2. številka.
V Trstu, v sredo 6. januvarja 1892.
Tečaj XVII.
„E D I N O S T"
'»haja dvakrat na teden, Tanko iredo in ■oboto ob 1. uri popoIndiiA
„Edinost" stane:
<« tb« leto gl. 6.— ; izven Avat. 9.— ea potu leta «3.—; „ , 4.50 , t« četrt leta , 1.50; n „ 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo ▼ pro-■iajainieah tobaka v Tratil po l> nor..
T Gorici in v Ajdovičint po «» nOT. Sj narocbe brez priloien« naročnine »• npravništvo n* oslra.
EDINOST
Oglasi in oznanila račune po S nor ▼rNiica t petitu ; r.a oailovS z debelimi črkami a« plačuje prostor, kolikor bi ga K' obneslo navadnih vrstic.
Po»lana, Javne zahvale, oimrtnice itd. vri?
ne račune jio pogodbi.
V«i dopisi ne pošiljajo uredniAtvu Piazza Caserma flt. 2. Vsako pismo mora biti frankoTar.o ker nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklama«-i |e in inserate nrn-jema upravniitvo P ia/za Čase rtu r 6t. 2 Odprte reklamacije o proste poAtnin«
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V rdJnoat Jf mci.
j'
f
bodo v Rusiji dlje časa trajale slabe letine in bi ta država bila prisiljena zabraniti izvoz žita.
In tudi nemško cesarstvo pritrdilo je rado novi pogodbi z Avstrijo. Istotako pričakuje Italija velike koristi od nove pogodbe z državo našo.
Nastaje torej uprašanje: je-li mogoče, da bi imeli na vseh straneh koristi, 4 nikjer škode P To je izvestno težko, ali tudi to moglo bi se razumeti, ako bi se interesi nekako vzravnali, da bi namreč vsaka stran nekaj izgubila in nekaj pridobila. In zares govore oni, ki zagovarjajo te nove trgovinske pogodbo: ,Kar izgubimo v tem ali tem delu pogodbe, pa pridobimo v drugem.*
Tu pa tam je morda res tako. Ako, recimo, Avstrija potrebuje lana ali riža, Italija pa mesa in kruha, bosti obe gledali na to, da jedna drugi določita kolikor možno ugodno carino. Če pa lahko dobivamo lan tudi od drugod, smemo mi proti Italiji svobodno določiti nekoliko višjo carino za to blago, zato pa i ona lahko naloži nekoliko višjo carino na naše žito, ako je more tudi od drugod dobivati. Tako bi Avstrija ae okoristila pri množini lana, kar bi izgubila pri muožini riža; k Italija bi se okoristila pri žitu, kar bi izgubila na mesu. —
Ali slabo je, ako jedna država — poštevajoč vse koristi pojedine trgovine — trpi na korist druge.
In ako se tudi to ne zgodi z ozirom na vso državo, zgodi se pa lahko za poea« uiiene pokrajine. Kajti: kaj koristi to onim pokrajinam, ki nimajo velikih fabrik, ako je pogodba taka, da je izdelkom iz fabrike olehčan izvoz v druge države? Ali pa: kako korist ima fabrilcant, ako je trgovinska pogodba njegove države s kalco drugo državo taka, da je ugodniša za poljedelca, kajti poslednji prodaja laglje svoje pridelke v inozemstvo P
Vabilo na naročbo.
.' i
Ob začetku norega leta rabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovć svojo miročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Ćasi so resni, in morda se nam bliža doha, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna rolja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni nas interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej striDja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravnlštvo.
Vinorejcem po Primorskem.
V	malo dneh razpravljale se bodo r državnem zboru na Dunaji nove pogodbe, tikajoče se trgovine in carine, mej našo državo in Italijo, Nemčijo in Belgijo. Pogodbe te naj bi stopile v veljavo z dnem t. februvarja t. 1. ter trajale do konca leta 1903, torej skoro polnih 12. let.
Lehko rečemo torej, da se bodo r kratkem iz države naše laglje prodajali v tujino žito, Živilo in neke vrste industri-jalni proizvodi, dočim bodo trpele druge vrste industrije.
V	prvi vrsti okoristi se z novimi pogodbami Ogerska, koja ima mnogo žita in pridelkov; zato so Madjari zadovoljno pritrdili pogodbam,
Bojimo so po vsej pravici, da se nam tu podraži kruh in meso, onobito pa, ako
A
PODLISTEK.
J'^i —
Perica.
y~ Ruski napisal J. D AliSarumov, prevel V. K. Ratimir.
I.
Bilo je okolo dveh po polnoči; v hiši je vladala smrtna tišina. Samo jaz som sedel pri delu v kabinetu. Ono jo bilo nujno, znto som se tako zamislil va nje, da neseui slišal, kako [so se vrata odprla in je nekdo vstopil; težek vzdih za naslanjačem me je prisilil, da sem se ozrl: pred menoj je stala stara njanja (varuhinja otrok) v nočnej opravi, katera mi je bila znana že mnogo let.
—	Kaj je, njanja? prašal sem jo z zarudenjtii), — je morda slabo kakemu otroku ?
—	Bog obvaruj ! sp6, angeljČki.
—	Kaj bi pa rada P
—	Oprostite, Nikolaj Petrovič, v na-šej hiši je neka nesreča.
—	Kaj je pa !
—	Prosim, gospod, izvolite pogledati sami.
—	Kje pa P . . kaj P . .
—	Na podstrešji. Že nekatero noč
vedno nekdo gori hodi, vzdihuje, in celo človeški glas je slišati.
—	Pri vas iz otročje sobe?
—	Ne, ampak iz hodnika, tukaj.
—	Na hodniku P
—	Ne, ne, ampak samo iz hodnika se sliši.
Jaz sem vstal, vzel svečo in šel za njanjo na hodnik.
Po poti mi je ona vedno trdila, da je treba plačati za mašo in pokropiti podstrešje z blagoslovljeno vodo.
—	Saj smo plačali, ko smo se Bem preselili.
—	A treba jo jo že zopet plačati, gospod, ker ta nečisti duh se kinalo ugnjezdi.
Pri teh besedah se je njanja prekrižala.
—	Kak nečisti duh P
—	Saj veste, kak.
—	Je li kak škratelj P
—	Horda je res.
Ko smo prišli na hodnik, bilo je vse tiho; zato sem pogledal smehljaje se na njanjo, misleč, da se jej je sanjalo.
Hipoma ho se pa zaslišali nad glavo koraki in globok vzdihljaj ; zdelo se mi je celo, da so nekdo joče. Naglo som šol na konec hodnika, s katerega so vele
In kakor je s pojedinci, ttdio je tudi s pokrajinami : nekatere se bafijo poglavito ali tudi povsem le s poljedelstvom, druge pa osobito z obrtom in industrijo.
Tako prihajamo do uprašanja: pri-neso-li nove trgovinske pogodbe ožji naši domovini — Istri, Primorski in Dalmaciji — koristi ali škodo P
Tu moramo žalibože reči, da pred-v i d j a m o veliko zlo za te naše krajo, ako se postavnim p6tcm utrdi in ako se vse izvede, kar je cesarska vlada predložila kot trgovinsko pogodbo s kraljestvom italijanskim.
Velika pogibelj tiči v tem, da bi v trgovino zašlo v veliki množini italijansko vino in da ne bi se moglo naše vino drugače prodajati, nego po prav nizkih cenah. To bi pa značilo gotov propad za Istro, za velik del (Goriškega in za vso Dalmacijo.
