FEDERATION OF SLOVENIAN CLUbS VESTHTK je-enomesečnik, Izdaja ga SKM kot svoje klubsko glasilo. Ureiuie- J» ICapusin, 19 A »Bockett ,StK.ev/y Vic. 'Tiskarska dela opravlja: S« Hartman, 153 S s sax St .P a s eoe Vailo, v. le. t ZVEZA SLOVENSKIH KLUBOV Qlasilo članov S. K. Melbourne, Vic. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik V. Molan - Naslov uprave Kluba: 371 a Park St., Princes Hill, Vic. - Tel.: 38-1679 - Za uredništvo odgovarja tajništvo ■t' 7 t Velika noč! Pr;>d nami je in letos navsezgodaj. Velik praznik je velika noč, zelo velik. Velikonočno razpoloženje stopa v nas po postna dobi in človek se veseli tega največjega praznika leta. Vsaj včasih je bil eden največjih pole; božičnih praznikov. Doma smo imeli zmeraj v letu dva velika praznika; Veliko noč in Božič. Praz blagih pomladnih žarkih in tisti božični v nametih.'Ce bi nas kdo vprašal kateri iz je večji»bi skoraj marsikateri pričel pa v dolgo razpravljanje. Pa mi o tem, vali. Vedeli smoc VELIKA H 0/ bilo dovolj. Veliki todon se vrsti./ ler zvonovi ne zaneme in jih zamenf petek tako tiho in mirno pada na ( like Smo pokritim križem; Krist in mimogrede se v njem pojavi dolga debata ni mogla zaključiti nik leta! Velika sobota .... o-pravah na Veliko noč ... .popoldnjs ljejo proti hiši božji, da bo konočno. Iste dobrine so imele lo slajše in boljše, kar je priš^ je doma ostalo? Velika noč je pripravljena po•neizrečenem za— su, Za one doma, òdkjer smo pri Za nas? Horda za nas ima'pomen_ ko pa za one ros Velika noč, ik v snežnih med teh dveh zadrego ali nismo premirij C J E in to je v Štetju dnevov, dok-jajo "regedci", Veliki zemljo, kot bi bila le-ta 'jan se spomni svoje dolžnosti tisti zaključek, ki ga tudi s Velika noč - največji praz-mamno diši izpred hiš po pri-pa se cekarji in košare zib-velikonoČno kosilo res veli-; svojo različnost. Ali'ni bilo od Segna kot tisto, kar bila za nas in za nase, kakor konus Daj hrano duši in telè-šli je še tako, še to velja« samo štiridnevni dopust, ta-toda brez - dopusta. Velika noč je bla, kakšen je njegov našel njegovo v štiri -a J melodij vesel praznikj človek, ki've, pomen in na kaj nas spominja, bo "velikost tudi drugje, morda ne samo Inevnem dopustu. Horda tam, kjer jo najdejo njegovi bližnji doma!. Da/ prazniki; Velika noč .... Božič...,.? Uovo leto se kakor zgubi v božičnem vzdušju in praz-'niku. liorda vmes še eno "gegnjanje", Bes, prazniki, veliki prazniki - pa Velika noč se izoblikuje izmed vseh v največji,v veselo Alelujo? --Spet zapojo zvonovi, človeško srce jih lahko Sliši neskončno daleč, dalj kot enajst tišoč milj..,S Se -preden radio oddaja svoje jutraimje e spojijo v melanholično poezijo zvonovi - daljni zvonovi,,. lETtTIK VI. ' APRIL? 1961 O ü April, 1961 O OO O - ž ft T5 f ; '1A TC\ 7*vf ll %A)!i11.(5, iSr^ O O O Materinščina... tujina».• jaz, kaj pa ima to opraviti z nami in v takšni obliki (ali ima sploh kaj sku+ pnega med seboj) ko je pa vsako zase svoje poglavje? Materinščina, mišljen narodni jezik, je poglavje zase, ki je res nekaj koristnega, vendar je ostalo za nami in je sedaj brez vsake koristi - skoraj v napoto, misli marsikdo izmed nas. Saj takšna mnenja smo slišali skorajda bi rekel na pol uradno. Tujina je zopet poglavje, o" katerem bi mogli veliko več povedati, pa v glavnem samo kritizirati, je mišljenje mnogih. In jaz? Jaz d® pač lahko vsak izmed nas, ali pa tisti, ki to bere. Združimo zdaj vsa tri poglavja v enoj naredimo iz romana zgoščeno Črtico, da ne bo preveč besed In izluščimo nekaj, nekaj kar je jedro vsemu. Kaj bo čas dogajanja današnjost in osebe v tej Crtici (ki ni črtica) bodimo mi sami. Smo ljudje, pripadniki naroda, ki ima svoj jezik, na podlagi njega bogato v?