Januš Golee. Str. Eols. Je redkost, videti Hrvata-Zagorca vzgledno in trajno pobožnega. V moji rojstni župniji Sv. Miklavža na Polju tik ob Sotli smo imeli priliko, opazovati in se vzgledovati nad neprisiljeno ganljivo pobožnostjo dveh orjaških Zagorcev: Pasaričevega Pepeka in Krumpakovega Štefana. Kadar sta klečala ta dva eden vštric drugega kot sveči ravno med celo pridigo ter sv. mašo pred glavnim oltarjem med nami šolarji, smo gledali vsi na oltar in nobeden ni upal prodajati zijal po cerkvi. Ako sta bila Pepa in Štefan vzgled nam fantalinom, kaj šele odraslim; in vendar mi je enkrat rekla nasa stara Roza, da je gonil Pepa v mladosti medveda na lancu nekod po Bosni, Štefan pa je celo cerkveni tat ter ropar. Zaupala mi je tedaj še, da bi jaz ne razumel njenega pripovedovanja o obeh Hrvatih in bom to že vse zvedel, ko bom enkrat večji. Tudi kot dijak srednje šole sem se cudil obema Hrvatoma, da vztrajata toliko let v vzgledni pobožnosti za oelo našo faro. Ko sem bil na velikih počitnicaii kot šestošolec, je pozidal moj oče v gorici novo klet ter hišo. Pasaričev Pepa, ki je bil po poklicu klepar, je napravil za stavbo nove žlebe in jih pritrjeval krog strehe. Midva z očetom sva mu pomagala pri tem delu in zvecer smo ostali vsi v vinogradu in tamkaj nočili. Po večerji sta oče in Pepa pušila iz pip, in med pogovorom je bil oče mnenja, naj bi nama povedal Pepa, kako je gonil okrog po Bosni, Hercegovini in Črnigori na lancu medveda. Pepa je skomizgnil z ramami, pogledal name in odgovoril resno: »Joža, ne veš, kaj bo iz tegale fanta. Ne gre, da bi razkladal, kar bi znalo deaka pokvariti.« Govoriti sta začela čisto nekaj drugega in nazadnje sta prišla tudi na svetnike. Oče je hvalil štajerskega sv. Jožefa in Antona; Pepa je rekel, da za Bogom je Marija, potem pa pride takoj, kar se tiče moei pred nebeškim tronom, siromak in beraž sv. Rok, katerega najbolj častijo ravno Hrvati. Prepir o svetniški stopinji sv. Jožefa, Antona in Roka je končal Pepa s tremi doživljaji iz lastnega življenja, v katerih je igral sv. Rok glavno vlogo in radi tega je ravno on svetec nad svetei. »Vidiš, Joža«, se je zavzemal Pepa, »da Tvojega sina ne bom pohujševal s kvantami o medvedu na lancu, bom mu rajsi povedal, kaj je bil in ostane meni sv. Rok.« Pepa si je natlačil pipo in ne da bi jo prižgal, je pripovedoval takole: »Veliko let je že od tega. Bil sem že poročen z mojo Verono in stanovala sva v sedanji koči ob Sotli pod Plavicem. Še pred Božičem je zapadel tisto leto sneg do pasa in ravno na sveti božični post je snežilo celi dan. Imel pa sem opravka v Miljani in nekaj me je zaneslo k Staroveškemu Nikoli, ki je žgal žganje. Drugi njegovi sosedi so križakali v žganjarni na karte. Pri kartah in pomenkih sem pozabil na dom ter soeg in šele krog polnoči nas je odpravil Nikola, ker ne gre, da bi kartali med polnočnico. Ko smo stopili iz žganjarne, smo bili vsi pijani in jaz najbolj. Drugi so se razgubili po Miljani; jaz edini sem imel do doma dobro uro. Dokler je peljala pot po cesti, je šlo, ko sem zavil pred Plavičem s ceste na travnik, sem se zakadil in zakopal preko glave v sneg. Ko sem izkobacal 3 težavo izpod