Stvar je taka-le :
Ako hočeš dandanes uvesti v Avstrijo italijansko vino, moraš plačati uvoznine ali daca po dvajset goldinarjev v zlatu za vsacih 100 kil; to bi bilo približno: za hektoliter. Po takem je lahko razumeti, da italijansko vino ne more semkaj; kajti: računajmo, da stane doma hektoliter vina samo 2 goldinarja v zlatu in vožnja samo 1 goldinar v zlatu, stalo bi vender — ako prištejemo uvoznino — 23 goldinarjev v zlatu. Po tej coni je izvestno nikdo ne kupi, ker je predrago.
Posledica temu je, da so se tu done-daj prodajala le najbolja italalijanska vina in le nekatere posebne vrste.
Uvoznina vina v Italijo ,od nas in od drugih strani, bila jo dosedaj istotako visoka, to je, po 50 frankov za 100 kil., ali približno jeden hektoliter.
Toda Itrtlija ima toliko vina, da bi ga mogla izvažati najmanje dvakrat toliko, nego-li ga sama potrebuje; ona more torej brez strahu znižati carino na tuja vina,
stopnice v podstrešje, toda njanja me jo zagrabila za rob no/ne suknje.
Vse govorjenje, kakor prejšnje, tako tudi sledečo, godilo se je šepetajo, pri čemer je starka javno izražovala strah: pre-križovala se je, Bkoro jokala in goreče me prosila, da naj ne hodim tija, t. j. v podstrešje, katero se jej jo zdelo nekako zbirališče nečistih duhov; a jaz sem jej nasprotoval. Tu jo začela prositi dovoljenja, da bi smola vzbuditi Spiridona, kateri jo bil kuhar in jedini možki sluga v našoj hiši; a jaz sem jej rekel, da ni treba, in hrabro Sel navzgor po stopnicah. Njanja jo VHa v strahu odbežala: ne vem, jo li sla budit Spiridona, ali ae je hotela le sama rešiti, samo izginila je in jaz sem ostal sam.
Ko sem dospel na vrh, sem šel nekoliko naprej in svetil si b svečo svoj pot. Toda njen slaboten platnen je razsvetljeval le majhen prostor, vno drugo jo bilo v globokej temi . . .
Kar se prikaže iz nje ženska postava in so mi vrže plakaje pred noge. Ko sem pogledal, spoznal sem v njej našo porico, tiho in skromno ženico, katora je živela pri nas že okolo jodnega leta. Na pol oblečena, z mršnvimi lasmi, tresla so jo, f kakor da ima mrzlico. Jaz sem jo vzdignil.
kajti tuje vino v Italiji nikakor ne more konkurirati z domačim, italijanskim.
f Po takem Italija sebi čisto nič ne škoduje, ako zniža carino na vino, ako mora zajedno tudi Avstrija znižati carino na italijanska vina; trpele bi pa neizmerno naše pokrajine, ako Avstrija zniža uvoznino na italijansko vino.
A uprav to more se vsak trenotok dogoditi v prihodnjih 12 letih, ako stopi v veljavo trgovinska pogodba z Italijo, icakoršna se je predložila.
Kajti v konečnem zapisniku k tej pogodbi, pod točko III. k tarifi avstrijski B. št. 5, določeno je, da kadarkoli Italija, dokler velja ta trgovinska pogodba, zniža carino na vino na 5 frankov in 77 cent. mora tudi Avstrija — ne da bi trebalo kacega posebnega dogovarjanja — v istem trenutku znižati uvozno carino za italijanska vina na 3 goldinarje 20 novi.
Ker torej naše vino ne more v Italijo, — kajti tam je italijanskega vina v obilici — nam Italija ne stori nikake usluge, ako zniža carino na naše vino; mi pa dovolimo Italiji v tem slučaju velik poboljšek.
Evo ram približnega računa.
Denimo, da Italijan na licu mesta zahteva ze hektoliter vina makari 20 frankov v zlatu, kar bi pa mogel le za naj-izvrstneja vina ; vožnja do nas bi ga stala približno samo 2 franka in 50 cent., a uvozna carina 8 frankov, (3 gold. 20 novč.) Skupna cena bi bila torej za hektoliter 35 frankov 50 cent., ali v našem dnarju 14 goldinarjev 20 novčičev v zlatu.
Po tej ceni morali bi torej mi prodajati svoja najizvrstneja vina, da odbijemo naval italijanskih vin.
Preteča nevarnost je pa še večja, kajti ljudje, dobro poznavajoči razmere v Italiji. so izračunali, da bi hektoliter srednjega, za svetovno trgovino šo zadosti dobrega vina stal samo 10 g o 1 d.
Ako pomislimo, da se Bedaj pri naa srednji teran prodaja po 16 goldinarjev,
—	Nastasija, sem jo prašal, — kaj delaš tu v podstrešji po noči P
Ta hip se je zaslišal šum in v kotu podstrešja sem zagledal umazano, raztrgano plovnico, na njej pa nekega možkega, kateri ni bil manj umazan in raztrgan. Ko sem se približal, ta ni vstal, ampak samo nekaj zagodrnjal in pobalinski zmerjal.
—	Kaj pomeni to, Nastasija P sem prašal strogo. — Kdo jo ta P	w
—	Mož, gospo, zaječala je ona, — moj mož ! . . Oprostite!
Nastasija ni bila še stara ženska z lepim, prijetnim obličjem ; v naši hiši smo jo vsi ljubili radi njene uslužljivosti in prijazne nravi.
Jaz jo nesom hotel strahovati.
—	Ako je pa mož, sem jo prašal, — zakaj se tuka j valja P Ali nema drugega prenočišča P
—	Ne, gospod, odgovorila je ona in j dalje ihtela, — on jo velik pijanec, zato
ne moro nikjer ostati.
—	Kako jo pa prišel som P
—	Prišel jo nekoč popolnoma pijan, a proč ne gro, naj ga podim, kolikor hočem. Zato sem ga skrila v podstrešji, da so naspi, ker se valja tam stara plevnica. Potem se jo sam navadil, je nadaljevala,
izgubiti bi morali torej dobro tretjino cene našega vina. To bi pa značilo, da se trud kmetu poplača za jeden tretji del slabše in da se je vrednost vinogradov zmanjšala za tretji del.
Škoda, kojo bode trpelelstra. Primorska in Dalmacija se danes niti ne da proračunati, ako ae obistini to znižanje carino in da traja celih 12 let.
Nujna potreba je toroj, da se dogovore naši vinorejci, občine, gospodarske zadruge ter odpošljejo prej ko Jprej p e -t i c i j e n a visoki državni zbor na Dunaji, da se predložena trgovinska pogodba z Italijo tako premeni, da Be izbriše določba zaključnega zapisnika III, it. 5. ali pa, da se ukrene na kateri-koli drugi način, da vina iz Primorja avstrijskega in Dalmacije no bodo toliko trpela na svojih cenah radi pogodbe z Italijo.
Takova peticija mora biti kratka, pisana seveda pristojno in treba, da jo izroči kateri izmed poslancev. Ta poslednji mora jo torej v roko dobiti.
Kolikor smo doznali, odločila sta se naša poslanca dr. Laginja in Spinčič glasovati proti pogodbi z Italijo, ako se ne spremeni, kakor zahteva previdnost; nadejamo pa se, da se tudi ostala dva zastopnika isterska dr. R i z z i in dr. Bar-toli — dani sta Italijana — zavzameta za to, da se odvrne od naših pokrajin preteča pogibelj in škoda.