- i,: i o knjižcroosi preko katero nas je s*«t spoznal in tudi pri znal ter uvrstil med visoko inteligenten narod. Celo marsikje najdemo od tujoev, ki so živeli med nami,ali nas spoznavali preko literature, čudenj e, kako se je tako mali narod mogel uvrstiti med velike, 'Tujeo _je našel izraz s Je mali narod, pa veliif. Toda mi smo izmed tistih, za katore rodna gruda "nima prostora" iz kakršnih koli razlogov, gotovo pa neVsledj ker jo nismo dovolj ljubili oziroma je še ne ljubimo« Maš jezik nam je lepo doni nam kot cisti glas citer, v njem so vsà naša premišljevanja, mislimo v njèra, čeprav marsikdaj niti ne vemo tega. Zdelo še nam bi grešno da ga omalovažuj emp. Le ko s<3 hočemo napihniti se napihujemo izražajoč se v tujem jeeiku. Morda se bojimo, da bi se sramovali sami sebe« Poleg živienjenja nam je mati podarila kot največje bogastvo tudi dedno bogastvo - svoj jezik« Zato ga s popolno pravico lahko imenujemo materin jezik ali materinščina. •Zavračajoč njen jezik in obdržati si samo življenje je prazvzaprav jppth pred lastno materjo, ker jo s tem nekako omalovažuješ, se spenjaš nad njo nad katero se nikdar ne boš mogel vzpeti z vso svojo učenostjo. Narod brez jezika, je mrtev. Oziroma jezik brez naroda je mrtev. Latinščino ia grščino uporabljamo dames se samo kot mrtve jezikei Narodi, ki pa so izgubili svoj jezik» se niso mogli obdržati na površju, ker so s tem izgubili svojebitne elemente? književnost, šole v narodnem ' jezika in končno tudi narodno zavest, da niti ne omenimo samostojnosti. 'Tujec se je zrasel v njihàvo srce hote ali ne hote. Počasi so se začele izgubljati njegove narodne lastno s ti, popolnoma pa si ni nikdar mogel pridobiti tujih ali se vživeti z gadovljstvom"v nje, bilo v kateremkoli pomenu. Kar je karakteristično za narod kot skupino, mora biti še bolj za posameznega pripa-anika. Propadanje in potuj česanje posameznikov;je kakor gnitje drevesnih korenin. Tujina je nevarnost, v kateri se lahko brez potrebe narod začne • podirati (posebno v okoliščinah Slovencev-), nevarnost, da začne c i* V od korenin. Vsekakor bo na-■roc'U ostala korist od zdravih korenin i» nič manj posamezniku, ki se zaveda . Kaj je država in kaj je narod in končno kaj je tujina in njegov - jaz. - in. Ü C J J ++++++++++ I I +4-1 ■I +++++-H--I I 1-i •»■ I -H- V A 2"N 0' OBVESTILO ;člamim "dramatske'sekcije OBVEŠČAJO VSI DRAM ' TSIC SEKCIJE IH MOREBITNI NOVI INTER ES AIT TI, DA SO DIL E T A N T S K E VAJE SEKCIJE VSAKO DRUGO HED7LJ0 ZAC S 26. MARCEM V SLOVENSKEM DOMU OB 15. uri. * Ta je pa lopa! Zadnjikrat semv "Vestniku" voščil vesele velikonočne praznike v prepričanju, da je "Vestnik" zadnja številkapred prazniki! Včeraj na mi urednik pove :"V ponedeljek zlagamo novo številko!..." To se pravi: spet za stroj. Pa ravno pred odhodoin v Jušno Avstralijo. * Porok to pot ni nič. Je pač post, pa menda vse čaka, da bo velika noč ninila. Krsta pa lahko oneniä samo dva: V Geelongu so 12«marca prinesli v cerkev IVANA, sina ülvana SIRCA in Margarite Gertrude Hey. VJfelbournu pa smo krščevali dne 18.marca in sicer v družini Petra MUKAVCA in. Vere r.