Rako plšef o ... »Večernik« v Mariboru tudi v novem lastništvu kaj rad odpira svoje predale člankom, ki naj služijo prc^lavi svobodomiselnosti in z njo združenemu napadu na klerikalizem (v resnici: krščanstvo), cerkvenost itd., ki pa vsled vsebinske nestvarnosti in nedostatnosti svojega namena ne dosegajo. Tak članek je nedavno v >Večerniku« objavil g. dr. Igor Rošina, advokat v Mariboru. Zavihtel se je na konja ter se hrabro zagnal proti klerikalizmu, cerkvenosti in cerkveni dogmatiM. Naposled pa se je skazalo, da živinče, ki ga je zajahal, ni mlad, svež konjič, marveč staro kljuse, ki je že večkrat bilo rabljeno za take posie. Ce se s tem člankom pečamo v nekaterih stavkili, je razlog v tem, ker je g. dr. Igar Rosina eden izmed idejnih voditeljev liberalne kmetijskie mladine. Vitez svobodomiselstva hrabro maha v svojem članku zopea: >tercijalke, fci so vendar no torno žlebt babe in kojih polovica nebeškega kraljestva videla ne bo«. Ali ni to inahanje zoper tercijalke podobno počenjanju slovitega španskega viteza v njegovi borbi zoper veteme mline? Gospod člankopisec nekam prezirljivo sodi o ljudsM veri kot veri preprostega človeka, »reveža z ljud- skošolsko izobrazbo, skozd etoletja odvajanega samostojno misliti, z dolgo privzgojevanim čutom manjvrednosti«. AJi g. pisec tako tudi govari pred kmetijsko inladino, ki je vendar tudi izšla iz krogov »z dolgo privzgojevanim čutom manjvrednosti«? Vitez svobodomiselstva izpoveduje svoje pojmovanje vere in krščanstva takole: »Ustanovitelj krščanskega nauka sam ee je obračal neposredno na posameznega človeka, na njegovo individualno dušo in postavil njegovo osebnostno vest neposredno Bogu nasprotLc To bi torej bilo neko krščanstvo brez cerkve in duhovnikov. S to svojo trditvijo se je vitez svobodomiselstva razkrinkal kot nekakega pismarja nekega poeobnega krščanstva. Kristusovo krščanstvo pa to ni. Mi bi g. pismarja opozariti samo na eno mesto sv. prisma. To so besede Jezusa Kristusa, včlovečenega Slna božjega, apostolom in njihovim nasdednikom škofom in dubovnikom: »Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržanic (Jan 20, 23). Ni torej pravega krščanstva brez cerkve in duhovnikov, pa bilo to nekaterim prav ali ne bilo!