Prošnja mora biti po prilici tako-le sestavljena :
(Notri) Visoki državni zbor !
Teh dni pridejo v razpravo trgovinske pogodbe države naše z Italijo, Nemčijo in Belgijo.
Kakor nas veseli, da o. kr. vlada skuša skleniti stalne in dolgotrajne pogodbe so sosednjimi državami, tako nas je užalilo čuti, da stoji v novi pogodbi z Italijo v zaključnem zapisniku pod III. ad tarif B, točka 5, določba, da, ako bi Italija mej trajanjem pogodbe znižala oarino od vina na 5 frankov in 77 cen., mora tudi Avstrija znižati uvozno carino za italijanska vina na 3 gold. 20 novčičev.
V tej določbi vidimo mi veliko pogi-belj za ceno vin iz avstro-ilirskega Primorja in Dalrcacije, tem bolj, ker je jako mogoče, da te pokrajine ne bodo več mogle izvažati svoja vina na [Francosko in ker je po določilih novih pogodeb uvoznina za naša vina na Nemško mnogo večja, nego bi bila v slučaju zniženja uvoznina italijanskih vin v avstrijsko pokrajine.
Misel, da bo Italija dosedaj ni poslu žila gori omenjene določbe, nas ne more potolažiti; vse zlo tiči v tem, da se je lahko vsaki trekotek posluži ter zada smrtni udarec produkciji našega vina, koje so, da govorimo resnico, ne moro drugod prodajati nego v državi sami.
Ako prav Italija zniža uvoznino za naša vina, nam ne bi to čisto nič koristilo, kajti naša vina v Italiji ne bi našla kupcev radi množine in nizkih cen italijanskih vin.
Po znižanju naše uvoznine za italijanska vina od 20 gld. na 3 gld. 20 nvč. od 100 kil., torej približno od jednega hektolitra, znižala bi se cena našim vinom toliko, da bi so niti ne izplačalo nadaljnjo obdelovanje vinogradov, ki je že tako ali tako zadosti težko; ali pa bi se v najboljem slučaju morala znižati plača delavcem in vrednost vinogradov za toliko, da bi se še ono malo blagostanja, kolikor se ga je pokazalo v poslednjih letih, obrnilo v siromaštvo in izgubo vsakaterega kmečkega kredita.
Kajti: ako druge pokrajine prostrane države naše morejo izvažati v tujino žito, živila in industrijalne proizvode — nimata Primorjo in Dalmacija ničesar, s čemer bi se oua škoda poravnala. Tema je vino jedini proizvod, kojega moreta prodati; in z denarjem, kojega dobivajo ljudje za vino, nakupiti bi morajo hrano za lep del leta, poplačati obdelovanje zemlje in davke ter si preskrbeti druge potrebščine za življonje.
g^Z ozirom na vse tu navedeno^prosimo, da visoki državni zbor ne odobri klauzule III., št. 5. zaključnega zapisnika k novi trgovinski pogodbi s kraljevino italijansko, ako noče prepustiti pokrajin Goriško, Ister-sko in Dalmacijo pogibelji gotovega gospodarskega prodada.
(Datum in podpis).
Zunaj:
Visoka poslanska zbornica državnega zbora na
Dunaju.
Peticija
(tu se zapiše ime občine ali gospodarske zadruge; ako predlagajo peticijo posamičniki, zapišo se samo prvo ime se številom drugov.)
za spremembo predložene trgovinske pogodbe z Italijo.
— prihajati vsako noć, a odkrižati se ga ne morem.
Je to že dolgo časa ?
—	Že tri tedne, je dejala in sama očevidno priznavala svojo krivdo.
Mene je začelo to jeziti.
—	To se no smo, Nastasija ; takega nereda ne bode nikdo trpel. Pijan postopač, nikomur znan, nočuje skrivno v podstrešji, a vi neste zinili nikomur besedici o tem. Da bi bili povedali meni, bi vas bil že rešil trga moža; toda dovolj, je li ie vaš mož ?
—	Še, še, gospod.
Pri tem se mi je zopet hotola vreči k nogam, a jaz sem jo udržal.
—	Dasi je pa mož, je vendar to skrajni nered. Takoj pošljem po hlapca in ga odpravim.
Ta hip se je pokazala za menoj luč in obrnivši se sem zagledal Spiridona, kateri je korakal z lučjo v rokah daljo v •krajnej skrbi in strahu, ne vede. koga vidi pred seboj : pravega gospodarja ali ■jegov duh, in kako postave se gibljejo tam v kotu podstrešja — ljudje ali zlo-deji ? Toda prepričavši se, da je pravi gospodar, šel je hrabro k meni . . .
—	Spiridon, sem mu rekel, — tam se valja nek pijan eo, katerega je treba odpraviti aa policijo.
(Dalje prih.)
Državna užitnina v tržaški okolici
Slavno uredništvo „Edinosti"!
V velecenjenem Vašem listu z dne 30. m. m. št. 103 priobčili ste na prvem mestu peticijo, ki smo jo mi Rojanski kmetje poslali državnemu zboru v namen, da bi se črta užitninskega davka od naših vinogradov nazaj potisnila. Peticija ta ni bila namenjena javnosti; sicer bi jo bil prijavil Vam prvopodpieaneo, ali jeden njegovih bratov, takoj one dni, ko se je pod-pisavala. Imeli smo tehtnih uzrokov za to, da se peticija ne da objaviti po novinah. To vidi se sedaj. Ne motimo so tolikanj, ako trdimo, da je dal priobčiti peticijo uprav oni odličnjak, kojega sovražno in bedasto pobijanj" naših pritožb in tožb v Vašem listu koj sledi peticiji. Imamo opravičen sum, da jo bila peticija kar utiho-tapljena Vam v roke. Da se ne strinjate z nazori oneea čudnega odlionjaka, je znak Vaše poštenosti; toda modr< jše bi bili učinili, da niste natisnili njegovih bedastih modrovanj, ponuđenih čitateljem v članku: .Državna užitnina v tržaški okolici".
I* celega tega članka njegovega puhti ne le njegova sla volja zoper nas, marveč golo hrepenenje nam škoditi na vnuki na-loin, ovajajoč naa kot lažnjivce nasproti oblastvam in ljudem, ne poanajoćim naših britkih raemer. Tudi nam se zdi umestno, da spregovorimo o tej zadevi toliko besed, kolikor jih absolutno treba v resen od-
govor. Mi smo prepričani, da so vse naše tožbo in pritožbe osnovane in opravičene : osnovano na dejanskih razuu-rah našega kraja, opravičene v vsakdanjem našem življenji, in da vse stvari slone na neraz-rušni resnici, katere opovreči ne more ne oni Vaš odličnjak, niti katerakoli si bodi oblast. Kdor pozna naše raziuere, ve, da ne uvažamo v Trst nikakoršnega blaga ; razun od boljših kmetov nekoliko mleka in kako pest zelenjadi, da imamo skupilo za sol in začimbo.