äcrjanec. Hčerki bo ine VERA GABRIJELA. To ' pot pa torej ni zmage ne za dečke in ne za deklices Kar 1:1 inorano napisati. Vseka- . : kor naše čestitke srečnim staršem! x. 4 * Danes je ^ tretja nedelja v mesecu. Ravno, sem se vrnil od naše slovenske maše pri ,f > Sv.Frančisku v mestu in od prijetnega večera v dvoranici pod samostanom, kjer se ' 7 zbiramo na prosvetne večere. ;To pot smo praznovali MATERINSKI .BAH. V čast našim ma- mican so nastopili otroci naše SLOVENSKE ŠOLE ter pokazali vsem udeležencem^ da «, so v teh nekaj mesecih slovenske šole bili zelo pridni. V prijetnih,pevskih in de-klamacijskih točkah so se ijrez vsakega strahu-pojavljali na odru in nam vsem prijavili, dovolj veselja in tudi smeha. Vera, da je imela naša učiteljica Anica z njimi:, dosti ?krbi in dela - a ves trud je bil nagrajen z lepim uspehom te niše prve otro- ' : _ške prireditve. Iskrena zahvala njej in vsem ostalim, ki so kakor koli pomagali pri Materinski proslavi. Iskrena zahvala tudi staršem teh naših malčkov,..,ki so jih ta-; ko redno, vodili v solo in'na vaje. Otroci so še res dobro odrezali. In vedno več veselja imajo s to našo Šolo. -Daje jim zavest, da je tudi jezik, ki ga slišijo doma pri atu in mami, lep in vreden prav tako kakor ahgleščina. Taki otroci se tudi kasneje v življenju ne bodo nikdar • : sramovali jezika svojih staršev. Če jim naša šolane bo dala nič drugega kot to, jim bo dala dovolj. Prireditve kot je; bila današnja proslavica pa jim bodo pripravile veliko veselja in jim bodo ostale v najlepšem' spominu na mladost. Iz „srca želim samo to, da hi tudi ostali starši žrtvovali svojim otrokom nekaj : uric in jih^pripeljali v Slovensko šolo. Verjemite, da bo vsak trud bogato popla-• čan ter bo čez nekaj let manj odtujenih otrok našim' izseljenskim starš èn. § pr^?7n;3at:L'b0 že kako?bi nam najraje odgovorili neodgovorni posamezniki, ra-nii SO celo nrOfìlnCfT .nrtfin-hi onln V>-? Xr, ir nm'n™ ,Q -------- emnino pa naj -.. na , " ------- 7 «J ti iicuu.guvuj.xxx jjut ^ j so celo predlogi, odda ti celo hišo v najem.S prejeto najeu l;?1^*.1'"^ voo-^utlfij dokler nebo isplačana.Nakana rešitev je pač' Kpa kar zajetno mero strahopetnosti.se vam ne zdi? ' n^SVf • nalb?JJ Pravilnega izhoda sami,jim zopet ni všeč.Nazivajo ceSL* " besedičenje,ki se ob nji- Mi pa bomo sklicali članski sestanek.Na istem pojasnili le vsem tistim članom,ki,tega poročila morda ne bodo čitali,v čem je cela za-, deva.Prijavili so se mladi interesenti,kateri pri nagi zadnji zbirki pros-uovoljnih prispevkov niso sodelovali,da so pripravljeni pričeti s ponovno X kolik°r se *>o nase članstvo s tem predlogom strinjalo je seveda Se odprto vprašanje.Del našega doma bomo v najbližnji bodočnosti oddali v > najem,ker isti žal ne služi temu namenu,kot je to bila naša želja.Sklonili smo tudi v najkrajšem času zgraditi zadaj na vrtu primerna igrišča z bali- ■ ničem,kar sicer ni nič novega in bi bilo to Že lahko davno izvršeno,ko bi . . bili malo manj poslušalo razne precej birokratične nasvete raznih solicitor ' Se nekaj,kar pa naj ostane za enkrat še tajnost.To so torej naši i zadnji sklepi in nič drugega.Cemu so bili neki potrebni.SKM je do danes t ■p splačal letni obrok za odplačilo stavbe v znesku 800 funtov,po leg tega Znesek ca 200 funtov za vzdrževanje DOMA v katerem so zapopadeni,davek, voda,elektrika?telefon,plin in tako dalje.Dohodkov pa razen prostovoljne zbirke ob priliki otvoritve istega,ni imel niti enega šilinga.SKM je v sta« ' Pla2at;L se en obrok za. pol leta,kaj pa bi nastopilo potem je pa tudi Se odprto vprašanje.Upisano brezobrestno posojilo v znesku 600 funtov je brezkoristno naloženo na našem bančnem kontu,ker se istega nismo poslužili porabiti za isplačilo odnosno odplačilo našega doma iz enostavnega razloga* ker bi potem ne bili v stanju ispolniti naših obveznosti,do upisnikov posx>« - Jila.O tem znesku bo potrebno raspravljati na letni skupščini,kar smo ob - začetku raspisa povdarjali.Prvenstveno besedo o tem bodo seveda imeli to-zadevni upisniki.Takšno je v glavnem današnje gospodarsko stanje,ki nam L resda trenutno še ne povzroča glavobola.Enako res pa je,da si tega glavobo-s* la tudi potem,prav nič ne želimo.Najbrže nam tega nebo nihče štel v