snega, sem uvidel, da me je al-kohol popolnoma prevzel in da bo dolga pot do moje bajte. Veter je bril, sneg je kolobaril v gostih kosmičih, meglenotemno je bilo, da ni bilo videti niti za ped na daleč, prave gazi seve nobene. Pa sem začel gabati snog na celo in bogzna kolikokrat sem padel. Kmalu nisem vcč znal, hodim li še prav ali ne, a nazaj je bilo predaleč in istotako naprej. Ves sem bil že premocen od napora in smega, noge so se mi že tresle od utrujenosti. Vedel sem vse, vendar moči ni bilo v udih, ker mi je lezel nesrečni šnops ne v glavo, ampaU ravno v noge. Obletaval me je že strah: Pepa, na samo sveto noč boš obtičal na sramoto celemu Zagorju v snegn in boš zmrznil. Strah pred smrtjo me je znova podžgal toliko, da sem prestavil za par korakov trepetajoče noge naprej, pa zopet in zopet sem omahnil v celi sneg in po ušesih mi je zvenela muzika: oin, cin, cin, cin — tinka — tan —. Še danes vem, ko sem se stresel iz snega z vsemi štirimi in je prenehaia taista muzika, sem znal Jristo za gotovo: še parkrat boš stopil, omahnil in: cin, ciB, cJn — tinka — tan — bo tvoja zadnja muzika na tem sveto. Je $e šlo z zadnjimi mocmi nekaj korakov naprej, zopet sera omahnil na stran, po ušesih mi je zamuziciralo Ln v zavesti nisem več gabal po snegu, nisem čutil več potne moJtrote, vse krog mene je bilo svetlo in meni tako prijetno. — Kako dolgo s©m se naslajal v tej omotici pied zmrznjenjem, ne vem, ker iz teh vsestransko prijetnih občutkov in muzike ine je predramil silen udarec po giavi in po obrazu. Zbudil sem se, tipal krog sebe in prijel za neicaj leseno trdega. Prijem za les mi je vrnil zavest v toiiko, da sem znal: Pepa, pod Juridevim štorastim hrastom si in vihar je vrgel z drevesa nate veliko leseno tablo, v katero je vdolben sv. Rok. Od tega hrasta do tvoje bajte je pa le dobre tri streljaje, tod so šli mimo ljudje k polnočnici in sneg ne bo čisto na celoma. Oklenil sera se taoie Sv^. Roka in prvič tedaj v življenju sem poljubil z vso hvaležnostjo in gorečnostjo lesenega svetnika, ki me je zbudil iz smrt obetajočega spanja in mi pokazal pot proti domu. Izkopal sem se izpod snega, prislonil sv. Roka k hrastu, našel gaz, prišel do doma z zavestjo, da me je otel nocoj smrti sam sv. Rok. Cele tiste božične praznike sem ležal in notri do »v. Treh kraljev, ker so mi gorela pljuča, ozdravil sem in nikdar več nisem šel mimo Juričevega hrasta, ne da bi se bil odkril pred podobo sv. Roka in jo poljubil. Vidita, hrvaaki patron sv. Rok me je otel smrti v snegu, vendar to še ni vse! Ravno isto spomlad za to zimo, o kateri sem pripovedoval, je nastala vsled močno južnega vremena povodenj, kakoršne ne pomnim, odkar sem tu ob Sotli. Sotla se je začela razlivati proti jutru, odgnal sem še na hrib v Plavič kravo in svinje, ko sem se vrnil po vodi Ji koči, je bila Verona z otrokom ter perutnino na dilah in voda je vidno naraščala. Raz svisel smo gledali, kako se je spreminjala cela Sotelska dolina v eno samo neprestajio se dvigajoče jezero. Povodnjj ,po veckrat na leto smo vajeni Obsoteloani kakor cigan na laž, tako hudo in ne¦varno ko tistega zmarleta, ni bilo nikdar poprej. Popoldne se je cela bajta