V Trstu dne 8. Januvarja 1909. St. 2. . . Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. Telefon št. 1570 = -- Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem Posamezna številka = 6 vin. === Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Sodrugi l y smislu strankinih določb in sklepov jadnjega zbora razpisujemo jugoslovanski! socialne demokracije in ga sklicujemo na dni 31. prosinca, 1. in 2. svečana 1909 v Ljubljano. Provizorično predlagamo sledeči DNEVNI RED: 1. Poročila, podaja tajnik sodr. I. Mlinar. 2. Politični položaj, poroča sodr. Etbin Kristan. 3. a) organizacija, poroča sodr. I. Kocmur, b) Taktika, poroča sodrug dr. Tuma. 4. Tisk, poroča sodrug Anton Kristan. 5. Volitev izvrševalnega odbora. 6. Raznoterosti. Pozivamo vse organizacije, ki imajo po i strankinih določbah pravico do udeležbe na, strankinem zboru, da pravočasno izvo¬ lijo svoje zastopnike in jih naznanijo iz- vrševalnemu odboru. Predlogi, ki naj pri¬ dejo na razpravo na strankinem zboru, naj se vpošljejo izvrševal nem u odboru najkasneje do 20. januarja 1909. Vse deželne, okrajne in krajne organi¬ zacije ter strokovne skupine in ženske organizacije vabimo, naj se poslužijo svoje pravice in odpošljejo na zbor svoje zastop¬ nike. Mnogoštevilna udeležba je v interesu razvoja stranke in zato naj ne izostane nobena organizacija. Vsak delegat se mora na zboru izkazati z mandatom svoje orga¬ nizacije. Formularij za mandate se lahko dobe pri izvrševalnem odboru. I Sodrugi! Zbor stranke ima izvršiti važne naloge. Stranka napreduje in spopolnitev organizacije je naravna posledica razvoja. Dobra orga¬ nizacije je predpogoj vsakemu delu in vsa¬ kemu vspehu; tesno združeno pa je z i organizacija vprašanje taktike. Prevažna je pa tudi ureditev naših tiskovnih razmer. Tudi v tem oziru nam nalaga razvoj stranke dolžnosti, o katerih mora strankin zbor resno razpravljati in sklepati, da se potem sklepi lahko tudi izvrše. Pa tudi politični položaj v državi sploh in v slovenskih de¬ želah posebej je tak, da mu mora stranka posvetiti vso pažnjo. Zaraditega pričakujemo, da se udeležite zbora v največjem številu. V Ljubljani, v božiču 1908. Izvrševalni odbor. Sodrugom, ki žele izraziti svoje mnenje o prih. strankinem zboru, kaj svetovati ali pa staviti kak predlog, so predali „De- lavskega Lista“ od danes naprej na raz¬ polago. D,- Polemik^ z liberalci. iv. Pravijo liberalci, da bi morale biti vse politične stranke, ki imajo svobodomisel¬ nost v programu, eno in isto. Cim več strank se ustanovi s to točko v programu, tem bolj se cepijo moči v boju proti reakciji. Tudi če se ne oziramo na dejstvo, da se Mnogo reakcionarnega skriva pod raznimi • naprednimi in svobodomiselnimi firmami, omenjeni nazor ne more obveljati. Ako govorimo o politiki in politični taktiki «po starem načinu*,, kakor se je Politikovalo v dobi taborjev, bi morda tako načelo imelo nekaj opravičenosti. Takrat Se ni strogo ločilo pojmov; takrat je široki „ Pojem rodoljubja in domoljubja lahko ob¬ segal vsega vraga. Rodoljubi in domoljubi so bili nekaj novega, morda celo nekaj re¬ volucionarnega napram tedanjim starim. Ni se jim bogvekaj gledalo na zobe, če¬ ravno je rodoljubjc mastno obrodilo tega ali onega. Cez vse dejanje in nehanje te¬ danjih rodoljubov je bila razprostrta veli¬ častna narodna trobojnica; kaj se je meše¬ tarilo pod njo, ni smel nihče vprašati; če pa jo vprašal, je bil tepen. Pokojni Fran Levstik je o tem zapel par lepih, ampak žalostnih pesmi! Dandanes smo postali bolj sitni, ali če hočete, bolj natančni. Iščemo tudi v poli¬ tičnem življenju globljih vzrokov za posa¬ mezne pojave: tudi tu hočemo poštenosti in odkritosti. Staro avgurstvo nam ne im- ponira; ampak samo znanje in razum. — Trobojnica nam je sicer simbol, ki ga spo¬ štujemo, ako se ne zlorabi v nečedne na¬ mene oseb ali strank, toda ne imponira nam že zato, ker je lepo pisana. Kdor jo nosi čez prša in vpije: jaz sem narodnjak! — nam ne sme zameriti, če mu pogledamo tudi pod njo, da vidimo, kaj se skriva ondi, ali narodnjaštvo ali narodnjaško ko- ristolovstvo. In kakor z narodnjaštvom, tako se uganja tudi s svobodomiselnostjo velik humbug med meščanskimi strankami. Vsak dan nam prinaša nove dokaze, kako malo je je med naprednjaki. V nas se je že davno vcepilo in vtrdilo prepričanje, da so naprednjaki svobodomiselni le takrat, kadar imajo korist od tega, ali kadar vsaj nimajo škode. Kadar se govori o svobodo¬ miselnosti, pogledajo najpreje nase, potem šele tudi na svobodomiselnost. Zase jo poznajo, za druge ne. Njim bi se moralo dovoljevati vse, drugim pa le toliko, koli¬ kor služi interesom naprednjakov; če ne pa denuncirajo kakor policaji! Svobodomiselnost v našem javnem živ¬ ljenju pomenja za socialno demokracijo nekaj drugega, nekaj poštenejšega, nego si jo tolmačijo liberalci. Kako se bi torej mogla osnovati ena stranka s svobodomi¬ selnostjo v programu, ako si elementi, ki se naj bi združili v stranki, nasprotujejo v temeljnem načelu?! To je nemogoče. — Predpogoj enotne stranke je vendar enoten cilj, enotno stremljenje. Kjer tega ni, tudi stranka ne more enotno in vspešno nasto¬ pati. V tem tiči baš kal nezmožnosti li¬ beralnih strank na Slovenskem: nimajo enotnega cilja’, zato nimajo enotne taktike; zato morajo razpadati. Tu ne pomagajo nič vsi pozivi «narodnim delavcem na na¬ rodno delo* : nihče ne ve, kje bi se lotil dela, niti zakaj!... Sicer pa je mogoče govoriti o furiji strank na podlagi ene same skupne ideje — če denemo, da nas glede svobodomi¬ selnosti nič ne bi ločilo od meščanskih naprednih strank — samo tedaj, če po¬ znamo le stari način politične taktike. In ta stari način nam že davno več ne za¬ došča ! Politični programi dandanes vendar ne obsegajo več samo ene ali dveh točk, ki se proglasita za cilj naroda, združenega v stranki. Politični program je odsev vsega narodnege življenja, kakor bi se po naših •mislih moralo razvijati. Kdor dandanes ni zmožen, da razume nalogo