slabp a* stran,če podvzcmamo gotove korake pravočasno. ** , - j Spreminjamo še urnik naše dežurne službe v toliko,da bodo r Mslej uradne ure mesto v torek - v sredo zvečer od sedme do devete ure in „••-A. nedeljo popoldne od treh do petih.Kot novodt uvajamo poleg možnosti,ure-aiti v navedenem času vsa vprašanja tičeča se članstva SKM in vprašanja is to časno nuditi vsem tukaj živečim Slovencem "bresplačno" vse infor-' Ucije po vprašanju nakupa ali prodajo zemljišč in hiš.Mnogim vam namreč & ni znano,da sta v naši sredi g.Leopold Javk in Maks Hartman,ki se ukvarjata s tozadevno trgovino.Niso redki primeri,ko naši rojaki radi nepoučenos-ti po teh vprašanjih.zaidejo v kočljive položaje in si nakopljejo nepotrebne sitnosti in še stroške po vrhu.Povdarjamo,da bodo te informacije nudi-. li v okviru SKM.,ne privatno in popolnoma brezobvezno ter bresplačno. js „ v oktoberski številki Vestnika lansko leto smo poročali o ^razrešitvi člana upravnega odbora g. Novak Jožeta,ki da bo razrešen ob 2JJS predaji blagajniških dolžnosti.Danes lahko z veseljem zapišemo,da se to ob današnjega dne še ni zgodilo.Se čudno sliši kaj ne?Scveda je finančno predajo dolžnosti g, Novak že davno izvršil,ne tkko formaIno.Mesto izvrši- ■ .tvevsestranske predaje dolžnosti.se je g.Novak raje vrnil v našo sredo in prevzel ispražnjeno mesto načelnika prireditev.Cestitamo g.Novak na posne« --•manja vredni gesti.V zgodovini SKM ste Vi prvi,ki ste bil v stanju poglede ti resnici v oči in ugotoviti-da negibbnost,brezbrižnost,nepožrtvovalnost i kažejo na mrtvi lo. Mrtvi lo pa je smrt,sicer ne telesna ampak toliko bolj u ; psihološka in družabna,a zato nič manj žalostna od telesne. , Na koncu želimo vsem našim članom ter ostalim rojakom v • Avstraliji kakor izven meja,prav vesele Velikonočne praznike z zvrhanim ; košem pirhov. : « .. 1 .■-■... e tel . . "Planinka" Brisbane.Poslano prejeli,prav lopa hvala.Medčasra tudi vi,ki pa se je za en mesec žal zakasnilo.Oprostite prosimo. nuj Upravni odbor SKM V nedeljo, dne 12. marca, je imela po daljšem "odmuru" Dramatska sekcija pri SKM svoj redni sestanek..Kako se pozna, ce se ; malo preveč zadremljel Na obisku. Na sestanku je bilo prisotnih dvanajst članov sekcije, ki so obravnavali zacrtani program in njegovo izvedbo. Gostovanje sekcije v Geelong, ki je odpadlo v februarju zaradi dvorane,smo preložili na april. Ravnotako smo zaceli .55 vajami tfinzgarjeve Razvaline življenja. Sekcija bo za svoje člane imela se v bodoče štirinajstdnevne diletantske vaje in vpeljala vmed ..svoje delo tudi vec. družabnega življenja. Ping-pongar ji so pa res zas-pali? ravnotako sahisti. Je-li to posledica vročega poletja ali V zgubljeno veselje in - volja? Upajmo, da bo jesensko deževje zopet osvežilo in "namočilo" to nase življenje. Mnoge zanima, kdaj bo zopet slovenska zabava. Torej, kmalu. Prvo soboto po- Veliki noci, dne 8» aprila, ob 7.30 v Melbourne 1 Town Hall., oicer boste dobili se tozadevna vabila. ^e sedaj vabljeni! Kot je bilo ze v zadnji štev* . Vestnika, je II. izredna seja zaupnikov Doma, Nadzornega in Uprav, odbora Slovenskega kluba Melbourne odločila nadaljni potek Doma. Ker je Dom tako važnega pomena za Slovence v luelbournu, je seja sestavila program o katerem naj odloči slovenskk a javnost na ses-stanku, ki bo sklican v bližnji prihodnosti. t^a Moombo je bil razpisan kiss Moomba International natečaj, kjer so se predstavila dekleta vseh narodnosti v narodnih nošah. K sodelovanju je bil .povabljen, od organizatorjev tudi nas klub, ki je poslal na to tekmovanje v nardnih nošah tsei zastopnice. Kot ^ agitator je bil med našimi dekleti nam dobro poznani g. Leopold Jauk, ki je pridobil tri kandidatkinje: gdc.