že tresla. Na beg ni bilo niti misliti, ker je bila voda že dva metra visoko in do podhfiba pod Plavieem dobre pol ure po suhem, kaj šele po deroci vodi! Ob kakih treh popoldne je nad bajto mocno zatireščalo, pljusknilo v vodo in oba z Verono sva planila k odprtini na svislah. Juričevega hrasta ni bilo več, valovi so ga izpodnesli s koreninami vred in ga gnali z vso naglico ravno proti moji bajti. Prebledela sva na smrt oba z ženo. Hrast je brzel na valovih proti nama s koreninaini naprej. Pogleda naju obeh sta se zasadila v podobo sv. Roka, ki je plavala proti koči pritrjena na deblo. Roke naju ©beh so se sklenile krcevito in kot iz enega grla se je izvil obupen krik: »Sv. Rok, sedaj je nevarnost največja!« Vama povem, en meter pred kooo se je uprl hrast s koreninami tako močno v zemljo, da je obstal in ob njegovem , vejevju in deblu so se razcepljali valovi tako, da so se sklepali šele za bajto. S hrastovega debla je naju gledal sveti Rok in nama govoril molče: Jaz sem rešitelj Pasaričeve družine! Drugo jutro je voda že padla. Jurič mi je podaril hrast in sv. Roka, ki visi še danes lepo prenovljen pod svislami na koči. To Vama je svetnik sv. Rok, ki pomaga človeku tedaj, ko je sila največja in ne počasi, ampak kakor da bi tistrelil.« Pepa si je sedaj šele prižgal nadevano pipo, parkrat skrepko potegnil iz nje, puhnil dim v zrak in zaključeval svoje doživljaje s sv. Rokom z dogodkom o spravi s svojim iiekdaj največjim sovražnikom. Sv. Roka v ulogi spravitelja med dvema kačjima 60vražnikoraa je naslikal bogomolni klepar s temi-le be¦sedami: »Ti stari Joža, znaš, da sem služil cesarju sedem let ia sem bil na vojaki v Bosni. Z menoj je bil, a je vozil tren, domačin Krumpakov Štfefan. Vsak Zagorac si izbere tako enkrat proti dvajsetemu letu dekleta in jaz sem pred odhodom v Bosno zacvilil v ljubezni za Vrčkovo Mimiko iz Harinzlakov. Na dopust me niso pustili in v hrepeneči ljubezni sem zaupal svojo skrivmost z Mimiko Štefanu, ki je iKidajal moja pisma na posto, da, celo nesel parkrat osebno od mene naročene pozdrave ob priliki dopusta iz Bosne v Harinzlake k Mimiki. Ko sem se vrnil po končani zasedbi Bosne domov, Mimika ni bila vec vedno moja, ampak Kakonska žena Štefekova in mati enega otroka. Ako bi ne bilo otroka, bi bil ubil Štefana in Mirao, ker sta me prevarila oba in to ne naenkrat. ampak tako lepo za hrbtom in počasi. Da sem se jaz tedaj premagal in nisem segel p^ ubojni sekiri, se čudim še danes. Preklel sem «oba. Doma tni ni bilo obstanka, ker so se mi Ijudje amejali, češ, si bil sicer vojak in junak, a bedak, ki je zapravil žensko svetinjo na laži-prijatelja. Torej v Zagorju mi ni bilo obstanka, pobrisal sem jo nazaj v Bosno in tedaj sem gonil kot izučen kle-par v sovraštvu nad usodo od prijatelja mi skvar jenega življe-nia na lancu medveda po Bosni, Dalmaciji in Hercego^ni. Šele po letih, ko mi je poginil medved. sem se vrnil domov, spoznal mojo sedajno Verono ter priženil z njo kočo, kravo in gruntič krog bajte. Začel sem kleparstvo na lastno roko. Krumpak se me je ogibal kot zlodej križa, slabo se mu je godilo, s švercarijo se je ukvarjal in Mimika je večkrat večerjala