moderne po¬ litike na ta način, ni političar, ampak šušmar. In zdaj se vprašajte, če je dovolj za fuzijo političnih strank, samo da imajo svobodomiselnost zapisano v programu! Na kulturnem polju so razlike, na go¬ spodarskem polju in na socialnem, in teh razlik ni mogoče premostiti s samo svobo¬ domiselnostjo. Socialni demokrat je svobodomiseln, v kulturnih zadevah, n. pr. koncedira Ita¬ lijanom univerzo v njih naravnem narodnem središču v Trstu; slovenski narodnjak je svobodomiseln, a koncedira to univerzo v Tridentu, Roveretu, na Dunaju — samo v Trstu ne, in ve, da je univerza drugje nego v Trstu absurdna in ubita. Ali n. pr. tržaški narodnjak dr. Mandič je svobodomiseln, zahteval je pa kot podpredsednik tržaškega gledališkega društva, da se socialnim de¬ mokratom ne prodajajo vstopnice po zni¬ žani ceni, marveč le “narodnim* delavcem. Gabrščem je svobodomiseln, dopušča pa, da se v njegovi „Soči“ denuncira srednje¬ šolska mladina. Dr. Puc je svobodomiseln, pa zlorabi čast predsednika Zveze nar. društev v liberalne svrhe... Na gospodarskem polju se kaže svobo¬ domiselnost zlasti v socialni politiki. Po¬ glejte v državni zbor in videli - k boste, kakšna je svobodomiselnost meščanskih strank v socialno političnih vprašanjih! Kolikor se jim je izsili, toliko je je ; pro¬ stovoljno ne dajo nič. Ali je možna fuzija s takimi strankami? Ali je možno vsaj skupno postopanje v po¬ sameznih slučajih? Ne — dokler se na¬ predne meščanske stranke ne pobo'jšajo! Toliko bi pa vsaj lahko zapustile svoje starokopitno stališče, da bi se naposled vsaj tako modernizirale, kakor so se — klerikalci. Sedaj so slabše . . . V članku III. je tiskovna pomota po¬ kvarila smisel. Zapisano je bilo: “najbolj inferijorna stranka* — vsled pomote pa se čita: “najbolj informirana stranka...» GabrščeKu in liberalcem. Lastnik «Soče», ki je za sedaj absolutni voditelj liberalno-napredno-agrarne politike na Goriškem, se je jel posluževati v boju proti socijalnodemokratični stranki najos- tudnejših sredstev. Ovaduštvo in grožnje z gospodarskim oškodovanjem, celo grožnje, uničevati ekzistenco mož, ki se upajo pri¬ znavati socijalno demokracijo, so v vsaki številki “Soče* na dnevnem redu. Mož, ki ima svojo eksistenco mogočo le ob opori na narodne denarne zavode; mož, ki ima neo¬ mejen kredit pri narodnih zavodih, katerim je predsednik in član nadzorstva; mož, ki tako skrajno izrablja ugled in kredit zavodov, ki so mu zaupani; mož, ki dobro ve, da njegove trgovine vise ob izrabljanju gesla “Svoji k svojim*, —- se drzne groziti vsa¬ kemu, ki se mu ne pokori, z uničenjem gospodarskega ekzistence. Ta mož je tudi absolutni zapovednik in ižkoriščevalec Na¬ rodnega Sklada, ki ga zalagata denarna zavoda Trgovsko-obrtna zadruga in Goriška ljudska posojilnica. Tudi v odboru tega Na- rordnega Sklada, tičč tiste osebe, ki vodijo denarne zavode, tiste osebe, ki jemljejo posojila pri teh zavodih in ki so drug drugemu za poroke. K Narodnemu Skladu se morejo zatekati ubožni dijaki za brezobrestna posojila in za podpore. Bati se je, da se pripadnikom socijalnodemokratičnega mišljenja med di- jaštvom ne da potrebne podpore, ali pa se že dane podpore pod različnimi pret¬ vezami odtegnejo. “Soča» je v zadnji šte¬ vilki breobrazno izjavila, da dijaštvo so¬ cijalnodemokratičnega mišljenja nimh priča¬ kovati eksistence na Goriškem. «Ne bomo redili takih ljudi*, tako zapoveduje lastnik «Soče». Goriško narodnjaštvo redi njega, in on, svobodomiselni, napredni mož preti vzeti košček kruha vsakemu, kdor ne sledi njegovemu povelju. Liberalstvo, svobodo¬ miselnost in naprednost pod poveljstvom Andreja Gabrščka je prava blasfemija, in še noben časopis in nobena politična oseba ni tako nizko padla, kakor sta “Soča*, in njen lastnik, ki grozi pripadnikom najna¬ prednejše stranke, t. j. socijalnodemokratične z uničenjem gospodarske eksistence. Socijalnodemokratična stranka na Gori¬ škem si je stavila za prvi cilj: vzbujati ljudstvo k svobodomiselnosti in naprednosti, učiti osvobojenje ljudske slovenske mase od gospodarskega izkoriščanja, politične odvisnosti in duševnega propadanja. S pre¬ davanji, shodi in s kolportiranjem brošur in časopisja hoče vzgajati. Proč od gnusnega in ostudnega boja, ki ga je zanesel Andrej Gabršček na Goriško! Socijalna demokracija je hotela dvigniti delavca in ljudstvo iz nizkega domačega boja, ki pronicuje v družine po vaseh in seje sovraštvo in zavist med pripadnike liberalne in klerikalne struje. No, pri svojem stremljenju je nale¬ tela na odpor ravno pri svobodomiselnih naprednih krogih, in ta odpor se tira v še gnusnejših sredstvih, nego v dosedanjem boju med liberalno-naprcdno in klerikalno stranko. Ako je Andrej Gabršček nekoč, brez bojazni in ne glede na ekonomični pomen, napadal Krojaško zadrugo in jo skušal ugonobiti, tem gnusnejši je napoved bojkota pripadnikom socijalne demokracije, nnjgnus- nejša pa je grožnja akademični mladini, Zaraditega nas posebno “Soča* in Andrej Gabršček pozivata na skrajni odpor. Naše organizacije se raztezajo okoli mesta gori- škega, se množe rastejo in krepe, in naj¬ boljše sredstvo za vspešno defenzivo je ofenziva: Boj Andreju Gabrščku in njegovim podjetjem! Ako je ta boj Andrej Gabršček izzval, je dolžnost organizacij, da ta boj organično in ciljno izvedejo. Skrajno ža¬ lostno je, da vsa inteligenca v okolici Andreja Gabrščeka nima toliko vpliva nanj, da bi ga osvestila in mu pokazala nezmi- selnost njegove gonje. Brez zavesti je ža¬ lostnega gospodarskega položaja, ki ga je Gabršček ustvaril od leta 1902 naprej z brezzmiselnim svojim ravnanjem in zlora¬ bljanjem Trgovske obrtne zadruge, Goriške ljudske posojilnice in drugih zavodov. Zad¬ njič kličemo goriški liberalni inteligenci: Do tu in ne dalje! Ako smo mirno gledali izkoriščanje narodnjaške ekonomične moči, pa ne bomo mirno gledali, da liberalni narodnjaški izkoriščevalci tudi segajo po eksistenci naše mladine, po eksistenci naših pripadnikov. Ako hočete