-ne: Anico Ko lan, Roži-"* mo üizek in Aleksandro Ur sic ."*""} Dne 27. februarja se je"predstavilo 40 kandidatkinj sedemnajstih narodnosti za Miss Moomba Internationale. Mala dvoranica v •,Melbourne Town Hall je bila kar pisana od narodnih nos. Med nošami evropskih narodnosti so bile predstavnice Azijskih in celo maurska narodna nosa je prišla pred oceno žirija. Najprej je ziri izbral izmed štiridesetih kandidatkinj sedarrmajst, izmed katerih je potem izbral deset predstavnic v finale. V sedemnaj-storico narodnih nos je bila izbrana tudi slovenska, ki jo je imela gdc. Rozina 4izek, za finale pa je izpadla. Vsekakor je to lep uspeh, da predstavljamo nase narodne nose tudi tuji publiki. Le škoda, da toliko narodnih nos lezi po omarah. Lahko bi se učili pri drugih narodnostih ("ioljakih, Italijanih, Nemcih, Rusih in Ukrajincih), ki nastopajo v večji količini. Kedvomno. pa so bile ene najlepših narodnih nos na tem natečaju: ruska-kozaska, japonska," libanonska, nekaj' ukrajinskih in tudi Slovenke. Prav gotovo pa se Jahko opazi povsod, kjer se prikažemo v narodnih nošah, da smo zelo revni, ce pogledamo na bogato izbiro ■ narodnih nos, ki jih imamo. Ljudje pravijo, da je ta nas Vo-o-bnik tako boren. 1-rav imajo, saj bornejsi res ne more biti. ra vendar, ce bi se vsaj kdaj kdo oglasil, pa kaj napisal, predlagal in v glavnem - razumel, bi bilo prav gotovo boljše za Vestn.ik, nas in - urednika. Da, ce bi... .....::v -i È Vestnik April, I961 za d c m so darovali? * _ IT _ * _ * _ * _ -5'r _*_-!(■_ Za Slovenski dom so od zadnje objave darovalcev v Vestniku, pa do danes (20. marca) darovali -.slednji rojaki; G. Martin VENGUST G. Janez BOMSeK g. Marjan OPPELT (h) DruŽin'a RAFOLT (Geelong)H Gd5. Franoiška STIBIL G. Jože KAPUŠIN G. Janez MIHELČIS G. Franc RUS jože boeek Ivan URB AS (ll) G. Miha ROPRST G. Franc FLAJNIK (H) Gg. Marjan SMAJILA in Edvard SURI1TA Družina J. SELIffll Družina Franc KOMAR Franc SIIOLKOVIČ Družina M0ČIČK1 g. g. £ 2-00-0; £ 2-00-0? £ 1- l-o; £ 2- 2-0 j 1-.l-o 5 5-00-0 ; 2-00-0 5 l-oo-o 5 l-oo-o5 0-13-S§ 3-00-0 ; 0-14-0 ; £ 2-4 -o i £ lo~oo-oj £ 0-12-31 £ 2O-00-0; £ l-oo-o 5 G. Stefan PESMIC Prispevki pri odtv, SD G. Jože KODER G. Ivan UREAS G. Ivan KOVAČIČ S, A. Gdc, Julija MRČUH G, Franc PURGAR G. Marjan POTOČNIK Družina V.àDNJAL W.A. G. Cveto BIRSA G. Srečko KOŠIR Družina VJČKO GdJS. Frančiška ŠTIBILJ G. Anton VALENÖIS G. Tomaž MOŽINA G. Herman MUSTER G. Slavko ŠTRUKELJ SKM £ o-lo-o? £ 23- I-05 £ I5-00-0p £ 5-0°-°5 5-00-0 5 5-00-05 3-00-05 5-00-05 l-oo-o 5 1- 4-05 1-00-05 3-I0-0 5 1—lo—o 5 I-00-05 £ l-oo-op £ 3-I0-0 5 £ 2-00-05 £ 4- 7-1? £ £ £ £ £ £ £ £ £ Vsem rojakom-darovalcem najlepša hvala! Za Zaupnike Dornas -Marjan Lauko 1. r. POTA IN CILJI SLOVENSKEGA ERUŠTVA (članek je vzet iz glasila Sloven, druš. Sydney NAŠ DOM.^ Upamo, da Vam je o m ogih letih poznan namen našega društva? Družiti rojake slovenske narodnosti, jim koliko mogoöe vsestransko pomagati ter ohranjati in razvijati slovensko'kulturè in življenje v Avstraliji (kreganje ne spada med društvene cilje, pride pa v Škrat pod poglavje "pota", ker smo pač Slovenci - op, pisca) in sicer s prirejanjem iger, zabav, družabnih večerov, izletov, predavanj itd, S Širjenjem slovenske-besede in pesmi ter predvsenj. s posredovanjem slovenskega Stiva, ki ga ima društvo vedno dovolj na razpolago; saj ima.med drugim tudi svojo slovensko knjižnico. Delo društva je zelo otežfcočeno in omejeno predvsem zaradi raztresenosti in prezaposlenosti rojakov, d Ino zaradi nezanimanja za slovensko stvar med našimi naseljenci, predvsem pa zaradi dejstva, da je vse delo prostovoljno ter da sloni na ramah devetih odbornikov, ki imajo