Izkušnje Vzgoja, december 2017, letnik XIX/4, številka 76 45 Ob aktivnem raziskovanju in branju slovenskih pripovedk, ki oživljajo slovstveno folkloro in otrokom približajo dogodke naših prednikov, se v vrtcu seznanjamo z nastankom našega mesta, dežele in s koreninami slovenstva. Dediščina nam ponuja bogato izhodišče, da otroke z večdisciplinarnim pristopom seznanjamo s specifičnimi oblikami in elementi našega življenja in kulture, zaradi katere se imenujemo Slovenci, smo zaradi nje zanimivi in se razlikujemo od drugih, obenem pa z vključevanjem sestavin naravne in kulturne dediščine prispevamo k njenemu ohranjanju. Iz roda v rod Barbara Bednjički Rošer,je vzgojiteljica v Vrtcu Ivana Glinška Maribor. Izsledke iz prakse objavlja v strokovnih časopisih in pedagoških revijah. Slovenska etnologija že več kot stoletje znanstveno najtemeljiteje in najbolj načr- tno raziskuje kulturo in način življenja na- šega naroda, z elementi našega kulturnega izročila pa smo se seznanjali tudi v Vrtcu Ivana Glinška Maribor, kjer se zavedamo, da je za obstoj dediščine bistvenega pomena prav njeno posredovanje iz roda v rod in poustvarjanje, s čimer otroci pridobivajo in razvijajo identiteto, spoštovanje kulturne raznovrstnosti in ustvarjalnosti. Dediščina našega mesta Štajerska je regija bogate naravne in kultur- ne dediščine. Središče Podravja in prestol- nica Štajerske ob reki Dravi je Maribor ‒ drugo največje slovensko mesto. Posebnost našega mesta je najstarejša vinska trta1 na svetu, ki raste v osrednjem delu starega me- stnega jedra na Lentu. Bližina vrtca nam omogoča, da smo jo lahko obiskovali v vseh letnih časih, vse leto opazovali rast in spre- membe, se sprehajali ob reki Dravi in na dravskem nabrežju prebrali Pravljico o Dra- vi, ki govori o poslušnem in dobrem ribiču, ter bajko Vodni mož Gestrin, ki z vodnimi deklicami prebiva v vodnih vrtincih Drave. Izvedli smo pohod na Piramido, v Me- stnem parku prebrali urbano legendo Če- vljarček, nato pa si v Pokrajinskem muzeju Maribor ogledali razstavo modernih figuric o pogumnem čevljarčku, ki je leta 1532 rešil mesto pred Turki. Dediščina šeg in navad »S šegami in navadami označujemo najra- zličnejše praznične oblike človekovega delo- vanja, verovanja in vedenja. /…/ Povezane so s človekovim pogledom na svet, v kate- rem živi, hkrati pa s sestavinami, ki jih je kot dediščino podedoval od prednikov« (Boga- taj, 2005). Pustna dediščina je svojevrsten je- zik skupnosti in odličen primer stalnega spreminjanja in težnje po ohranjanju. Za- kladnica etnografskih pustnih likov, ki so nas magično prevzeli in očarali tudi v vrtcu, je najbogatejša v okolici Ptuja (Bednjički Rošer, 2015). Z otroki smo v sodelovanju z Muzejem NOB spoznali tradicionalne like2 in izvedeli veliko zanimivega o njihovem iz- voru in pomenu v preteklosti. Največje vese- lje pa so otroci pokazali ob obisku skupine Koranti Poetovio Ptuj v vrtcu. Ti mogočni, zimo preganjajoči demoni so z vihtenjem je- ževk in glasnim udarjanjem zvoncev prebu- dili tudi kanček strahu, ki pa je izpuhtel, ko so otroci pernatega kurenta potipali in si ogledali kapo, na kateri so najprej opazili dolg nos in jezik. Deklicam so bile všeč rde- če gamaše in mehek ovčji kožuh, fantje pa so občudovali ježevke in glasne kravje zvonce. Kurentovo skrivnostno življenje, njegovo preteklost in izročilo smo odkrivali tudi ob branju slikanic. Prebrali smo Staro pravljico o kurentu Mire Mihelič, Kurenta Liljane Kle- menčič in Malega kurenta