batine. Srečala se s Štefekom niti pri cerkvi nisva, ker jaz nisem hodil v cerkev koj skra ja po vrnitvi in on tudi najbrž ne. Bilo je ravno isto poletjc za ono zmarletno povodnjo, o kateri se-m Vama pravil, ko sem popravljal žlebe in streho na božjepotni cerkvi sv. Roka v Kumrovcah. Sv. Rok v Kumrovcah je dobro znan vsakemu Hrvatu Zagorcu in vsem štajerskim Obsotelčanom kot pomo?nik v živinskih nesrečah in boleznih. Ta božjopotna cerkev slovi že od nekdaj, ker je bogata in vsako leto ob Rokovem oblegana od ljudskih množic. Godovni dan sv. Roka je bil tisto leto zelo dobro obiskan in drugi dan za tem praznikom sem pričel z delom. V avgustu je bilo vroče in spal sem kar v cerkvi v veliki klopi pred glavnim oltarjem. Ko sem končal popravila, sem nočil še tretjo noč v «erkvi. Iz trdnega spanja me je vzbudilo rožljanje nad menoj. Sv. Rok v Kumrovcah je imel tedaj dve prižnici: eno inotraj in iz te so se odpirala vrata v zunanjo. Na Rokovo je govoril slavnostni pridigar najprej ramarjem v cerkvi, nato je odprl vrata in pridigal še množicam vernikov krog cerkve. Dohod na obe prižnici je bil od znotraj. Po nasilnem škrtanju in pritiskanju je popustil zapah na vratih prižnice in na leci sta se pojavili dve visoki moški postavi . . . Uganil sem takoj: gre za vlom, ker je bil pred dnevi velik cerkveni shod in lopova domnevata denar, ali pa nameravata vlomiti v tabernakelj. Eden od vlomilcev je kazal s prižnice na brlečo večno luč pred glavnim oltarjem in šepetal nekaj, drugi je po>kimal in oba sta se spustila v cerkev po stopnicah. Pred gla\Tiim oltarjem sta postala. Eden je odložil na stopnico težko drvarsko sekiro. Žarki medle večne luči so ošinili poteze obraza onega, ki je bil prinesel sekiro in o groza — bilo je lice m postava mojega največjega sovražnika Štefeka Krumpak. Jeza me je spreletela v prvih trenutkih spoznanja, planiti sem hotel kvišku z ležišča, zakričati; nad valom razburjenosti je zmagala pamet — strah pred dvema in ostrino težke sekire. Nekaj mi je pošepnilo — ne nekaj, ampak sam sv. Rok mi je govoril: Ne vikaj, ubila bi te in vrane bi ti krakale pogrebno pesem. Štefek, ki je bil padel od tihotapstva do cerkvenega ropa, je pred glavnim oltarjem ob motno meglenem svitu večne luči potrepljal tovariša po rami, mu pokazal na pozlačeni kip sv. Roka v oltarju in mu razloičil z meni slišnim glasom: »Kip sv. Roka ni zlat le na zunaj, ampak tudi na znotraj. Še moj dedek mi je veokrat pravil, da je svetec na znotraj izvotljen in v votllini je skrito zlato še iz turških časov.« Štefan je priviekel za oltar pručico. Tolovaja sta bila z enim pogonom na oltarni mizi in že tudi pri glavnem kipu. Z združenimi močmi sta skotalila sv. Roka iz dolbine na mizo in odtod na tlak pred oltarjem. Delo dviganja in spuščanja je bilo težko, sopla sta globoko in se oddihovala na dolgo, ko je stal svetniik med obema na tleh. Štefek je pobral sekiro, se uprl na toporišče, njegov tovariš je menil polglasno: »Bo preveč zaropotalo, ko ga boš razklal na dvoje. Na prižnico grem in bom posluhnil, dko nama ne bi grozila kalca nevarnost.« Krumpak je molče prikimal, tolovaj se je povspel po stopnicah v višino z glasno pripombo: »Da veš, po dogovoru vsaki polovico, četudi boš odprl zakladnico ti!