boj do te skraj¬ nosti, ga bodete imeli, in ako bode ta boj usodepoln za vas in vaše zavode, potem pripišite to svoji nizki omiki. i 5 Naročnikom, sr Končalo je leto in naročnine so potekle. Zato poživljamo vse one cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine za tekoče leto, da store to v kolikor mogoče kratkem času. Vsem, ki ne bodo poravnali naročni¬ ne do 15. t. m. bomo primorani list usta¬ viti. — „Delavski List' ne vživa bogatih podpor in tudi nima bogatega rezervnega sklada, da bi mogli pokriti vse velike troške izdajanja. „ Delavski List 1 živi samo samo od naročnikov in od posameznih od¬ jemalcev, zato je dolžnost vsakega sodruga, somišljenika in prijatelja delavskega časo¬ pisja, da naredi napram našemu listu svojo dolžnost. .. Del :ivskl Ust” stane za celo leto K. 4.20 za pol leta „ 2.10 za četrt leta „ 1.05 Sodrugom in organizacijam vsem pri¬ poročamo, da v najkrajšem času poberejo naročnino svojih naročnikov ter poberejo ob enem tudi prispevke za „Delavski List“. Oni sodrugi, ki še niso dobili bloka | za nabiranje naročnin naj se potrudijo v i upravništvo ,,Del. Lista ‘ kjer jih bodo do¬ bili. One sodruge, ki imajo priložnost raz¬ prodati svojim tovarišem nekoliko iztisov lista in ki bi hoteli kolportirati „Delavski last vabimo da se oglasijo v našem uprav- ništvu. Organizacjam po deželi pa priporo¬ čamo, da takoj odračunajo prodane štev. „Del. Lista', ter da uvedejo kolportažo lo potom zaupnikov, ki morajo list plačati pri blagajniku organizacije. Točni računi so predpogoj vsaki kolportaži. Zaradi tega je treba strogo paziti, da ne nastanejo zastanki in se tako sicer enostavni računi za¬ motajo. Delavci! Vaš je „Delavski List“. Pod- pirajtega, širitega in poiščitemu nove na¬ ročnike. Na delo tedaj. Saj je „Delavski List edino delavsko glasilo na Primorskem. Zadnjo in današnjo štev. „Del. Lista 1 ' smo poslali na ogled raznim tvrdkam in osebam o katerih vemo, da so prijatelji delavskega gibanja. Kdor ne bo vrnil da¬ našnje štev. se ga bo smatralo za na¬ ročnika. Današnji Štev. smo priložili za vse na¬ ročnike ki še niso poravnali naročnine poštne nakaznice. 2 DELAVSKI LIST I Z J AVA. „Edinost“ z (J ne g. t. m. piše med do¬ mačimi vestmi v notici: «Kje so krivci?* med drugim tudi sledeče: Izvedelo se je kmalu tildi, da so bili socialistični vodje posl. Pagnini, Panek in. Milost (ta poslednji v imenu jugoslovanske socialne demokracije) v pogovorih s Cimadorijem in to z namenom, na¬ sprotnim koristi delavcev. Imamo torej pred seboj neverjetno dejstvo, da pristaši stranke, ki stoji na razrednem stališču, spletkarijo proti delavcu v prilog bogatega zasebnega podjetnika. In to zgolj iz po¬ litičnega sovraštva. Tako piše „Edinost“, ker je parobrodna družba «Dalmatia» prelomila pogodbo za razkladanje blaga, ktero je ta družba skle¬ nila s slovenskimi krumirji. Jaz izjavljam, da je trditev v „Edinosti docela izmišljena in zato infamna in per- fidna — laž. Jaz nisem bil nikdar pri dr. Cimadoriju s Pagninijem in Panekom v tej zadevi. Bil sem pa pri dr. Cimadorju dne 23. dec. preteklega leta z zastopniki lesnih mode- listov radi spomenice, ki so jo poslednji uložili svojim delodajalcem. Ko smo zadevo mizarskih modelistov končali, sem le iz gole radovednosti vprašal dr. Cimadorija kaj je s pogodbo „Dalmatie ker se „Fascio economico dei lavoratori del porto“ toliko poteguje proti tej pogodbi. Vprašal sem to iz dveh razlogov. 1. Ker je dr. Cimadori upravni svetnik «Dalmatie». 2. Ker je dr. Cimadori ustanovil „Fascio economico dei lavoratori del porto proti socialistom. Radoveden sem bil, če se bo Cimadori potegoval za «Dalmatio* ali za „Fascio in zato, ker je obojno njegovo delo. Na to vprašanje mi je dr. Cimadori po¬ kazal pogodbo ter pismo, ki ga je on poslal upravnemu svetu «Dalmatie* v kterem pismu je Cimadori grozil s splošno stavko. «Dalmatia» mu je poslala pismo nazaj ter mu dala nalogo «ker več razume o de¬ lavskih vprašanjih* naj naredi s pogodbo kar sam hoče. «V tem trenotku izjavljam — je nadaljeval dr. Cimadori — da prelomim pogodbo, ter pustim naj tožijo, ker so se oferirali kot zadruga in niso zadruga, ker so trdili, da so delavci in prvi podpisani je krčmar pa ne delavec. Zakaj pa groziste s splošno stavko? Saj mi o tem nič ne vemo? Sem ga vprašal. Dr. Cimadori je stisnil ramena in se iro¬ nično zasmejal. To je bilo vse Potegoval se nisem ne za slovenske ne za italjanske krumirje, ker mi je čisto vseeno če zmagajo eni ali drugi. Obojni so naši sovražniki. Tudi strokovna komisija se ni v to stvar prav nič mešala še manj pa grozila s splošno stavko. To je resnica. France Milost. Domače stvari. Politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke ima svojo sejo v petek dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer. Agitacijski odbor ima svojo sejo v četrtek dne 14. t. m. ob 8. uri in pol zvečer v uredništvu ,.Delavskega Lista“ v Delavskem domu. Sodrugi so naprošeni, da se te seje udeleže polnoštevilno. Ljudski oder. Odbor in zastopniki posameznih odsekov Ljudskega odra so vabljeni na važno sejo, ki bo v torek dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Okraj sv. Jakob. Vsi sodrugi bi¬ vajoči v mestnem okraju sv. Jakob so vabljeni na zaupno zborovanje, ki bode v soboto dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni «Grorza» pri sv. Jakobu. Sodrugi bivajoči v okraju sv. Vid, (sv. Andrej in okolica) so vabljeni na važen sestanek, ki bode v sredo dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni «Stadt Klagen- furt» ulica Promontorio. Srdita impotenca. Voditelji N. D. O. postajajo vsak dan bolj besni. Ta bes¬ nost je znamenje njihove impotence. Že nekaj časa sem uganjajo stvari, ki so vse drugo nego pametne. Morda hočejo impo- nirati. Ampak to kar uganjajo je obupno početje in obupneži ne imponirajo nikdar nobenemu. Kvečem si zaslužijo nekoliko pomilovanja. Pretečeno nedeljo so imeli v Narodnem domu shod. Po shodu so priredili poulično demonstracijo. 