Gorostasno nevednost razodeva svetu dopisnik-odličnjak o vinu. On trdi, da okoličan, živeč zunaj užitninske meje plača več davka od „božje kapljice", nego okoličan, ki biva v užitninski meji. Resnica je, da moramo mi, ki smo v krogu užitninske črte, plačati gld. 7 užitninskega davka z a hektoliter od vsega doma pridelanega vina, tako da nimamo svobodne niti jedne same kapljice vina za domačo potrebo in si moramo pivno pravico resno kupiti. In koliko plača užitnine naš zunaj užitninske meje živeči sosed P Nič. Ako proda vino v Trst, plačati mora užitnino na meji kupec in ne on. Ako pa odpre .osmico" ali krčmo doma, plača on le blizo 4 gold. točarine financi, čepnino magistratu pa ne plača nič. Ako od nas kdo dene „o s m i c o" plačati mora prvo leto čepnine 15% od cene, po koji toči vino, financi pa je že prej plačal 3 gold. dAvka od hI. Ce se mu povrnejo pri čep-nini oni gld. 4, je še vprašanje P Da smo se pogodili s finančno upravo gledo plačevanja davka od vina in da je ta uprava olajšala nam plačevanje davka toliko, da nam je dovolila Štiri plačilne obroke, je res. Vse to pa velja le za prvo leto kot prehodno dobo v nenavadne razmere. Ros pa ni, da jo užitnina za nas povprečna in manjša; nego mi plačamo popolno užitnino.
Dalje ni res, da smemo porabiti, oziroma prodati do deset odstotkov natrganoga grozdja, ne da bi plačali užitnino od toga. Tako pred -pravico mi ne poznamo in je tudi uživali nismo. Sicer bi mi radi poznali onega vinogradnika, ki bi rajše prodajal grozdje, nego delal vino. Tako bistroumnost privoščimo od srca radi odličnjaku, ki si ustvarja po svojih puhlih raožjanih pravi „pravcati narobesvet".
Ne manj gorostasno nevednost razodeva svetu dopisnik glede na užitnino in kupčijo z jagnjeti, prašiči in domačo perutnino. Vsak bi lahko vedel, da je nam okoličanom sploh nemogoče rediti živino in perutnino. Za perutnino mi kmetje v Rojanu, Šk orklji in na Greti vsaj nimamo prostora; za živinorejo pa absolutno treba paše. Kdo vidi odličnjak v celi okolici širne pašnike, košenice, travnike in dete-IjišČA P K večemu, bi dajali Ketnarski bregovi borno pašo malobrojni ovčji stadi.
Res, obilega brezuma treba in po* peklenske zlovolje, da se hoče nam nekaj, uri vati, česar že po prirodi biti ne more 1 Da, obilo treba teh krasnih kreposti v to, da se nas hoče opisovati pred svetom, ka-koršni nismo in tudi nikdar ne bodemo ! — Ako pa dopisnik-odličnjak vsled utelešenja velicega dela dolenjo okolice v veliko zaprto mesto prve vrste uživa nebeško mano in pije pravi pravoati nektar, tek mu ! Toda mi se bomo branili tega blagoslova z vsemi zakonitimi sredstvi, v trdni volji in vso srčnostjo, ker nam preti bližajoči se in gotovi pogin. V dosego našega cilja nam pomozi pravični Bog!
NajodliČnejšim spoštovanjem Vaš naročnik
Jakob Bole
za se in v imenu vseh Rojanskih kmetov.
Dostavek uredništva. Vaš dopis priobčujemo drago volje, ker nam je v prvi vrsti namen pospeševati koristi okoličanov. Da se pa tako velevažno gospodarsko uprašanje premotruje vspešno, treba jo čuti uienenja z vseh strani. To je bil j e d i u i povod, da muo priobčili rečeni članek, na kojega se Vi toli jesite,
da -si se i mi z njega vsebino ne s t r i n* jamo. Jezite se tudi, da smo priobčili Vašo peticijo državnemu zboru, češ, da ni bila namenjena za javnost. Ali dragi gospod, tu Vam moramo že povedati, da imate — kako bi zasukali besedo, da Vas ne razžalimo P — jako čudne nazore o parlamentarizmu. Zapomnite si: vse, kar se obravnava v državnem zboru, je za javnost in v tem slučaju tembolj, ker je naš državni poslanec to peticijo posebno priporočal v javni seji. Peticije rojanskih posestnikov nam ni nikdo „podtaknil", ampak ponatisnili smo je iz steno-grafiškega zapisnika seje poslanske zbornice z dne 17. decembra, kojega dobivamo redno, kadarkoli se v državnem zboru obravnava kaka zadeva, za nas važna. Čudno, zares čudno je, da se jezite, ker smo prijavili Vašo peticijo, kajti vsaka druga oseba, občina ali korporacija je še zadovoljna, ako se potem Časopisja podpirajo slični koraki. In tudi da nismo mi prijavili peticije, postala je javna, kakor hitro jo prišla v stenografiški zapisnik. Ne vemo sicer, na koga cikate kot našega dopisnika, k stavili bi svojo glavo, d a s e motite.
Različne vesti.
Odlikovanje. Kakor javljajo dunajske vesti podelilo je Nje g. Veličanatvo, cesar avstrijski,italijanskemu ministerskemu predsedniku Rud i ni j u veliki križ Štefanovega reda.
Prestolni flovor, s katerim se je dne 5. januvarja zaključil državni zbor oger-ski, konstatuje prijateljske odnošaje s vsemi državami brez izjeme ter povdarja obstoječe zveze,ki so porok miru. Trgovske pogodbe ojačile bodo politično zvezo se sosednjima državama. S sosedi na jugu in jugovzhodu sklenemo skoro gotovo kmalu trgovske pogodbe. Kot uzrok razpuščenju državnega zbora navaja prestolni govor željo, da bi novi zbor mirno kar preje mogoče pričel obravnavo o pripravljenih načrtih za reformo.]) j^oiii ■
I. številko našega lista poslali smo na ogled nekarerim poznanim rodoljubom. One gospode, ki soglašajo z našimi načeli in nas žele podpirati v rodoljubnih namenih naših, prosimo, da naui takoj objavijo, žele li prejemati naš list ali ne.
Peticije državnemu zboru. Onim gospodarskim zadrugam, občinskim glavarstvom in pojedinoem, koji namerujojo od« poslati peticije državnemu zboru radi vinske carine v pogodbi z Italijo, priporočamo iskreno, da to store prej kt) prej, tako, da peticije prispejo na Dunaj vsaj d o 10. t. m. in to v roke jednega izmej poslancev. Iz Istre naj se dopošljejo jednomu nastopnih gospodov : V e k o s 1 a v Spinčić, Ivan N a b e r g o j , dr. A. Gregorčič in dr. M a t k o Laginja. (Naslov jo: Wien, Abgeordnetenhaus.) Peticije dobe so tiskane v t skarni Dolen« in razpošlje politično društvo „Edinost" potrebne tiskanice raznim občinam. Ako bi katera občina, ki namenijo petioijoni-rati, ne dubila tiskanice, prijavi naj to takoj našemu uredništvu. Poticijo so tiskane samo v hrvatskem jeziku, da ne ua* rasejo preveč stroški. To pa nič no dl, ker ne treba drusvga, nogo podpisati in izpolniti rubrum.
Za „božićnico" «« so darovali: g. Ed. Legat 4 gld., g. Justina Trobec eno dekliško obleko, g. in g.a Urbančič 2 gld., (izročila gospe Mstlikovič v ta namen). —
Za žensko podružnico nabrala jo g.a Metlikovič v krčmi „Vittoria" 3 gld. 40 kr. Vsem darovateljam izreka se najsrčnejša zahvala.
Nafcelništvo ženske podružnice sv. Cirila In Metoda.
