Gla^io Arh vskega društva in arhivov Slovenije Letnik XI, številka 1-2 Ljubljana 1983 U fcijA/ i Hrpckus+K , ¿/J&t'A Uchivi Archivo Glasilo Arliivskcgn drustvn in ¡irliivov Slovenije Giornnle del ln socict.i nrcliivicn e d ogli nrcliivi del lil Slovw>in Zcitscliril t des Arclimeroins tinti Mal. sein Werk im Archiv und fiir die Entwicklung der Archivistik..........................................................................30 France M. Dol i n ar. Erzbistiunsarchiv in Ljubljana von Tomaž Hren bis Maks Mikiavčič .. ........................................ 38 Brane Kozina, Probleme der Bewertung des Schriftgutes der Republikverwaltnngsorgane nach dein Jahre 1945 — am Beispiel des Bildungsministcrinms ......................................................44 Jelka M e 1 i k , Bewertung des Schriftgutes der regelmäßigen Gerichte 47 Ana Z a I e t c Ij . Bewertung des dokumentarischen Schriftgutes der Organe fürs Verfahren über Ubcrtreinngcnfalle..................................49 Peter R i b n i k a r Bewertung des dokumentarischen Schriftgutes des Dienstes der gesellschaftlichen Buchführung in SR Slowenien Zentrale Ljubljana ..............................................................................................51 Vladimir Ž mil c r, Probleme betreffend die Bewertung des Schriftgutes vom wirtschaftlichen Bereich ......................................................................56 Mamin Zagrad nik . Bewertung des dokumentarischen Schriftgutes der Selhstverwiiltenden Interessengemeinschaften materieller Produktion......................58 Milica Ttebše — Stolfa, Grundorganisationen der gesellschaftspolitischen Organisationen der Sozialistischen Allianz der Werktätigen 60 Saša Serie, Landtag und der Ausschuß tiir Krain............................67 U. Wichtigeres Arcliivgtil in fremden und lleininrcliivon Milan Pahor, Arcliivgut unter den Slowenen m Italien - Zustand nnd Aussiebte fiir die Zukunft.....'........................................................71 AveuStin Malle, Gibt es Mangel an Archivbewußtsein'> . 73 Ugo Cova, Tricstcr Regiuningischriftgut vor dem Jahre 1918- scine Bedeutung liir Slowenien ... *................................. 75 Adeie B r a n d i , Durchstudieren von österreichischen Dokumenten sozialen Charakters im Staatsarchiv in Gorizia ................................................................77 Milica M i 1 i č e v i č . Arcliivgut für die Geschichte Sloweniens in den Beständen des Archivs Jugoslawiens , . ........ . . ... 78 Pavla M r d j e n o v i č , Übersicht des Archivguts betreffend Kontrarevolution und anderer Bestände, übernommen vom Republiksekretariat für innere Angelegenheiten der SR Slowenien ... ..................8*1 Marjeta C a m p a , Einige tägliche feine Drucke aus dem Volksbefreiungskampf im Archiv des Instituts Tür die Gcichichtc der Arbeiterbewegung . ..........8° Marija Pe r k o , Arcliivgut des Bestandes der Bezirks-Wjrtsehaftskammcr Ljubljana nnd ihrer Vorgänger................................................... 92 Ivan N e m a n i č , Arcliivgut über mißcrfolgtcs Avtentat auf den General Lcüii Rupnik im September'941...................................................93 III. Ans der Praxis fiir die Praxis Branko Šuštar, Ordnung und Verzeichnung der Serien der Schlußrechnungen bei der Obermilimc ins Archiv 95 Liljana Vldri Ii - Lavrenčič, Was änderte sich in den Jahren 1^21-1929 in den Bezirksgerichten in Julijska Krajina 96 Ljiljaua Š u S t a r, Fachliche Bearbeitung des Archivgutcs der Gewerkschaftsorganisationen Ljubljana......'