500 narodnjakov je demon¬ striralo in 48 jih je bilo aretiranih, ter so obsojeni no 2 do 8 dni zapora. Na shodu so voditelji N. D. O. govorili silno radi¬ kalno. Dr. Mandič je pripovedoval o sili, moči, terorizmu in o podobnih rečeh s ka¬ terimi mislijo plašiti tržaške prebivalce. — Dr. Rybar je zagrozil, da bo izbacnil iz Trsta namestnika princa Hohenloha. In zakaj? Morda se je zgodila narodnjakom kaka krivica? Ah ne. Zgodilo seje namreč sledeče: Razkladanje in nakladanje blaga na parnike parobrodnega društva «Dalma¬ tin* je imel dosedaj v režiji tržaškemu de¬ lavstvu znani .gospod A. Roba. Letos je ta gospod zahteval od «Dalmatie» nekoliko poviška. Delavci pa, ki so delali pod ome¬ njenim podjetnikom, so se baje združili v posebno delavsko zadrugo ter uložili na društvo «Dalmatia» prošnjo v kateri so rekli, da bodo oni sami izvršili vse delo za enako ceno kakor jo je dobival dosedaj A. Roba. Teh delavcev pa je nekoliko Ita¬ lijanov in nekoliko Slovencev. <( Dalmatia» je pon‘udbo zdiuženih delavcev sprejela. Da se je to zgodilo je pripomogel tajnik zveze delodajalcev in upravni svetnik «Dalmatie» dr. F. Cimadori. Poslednji je velikanski sovražnik socialne demokracije. Zato je pred letom ustanovil iz enakih raz¬ logov, ki so prisilili slov. narodnjake usta¬ noviti svojo N. D. O., društvo ital. narodnih težakov pod imenom »Fascio economico dei lavoratori del porto». Kadar so ti ita¬ lijansko narodni težaki izvedeli, da je usta¬ novitelj njihovega društva, dr. Cimadori sprejel ponudbo omenjenih delavcev, katere je vodila N. D. O. so se- silno razjezili. Sklicali so shod v dvorani «Maly» ter protestirali proti «Dalmatiji» da je sprejela ponudbo omenjenih delavcev, katere so smatrali — zaradi dejstva, da so jih vodili voditelji N. D. O. — za krumirje. Na tem shodu so ital. narodni delavci sklenili, da se bodo obrnili tudi na socialne demokrate, da jim pridemo na pomoč. Na tem shodu so tudi ital. narodni delavci zahtevali da društvo «Dalmatia* prelomi pogodbo, ki jo je naredilo z prvimi delavci za razkladanje in nakladanje blaga. Ital. narodni delavci so imeli deloma prav protestirati proti omenjeni pogodbi in sicor zaradi tega, ker dobe oni in socia¬ listični delavci pri drugih parobrodnih društvah za ravno enako delo 9000 kron več na leto. Seveda bi bilo vredno vpra¬ šati te ital. narodne delavce zakaj neki niso protestirali tudi prej, ko je imel re¬ čeno delo v svoji režiji A. Roba, ki je delal pod ceno in ki je vrhu tega delavce še zelo slabo plačeval. Kadar so ti ital. nar. delavci prišli k nam, da jim poma¬ gamo razbiti pogodbo društva «Dalmatie» z delavci ki jih zastopa N. D. O., smo jim mi kratkomalo odgovorili da ne. Naravno je pa, da se je dr. Cimadori zelo vstrašil nastopa svojih ljubljencev. Pred kratkim jih je združil v društvo ter jim obetal zlate gradove, sedaj je pa oddal omenjeno delo N. D. O. Naravno je, da je bilo Ci¬ madoriju, ki je imel vso stvar v rokah, ljubše prelomiti pogodbo z delavci, ki jih je zastopala N. D. O. katero je sicer tudi on pripomogel ustanoviti nego se zameriti svojim ljubljencem ital. nar. delavcem. Zato je skušal vse mogoče korake, da bi bil pogodbo prelomil. A zato je bilo treba najti najložjega in najuplivnejšega sredstva. Treba je bilo taktične poteze, da bi se Ci¬ madori ne bil zameril slov. narodnjakom in da bi bil ugodil zahtevi ital. nar. de¬ lavcev. Ukrenil je vse potrebno, da so ital. narodni časopisi začeli pripovedovati o splošni stavki, ki bi jo delavstvo upri¬ zorilo, ako «Dalmatia* nebi prelomila po¬ godbe. Ves odij delavcev, ki so sklenili pogodbo z «Dalmatio» je hotel na ta način odvrniti od sebe na socialne demokrate. Vsa zadeva je nato prišla na sejo uprav¬ nega sveta zveze delodajalcev, ki so skle¬ nili priporočati društvu 'Tialmatia* da razveljavi narejeno pogodbo z delavci A. Roba, toda da naj ne da dela več v najem A. Robi ampak naj ga obdrži v Svoji režiji in da naj obdrži pri delu ene in iste delavce s katerimi je bila pogodba sklenjena. Mi sicer ne moremo odobravati, da se pogodbe z delavci sklepajo in razveljav¬ ljajo kar tako tja v en dan. Ampak iz vsega navedenega je razvidno, da ne bi bili delavci, če tudi bi se bilo pogodbo z njimi prelomilo prišli ob kruh. Pri vsem tem je imela naša stranka toliko opraviti kakor Turek pri krščantki pridigi. In kadar so ital. narodni listi pripovedovati, da preti splošna stavka, je naš bratski „Lavoratore“ povedal, da je nevarnost splošne stavke samo v glavah nekaterih narodnjaško šo¬ vinističnih kapitalistov. Bilo je naravno. Mi si niti ne moremo misliti, kako si more kedo predstavljati, da bi socialni demokratje uprizorili splošno stavko zaradi spora, med slovenskimi narodnjaki in Cimadorijem. Ako je pa res bil kak socialni demokrat tako prokleto netaktičen, da je mislil, da bi zaradi tega delavstvo stopilo v stavko, potem bi pa dotičnik moral odgovoriti ne narodnjakom ampak nam. Sicer pa naša stranka ne more biti odgovorna za. to kai vsak posameznik iz lastne inicijative naredi. Pogodba z delavci in «Dalmatin* je bila prelomljena in to je voditelje N. D. O. zelo žabolelo. Ni jih zabolelo seveda zato, da omenjeni delavci ne bodo imeli dela v lastni režiji, ampak zato ker ne bodo mo¬ rali uganjati terorizma in krumirstva v pristanišču. Niso sklicali shoda zato, da bi protestirali proti prelomljenju pogodbe, ampak zato, da so imeli priliko psovati in obrekovati socialno demokracijo, zato .da so uganjali po mestu komedije, ki niso imele nobenega vspeha in ker vspeha niso mogle imeti že zaradi tega, ker jih nihče ni smatral za resne. Ljudstvo na ulico naj se sili samo takrat, kadar, se ve že o pri- jori, da bo imela demonstracija vspeh. Vsak korak ki ga narede slovenski na¬ rodnjaki je nevspešeu. Toda sovraštva med ital. in slov. delavci ne bodo več dalje netili. S krumirstvom niso mogli nič opra¬ viti in sedaj so se sprli tudi s Cimadorijem, ki je pri stavki težakov najbolj podpiral slov. krumirje