Metke Stergar. Zgodbe so otroke spodbudile k likovnemu poustvarjanju in izdelovanju mask. Dediščina znanja o živalskem svetu ‒ čebelarstvo in lovstvo »Ljudsko znanje o živalskem svetu je del znanja in verovanja o živi naravi. /…/ Ljud- Priprava naravne zeliščne kreme iz cvetov sivke, ognjiča in kamilic (foto: arhiv Barbare Bednjički Rošer) Izkušnje 46 Vzgoja, december 2017, letnik XIX/4, številka 76 ska medicina pozna bogato zdravilnost me- du, čebela pa je ena najbolj spoštovanih ži- vali na Slovenskem« (Mlakar, 2005). Bogataj (1992) piše, da »za vsemi sodobnimi dogna- nji o čebelarstvu stojijo stoletja dediščine, ki so jo pomembno sooblikovali naši čebelarji in kranjska čebela«. Uvod v spoznavanje če- belarstva, pomen in koristnost čebel je pri- pravila vzgojiteljica in čebelarka Danica Kr- čo. Otrokom je predstavila delo čebelarja v čebelnjaku na Pohorju. Skupaj smo si ogle- dali njen izobraževalni film in otroci so tako spoznali čebelarjeva opravila in življenje če- bel. Predstavila jim je zaščitno opremo čebe- larja, ki so jo otroci z veseljem preizkusili, nato pa smo si ogledali film ČZS Kranjska sivka, pripravili 'čebeljo’ razstavo ter brali pesmi in zgodbe o čebelah. »Dediščina sodobnega lovstva pa sega v drugo polovico 19. stoleja, ko smo dobili prve lovske organizacije ...« (Bogataj, 1992: 134). V sodelovanju z Lovsko zvezo Maribor nas je v oddelku obiskal lovec g. Drago Vešner iz Lovske družine Rače. Predstavil nam je delo lovcev in njihov odnos do nara- ve. Veliko smo se naučili o divjadi v naših gozdovih in dodobra spoznali medveda. Rjavi medved je največji predstavnik zveri v Sloveniji in je pomemben element naravne in kulturne dediščine v Sloveniji. Izhajali smo iz literarnih zgodb, pesmi in basni, ki ubesedujejo medveda in jih je v našem pro- storu veliko, kar potrjuje nenehno sobivanje človeka in medveda. Iz ljudske zakladnice smo prebrali: Hvaležni medved, Medved in miška, Trije medvedi, Tista od Katre, Gozdna pojedina … Brane zgodbe so nas tako navdušile, da smo medvede tudi likovno upodabljali z različnimi tehnikami (slikanje, grafika) in naredili plakat o medvedih. Dediščina znanja o rastlinskem svetu – nabiralništvo in dediščina prehrambne kulture »Znanje o rastlinskem svetu je del ljudskega naravoslovnega znanja. Pomeni izkustveno pridobljeno znanje ... od starejših rodov« (Mlakar, 2005). Bogataj (1992) pravi, da 'nabiralniška dediščina’ sodi med najprvo- tnejše oblike pridobivanja živeža, nekatere oblike nabiralništva (zeliščarstvo, gobe, bo- rovnice, kostanj) pa v današnjem času pri- dobivajo vse večji pomen in se po- vezujejo z rekreacijo in aktivnim preživljanjem prostega časa, zato nas je prav to področje dediščine še posebej pritegnilo. Z otroki smo ze- liščne rastline raziskovali z Malo ča- rovnico2, jih opazovali, vonjali in za- nje skrbeli v zeliščnem vrtu ter jih spoznali v naravni zeliščni kremi, ki smo si jo izdelali iz cvetov sivke, ognjiča in kamilic. Obiskala nas je tudi zeliščarica Danica, s katero smo nabi- rali in 'božali' koprive ter se poučili o različ- nih vrstah pripravljanja čajev: poparek, za- vretek in prevretek. Janez Bogataj (1992: 178−203) pravi, »da človek jè, kar jé«, in prav skozi načine prehranjevanja lahko spoznavamo navade družin, naselij, naro- da, saj je »prehrambna kultura odličen po- kazatelj družbenih razsežnosti, dediščina kulinarične kulture pa pomembna soobli- kovalka naše narodne istovetnosti«. Kulina- rika se je v zgodovini zelo