Izkaz darov „božićnice" otr. vrta v Re-janu (dalje) Gosp. Pogorelec Aut. 2 gl., č. g. Gomilšak 1 gld., Janko Debelak 50 nvš.
g.čna ućit.a Pukiž 1 gld. 20 nvč. g.a Ana I Pipan 1 gl-j Tekla Geurs 1 g]., S. M. Geuser 1 gl., g. N. H. 1 gl., g. N. N. v Barkovljah 2 gld., g.a Ivanka Mihelič 1 g|., g. R. MiheliČ 50 kr., g.čna Olga Mihelič 50 kr., g. Franjo Dolenc 6 gl., g. P. 1 gl., g.a Ir. Abram 1 gl. g.a Veko-s). Valončič 2 ruti 3 robce 2 kapioi 1 par nogovic, g.čna Bogomila Valenčič 1 ruto 2 robca 2 para zapestnic in 1 par nogovic, g. Volk 1 gl. (Konec prih.)
Za podružnico družbe ev. Cirila in Metoda na Greti ostalo je „koražni družbi" v Štokčevej „osmici" na Kontovelju dne 3. t. m. 1 gl. 21 kr.
Koncert »Slovanskega pevskega društva", bode, kakor wmo že javili, 17. t. m. Prezanimivi program priobčimo prihodnjič. Slavno občinstvo opozarjamo že sedaj, da si pravočasno preskrbi sedeže, da ne nastanejo neprilike, kakor pri zadnjem koncertu. Kje se dobivajo sedeži, povedo dotična vabila.
Občni zbor , Pevskega in bralnega društva na Opčinah" bil je dne 31. decembra 1891 v Malalanovih prostorih ; sešlo se jo 60 udov. Podpredsednik, gosp.
E.	Draftček, odpre ob 7^". uri zvečer zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi zastopnika oblasti g. Černeta, ter zakliče trikratni živio presvetlemu cesarju. — Tajnik — Vremec — poročal je o društvenem delovanji v preteČenem letu, ix kojega poročila je razvidno, da je društvo imelo v tem Času 10 časopisov, 222 knjig, katere si je društvo prisvojilo po nakupu in po dobrovoljnih darilih raznih gospodov in slovenskih zavodov, na čemur so jim tajnik iskreno zahvaljuje, žoleč: Bog jim poplačaj. Društveni pevci naučili so so v tej dobi 24 novih pesmi. — Društvo priredilo je v teku leta 2 veselici, koje ste se obe v vsakem obziru prav dobro obnesli. V posebno dolžnost si šteje društvo, hvalo izreči g.
F.	K., kateri je v vročih [poletnih dneh posebnim trudom uril domače fante in dekleta za narodni pres „Kolo", koji se je prvič plesal na okoličanskih tleh dne 6. septembra in tako izborno, da je marsikateremu gledalcu mogočno plulo srce, videčemu „cvet mladosti", odičen z narodno obleko ter gibajoč se v širnem krogu. Spominjala se bode mladina v bodočih letih — ako je dočaka — onega dne, za kojega se je toli vestno pripravljala, sebi in svojemu učitelju v čast in ponos.
Društvo udeležilo se je tudi dveh pogrebov. ter pelo nagrobnice.
Blagajnik, g. D a n e v, izkažuje, da je društvo imelo dohodkov 365 gld., stroškov 332 gld.; torej ostane gotovine 33 gld. Temu poročilu sledila je volitev novega odbora. Izvoljeni so: gg. Ivan G o r u p predsednikom, Edvard Draš-ček podpredsednikom, Ivan Daneu blagajnikom, An t. Vromec tajnikom, J. Maria Sosič Tončken, J. Maria Sosič Tilhov, Ferdo Ferluga in Josip Hrovatin odborniki. — J. Maria Sosio SoŠčev, Ant. Turk in Jak. Vreme«*, pregl. računov. Koncem volitve vatane novoizvoljeni gosp. predsednik Ivan Gorjup, se zahvali na oasti in akaznnem zaupanji ter obljubi po svoji moči skrbeti za skupno delovanje v društvu.
S tem je bil dnevni red kenčau in se je pričela prosta zabava s tombolo in petjem, pri kateri so se udje dobro zabavali ter tako v skupnem društvenem veselju doživeli — srečno in veselo novo leto! t, naslednjim voščilom : Staro leto smo končali Tn /ačeli novo smo, Nifmio rabli še očali Ker je zdravo b'lo oko — Bog ohrari je tako. Tudi zdravje Vam privoščim Na telosu, — duši tud'. Bog poplnčaj Vam vaš trud Tam na njivi in na polji Senožeti in v kleti. Bog Vam daj zaslužka dotti, V letu, zimi in|v posti.
Da bi danes leto dal VBak zmed nas za en bokal. In zahvalil stvarnika, Kteri nam vse dobro da!
V.
Tržaško podporno in bralno društvo
vabi vse družabnike, družabnice, prijatelje društva in sploh si. občinstvo na društveni veliki ples, koji bode v soboto dne 9. ja-nuvarja 1892. v redutni dvorani gledišča „Politeama Rossetti" (Uhod je: via Chioz-za). Pri plesu svira orkester c. kr. peš-polka št. 87 iz Trsta. — Ustopnina 50 nvč. za osebo brez izjeme. — Začetek plesa je ob 9. uri zvečer in konec ob 5. zjutraj. Ker je čisti prebitek plesa namenjen v društveno dobrotvorno svrho, se radodarnosti no stavljajo meje. — NB. K plesu je priti v navadni praznični obleki. Ustop imajo tudi po povabljencih pripeljani gostje. — Ustopnice se prodajajo uže sedaj v uradniji društva (via Valdirivo 19), v kavarnah „Commerciott-„Tedesco" ; pri g. A. Kalanu (via Caserma 6), pri g. Iv. Prelogu (via Molino a ven to 3), pri g. Kržetu (Piazza S. Giovanni 1), pri vseh članovih vodstva in svetovalstva, kakor tudi na večer plesa pri blagajnici od 8. ure naprej. — Kdor se jželi nepresiljeno zabavati in ugodno plesati v prostrani krasni dvorani naj ne opusti lepe priložnosti, kajti plesna dvorana in orkester vojaške godbe sta porok, da se plesalcem hoče ugoditi v vsakem oziru.
•Zabavni plesni ven6ekH — „Delal-skega podpornega društva" bil je jako dobro obiskan — nad vse pričakovanjo; prvo četvorko plesalo je okolo 60 parov — Med odmorom nastopila je gspč. A. A r o h o v a, katera je jako razumno dekla-movala „Kronanje v Zagrebu". — Žela je burno pohvalo od strani občinstva. — Komičen prizor: „On je pa res neumen" je dopadal občinstvu in sta ga srečno izvedli g. Babuder in g.čna Anderlič e v a. — Kakor čujemo napravi „plesni odsek" imenovanega društva zadnji venček dne 29. februvarja 1892.
Vabilo na veselico, katero prirodi pevsko društvo „Danica" na Kontovelju dne 10. jaunuvnrja 1892. v prostorih gostilne „Stoka". Spored : 1. Hajdaih : „Želje Slov-jana", zbor, 2. Volarič: „Slovenski svet", zbor. 3. Gregorčič: „Jeftejeva prisega", deklamacija. 4. Nedved : „Dekletu" v polu-zbor. 5. Koojančič: „Spoved", zbor. 6. Rieder: „Potpourri slov. napevov", godba. 7. Dr. Bleiweis: »Bob iz Kranja", veseloigra v 1. dejanju. 8. Ples. — Ustopnina k veselici 20 kr. Sedež 10 kr. Ustopnina k plesu za gospode gld. 1. — Začetek ob 6. uri zvečer.