proti stavkujočim. Sedaj jim ne preostaja druzega nego da še nekoliko časa uganjajo pajacade, ki so najboljši dokaz njihove impotence. In če ima slov. narod in slov. delavstvo posebej od teh pajacad kaj koristi, naj nam povedo, kajti mi do danes vidimo da narodnjaki škodu¬ jejo delavstvu in narodu. Sicer pa je de¬ lavstvo njihovih pajacad vsak dan bolj sito in kmalu pride trenotek, ko se bo reklo... Slovenski narodni krumirji so bili. Maš Silvestrov večer, ki ga je pri¬ redila naša krajna organizacija v Delavskem domu v Trstu dne 31. t. m. je vspel naj- krasnejše. Zunaj je mrazilo in burja je pi" hala, kakor da je hotela po vsej sili pre¬ prečiti, da bi tržaški prebivalci praznovali trenotek o katerem nam v koledarjih pri¬ poveduj eio, da prestopimo iz starega v novo leto. Naši. sodrugi so pa prihajali v De¬ lavski dom zaviti v plašče posamezno, v dveh, treh ali pa s svojimi družinami. — Zdelo se je kakor da so hoteli tekmovati z mrazom in burjo. Zdelo se je kakor da hočejo pokazati, da je treba naprej, če ne ob lepem pa ob grdem vremenu, ampak naprej do cilja. Ob devetih zvečer je bila velika dvorana v II. nad. natlačeno polna. Na obrazih sodrugov in sodruginj je pa bilo čitati veselje, da so se kljub neugodnemu vremenu zbrali v tolikem številu, da skupno v veliki jugoslovanski socialistični družini praznujejo prestop iz starega v novo leto in zraven še polože svoj mali prispevek v korist »Delavskemu Listu“ in »Ljudskemu odru“, ki sta dva velika faktorja v razšir- j e vanju kulture, in socialistične ideje med slovenskim delavstvom. in drugo. Po tomboli je začel ples, ki ■ trajal do 4 ure zjutraj Med plesom j e . v največjo zabavo posloval urad za porok in razporoke, ki ga je vodil naš sodr. J) Sodrugom pa priporočamo, da nam kedaj prirede kako tako domačo zabavo. Kmalu po deveti uri se je dvignil na odru zastor in po dvorani so ob burnem ploskanju zadoneli mogočni glasovi delavske «Marseljeze», ki jo je mogel naš mlad zbor ponoviti. Na to so se pa do polnoči \ rstile točka za točko. Naši diletantje so izborno predstavljali dve enodejanki «Bob iz Kra¬ nja* in «Ena se mora omožiti*. Toliko v prvi, kakor tudi v drugi so želi naši dile¬ tantje splošno pohvalo. Junak odra je bil ta dan našemu občinstvu splošno priljub¬ ljeni sodrug Vrabec, ki se je v vlogi Ma- tičeta v igri «Bob iz Kranja* pokazal, da je nekaj več nego navadni diletant. Naj¬ večje zanimanje je pa bilo za igro «Ena se mora omožiti*, v katerej so nastopile i same naše mlade gospice, Verne, Muha, Kopačeva in F. Regentova, ki so rešile svoje vloge nepričakovano lepo. Le neko¬ liko glasneje, da bi bile govorile. Naš Vaupotič je kar imenitno in v največjo zabavo navzočih predstavljal monolog «Laž- njivi kljukec*. Sodrug D. je pa spravil navzoče s svojini «Ribncanom* s svojimi «žlijcami» in drugo «leseno robo* v tako prijetno domačo zabavo in smeha ni bilo ne konca ne kraja. Med tem je pa naš pevski, zbor zapel še druge tri socialistične zbore in sicer: «Delavski pozdrav* «Slava delu* in «Rdeči Prapor* katere je mogel vedno ponavljati. Točno ob polnoči je pa sodrug Milost spregovoril krasen govor v katerem je očrtal vse politične boje prete¬ čenega leta, vse vspehe naše stranke ter pozval sodruge na delo da bo letošnje leto 1909 res naše veselo novo leto. Po dvorani so zaorili mogočni živjo, sodrug je stiskal roko sodrugu in zopet je naš pevski zbor zapel krasno delavsko himno «Vihraj po zraku rdeči prapor*. Nato se je vršila tombola sestoječa izraznih krasnih dobitkov. Petelin, dva domača zajčka, dva golobčka Razbit slio«l in divjaštvo \. p O. Voditelji N. D. O. so sklicali na Pon ' deljek 4. t. m. v sokolovo dvorano v ft a rodnem domu v Trstu, javen železničar^ shod. V to svrho so razdelili med Železni, čarje ogromno število letakov, s katerimi so vabili železničarje, naj se shoda udeleže v velikem številu. Iz letaka je bilo raz. vidno, da žele narodnjaki napraviti tuj; med železničarji razdor. Letak je bil p i Saa v grozno slabi slovenščini in je med dr u . gim obsegal tudi sledeče besede: Železničarji! Dosedaj se je socijalna de. mokracija bahala, da je le v njenem okrilju rešitev železničarskega vprašanja. Alije h koji izmed Vas ki veruje tej domišljiji« Socijalna demokratična železničarska orga- nizacija ni nikdar mislila resno s železni čarskimi trpini in je svoj namen le v po. speševanju strankine moči. To strogo ob- sodbo so potrdili sami socijalni demokratje s tem, da so ravno v tem letu p 0 sodr. Tomschiku in dr. Ellenbogenu izdali Vaše interese s tem, da so se ne samo zadovo¬ ljili z drobtinicami, ki jim jih je vrglo že¬ lezniško ministerstvo, ampak tudi s tem, da so Vam vezali roke za štiri leta. Naravno je, da so bili naši železničarji radovedni, kaj bodo Mandič in drugi pri jatelji delavstva na tem shodu govorili. Zato so se udeležili tega shoda v velikem številu. Ko je bila sokolova dvorana polna, so naši razvideli, da razven kakih 15 že¬ lezničarjev in kakih 30 težakov, so bili na shodu sami v ogromni večini. Zato so skle¬ nili zahtevati predsedništvo shoda za se. Shod je otvoril neki Skalak in bil je že začel Mandič govoriti t. j. blatiti socialno demokracijo. Naši so pa povedali Mandiču da je shod javen in da je treba izvoliti shodu predsednika. Ko so narodnjaki spo- ( znali, da so naši v večini so postali,kar besni. Najprej je krumir Jaklič vrgel sto¬ lico proti sodr. Kopaču. Nato so pa letele stolice proti našim sodrugom kakor dei. Naši sodrugi pa, ki so napolnili dvorano, so bili v taki stiski, da se niso mogli niti ganiti. Ko je narodnjakarjem zmanjkalo stolic, so začeli tepsti naše sodruge z že¬ lezni drogi, ki se nahajajo v sokolovi dvo¬ rani. En narodnjak je hotel sodr. Kopača z nožem zbosti, toda sodr. Falk je skočil sodr. Kopaču na pomoč, zato je pa bil sodr. Falk ranjen z nožem v roko in 1 neko železno krogljo na glavi. Narodnjaki so postali proti koncu kar besni in so razbili tudi nekoliko šip. Narodnjaki so vedeli, da sami ne bi bili opravili proti našim sodrugom ničesar, zato so pa, takoj, ko so videli, da so naši sodrugi v večini, šli po vseh bližnjih gostilnah, da so zbob¬ nali skupaj nekoliko oseb, ki so zapri* uliod našim sodrugom. Med onimi, ki se najbolj odlikovali v pretepanju je nekoliko italijanskih fakinažev, ki so j® najeli sloy. nar. v nekaterih gostilnah. Tako so šli narodnjaki tudi s tem sho¬ dom po vodi. Naši sodrugi so pa bili se- veda zadovoljni, da so prejirečili Mandl® in Jakliču, da bi bila po stari navadi ob¬ rekovala poštene ljudi. .. 