............1..........97 Milica Trebše — Štolfa, K.ulturvereinc und ihr dokumentarisches Schriftgut in Südküstenlandgcmcinden................................................................101 ARI 11VI, LETNIK XI. LkTO 1988, STE'TLKA 1-2 IV. Tätigkeit der Archive und Archivorjinnisntionen Branko Kozina. Bericht über d.c Tätigkeit des Archiwereins Sloweniens vom 24. Oktober I985 biszum lO.Februar 1983 . . .......................... 104 V. Rezensionen und iierichte über Publikationen "Die offene Tür vorbei" (Auswahl von Dokumenten über den Volksverrat) (Martin haničl 107 Faschisten ohne Maske, Dokumenten 1941 1942. gesammelt, geordnet und vorbereiiei von Dr Tone Ferene. Maribor. Obzorja 1987 (Dokumenta et Sit'.dia Ii storiae reeentioris: 5). 517 Seiten (Marjeta Adamič)............1C8 Arcliivüokumcnte aus der Gcscluclitc von Novo mesio. Dokmiientcii-aussiellung vom llistoiiciien Archiv Ljnhljana, Einheiten für Dolenjska und Bela Krajina. Novo mesto 1988, 54 Seiten (Branko Suitai) 109 Jcvan P.ipo\-:t, Verordnungssammlu.ig vom Bereich der Archivtätigkeit. Bund der Archivarbeiter Jugoslawiens, Beograd 1987.453 Seiten (Joie Zontar) 110 Enzyklopädie Sloweniens 1, A-Ca. Ljubljana 1987 421 Seilen (llranko Šuštar) 112 Janko Messner, Es lebe Deutschland, Aus dem Tagesbucli von J^nko Messner 12. 3. 38 - 21.1 41, Verlag Drava Celovee/Klagciiturt, Partizanska knjiga Ljubljana. Ljubljana. Cclovce/KJapenfnrt 1988, 158 Seiten (Melkri Gombac) 113 Branko Oolak. Kreditgenossenschaften des Ormo; Gehietei 190f 1948, Publikationen des Iiistorisehen Archivs Ptuj; Invtntsrc, lief* 4, Ptuj 1986. 45 Seiten (Branko Šuštar) 113 Rezensions versuch des Hihrers des Archivs der SR Bosnien und 1 terzegowina vom Standpunkt der Computei Archivgutbearbeitung (Peter P Klasine. Miroslav Novak)......................................................................114 Archivubersicht, Organ der Ardiivarbeitcrvcreine und Gemeinschaft der Archive der SR Serbien, lieograd 1984.1985. 1986 (Jelena MalMič)...............116 Arehivanzeiger.XXVlll, XXIX. Archiv der SR Kroatien, Zagreb l»6. 1 987 (Dari.ika Drr.ovšekj ... ... ... ... 117 La gaze'te des Arcliives, Num 124 (Ivan Nemanič) . . . . 119 Mitteilungen desGteiermarkisehen Landesareliivs, Folge 37. Graz 1987 (Nada JurKovič)............................... . . 120 VI Persönliche j\I''telunt;cn Dr. Tone Ferene ist Sechziger (Manja Oblak-Cami)......................................... 122 VII Aur, der Archivgcsetrijehiiiig Jože Zontar, Geschäftsordnung betreffend die Fachbcarbcitung und Ausarbeitung der Hilfsmittel für die Archivgutforsclu.ugcn (Amtsblatt der SR Slowenien, Nmri 11/881 Kommentar........................................................................... 124 Jovan Poprvič, Grundlagen der Rechtsschutzes des Arcliivgnts im 1 all der unmittelbaren Kiiegsgefahr und des Kriegs .... . . 12? VI 11. Bibliographie Bib'iograpiiieinbahsverzeichnis der Revue ARCHIVE 1978 -1987 (Marija V. E'javec).............................................. ............. 135 IX. Auszüge Auszüge der Aufsätze und Abhandlungen in den Archiven XT, 1%8 12.................. 161 ARHIVI LETNIK XI LETO 1988 ÎTFV1LKA1-2 INDICE I. Arlicoli L1 trntlnli Francu M. I) o 1 i n a r . Evidcnziarc il materiale arcliivico pci In storia degli Sloveni itet^li nrcliivi fuciii dclla Slovenia.......................................... 7 l'cidci G e s t i i n . Mateiialc pc: la stoiia (legli Sloveni negli aieliivi italiani ......................... ................................ II 1'iancc M. 11 o 1 i n n r , Matciiale per la stoiia degli Sloveni negli archivi del Vaticano ............................................................... 16 Jo/.c / o n t a i . Attività dclla Com mission c cciitiale per i monnniciiti amstici e storici e del Consiglio aichivico cd archivi nella Carnitila ................................. 