhujša tekmeca bosta Mr Lucken (skupina 2) in Lob-ster As (skupina X).
2.	Firence (kasaška dirka): Ismar SD (skupina X) je zelo hiter in je favorit. Za zmago naj bi se borila tudi Gravino (skupina 1) in Lycristy (skupina 2).
3.	Neapelj (kasaška dirka): kobila Limpiabotas (skupina 1) bo skupaj z Ladonezom (skupina X) in Iro Hitom (skupina 2) dirkala za zmago.
4.	Padova (kasaška dirka): Ipnos (skupina 2) je trenutno v odlični formi in spada med favorite. V skupini 1 bo zanj najbolj nevaren Lifar OM, v skupini X pa Lesto.
5.	Trst (kasaška dirka): Effe Effe (skupina 2) ima mnogo možnosti za zmago, če bo dobro štartal. Isaigon (skupina 1) in labighella (skupina X) bi ga lahko ogrozila.
6. Rim jgalop); Pivot (skupina 2) je na zadnji dirki razočaral, a bi se lahko v nedeljo »maščeval« za poraz. V skupini 2 je nevaren tudi Nino Ni-coletti, v skupini X pa Pilatus.
Dirka tris
Naši favoriti: Hantayo (št. 6), In-cendiary Blonde (8), Way to sky (14). Dodatek za sistemiste: Vasco Rossi (4), Flying Monarch (11), Pratd (13).
totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
• drugi
6.	— prvi
drugi
1
X 2 X
1 2 1
X 2 2
1	X
2	1 X
2
2 X
obvestila
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK organizira ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva izlet v Cimo Sap-pado. Odhod 24. t. m. ob 6. uri iz Doline, ob 6.10 iz Boljunca ter ob 6.15 iz Boršta.
PK BOR
sklicuje v soboto, 6. 4., ob 17. uri v Borovem športnem centru (Vrdelska cesta 7), 4. redni občni zbor. Dnevni red: 1. otvoritev in umestitev delovnega predsedstva; 2. predsedniško poročilo, 3. pozdravi in diskusija; 4. razrešnica nadozornega odbora; 5. razno.
ZSŠDI
sklicuje danes, 22. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu deželni glavni odbor (predsedniki včlanjenih društev). Dnevni red: priprava občnega zbora ZSŠDI.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 24. t. m., avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva. Odhod avtobusa z Opčin ob 5.45 in nato skozi Prosek, Križ, Nabrežino in Sesljan.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
S slavnostnim govorom bivšega voditelja SWAPO in sedanjega predsednika Sama Nujome
Namibija skromno slavila prvo obletnico samostojnosti izpod kolonialnega jarma
WINDHOEK — Praznovanja ob prvi obletnici samostojnosti južnoafriške države Namibije so potekala brez velikega blišča, kot da bi se predsednik Sam Nujoma zavedal, kako dolga je še pot do dostojnega razvoja države in do popolne narodne sprave med raznimi tam živečimi narodnostmi.
Bivši vodja gverilcev južnoafriške ljudske organizacije SVVAPO Nujoma (desno na sliki AP skupno s predsednikom Zimbabveja Mugabejem), ki
je vodil gverilske boje polnih 23 let proti južnoafriškim kolonialistom, se je odrekel monopolističnim težnjam svoje marksistična stranke ter takoj po osamosvojitvi skušal uvesti demokratični sistem zahodnega tipa. Podprl je namreč zasebno gospodarsko pobudo ter uvedel mirne in demokratične odnose med 80 tisočimi belci (ki še vedno vodijo državno gospodarstvo) na
eni ter milijonom in pol črncev na drugi strani ter med enajstimi črnskimi narodi, ki so tam živeli sprti med sabo.
V svoji izjavi ljudstvu ob prvi obletnici osvoboditve je namreč Nujoma dejal, da »se moramo vsi složno in skupno boriti za gradnjo take družbe, ki bi nudila dobre življenjske pogoje za vse«.
Prehod Namibije iz kolonialnega stanja k samostojnosti je bil neboleč in naravnost zgleden, vendar pa je gospodarsko stanje v državi še vedno zelo kritično. Namibija je namreč bogata s surovinami, saj ima mnogo urana, diamantov, bakra in drugih prvin, vseeno pa je brezposelnost že zdavnaj presegle vse varnostne meje. Od 30 do 40 odstotkov prebivalstva je namreč brez redne zaposlitve. Vlada sedaj računa na pomoč svetovnih velesil, ki naj bi čim prej mnogo investirale v tej državi.