10«1 i nosi je poročala o shodu : nicarjev, ki se ni vršil v pondeljek dne t. m. takole. «Že pred 8. uro je bila rana v Nar. domu (Sokolova dvorana)^ raj napolnjena po pristaših N. D- 0'fL 8- uri pa je prikorakalo korporativno k* 150 pristašev socialne demokracije, hi - zasedli sredino in desno stran dvora Bistroumnost urednikov „Edi n0S . Najprej je bila dvorana polna, pota 11 V so jo zasedli naši pristaši. Wrugi Jan a »» bnrneni v Nar. domu so hodili nafodnjakarji hirat po mestu člane za Sokol. P 1 ®* tudi k našemu sodrugu Povsetu, kiJ e prej opazoval divjaštvo voditeljev N h proti železničarjem. Sodrug Povše je f ^ ratelja članov Sokola odslovil rek,Sočo“ in njeno „smer“ kri in življenje! Tisti liberalci, ki so sami kar vživali, ko je „Soča“ trgala čast in poštenje svojim političnim nasprotnikom skozi leta in leta! In kaj smo zagrešili, da smo zaslužili to očitanje? Pribili smo par dejstev, kako se zlorablja in izkorišča narodnost v špekula- cijske namene goriških liberalcev; omenili smo lahkomiselno gospodarstvo v narodnih denarnih zavodili in pokazali na vzroke istega. Odkrili smo nekaj umazanosti— — in liberalci so zamerili nam, ker po od- kritvi ni zadišalo! Mar naj bi sebe očedili, pa ne bo smrdelo! Če smo si izbrali za tip goriških liberalcev baš Andreja Slo¬ vana, nam nihče ne more očitati ničesar. Ako bi bili našli kaj pripravne j šega, bi bilo morda drugo ime, ampak tip bi ostal isti. Zaraditega se naš boj še ne more ime¬ novati oseben. Drugače bi bilo, da smo se utaknili v zasebno življenje goriških libe¬ ralcev. Tega pa nismo storili. Sicer smo mnenja, da se mora i zasebno življenje strinjati s tem, kar propagiramo v javnosti; dvojne morale, eno za na cesto, drugo za domačo porabo, ne priznavamo. Ampak če bi spravljali privatne komedije na dan, potem bi se liberalci šele pritoževali... Istrska razstava. Pripravljalni od¬ bor za istrsko razstavo, ki se otvori v letu 1910 se je v nedeljo konstituiral ter pripravil podlago za razstavo. Razstava je že za celo Istrsko in se je sme udeležiti vse istrsko ljudstvo brez razlike narod¬ nosti. Toda že iz sestave odbora je razvidno da ne bo tako, in da bo služila več ali manj v agitacijske svrhe italijanskim ua- cijonalcem. V odboru so dali Slovanom mesto četrtega tajnika. V predsedništvu ni nobenega. Jako slabo znamenje skupnosti. K stvari se še povrnemo. Puške so pokale ob Drini. Po av¬ strijskih vojaških poročilih sta dva srbska kmeta, ki sta bila oblečena kot četnika, s srbskega obrežja Drine streljala na avstrij¬ ske orožnike pri vasi Zelenice v zvorniš- kem okraju. Stražmojšter Lesjak je bil lahko ranjen. Na to so orožniki ustrelili ob kmeta. Oficiozne vesti povdarjejo, da se je med srbskim prebivalstvom ob meji razdelilo 100.000 mauserskih pušk. V tistih krajih pa baje cvete rop in ker je letos velika beda, je nevarnost povečana. Neki morilec Brkič, ki ima baje 28 umorov na duši in je ugrabil 65 mladih deklet in dečkov, da jih je prodal v turške hareme in bosenskim kupčevalcem z dekleti, je baje v tistem kraju na ropu, ne da bi ga bile mogle srbske oblasti doslej prijeti. V ofi- cioznih vesteh se tudi žuga, da se bo od Srbske zahtevalo razoroženje vsega civilnega srbskega prebivalstva ob meji. Orožen potres je bil pred tednom v Kalabriji in Siciliji na Italijanskem. Mesti Messina in Reggio Calabria ste uničeni. Nad 200.000 je mrtvih. Za ostale se nabi¬ rajo po celem svetu darovi. V Trstu se je nabrblo nad 120.000 kron in več vo¬ zov obleke in drugega potrebnega blaga. V Messini in Reggio Calabria je italijanska vlada proglasila izjemno stanje. GLEDALIŠČE 1. in 3. t. m. so se vršile popoldanske predstave za otroke z igrokazom «Sne- gulčica». To je živa pravljica, zelo pri¬ stopna otroški duši. S takimi predstavami se zbudi otroku ljubezen do gledališča in do umetnosti sploh. O igralcih naj omenim « Škrate* ki so s svojim izvajanjem vzbu¬ jali splošno občudovanje. Gospa Danilova je bila izvrstna kraljica, krošnjarica in kmetica, tako v kretnjah kakor v premenu glasu. Gospa Janova je bila v svojih kr. trijah pri škratih preveč svobodna. Do¬ ber je bil Viktor kod kraljevič. Gospodu Potratil priporočam naj več pazi na pra¬ vočasni nastop. Tudi rokoploska (ali klofut) za kulisami ni treba. V sredo 6. je bila stota jubilejna pred¬ stava z igro «Čevljar baron*. Naslovno vlogo je igrala gospč. Janova in jo tudi častno rešila. Samo kod ljubimec je bila prestrastna. Gdč. Mekindova v ulogi Ma¬ ričke se je pokazala, da je izvrstna moč gledališčnega odra. Gosp. Rajner ni bil gotov svojega nastopa. Drugi so povoljno rešili. Verovšek in Danilova sta pa dovolj poznana, da ju ni treba posebej pohvaliti. Tudi pevski zbor in orkester sta častno rešila svojo nalogo razun male disonance v drugem dejanju. Upamo pa, da bodo pri reprizi ti nedo- statki odpravljeni. Ivanovič, *** V nedeljo večer ob 7. uri noviteta „ 0 ( 1 - gojitelj Lanovec“ — veseloigra. DOPISI. GORIŠKO. CSorica. Krajna organizacija v Gorici je imela v nedeljo 3. t. m. dopoldne usta¬ novni občni zbor za izobraževalno društvo, kateremu je sledil zaupni shod. Izobraže¬ valno društvo se ustanovi zato, da se omo¬ gočijo predavanja in čitalnica. Da se zadosti sklepu deželne konference, se je sklenilo, da izobraževalno društvo pristopi kot član Ljudskega Odra v Trstu. Tako eventualno lahko postane deležno dobrot tega društva, obenem pa spada v splošno izobraževalno organizacijo