Iz Pulja se nam piše: Čitalnica naša preselila se je v nove, jako, lepfc pritlične prostore v hiši gosp. Skračina. Tu Bmo prvikrat obhajali tradicijonelni „Silvestrov večer" godbo, petjem, tombolo in plesom. Veselica vršila se je do 1. uri popolunoČi v najlepšem redu in v zadovoljnost nas vseh, kar prileti skozi okno ob 1. uri popolunoči velik kamen, ki je razbil steklo 2 m. visoko in 55 cm. široko. Kamen zadol je najprvo jednegn goslača v koleno in je potem odletel mimo glave neko gospodo-Čine. Hvala Bogu, da se ni prigodila ni-kuka nesreča. Pohiteli smo seveda hitro nn ulico, fe zapazili nismo nikogar — tudi straže ne. Tako skrbe pri nas za red in varnost. Po tem neprijetnem „inj^jrmezzo" nadaljevala se je vesoliea. Drugi dan pa smo morali „rolo* niako doli spustiti, da se ni videla luknja. To pa jo naše nasprotnike tako jezilo, kakor da je steklo kar Čez noč postalo zopet celo. Jezi tej dali so duška s tem, da so dne 2. t. m. na večer vrgli drugi kamen, ki je razbil zopet jedno steklo. Kamen je bil prilično velik ter je zletel sredi dvorane. Košček i razdrobljenega stekla prileteli so aa bralno mizo. K sreči tudi ta kamen ni nikogar poškodoval. Stopivši na ulico zapazili smo gručo fantalinov in dokaj dru-»ega ljudstva — a straže zopet ni bilo videti. So le ko smo dogodek priiavili
glavni straži, poslali so nekoga gledat, kaj da prav za prav je. Taki so torej naši odnošaji, tak red vlada pri nas! Ali mi se ne vstrasimo — tudi ako nam pobijejo vsaki dan jedno steklo.
Od kodi pa ta jeza naših nasprotnikov P Glavni vzrok je ta, ker imajo naši prostori krasno pozicijo in so na lepem videzu [(poleg društva „Operaja.") Novi lokali naše čitalnice so krasnejši, nego oni društva „cabineto di lettura". Sedaj sicer še ni vse v redu; marsikaj treba še nabaviti — in seveda tudi v žep seči —, ali ko bode vse dovršeno, reči bodemo smeli: to je lep korak naprej!
Iz Kanala nam pišejo : Bližajo se volitve v občinski zastop. Marsikomu je še v neprijetnem spominu postopanje nekaterih predrznih vsiljencev, ki so toli nepošteno in zvijačno ravnali z volilci pri zadnjih volitvah, jih rotili, jim druga imena na listke zapisovali, zlate gradove obeto-vali in Bog si ga vedi še kakšnih zvitih sredstev se poslužovali, da so le — iz namenov, nam dobro znanih — prodrli se svojimi kandidati v občinski zastop Kanalski. Volilci! bodite oprezni, obrnite takim? hrbet in ne poslušajte njih navidezno sladkih besedi. Ker takih na men je le blagor „žepa", nikakor pa ne blagor občine, katero „geslo" imajo navadno le ob takih prilikah na jeziku, blagor občine jim je pa le »peto kolo. Mi pa bodemo, ako se bode v dan voli-litve ponavljalo tako nepošteno postopanje priobčili imena takih vsiljencev in tako postopanje po zaslnženju grajali. Studiti se mora slehernemu, kako se taki ljudje volilcem dobrikajo in jih love v svoje zanjke. Svetovali bi, da bi zavedni možjo dan volitve povsod pazili ter volilce pred takimi „agenti" varovali.
Toraj volilci pozor !
K a n a I e o. Vabilo k veeelici, kojo priredi društvo Čitalnica v Dekanih dne 24. janu-varja 1892. Program priobčimo prihodnjič. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR.
Vabilo. (Jitalnioa v Podmelci imela bode v nedeljo 10. t. m. v hiši Luka Breliha ob 2uri popoludne svoj dvaj setl glavni občni zbor. Spored : Predsednikov nagovor, tajnikovo in blagajnikovo poročilo, volitev novega odbora, pogovor o naročbi časopisov, nasveti in predlogi. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Dru-štvenike vabi tem potoui k udeležbi
ODBOR.
Iz obfelne materijske prejeli smo daljši dopis, podpisan od več občanov, v kojem se bridko pritožujejo, da se denar, ki pre-ćstaje od popravljonja farovža v Brezovici, ne porabi tako, kakor je bilo namenjeno: da se namreč ne izroči g. župniku, da po krije neke še neplačano stroške in — ako bi še kaj preostalo — da obrne ta preostanek za poprav* v cerkvi. Občinski očetje so namreč sklenili, da se denar raz deli mej davkoplačevalce. Za to so se potezali najbolj taki, ki niso nič vplačali, dočim so oni, ki so denar zložili, za to, da so preostanek porabi tako, kakor je bilo namenjeno, ali vsaj za poprave cerkve. Ako so pa občinski očetje dosledni, morali bi tudi 6ni denar, kojega jo županstvo baje prištedilo — nekateri govore o 600, drugi o 1600, b tretji eelA o 2000 gld. — raz deliti mej davkoplačevalce, kajti tudi ta denar so občani zložili. To pa nikako čudo, ako je občinski zastop kaj prištedil, kajti doklad imajo — take trde gg. dopisniki
—	toliko, kakor »aln kje drugod. Navadno so imoli 70—807.. leta 1889 — ker je bilo treba 507. za popravljanji farovža plačati — so imeli 1267», letos pa 120 , 1407. io neka vas eelfi 1407. doklad na vsaki goldinar. Davki naj se nam znižajo !
—	vsklikajo konečno dopisniki.
Poskus samoaiora. 26lelni solicitator Josip Transpuš skušal seje včeraj usmrtiti v svojem straaovanji s tem, da si je kroglo is samokresa pognal v usta. Nesrečneža so prenesli v mestno bolnico. ) Kot uzrok poskus« samomora navel je
Trampuš, da je izgubil prejeto svoto 35 gld. in nekatere j«ko važne spise.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 27. decembra do soboto, dne 2. januarja, umrlo je v Trstu 111 oaeb in sicer 55 možkih ter 64 ženskih. V istem tednu prošlega leta umrlo je 91 oseb, torej letos 20 več.
Popotnikov koledar za 1.1892. za slovenske učitelje, izdal in uredil Mihael I. N e r a t, nadučitelj in urednik „Popotnika v Mariboru, založil in tiskal D r a -g o t. i n Hribar. Kaj ukusno vezani ta koledar ima obilo gradiva kuj primerno razvrščenega, tako da je skoro neizogibno potreben vsakemu učitelju. Cena temu koledarju je 1 gld. 35 kr,
„Učiteljskega tovariša" prva številka ima nastopno vsebino: Dve in trideseto leto. — Postojinski: Slovensko učitoljstvo o novem letu. — —e—: O zboljšanji učiteljskih plač na Goriškem. — Lj. Stjasny: Podobice v abecedneku. — Prof. Fran Orožen: O zemljepisnem pouku. — I. Mam : Knjiga slovensko. — UpraŠanja in odgovori. — Listek. — Književnost. — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
»Kmetovalec*. Obseg: Ob novem letu — Staja za plumene svinje, — Govor držav, poslanca in člana glavnega odbora c. kr. kmet. družbe g, Fr, Povšeta. — Dobra unaža za kopita. — Kako vzrejati žrebeta. — Razne reči. — Vprašanja in odgori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijsko družbe kranjsko. — Tržno vesti. — Inserati.