spreminjala, zato imamo danes pestro paleto dediščine. Med značilne slovenske jedi prištevamo žgance, kaše, kruh, skuto, buče, fižol, kumare … V vrtcu smo pričeli s pravljično uro – Škrat Brokolino, si izdelali prehransko piramido, spoznali različne vrste čajev, jih okušali z li- mono, medom, opisovali po barvi, vonjali … Pripravili smo si tudi masleni in skutni zeliščni namaz, skuhali okusno bučno juho, pekli kostanje … Za otroke so predstave o zdravi prehrani, ki si jih ustvarijo v zgo- dnjem otroštvu, odločilnega pomena, saj vplivajo na njihovo kasnejše razumevanje prehrane in odnos do nje. Sodobne šege in navade na Slovenskem – državni praznik kulture 8. februar je slovenski kulturni praznik ‒ Prešernov dan, ki obeležuje spomin na smrt našega največjega pesnika Franceta Prešer- na in ga kot praznik slovenske kulture pra- znujemo že od leta 1945 (Bogataj, 2011). Skozi igro smo spoznavali dr. Franceta Pre- šerna in njegova dela. Življenje našega poe- ta smo otrokom predstavili s slikanico O dečku, ki je pisal pesmi, med njegovimi deli pa izbrali Povodnega moža, prepesnitev sta- rodavne ljudske balade Pesem od Lepe Vide in Zdravljico. Raziskovali smo državne sim- bole in se naučili deklamacijo Zvezdane Majhen Pesnik. Otroci so v dejavnostih raz- vijali temeljni cilj ‒ razumevanje jezika kot temelja lastne identitete. Dediščina slovenskega prostora Dediščina slovenskega kulturnega in etnič- nega prostora je nedvomno zelo obsežna in bogata. Ljudje še vedno iz roda v rod prena- šamo znanje, ki tudi sodobnemu Slovencu, ki vse prepogosto kopira tuje znanje, pred- stavlja izziv. V vrtcu si prizadevamo, da bi postala kultura del našega vsakdanjega ži- vljenja, predvsem pa s spoznavanjem ožjega in širšega družbenega in kulturnega okolja ter s spoznavanjem medkulturnih razlik spodbujamo razvoj osebne kulture posame- znikov. Vzgojiteljice načrtujemo spoznava- nje in raziskovanje naše kulturne dediščine že pri najmlajših, da se bo tudi v sodobnem času kljub hitremu načinu življenja ohranja- la in si utirala nove poti samobitnosti. Opombe 1 Žametna črnina oz. modra kavčina je stara več kot 400 let in vpi- sana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Posajena je bila ob koncu sre- dnjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Je tudi edina rastlina, ki ima svojo himno (http://maribor-pohorje.si/files/himna. mp3, pridobljeno 6. 6. 2017) in lasten muzej v Hiši Stare trte. 2 Baba nosi deda, Jürek in Rabolj, vile, piceki. 3 Kovač, P. (2012). Zelišča male čarovnice. Ljubljana: Mladinska knjiga. Literatura • Bahovec, E. D. idr. (2010): Kurikulum za vrtec. Ljubljana: Mi- nistrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šol- stvo. • Bednjički Rošer, Barbara (2015): Odkrivamo preteklost. Šolski razgledi, letnik LXVI (št. 6), str. 11. • Bogataj, Janez (2011): Slovenija praznuje: sodobne šege in na- vade na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. • Bogataj, Janez (2005): Šege in navade. V: Damjana Prešeren, Nataša Gorenc: Nesnovna kulturna dediščina. Ljubljana: Za- vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, str. 15−27. • Bogataj, Janez (1992): Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba. • Mlakar, Vlasta (2005): Znanje o rastlinskem svetu. Znanje o živalskem svetu. V: Damjana Prešeren, Nataša Gorenc: Nes- novna kulturna dediščina. Ljubljana: Zavod za varstvo kultur- ne dediščine Slovenije, str. 145−151. Priprava bučne juhe (foto: arhiv Barbare Bednjički Rošer)