« Bil sem na vojski, videl neštetokrat smrt, čul o vseh hudobijah na svetu, a nikdar se še mi niti sanjalo ni o zločinu, da bi se upal človek s sekiro nad svetnika priprošnika cele Hrvatske in to v noci pred glavnira oltarjem in ob brljenju tajinstvenih žarkov večne luci . . . Sam danes ne vem več, kaj vse je vrvelo v onih trenutkih po meni, dokler niso obmolknili koraki po stopnicah in je odprl lopov vrata na prižnici in posluhnil v noc. Ko je vrata zopet zaprl, je pogledal Štefan proti prižnici, si otrl z levico čelo, zasadil pogled v visokega svetnika, vzdignil sekiro in se pripravil na mogočen in skrbno odmerjen zamah. Ko sem zagledal dvig rok in ostrino sekire, me je minul strah pred smrtjo Ln z nadčloveškim glasom sem zavpil: »Stoj!« Bliskoma sem planil iz,klopi k oltarju, vrata na prižnioi so se zopet odprla, na šmrtni zamah dvigajena sekira se je med ropotora zakotalila po tlaku, med smrtnima sovražnikoma je stal nemo pozlačeni sv. Rok in nad nami tremi je brlela večna luč . . . Sedaj sva si stala nasproti po dolgih letih, na tleh težka sekira, cerkveni ropar presenečen kot še gotovo nikdar v življenju in med obema svetnik, ki je ineni otel že dvakrat življenje in v tretjič jaz njemu . . . Štefek je gledal v tla in izmomljeval strahopetno: »Ne ubij me! Otro — ke — imam!« Nikdar v življenju me ni ganila in to trenutno kaka prošnja tako nego Štefanova iz strahu, da ga bo ubil njegov stari sovražnik, ker je dvignil Kajnovo roko nad svetnika in zaščitnika bednega hrvatskega ljudstva. Še en pogled na sv. Roka, še en pogled v večno luS in držala sva se tolikoletna smrtna sovražnika v ihtečem, tesnem objomu brez besed . . . Smrti rešeni sv. Rok in večna luž sta bila priei najine sprave in ko sva se izpustila iz objema, sva brez govorjenja dvignila kip nazaj v oltar. Štefek je še obesil sekiro med berglje, ki so visele krog oltarja. Šla sva iz cerkve ob svitu zore, nadaljevala skupaj pot v Klanjec k frančiškanam, kjer je potrdil spovednik v imenu neba najuno spravo z odvezo in podelitvijo sv. obhajila. Glejta, od one noči in onega dne sva s Štefekom združena v prijateljstvu, katerega ne moreva prikrivati niti v cerkvi.« Tako je končal Pepa svoje tri doživljaje s sv. Rokom, si prižgal ugaslo pipo in dregnil v zamiš]jenega očeta z opazko: »Joža, povej Ti, če imate na Štajerskem kakega svetnika, ki bi bil izprosil eni osebi toliko oudežne pomoci v največjih življenskih stiskah, kakor je to storil meni svetec vseh ubogih Hrvatov — sv. Rokl« Oče je nekaj časa molčal, si otrl solzo, pogledal v kleparja in mu pritrdil: »Prav imaš, saj vem, kaj Ti je storil dobrega sv. Rok, saj jaz in moj sin sva tudi Hrvata, ki le samo živita na Štajerskem.« Zvedel sem pozneje iz ust resnih mož, da je Pepa Pasarič le malokomu zaupal svoja srečanja s sv. Rokom in štel sem si to zaupanje v posebno čast, ko sem ga videl za tem še bogzna kolikokrat med pridigo in sv. mašo zravnano klečecega pred glavnfrn oltarjem moje farne cerkve in tik zraven njega Štefana Krumpaka, ki je bil imovit ter spoštovam posestnik v krogu krsčansko vzgojene družine.