Svoji k svojim ! Rojake našo v mostu in po deželi prosimo najskroneje, da kupujejo potrehne stvari v prvi vrsti pri 6nih tržaških trgovcih in obrtnikih, ki so oglašajo v našom listu. To je naravnost dolžnost vsakemu rodoljubu, kajti le po tej poti otresti se tnoromo pogubouosnega u-pliva nam nasprotnega p tujega kapitala.
Listnica urednUtva.
K. Lokavo«;: prejeli. — I. V. Ostrožno brdo: prošnji VaSi bodi ustreženo; I. M. Kotor: storili smo, kakor Bto zahtevali. - - I. T. Nabre-fcina: poravnano do 81. decembra 1891. — A. K. Pregrada: poravnano do 31. decembra 1891 — čitalnica Dekani: „Brivec" ne izhaja vof. Bmo zaračunali 4 gld. za „Kdinost" za leto 1892. — O. K. Materija: prejeli. — A. 8. Vipolio : poravnano za leto 1891.
„Slovanski Svet",
ki izhaja v Trstu dvakrat na mesec na 16 velikih straneh, ima v vsaki številki članke o politiki Slovanov v obče in avstro-ogerskih posebe, potem članke in spise o slovanski kulturi, sosehno o slovanski umetnosti kot taki in umetni obrti posebe, učene razprave in kritike o cerkvenih vprašanjih, o slovanski literaturi, redna poročita iz Rusije, pa tudi iz drugih slovanskih krajev. Zubcležuje nujvažncj&e dogodke vseh slovanskih nnrodno«tij, dežel, držav in pa literaturo, ki so dostaje Slovanstva kot takega. Priobčujo tudi pismi, odstavke in sestavke po izvirnikih iz vseh slovanskih jezikov, aosebno pa takih, kateri so pisani v cirilici. Slovanske pesmi v cirilici se posebe razlagajo. V cirilici se priobčujejo tudi slovenske pesmi in slovenski sestavki kakor tudi prevodi n. pr. slovenskih pesiuij na ruski jezik.
Leta 1892 so začne takoj od začetka priohčevati veča za Slovence in v obče zapadno Slovane važna rasprava i> rimski, potem pa grško-alovanski liturgiji.
»Slovanski Svet", namenjen na prveai mestu slovenskemu naobraženemu občinstvu, je popolnoma od vsake stranke ia v obče od vsako strani nezavisno glasile, in stoji na leto 4, pol leta 2 in četrt leta 1 gld.; za ljudsko učitelje in dijake pa na leto gld. 3.60, pol leta gld. 1.80 i» četrt leta 90 kr. Naročnina se poiilja podpisanemu v Trst.
Fran Podpornik,
imdajatelj „Slovanskega Svela" v Trstu.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsuni nega društva, poprej Pertotova, pri
poroča Nt! tiajtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-lieanska vina.	CL |
Josip Kocjančič, v,%J3rrT.r1
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, riženi in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Antnn Pnrlrai na vo®lu ulice eh^ft
nlllUll lUblVdJ, inCecilia,toči izvrstno domače žganje ; v tabaknrni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Ivan Prolflfl priporoča svoji trgovini IVdll riBIUy v Vift del Bosco St. 2,
(uhod na trgu Btaro mitnice, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blagn, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
B. Modic in Grebene,
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in i č. duhov&čino na svojo zalogo porcelanskega, ste- ; klenega, lončenoga in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. j
Gostilna „Alla Vittoria" !
zmožna za specerijski dučan, katera bi takav posel samostalno voditi znala. 2-4 Sve dalje pove uprava „Edinosti*.
DROGERIJA
na veliko i malo
G. B. ANGELI
«-» TRST
Piazza della Legna br, 1.
sa odlikovanom tvornicom kista
i velikim shladisčem boja na ulje vlastite priprave. Okvire englezke, francezke, nje mačke itd. itd.
Osim toga velik izbor
MINERALNIH VODA
dobavljenih ravno iz vrela zajamčene Bvieže, kano i:
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosadn) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. !
ftne+ilno	staroznana pod »me- |
UUallllld „OlUKlt , nam „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem S v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, 1 istotako je kuhinja izvrstna.	Cl.
AnHroi Ifolon *«»ljftr v ulici ,Caserma' nilul f/J I\€1IC1II, priporoča so mijtopleje j slovenskomu občinstvu, Najelegantnej&e ter solidno delo in točna postrežba.	Cl. |
Kavarni ,Commercio' in Je-j
llnem' v	»C a »e rma1*, glavni shaja-
UCdvU liSči tržaSkih Slovencev vseli stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Š o r 1 i. kavarnar.	Cl.
FILIJALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
4-dnevni odkaz 3% i 30-dnovni odkaz 2®/0 8-	,	3»/4% 8-meseČni „ 2'/.%
«0- „ 3'/,7o 16-, „ 2'/,«/o
Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri se nahajajo v okrngu prip07.na se nova borestna tarifa na temelju odpovedi od 15. septembra, 19. septembra in 11, oktobra.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 27,% nn vsako svoto.
V	napoleonlh brez obresti
Nakaznice
Martin Krže,
Piazza S. Uiovanni, , trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl. i
Tiskarna „Dolenc
u
(narodni zavod ^uuiuiiu v Trstu), Piazza della Caserma št. 2, izvršuje VHakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah.	Cl.
Gostina „Alla Croce di Malta"
Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča se najtoplejo tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedilu. Za obilni obisk prosi gostilničar Ivan Sirca.	Cl.
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, lleko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradeo, Hermanstadt InomoHt. Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuo, Reiclienberg, Saaz in Solnograd, — brez troškovn.
Kupnja in prodaja
vrednoBtij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 — 24 pri odbitku 1°/M provizije.
Predujmi.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 11. septembra 1891.	1-24
Orlena bol kašalj, hreputavlca. promuklost, nazeb, zadavlca, rora. zapala ustijuh itd.
mogu u kratko vrieme izliečiti rabljenjem
NADARENIH
1-8
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI)
što jih gotovi Prendini, lučbar I Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnč noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato troba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve slad kiše (Pastiglie Prendini) to gledati, da hudo na omotu kutijice (ftkatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima utisnuto na jodnoj Strani „Pastiglie", im drugoj „Prendini".
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano speoijaliteto.
Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži so gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in ie dobiva le pri meni.
Cenu 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vštevši pouk o uporabljanju.
Raznu teh specijalitet ponujam vsakovrstna esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih llkerov itd najbolje in iionadkriljive kakovosti. Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Prodaju s« u Prendinijevoj ljekarni u Trstu	ppilf|rv	1 O I?"
(Farmareia Prendini in Trieste) i u glavnijih i	X A illp
ljokariiaii svieta.	13—52
Avgust Brunner
Essenzen-Specialitaten-Fabrik
20—	in 1*1«. A.G.	9-50
Iščejo se Solidni zastopniki.
Zahvala.