na Primorskem. Pri zaupnem shodu se je sklenilo, kar je bilo potrebno glede kolportaže, ter se jo posvetovalo glede razdalitve agitatornega dela po mestu. Ker je bilo navzočih več zaupnikov iz okolice se je razvneln živahna debata o položaju. Ker «Soča» zadnji čas grozi z bojkotom pripadnikov socijalnodemokratičnc stranke in je v zadnji številki posebno drzno na¬ stopila proti slovenskemu dijaštvu tako daleč, da mu odreka eksistenco v deželi, ako bi bilo socijalnodemokratičnega mišlje¬ nja, se je sklenilo izvršiti bojkot proti «Soči», njenemu lastniku in njegovim po¬ djetjem. Bojkot se ima pravilno organizirati brez vsakega ozira, dokler ne prestanejo gnusni napadi «Soče» na socijalnodemokra- tično organizacijo in njihove pripadnike. Solkan. Krajna organizacija v Sol¬ kanu je imela zaupen shod v pondeljek 4. t. m. Po zaupnem shodu politične orga¬ nizacije je sledil zaupni shod deležnikov delavske mizarske zadruge. Za ustanovitev te zadruge je v Solkanu splošno zanimanje, straši le neuspeh napredne Mizarske zadruge in pomakanje potrebnih kapitalov. Dokler si delavstvo na Goriškem ne ustanovi last¬ nega zavoda po vzgledu Trgovsko-obrtne zadruge, bode tudi jako težko uspevalo pri ustanavljanju gospodarskih podjetij. Lep uspeh kmečke delavske zadruge v Dobra¬ vljah, kakor tudi stremljenje zidarjev v Renčah, Šempasu, Vrtojbi, Dobravljah in Otaležu, ustanoviti si zidarsko ali stavbene zadruge, utegne vkratkem združiti delavce in male obrtnike na Goriškem za skupno pomoč. Obstoječa Trgovsko-obrtna zadruga, ki je bile ustanovljena v svrho podpore malemu obrtniku je zašla docela na kriva pota in je danes domena malega števila liberalnih oligarhov ter nimajo delavci in mali obrtniki od nje ničesar več pričako¬ vati. Štandrež. Naša krajna politična organizacija je zagotovljena ter se je vršil prvi zaupni sestanek na novega leta dan. Organizacija je prevzela za sedaj 30 eksemplarjev Delavskega Lista v kolportažo ter je računati na 60 organiziranih sodru- gov, ki vkratkem izvolijo odbor, ter je . upati, da se v Štandrežu razvije živahno politično življenje. Bilje. Krajna politična organizacija V Biljiah se je ustanovila v nedeljo 3. t. m. ter se je izvolil začasni odbor. Na za¬ upnem shodu je predaval sodrug dr. Tuma o pomenu socijalne demokracije ter razvil strankin program. Bilje, ki so se smatrale za trdnjavo klerikalne in napredne organi¬ zacije, obetajo postati v najkrajšem času trdnjava socijalnodemokratične stranke. De¬ lavstva v Biljah je obilo, ki se zaveda in je jako krepkega in odločnega značaja. Po splošni želji se vkratkem priredi javen shod s predavanjem. Na zaupni shod se se vrinil tudi precej vinjeni zastopnik «Narodne delavske orga¬ nizacije*, ki se je nekoliko časa mirno obnašal, potem pa jel motiti shod ter se ga je moralo s silo odstraniti. Shod je bil namenjen za izvolitev pripravljalnega odbora in imenovanje zaupnikov. Zaraditega se po sebi razume, da je bil strogo zaupen in se ni dovolil pristop nezanesljivim elementom. Kar trdi «Edinost» v svoji 5. številki, da je sodrug Tuma nekomu odrekel pristop, je navadno časnikarsko zavijanje. Debate sploh ni bilo nikake, ker ni bilo predavanja, marveč se je le prišlim zaupnikom raztol¬ mačil strankin program. Kadar se krajna organizacija docela izvede, se priredi javen shod, na katerega bo pristop prost vsako¬ mur. Le bati se je, da pridejo na pol pijani in zdivjani elementi N. D. O. ne razumno «debatirat», ampak motit in razgrajat. « Edi¬ nost* k temu že preludira. Je pač edino orožje, ki Narodni delavski organizaciji še ostaja v boju proti napredujoči socijalno- demokratični stranki na Goriškem! Vrtojbs*. J tl ven ljudski shod priredi naša krajna organizacija v Dolni Vrtojbi v nedeljo dne 10. t. m. ob 3. popoldne v prostorih Franca Faganelija. Predaval bode dr. Dermota o predmetu «Naše stranke in socializem*. Sodruge vabimo da se tega shoda udeleže v največjem številu. Nabrežina. Razmere Mesarskih de¬ lavcev. (Dalje in konec). V Nabrežini je danes 40°/o manj klesarskih delavcev kakor nekdaj. Nato je govoril sodr. Marica o obrtni krizi itd. Obrtna kriza v Nabrežini je samo odmev splošne svetovne financijelne krize. K naši krizi je pripomogel tudi umetni Kamen. Tudi dejstvo, da se je od tod po¬ šiljalo s cementom in drugim zakrpano ka¬ menje, je pripomoglo, da je Nabrežinska klesarska obrt zgubila zaupanje in propadla. Tudi stavke so prispevale naši krizi, toda ne vsled krivde delavstva marveč vsled krivde delodajalcev. Ako delavstvo ne more na noben način doseči nekoliko potrebnega priboljška, je naravno, da se rado ali ne¬ rado mora poslužiti zadnjega sredstva t. j. stavke. Pri nas so stavke trajale dolgo časa, samo zaradi trmoglavosti delodajalcev, ki so hoteli da delavstvo kapitulira vedno in pod pogoji, ki so nam jih oni stavili. Bali so se, da bi si nabrežinsko delavstvo pridobilo nekoliko vpliva in preprečilo s svojim nastopom, da bi delodajalci še na¬ dalje vršili umazano izkoriščanje občine. Ampak veliko je danes pri nas delodajal¬ cev, ki žalujejo, da se niso pogovorili z delavci in so raje poslušali nasvete drugih, ki jim ni bilo na srcu ne dobro stanje de¬ lavstva, ne napredek obrti in razvoj 'Na¬ brežine, ampak samo sovraštvo do delav¬ stva, katerim niso hoteli dovoliti, da bi prišli do besede v občinskem svetu in ka¬ tere se je hotelo še nadalje izkoriščati v politične namene. Ako bi bili pri zadnji stavki delodajalci ugodili našim upraviče¬ nim zahtevam in poslušali naše nasvete bi bilo še danes dobro za nas in zanje. Tako nimamo nič mi in tudi oni nimajo ničesar. In ako se mi delavci v najkrajšem času organiziramo, nas tudi sedaj delodajalci ne bodo upoštevali in z nami bodo delali tako kakor bodo oni sami hoteli. Na delo tedaj za organizacijo in za delavstvo*. Govor sodr. Marice je bil od navzočih burno pozdravljen in se je takoj izvolilo nekoliko sodrugov v poseben odsek, ki ima nalogo pripraviti vse potrebno, da se postavi organizacijo zopet na trdne noge. Veselica v Nabrežini. V nedeljo dne 10. t. m. priredi tukajšna javna ljudska knjižnica skupno s pevskim društvom «Na- brežina* veselico v dvorani gosp. Ig. Tanče. Začetek ob 5. uri popoldne. Svirala bode nabrežinska godba na lok. Domači diletantje bodo predstavljali šaloigro. «Zamujen vlak » Med posameznimi točkami bo pel zbor pevskega društva pod vodstvom našega pevovodja gosp. Josipa Mocarola. Sledila bo šaljiva pošta in druge igralne točke v zabavo in veselost obiskovalcev. Čisti dobiček je namenjem v korist javni ljudski knjižnici v Nabrežini. Sodruge in prijatelje vabimo na mnogo¬ številno udeležbo. ISTRA. Pulj. Delavsko izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne t0. t. m. v društve¬ nih prostorih v Arco Romano, veliko društ¬ veno veselico s sledečim vsporedom: 1.) Koncert svira domači orkester. 