22 Ignaeij Vcijc. Opera del clrMt. karlo Kovač ncll'arcliivio di Ragusa .. .. ....... 27 Peter R i b n i k a r, Dot t J ti: ip Mal, la sna opeia licHaichivio cd il suo ccintrihiito pci Ici svilnppci dcll'aicliivistica ....................30 l:rance M. 1) , str 43 47) in Zakon o spremembah m dopolnitvah zakona o arhivskem gradivu in o arhivih i dne 3. oktobra 1973 (UI. SRS 34/73, str. 1228-1231). Zakon iz leta 196(i obrezuje Arhiv Slovenije. da ' "odi razvid nad sliki slovenskiti arhivov s tujino" (29. člen), zakon iz leta 1973 pa. d? "vodi republiško evidenco arhivskega gradiva in evidentira arhivsko gradivo, ki je v tujini in zadeva SR Slovenije in Slovence" (30. člen).2 Zbore vanje samo je bilo posvečeno usklajevanju dtia arhivarjev s§ programom zgodovinopisja in c viden i ranjeni arhivskega gradiva ki zadeva Slovenijo in Slovence. pa je ¡zven naših meja.3 V zaključnih sklepih zborovanja je iziecno poudarjeno, da jc iz evidentiranja izvzeto gradivo, ki ga Jugoslavija zahteva od Avstrije in Italije na podlogi neizpolnjenih meddrzovanih oogodb o viačanju arhivskega gradiva. Predavanja na zborovanju so' opozorila na razkorak v interesni sferi zgodovinarjev in arhivskih delavcev Ta razKorak jc viden že v sami strukturi zborovanja. Raziskovalci (večinoma zgodovinarji) so spregovor n o i^ojem raziskovalnem delu in o svojih izknSnjah pri iskanju gia-diva, ki zadeva Slovence in se nahaja v aihivili v tujini. Opozorili so na pravo zakladnico nodatkov. kijih o naii zgodovini hranijo posamezni arhivi v tujin5,4 Vsi predavatelji brez izicmc pa so izrazili željo, da bi se teni raziskavam posvetilo več pozornosti in da bi jih opravljali bolj sistematično. Za tematske raziskave zgodovinarjev je bilo predložnih več konkretnih predlogov,5 Vsebinsko bogata poročila zgodovinarjev o arhivskem gradivu, ki g? za zgodovine Slovencev hranijo tu;: arhivi, je dopolnila Ema Umek z referat oni Raziskovanje,, evidentiranje in snemanje arhivskega gradiva v tujih arhivih.6 V slojem predavanju je Ema Ume k predlagata, da bi se v raziskovalno dejavnost arhivskih viiov v tujini, ki so pomembni za slovensko zgodevino, boli sistematično vključili tudi slovensKi arhivski delavci Arhivsko uruStvo naj bi pripravile pogovor zastopnikov Skupnosti arhivov Slovenije. SAZU, IZi)G, Inštituta za narodnostna vprašanja. oddelkov za zgodovino na Filozofski iakulteti v Ljubljani in na pedagoških akademijah v Ljubljani i> Mariboru, Zgodovinski:ga društva za S'ovenijo, Arhiva Slovenije. Na rem pogovoru bi pnpravili program rars kovanja, evidentiranja in snemanja arhivskega gradi'-Orgamzacije pr igrama naj bi prevzela Skupnost arhivov Slcvcnijc na podlagi sporazuma o raziskovanju, C iidemi ranju in snemanju arhivskega gradiva, ki bi ga podpiGali člani skupnosti, in ki bi razmejil raziskovanje in eviden tiranjc arhivskega gradiva med podpisniki, določil način hrambe in uporabe posnetega gradiva Najprej bi morali pripraviti seznam arhivov, oziroma ustanov, fondov in zbirk, ki hranijo pomembno arhivsko gradivo za slovensko zgodovino. Delo evidentiranja naj bi koordiniral Arhiv Slovenije. Pri njem naj bi se tudi zbirale vse evidence popisanega gradiva. O evidentiranju pa bi letno objavljali poročila, ki bi nudila vpogled v delo šiiokemu krogu zainteresiram!]