Japonska pripravljena odkupiti južne Kurile
TOKIO — Japonski dnevnik Yomi-uri je objavil vest, ki je nemalo presenetila svetovni finančni živelj. Tokio naj bi bil pripravljen Sovjetski zvezi plačati 28 milijard dolarjev, če bi vsem štirimi južnim Kurdskim otokom priznala suverenost. Vest, ki je bila objavljena na prvi strani dnevnika, so z velikim presenečenjem vzeli v vednost tudi v Moskvi, saj ni nikoli prišlo do nobenih pogajanj v tem smislu. V ogromno vsoto so vštete številne srednjeročne in dolgoročne gospodarske in industrijske kooperacijske pogodbe, gradnja avtomobilskih tovarn in naftnih čistilnic, izkoriščanje naravnih bogastev in posodobitev že obstoječih industrijskih objektov.
Sovjetsko zunanje ministrstvo včeraj ni komentiralo vesti in tudi tokijske oblasti so bile hladne. Nič uradnega ni niti glede obiska nekega japonskega parlamentarca v Moskvi.
Ekološka škoda v Kuvajtu
nepopisna in
KUWAIT CITY, ARMADI — Približno mesec dni po koncu vojne je Kuvajt dodobra začel svojo drugo vojno, in sicer za obnovo države. Takšnega razdejanja, kot je sedaj v tej državi, ni pričakoval nihče, tragično pa je predvsem ekološko stanje v Kuvajtu, saj so Iračani pred svojim umikom zažgali, uničili ali hudo poškodovali 640 od skupno 960 naftnih črpališč.
Ekološka katastrofa ima svetovne razsežnosti. Za pogasitev požarov bo potrebno še nekaj tednov, za obnovo pa od šest do 18 mesecev. V emiratu se je v zadnjem obdobju vreme zelo spremenilo. Nastopila je t.i. »jedrska zima«, saj je povprečna temperatura zraka nižja za 8 stopinj. Gosti oblaki saj in dima namreč ne prepuščajo sončnih žarkov, v dopoldanskih urah pa je še tako temno, kot da bi bila trda noč.
V Kuvajtu, ki je po površini nekoliko manjši od Slovenije, je danes osredotočena kaka desetina celotnega svetovnega onesnaženja, škoda zaradi uničene nafte pa je naravnost neprecenljiva. Pred lansko okupacijo je Kuvajt prodal
neprecenljiva
približno 1,6 milijona sodov nafte dnevno z zaslužkom približno 40 milijonov dolarjev na dan, sedaj pa ni na svetovnem trgu niti kaplje nafte iz Kuvajta.
Seveda so posledice tega izredno visokega onesnaženja za zdravje prebivalstva naravnost uničujoče. V mestecu Ah-madi, ki je zrastlo kar čez noč sredi največje koncentracije naftnih črpališč, so vse hiše počrnele. Na vrtovih je vse usahnilo, redke domače živali pa se podijo po ulicah popolnoma črne. Otroci so zaprti doma, prebivalci tega mesteca pa zaradi umazanega zraka dejansko »pokadijo« kakih 250 cigaret na dan!
V prejšnjih dneh je obiskal Ahmadi ameriški demokratski poslanec Dennis Eckert, ki je dejal, da je »odkril Dantejev pekel«. Eckert je vodil ameriško delegacijo, ki si je ogledovala škodo, ki jo je v Kuvajtu povzročila vojna, in je nato v kongresu poročal, da še vedno gorijo mnoga črpališča in da bo potrebno še precej časa in denarja, da bodo sploh pogasili vse požare. Za to pogasitev pa bodo potrebovali od 10 do 20 milijard dolarjev.
V italijanskih zaporih lani znatno manj oseb
Mednarodne vode Jadranskega morja niso onesnažene
RIM — Mednarodne vode Jadranskega morja so zdrave in čiste. Onesnaževanje, ki ga povzročajo industrijski obrati je namreč osredotočeno v priobalnih vodah. Širšo sliko o stanju Jadrana je zbrala ekipa strokovnjakov Državnega raziskovalnega inštituta in je med drugim ugotovila, da se strupene odplake ustavijo v neposredni bližini obale. Odprto morje pa je čisto tudi zaradi močnejših vodnih tokov. Strokovnjaki so ugotovili tudi, da povzroča najhujše onesnaževanje umazanija, ki se izliva v morje s sladkovodnimi tokovi, največji »krivec« pa je reka Pad. Poleg tega pa je stopnja onesnaženosti ob obalah odvisna od splošnih vremenskih razmer.