2.) «Iz Mladih dni* igra v dveh dejanjih v kateri nastopijo diletantje dramatičnega odseka D. I. D. 3.) Srečolov s šaljivo pošto ple¬ som in drugimi zabavami. Vstopnina 40 vin. za možke in 20 vin. za ženske. Za¬ četek točno ob 8. uri zvečer. Sodruge in prijatelje delavske izobrazbe vabimo, da se te delavske veselice udeleže v velikem številu. LiStMnj. Podružnica organizacije ru¬ darjev je imela od 1. marca do 31. dec. 1908 5737.66 K dohodkov, 3640.62 K troškov. Troski se razdele t.ako-le: 2358 lv bolniške podpore; 70 K potovalne pod¬ pore; 310.20 K podpore družinam za po¬ grebe umrlih; 206.14 K posojil članom; 20°/o podružnici K 96.48. Osrednji zvezi na Dunaj se je pa poslalo 2697.04 K. V lokalni blagajni pa iajo 2384 K. Iz tega poročila je razvidno, da napreduje labinjska strokovna organizacija izvrstno. Labinjskini sodrugom bi pa priporočali, da bi se tudi za politično organizacijo zanimali tako kakor za strokovno. Delavstvo ne sme nikedar pozabiti, da zraven močne stro¬ kovne morajo imeti tudi močno politično organizacijo. Le potom obeh si bo delavstvo priborilo tisto moč, ki je potrebuje, da do¬ seže vse svoje pravice. Zatorej sodrugi v Labinju, pristopite vsi tudi v politično organizacijo. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. DELAVSKI LIST ,,Delavski List" se prodaja: \ Pulju: v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; BLAKA, ulica Giovia; Zanon, Čampo Maržo; CAMUFO, ulica lircolazione del Arsenale; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAROS, Corso Francesco Giuseppe I. V Gorici: v tobakarnah: SCHVVARZ, ul. delle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. IVAN HOVANSKI ul. Corno 22. V Podgori: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARC JEREE. Vrtojba: FABIAN FRAN. tob. Nabrežina: v delavskih konsumnih zadzugah. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. tiabrovica: FURLAN BENEDIKT tob. Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah. Slovenci In Čehi v Trstu in na Primorskem. Pozor! Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 7S ct. široko 25 m, stane 10 kron » » o O » » 20 » franko! Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevajte vzorce! Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. Gostilna „Alla Lealta“ ANTON SAITZ n lica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja = - 1 Družinske zabave. = Nova klobučarnica GIORGIO DE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nižine. Pozor! V novem skladišču vina in likerjev- S FONDA ul. Madonnina št. II, se prodaja različna vina prve vrste in po naj- nižjili cenah. Refask nov.. po 58 vin. liter Istrsko novo . po 48 vin. liter Istrsko staro po 43 in 56 vin. liter Razen toga ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. Pošilja Iranko na dom. Vzorci na okus brezplačno. 2000 kron se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. Skladišče vina in likerjev FONDA. TRST, ul. Madonnina št. 11. Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST -- ulica delle Acque št. 20. —— Zahtevajte po vseh Vpiše se lahko vsak dan v zadružnem uradu ulica Jtosčhetto 5, I. nad., ali pa v zadružnih skla¬ diščih til. Ud red ere št. 34, ni. deli’ Is tria št. 40, ul. del Salice št. 4 in ul. Acque- dotto št. 67. [Uliljfl POLLAK TRST 13 ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. .=5 Priporoča se sodrugom. <=: Delo fino in točno. = S S * U Postrežba na dom. H ~ KAROL GIiKBEC = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. ]4notiii mesečni tarif. Sterilna svetilka Long. Zbirka parfiimarij in mila. mirom roiT\mmromromroTOTTOroTOmmnroTOnnroirororororomromromnromnmi/m z TRST z Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. ■■ ■ — Napitnina je odpravljena. ===== Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — in časnikov v vseh jezikih. TL 3C PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. V kron samo stane popolna moška obleka edino v zalogi zgotovljenega blaga V. D OBAUSCHEK — TRST, ul. Giosue Carducci št. It. PO XELO NIZKIH CKNAH se dobi tudi raznobarvne in črne moške in deške obleke kakor tudi hostnnie zvi otroke. I>obi se tudi svršnike, kratke zimske jope. jopiče in blnče. Plave obleke za kovače in meliauikarje. Klobuke iu kape, perilo iu ovratnice, sploli vsako jaka moška oblačil:*. Izgotavlja se obleke po naročilu. Govori sa slovenski. Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Caterina H Domača kuhinja vedno dobro preskrbliena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov. Slovani! Podpirajte edino Slovani! I Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul.Valdirivo 40 % = v Dobravljah na Goriškem = Registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pred kratkim ustanovljena Na razpolago ima 10.000 hi. vina (mošta) zdru¬ ženih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje in drugih bližnjih vasi. LASTNE. KLETI m Priporoča se cenjenim konsumentom, zadrugam, trgovcem in gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem — Koroškem v Trstu in drugod. — Postrežba točna in prava. . .. Cene zmerne. ZADRUŽNO VODSTVO. U