Podpirani «e prisrčno zahvaljujejo vseui gg. darovalcem na venčku „plesnega odseka" „Delal. podp. društva" dne 2 januarja 1892., dalje gospicama A. Archovi in I. Anderlič-evi na prijaznem sodelovanji — in slednjič slav. občinstvu za tako obilen obisk.
Trst, 4. januvarja 1891.
Za o d s o k:
Janša.	Babuder.
Manufaktnrist in galanterist,
neoženjen, 26 let star, z izvrstnimi i spričevali, vešč hrvatskemu, nemškemu 'in madjurskemu jeziku v govoru in 'pisavi, išče službo v Trstu. — Več v [„Tiskarni Dolenc."	1 2
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko I
Prečastiti duhovščini
se vljudno podpisani priporočam za napravo crkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpska in medenine, kot: Mon* štranc, kelihov, ciborije, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v ns j novejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Na željo pošljem ilustrovane cenike franko.
Teodor Slabanja
•rabar V GORICI (Gorz)
Pohištvo
za spalne sobe, jedilne sobe in kuhinje prodaja po ugodnih cenah mizar
IVAN MASUTTI,
Via Giulia 12.	1-25
i
La Filiale della Banca Union
j	TRIESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca
o Cambio - Valute, a) Accetta versnmenti in Conto corrente, abhonando PER BANCONOTE: , PER NAPOLEONI:
i "7a° o c. proav di 5 g ni
I Ol/ o/	10
I 0 /B /o 1» 11 "1 1 ' >» i ,q7t n ® 4 mos' fiBRO
i 3»/« ,a8 „
2 %c. proav.di 2d g.n
®Va r »f «1 ,1 40 „
2	V« „ „ „ „8 mesi
3	„ „ „ „ 6 „
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !
tržaška hranilnica
Sprejemljo denarne vloge v bankovcih od 50 1106. do VHacega zneska vsak dan ▼ tudim razuii praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure dop. Obresti
na knjižic«......... . 8«/0
Plaćttjt vsak dan od 9—12. ureopoludne. Zneske do 10<) cld. precej, zneske [»reko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dni, zn>'ske preko 1000 gld. pa 5 dnij prej Eekomptnjo monjl-e domicillrane na tržaS-
kmn trgu po	...	5°/,
Posojajo na državne papirje avstro-ogrske
do 1000 gld. po........5V,°'o
višjo zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po .,.,,... 5°/0 D*je d«nar proti vknjlSenju lia posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 3. septembra 1891.	1—24
Albert Reimer
urar, , Via Caserma" St. 12, I. nadstr.
ja uže na glasu kot jako vesten in solideq popravljavec ur vseh vrst. Zato se priporoča po vsej pravici si. občinstvu. 5—2
Nič več kašlja!
PRSNI ČAJ
napravljen po loknrničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In ilstl kri; ima dober okus in velja on zavoj za 8 dni 60 nvč.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pilo za proštenje života in proti madronu iz soka neke posebno rastline, katerih uspeh jo velik, posebno pri znprtom truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlja velja 80 nvč.
Plač ter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — oena 3 plaŠtrov za kurja očosa 20 nvč. — Ena steklenica tinkturo 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni C ri s to f o 11 e tti, Pontoni in Oliubic.	10—12
V toj lekarni govori so tudi slovenski.
In banco giro abbuonando il 2 "l^/,, inte-resse rriiuo sino a qualunque somma; prcleva-zioni sino a lior. 20.000 — a vista verso c.heque; importi mnggiori preavviso nvanti la Borsa — Conferma doi versamenti in apposito lihrotto.
Conteggia por tutti i versamenti fntti sino alle 5 poni. la valuta del tnedeaimo giomo.
Assnme pel propri correntisti P innosso di conti di piazza, di catubiali per Trietne, Vietma, Budapest td altri principali citth ; ril a se a loro aasegni per que*te piazze, ed accorda loro la facoltU di domiciliare effetti prenuo la sna ca »m franco d1 ogni »pesa per essi.
Procnra pei propri clienti informazionl sull1 Interno e sull' Estero verso il solo riiriborso delle spese postnli.
b)	S' incarica delP aqnisto e della vendita di effetti publici, valute e divisc noncM del in-cagso d'an8efftii, cambiali c couponn, vemo mo-dica provvigione.
c)	Sconta cambiali dirette e domioiliate a condizioni correnti.
d)	Rilascia assegni ed apre crediti su tutte le piazze deli1 Interno e deli' Estero a mo-diche condizioni.
e)	Sovvenziona effetti e valute.
f)	Accorda ai propri committenti la fncolt^ di depositare effetti di qualsiasi specie e ne cura gratis l1 incasno dei couponB alla sca-denza,
ji)Vende le obbligazioni communali 4 ■/ della Prima CaBsa patriotica di risparmio di Buda-post, lo lettero di pegno 4'/, e le nbligazioni eomunali 4'/, con premio dol 10'7o della Banca coinmeroiale ungherose di Budupost, le ob-bliprnz'in' comunnli 4'/, e le obbligazioni 4°/, con 10% di premio della Banca ip. tecaria ungliorese di Budapost. le lettero di pegno 4'/9% della Banca centrale austriaca di cre dito fondiario, i lotti 3"/0 l.a e 2.a einissione deli* Istituto di credito fondiario austriaco, (Boden credit) lu obligazioni 4"/0 con lotteria (vincitn prinoipale lior. 50.000) della Banca iputecnria unghereso di Hudupest. le lottore di pegno 4% dcllo Stabilimonto provinciale ipotecario deli1 Austria inferiorc al corso di giornata.	1 —12
Riunione Adriatica di Sicurta
24-1
v Tmfu.
TRST Via Conti številka


Tovarna strojev in železolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sein npti-
dnjoča dela kakor: STHOJE, PRESE, bK-
SA L K I v ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in munja POPRAVLJANJA.
Die Masohiiierj-Fubrik
und KisengioMserei von
August Brunner
iibornimmt alle einschlfi- j gigen Arbeiten itls : MASCHINliN, PItESBEN, P L'M PEN,
OITTER, SAULEN, IU 1IREN, griiHsere und kleinere R E P A li ATURE N.
6 a. <1
I	Veliko zalogo
il ©ti@b ie
^^ AŠI.
m
■ii
priporoča tvrdka
IVAN H. P0HLY V TRSTU
Via Coroneo št. 9.
Tulefon fitv. 291.
1 - 24
p
'i>
4-11

Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenjo v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decemhra 1890
Gravnica društva	gld. 4,000.000*— Pvomijua roserva zavarovanja
na življenje	„ 10,784.306 91 P remiju a roserva zavarovanja
proti ognu '	„ 1,612.910-22 Proiuijua reserva zavarovanja
blHgu pri prevažanju	„ 33.594.10
Reserva zavarovanja proti toči	„ 2U0 000*— Reserva zavarovanja proti pro-
minjaiiju kurzov, bilanca (A)	„ 163.786-21 Reserva zavarovanja proti pro
minjanju kurzov, bilancu (B)	„ ]'17.578*86 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenju	„ 9o0.000- —
Občna reserva dobičkov'	„ 1,127.605*98
Urad ravnateljstva : "Vin Valdirivo, !>*». » (v lastnej hiSi)
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo. za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdk«
Zivic in družb, v Trstu
; -62 ulica Zonta 5
vse garantirano in ceneje.
Za 7-ilflj priporoča posebno svojo S vinske Ktiskalnice, mline, nosjilko itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Tiskarna Dolenc v Trstu.