prav tako kot vsi drugi pravico do svojega priv tnega življenja in razvedrila. Dalje str 11. Vestnik April I96I. *** Znano smučarsko tekmovanje t skokih za "Pokal Hüngsberg" je bilo letos v Ljubljani 4 ~ 5 Februarja. *** V Ljubljani so zgradili umetno drsališče za hokej na ledu • *** Nogometaš Pire (Ljubljana) je najboljši streleo golov jesenskega dela prvenstva slov. lige s B. doseženimi goli. <*** V Anketi "Najbolj&i slovenski športnik i960 je zmàgovaleo Miro Cerar", *** Deset najboljših slovenskih športnikov - lestvioa, 1, Miro Cerar, telovadeo (5686 točke)} 2. Marjan Pečar, 'tcučar (5127 t,)} 3,;. Janež Žirovnik, kolesar (4883 t.)f 4. Brodnik atlet (4766 t.)j 5; Ivo Daneu, kešarkov (4532)? 6, Janez Teran (su tenis (4483)^ 7. Olga Šikoveo (atletinja (3852)? 8. Stanko Lorger (atlet)2203)j 9» Franc Hafner atlet (2037)J 10. Leoh Pintar motorist (1236) *** V minulih 10. letih so si naslove najboljših slovenskih športnikov razdelili med seboj takos Leta I95I » 1952 " 1953 " 1954 " 1955 - Iy»r Zupančič - Janez Polda - Stanko Lorgor - Francka Bejavco - Stanko Lorger Leta 1956 - » 1957 ~ " 1958 - " 1959 - » I960 - Stanko Lorger it it u u h rt Miro Cerar, *** Svetovna športna novinarska agencija I S Iv je v svojž anketi izbrala za najboljšega športnika na svetu za leto i960 VILMO RUDOLPH, atletinja (Z.D.a) -H-++-H-M-H 1 1 1 1 +1 H I -H I I »>■ I I I ■!'+ ******** **************** ***** ( vinko beličlc ) Ozki pas zemlje visoko nad morjem je en sam oster siv kamen, ena samä draga z 'rodovitnim dnoifi in z grmovjem naokoli, ena'sama brina, en sam bor, NiS bogastva za mošnjo, a neizmeren pašnik za srce, ki bi se rado oddahnilo od mečev ur, naglice, zvezanosti, boja in žilavega dela. Tam se ljudje ne tarejo. Ograde samevajo v žoltih drenovih grmih. in vse je še golo. Ko so ljudje pomrli, Izpričujejo njih'prihodnost ograde. Nekatere se poìk.si rušijo ali sesedajo in počiščene trate, ki so ostale po njivicah, prerašča akacijaj kamnita prst ji je všeiS, Na osojni vzpetini, ki zapira pogled na morje, se še sinjkasto sveti zadnji snèg. Na drugi strani pa je - ie' skoraj tik meje -prostran just in gol prostor. Tam kamioni odlagajo nesnago, k& jo pHvaisJo od spodaj t Iz mesta. Po smradu'brskajo vrane in drobnejša divja.'per jad, VidiŠ.'pa tudi umazane črne roke, ki so iz blata pobirale kruh.,,. Lahno vleče burja. Podvizaš se, da prideš iz tistega kužnega toka na svež grak. Dolgo moraš hoditi, gledati beli Nanos, beli Slavnik in nizki trebenski zvonik -dolgo se moraš spraševati«;"Kam s smetmi?" Zakaj tisto odlagališče smeti je zmirom širše in odurneiše... Ve stilili: April, I96I (Fadelovenjo Vink.o Boličičs PRED ZAÖETKOM PISMA") . Bili Smo že blizu doma. "Očka, glej tisti vrt nad Mrčnim dolom!" Miki je obstal z iztegnjeno roko. "Kakšen lep vrt za tistim zidom, kaj? Koliko je tam poleti ptic! Tam bi se igrali - pod tistimi bori in smrekami, kaj? Tam bi se skrivali?" ' "0, bi se!" ' "Kaj bi naredil ti, če bi ti ga kdo prodal?" "S čim naj ga pa kupim?" "Fe - tako sem'mislil; če bi ti ga kdo podaril?" "0 ti fail t moj, kdo ti bo danes kaj takega daroval!" "Takole... če bi kakemu kralju rešili življenje..; kaj misliš?" Fan&glo me je pogledal z velikimi nedolžnimi'očmi. "Oh, ko pa kraljev ni več - in tudi ti, Miki, si vse prej ko Herkul!" -."Janezek je zeleni teloh, drenovo vejico in zadnje zvončke prinesel do doma. Dolgo pot je prehodil in ponosen je bil, da ga ni nihče nič nesel. Zato pojde po veliki noči tudi na Volnik. Zdaj gre lahko že kamorkoli -' kot drugi! - Komaj je očka odprl pisalni stroj, da nekomu odgovori na pismo, in se je izpod'valja zabelil papir - že je bil mali zraven, "Fo, no, niČ! Kar Se