RIM — Državni zavod za statistiko ISTAT je objavil podatke o položaju v italijanskih zaporih v letu 1990. Ob koncu lanskega leta je bilo v zaporu 26.150 oseb, od teh je bilo 94,7 odstotka moških. V ženskih zaporih je bilo decembra lani zaprtih 1.373 kaznjenk. Podrobnejša analiza je pokazala, da je več kot polovica zapornikov, in sicer 53,2 odstotka, čakala na proces in obsodbo, 4,6 odstotka pa jih je bilo v preventivnem zaporu. Samo 11.030 od vseh kaznjencev je imelo dokončno obsodbo.
V primerjavi z letom prej je bilo lani 15 odstotkov manj kaznjencev, 2,7 odstotka manj pa jih je v zaporu čakalo na sodbo. ISTAT ugotavlja, da je
treba krčenje števila zapornikov pripisati predvsem prožnejšemu sodnemu postopku novega kazenskega zakonika, ki je začel veljati prav lani. Novi zakonik med drugim predvideva tudi alternativne kazni in omogoča hišni pripor, kar je znatno razbremenilo kaznilnice. Ta podatek potrjuje tudi dejstvo, da je v teku lanskega leta prestopilo zaporniška vrata 48.866 ljudi (od teh so jih 84,6 odstotka zalotili pri dejanju), v zaporu pa jih je ostalo le nekaj več kot polovica.
Med zaporniki je bilo lani tudi 4.017 tujih državljanov, kar znaša 15,4 odstotka celotnega števila zapornikov. Leto prej je preizkusilo zapor 9.238 tujcev.
Komemoracija žrtev
Člani Panafriškega kongresa so se v Sharpevillu udeležili komemoracije 6 žrtev, ki jih je pred 31 leti med neko črnsko demonstracijo pobila policija
(Telefoto
V Arezzu mladenič
obtožen uboja matere
AREZZO - Ugo Casucci, 26-letni zidar iz Arezza, naj bi v noči na četrtek s strelom iz puške ubil svojo 54-letno mater Augusto Sarrini, ker mu po trditvah preiskovalcev ni hotela dati denarja, ki ga je zahteval. Fant je zdaj v zaporu, kjer pa zanika vpletenost v umor in trdi, da bi mater lahko ubil neki neznanec.
Toda prvi podatki iz preiskave govorijo precej drugače. Kot trdijo preiskovalci, naj bi Ugo Casucci pozno zvečer prišel domov, kjer naj bi v dvonadstropni družinski vili prebudil mater in od nje zahteval milijon lir. Ker jih ni dobil, naj bi vzel svojo vinčesterko iz zbirke sedmih pušk in dveh pištol (ves ta arzenal ima zakonito prijavljen) in mater ustrelil v glavo. Oče, 56-letni Alighiero Casucci, je povedal, da je slišal ženo zakričati »na pomoč«, nato pa naj bi počil strel. Ko je iz spalnice prišel v pritličje, naj bi tam našel mrtvo ženo in sina s puško v roki. V strahu je pobegnil na prosto, sosedje pa so poklicali policijo.
Namestnik državnega pravdnika iz Arezza je včeraj tudi ukazal celo vrsto izvidov na rokah fanta, očeta in tudi matere, da bi tako ugotovili, kdo je izstrelil smrtonosni strel.
Spomladansko preseljevanje
Tudi za elegantne flaminge hamburškega živalskega vrta je pomlad. Iz zimske rezidence Jih te dni selijo na odprto	(Telefoto AP)
Ivani Trump 17 milijard Ur
NEW YORK — Ločitveni P0310?6* med znanim ameriškim multimihl narjem Donaldom Trumpom in nie^ vo ženo Ivano se je končal z dogov ^ rom, po katerem bo bivša 90SPV Trump dobila 14 milijonov dolaH . (približno 17 milijard lir) in še nek I superluksuznih rezidenc. To pa je P cej manj, kot je Ivana Trump v za^. -ku zahtevala od bivšega moža. N/ prvotni zahtevek se je namreč g a na 2,5 milijarde dolarjev (3.000 m jard lir), toda v smislu znanega P govora »bolje vrabec v roki kot 9° .■ na strehi« se je očitno odločila za realno varianto. Do sporazuma so vetniki prišli na podlagi nekateri nančnih dogovorov, ki sta jih r pova sklenila, ko sta se poroči a, pa je tudi, da danes Trump nima vseh tistih bajnih milijard, saj m šel v zadnjem času marsikateri pos po vodi.