lepo riši - glej, koliko svinčnikov sem ti dal' To ni zate!" - Mali pa ni odtrgal oči od tipk. Fekdajni bilo sanj večjega u^tka nego vseh deset prstkov hkrati spustiti na gladke, okrogle, hladne tipké, da je pred valj strumno šinila gosta vrsta kovinastih paličic im obstala. Kakošno zmagoslavje! In potem udarjanje po črnem vzvodu, ko se valj v enakih poskok kih namozavestno pomika na levo! Fenadno cikne zvonček in potem ne gre valj nikamor več! Kdo bi se tedaj mogel premagati da ne bi pritisnil na ziv&~ rdečo tipko! Pa se ni nič zgodilo,'naj je Še tako pritiskal, oele ko mu je očka potegnil valj spet ha desno, do koder je Šlo, se je pokazala moč rdeče'tipke; valj je, sunkovito udaril na levo, da se je stresnil ve-s teški- Q"fc>3?0 i a. "Ti je všeč, kaj, ta igra? Pa ne bo nič, ljubČek! Stroj ni za otroke. Ko boš velik!" Zdaj pa Janezek že ve^ kaj se sme in kaj je prepovedano. Biti mora pameten. Številke do sto že pozna; naučil se jih je, ko je z njimi pokrival tombolsko matioo. Kadar se vrača iz vrta - jutranja'pot vanj je pre~rgla -naglas prebira hišne Številke in gleda zmagoslavno kot da osvaja hišo za hišo. S črkami je teže, ker jih je preveč. "Očka, poglej balonček!" Prstek se dotika tipke Q. Petem pokaže drugo. "To je kača!" "Bravo! Z je res podoben kači. Ti si pa mojster - povej v še kaj !" Medtem ko Janezkove žive oči napeto'potujejo od tipke do tipke, se očka drži na'smeh in posluša otrokovo modróst. Malemu je tudi S kača, T mu je kladivo, T frača, 0 krogla, P pištola, D oder - "Oder? Kje'si ga pa videl?" "Kàj ne veŠ, da sta Andrejček in Miki naredila oder"za lutke?" "A, saj re! - Fo, kaj je pa to?" ."Očka je pokazal W. Fantiču je glavi00 kar razganjalo. "Fo, kaj pa ima očka? S čim se tako rad igraš? "To je meter!" je zavpil." Vsa napetost se mu je v hipu'sprostila. "In tole^je dežnik." Bil je J. "To pa je tunel." Bil je TJ. "Počasi boš moral reči predor, saj pojdeš kmalu v šolo." "To pa je pceteljioa od Jezuščka!" je zažarel mali in vrtal v tipko I. "Posteljica od Jezuščka!" "Zdaj pa, ko sva se tako lepo pogovorila, pojdi spet k svojim igračam. Jaz moram pisati teti Ronki",' " _ ^Očka zbira misli za prvi, poglavitni stavek. Sele danes je videl, kje zavije proga Čez mejo. V ostrem ovinku se iztrga borom;in kamenju ter izgine pod mostom. Sivorj&va vasioa na pobočju je že onstram... Tista'vasi«a neznanega imena ("Orlek", bo še nocoj videl na zemljevidu) je že tam, kjer nalom-ljena generacija veze minulost z bodočnostjo. Falomljena generacija;,,, Fima vere ne zaupanja, da bi gledala vanj, v Strahu pred največjim trpljenjem ne gleda niti naSaj. Cuti, da gre čeznjo val, ki mu ni kos. Manjka ji poguma? da bi razvaline Čimprej prerasla trava in jih'skrila tujim očem. Vestnik April, I96I (Nadelovanje Vinko Beliči?t pRED ZAČETKOM PISMA".) Previsoka so ji bila že leta, proizbrušena je že bila,"da bi se mogla'upogni-tij zato se je nalomila in bo nalomljena tiho izhirala... z onemoglim, zatrtim ugovorom, saj je bila'ob toliko obetih'opeharjena. "Nihče te ne vpraša, kaj si bil prej. Nihče ne brska po troji preteklosti. V maju leta petinštiridesetega se 3® začelo novo življenje. Poglavitno in edino važno je to, da si zdaj voljan služiti, Ce si sprejel in si zvest in se nifi ne vračaš v svet nekdanjih idealov^ ne boš trpel pomanjkanja" Kdor je sprejel in je zvst, pa je moral podreti most, po katerem je prišel iz preteklost^ moral je pozabiti vse tiste na onem bregu. Zaman torej čakam da bi prišel kdo in ml porekels "Pa"bi se le vrnil .... več bi nas bilo in laglje bi'prenašal, laglje bi upali." Nikogar ne bo"s tem povabilom'vere in poguma, zato ker je ljubezen obupala in se skrila* Nikogar ne boj, zakaj vsak je moral popustiti in zdaj ni veš do kraja čist. Ne prenese vel? spominov polnega pogleda mojih oči - v-njegdvea' sicu ni tčč skritih kotičkov zaupnosti, v njem je ena sama kovinsko'svetla ravnina. "Vse popoldan smo hodili po Krasu, a dolga je ta zima, ni? ptičjega petja nismo še čuli, še zmerom vleče neprijetno od zahoda," je začel. ■S/ s'VÜixl g L 0 V E I S K A T Y E D K A ,/c!Ti G. P. 0. BOI 6 T o i P E a T H t V/. A. ■;'f"f::-u -u •■ :».••» '» 'i-:;.* ■ tnr'i 1 tn»t».:-*>' rttiTi f»r*»■;--r» VSEM SLOVELICEM SlSOM AVSTRALIJE JE ZtLÜIO, DA JE 1IAJB0LJ~.NAROČATI DARUJTE POŠILJKE PRI TEJ TV3DKI, KI JE NAJSTAREJŠA 32T NAJVEČJA ? Obpnite se na to tvrdko; za darilne pošiljke vseh vrst (hrane in tehničnih predmetov)j za vpoklic deklet (zaročenk). Vsem tistim, ki naročajo pa-» kete pri naé, dajemo informacije zastojjj! Se nimate pri roki našega cenika, lahko naročite daMlno pošiljko po ceniku katerekoli tvrdke z darilnimi pošiljkami. i Pri nas lahko naročite tudi gramofonske plošče, slovarje, vadnice angleškega jezika, slovenske knjige (Knjiga o zdravju in boleznih) itd. . Da ima naša tvrdka še vedno neomejeno zaupanje naših rojakov, je najboljši dokaz dejstvo, da smo ob Božiču imeli več naročil za Slovenijo kot katerakoli druga slična tvrdka v Avstraliji. Z astopmik za Vic.s Mr. J. VAS, 2 Kodre st., St, Albans,VSe teli FB 4806 Zast.s zaNSW; Mr. R. Olip, 65 Moncur St.Woollahra NSW, tel: 65-9378 w Ves tili k April, 1961 (nadaljevanje pota in cilji slovens ega društva.) Ze samo to, da je imelo društvo y l-nskem lotu i. -n - -, namesto vs-i S00 i a ^nimu • t ffc,A-era/etu ie okrog 50 finančnih članov, diti in M nS^ v I JTn dnkaZ' da let0S treba V P^ v«ti ure-■Z1 xn uvlgniu število članstva. Da ibride na nlp^ /inn -i-i t - .j- ätjäs £M-« S Ä -S Äs do iste stopnje narodne zavesti kS S Ì pradedje, Se nismo prišli ^mmi si» stvu^ govorinio p. f^1^0 P° Z Qebel° 0 tem, kaki Slov nei smo! To0 7, 30 / - ✓ Iv» e cer Morda Selite vpoklicati v Avstralijosvoj-ce ter zanje plačati prevoz? po t e m se obrnite na potniški u r a d s 6a Elizabeth St., MELBOÖIME C"l Tel s MF 6178 zveč.s J J 263O 1 PRODAJA LADIJSKIH, LETALSKIH, ŽELEZNIŠKIH V0Z0WIC Zi VSE DELE SVETA * DIREK— TIH LETALSKI PHEVOZ IZ JTJGOS. V AVSTRALIJO ZA GOTOVIITO ALI POGOJNO ODPLAČILO POJASNILA ZA "gjQ^Jg.fiffip DOKUMENTE 64 Spenoley St.,CLIFTON HILL Izdelava vse vrste oblek, plaščev ir^V,. po novi modi. Posebno se priporočamo" za poročne obleke. V zalogi imamo ve liko izbiro čevljev in perila! polovica strani etrtina strani Standard oglas Pri nas lahko v slovenščini obrazložite kgješno vrsto pričeske želite........ mi« j (/toutu J mi? m To) 171 1Tichols°n St., *VAH LAHKO A (S 7 ^RTJÌTSUICK IZD:XAs tiskanje ^' Tram stop: 24 računov, vsakovrstnih"^ * blokov, naslove tv±-v^7 Tels dk na ovitkih in pis- f^X " ' 10 mih - najrazličnejše vizitke, poročna oznani- Tv^, la itd. PRIPOROČAMO SE ! ji^? *v h ò Prodajate?'' ! Tel: 37-5104 Kupujete? Hišo, zemljišče ? Obrnite se'na to i poznano tvrdko, fcj&p ] je tudi naŠ slovenski zastopnik, s katerim /Hn^ se pogovorite ldj-4 Pas eoe ValeRd/ ko po do.ae.če ü Moonee Ponds » Po urad, urah se I Hartaanai obrnite za vse informi macije na tel. štev./! ---m CONTINENTAL SMALL GOODS aw tj .1.65 Sydney Rd., C 0 H B G TRAJNO EODRANJE LAS Z ."JAJMOD ERNEJŠIMI SREDSTVI! Do naš Vas pripelje tramvaj št. I9, 20 in 21. Tram stop št, 34, STROKOVI® HASVETI BREZPLAČNI! _______Tel. 5 KI 2288 213 St. George'Rd., f i t z r 0 t **•••*•>.:••:: ******** v a m hudi i a j r a z l I -5 it e j g e mesne izdelke: hrenovke, kranjske klobase in Specialitetes s tra ss bürg er, galic, libervurst . itd,.» . Obiščite nas in se prepričajte ;