. Za enotno metede dela jc Ema Umek predlagala poseben eviuencni listek ki ima dvaindvajset ruorik. Vsak popisovalec bi evidenčni lis+.ck vodil v dvojniku, en izvod bi hranili v matični ustanovi popisovalca, dvojnik pa v Arhivu Slovenije, ki bi na ta način vouil pregled nad selotnim evidentiranim gradivom.8 O evidentiranju arhivske g? gradiva za zgodevino Slovencem v tujib arhivih v preteklosti jc leta 1963 pisal že Milke Kos v jugoslovanskem istorijskem časopisu. V svojem prispevku Gradivo za starejšo zgodovino Slovencev v arhivih izven naših meja. je podal pregled do sedaj ob javljcniii virov iz tujih arhivov pri nas in izdelal neke vrste prioritetno listo arhivov v tujini z vidika pomembno sti.gradiva za naio starejso zgodovine.' Njegova izvajanja je z novejšimi študijami dopolnil Bogo Grafenauer z referatom na ze omenjenem zborovanju arhivskih delavcev v Slovenj Gradcu leta 1974.10 Evidentiranje arhivskega gradiva tudi v tujin arhivih sta imela v programu raziskovalnih nalog slasti 1ZDG in inštitut za občo in narodne zgodovine pri SAZU (danes Zgodovinski inštitut Milka Kosa).11 8 ARHIVI Xi 1988 Stvari pa so počasi zorele tu Ji med arhivskimi delav ci. tudi ob pripravljanju podatkov za izvajanje sperazn-ma med Avstrijo in Jugoslavijo o vračanju ailhvskega gradiva. Korak naprej je vzpodbudil Zakon o naravni in kulturni dediščini slovenskega naroda, ki ga je na svoji se 2o. decembra 1^80 sprejela Kulturna skupnost Slovenije naio pa še na seji svojih zborov Skupščina SR Slovenije dne 29. decembra 1980 in je bil objavljen v Uradnem listu januarja 1981. V Zakon kije sankcioniral doigoictna prizadevanja slovenskih aihivarjev tudi na področju evidentiranja aihivskega giadiva za zgodovino Sloveneev v tujih arhivih, je med dingim določil da Ar liiv Slovenije vodi zbirno evidenco arhivskega ¿raaiva, ki je izven območja SR Slovenije in v injini ter zadeva SR Slovenijo (člen 99.).12 Še -iisnejši je Piavilnik o scsiavi In vodenju evidence arhivskega gradiva z dne 19. okiobia 1981. kjer je v 16. denu rečeno, da morajo "arhivi in druge družbene pravne osebe, ki so evidentirale arhivsko gradivo, ki je izven območja SR Slovenije ter zadeva SR Suivcuijo in Slovence aii piiuobe posnetke ali kopije takega gradiva, v roki1 enega meseca po končanem evidentiranju oziroma v-roku entga mese:a po pridobiti i posnetkov ali kopij dostaviti Arhivu SR Slovenije popis po drugi oziroma tretji alinei prejšnjega odstavka. Popis mora imeli za temelj fond, iz katerega je evidentirano aihivsko gradi-.o".13 Za delo evidentuanja arhivskega gradiva v tujih arhivih so slovenski arhivski dclavci izkoristili že obiske v tujini po meddržavnih programih prosvetnega in kulturnega sodelovanja.1^ Na sejah keordinaeijc so si predstavniki posameznih slovenskih arbi"ov načelno razdelili delo in sicer, da vodi Ailiiv Slovenije evidentiranje na ravni države, tcircj v državnih arhivih (Rim, Dunaj Budimpešta ...), posamezni pokrajinski arhivi pa na ravni dežele.15 Po tem načrtu so stekla dela leta 19a4. Po rokopisih, kijih hrani Arhiv Slovenije in po objavljenih poročilih v strokovnih glnsi-'ih Arlrvi in Obvestila so slovenski aihivski dclavci dci-sledj evidentirali giadivo za zgodovino Slovencev v tujini v naslednjih arhivih:16 I 'TALIJA 1. Archivio ccntralc dcllo statn v knnu (Kur) v letih 1984--87 so popisovali gradivo po prevzemnih zapisnikih in inventarjih ki so na razpolago raziskovalcem v čitalnici iz Arhiva Slovenije Ema Umek in Ma tej a Jeraj, iz Pokrajinskega arhiva Koper Vanda llc^ck in dr. Duša Krnel—Umek iz Pokrajinskega arhiv;! Nova Gorica Da Jurij Ro^ain Lilijana Vtdrih--I,avrcnČi£ " V okviru širšega jugoslovanskega programa so se slovenskim kolegom pridružili še Josip Kolanovič Miljenko Pandi č in Andrija Li:kanovie iz Arhiva Hrvaške.13 12 Archivio di stato di Rsina (Corso Ri nase i men to 40) Vanda Bezek iz PA Koper, Lilijana Vid rili—Livrcnčič iz PA Noi-a Gorica, E:na Umek in Mateja Jeraj so v letih 1984 -87 pregledali inventarje za Misccllanea della sta-tistiea Raeeolte e rriseellanea Aniielii Regimi, Misecl-lanca, Paci stranicri; ilibliografla, Minister per i beni eulturali e ambientali.19 3. fnstiluto dt Lucc v Rimu 18. in 19. februarja 1985 je Ivan Nemanič (AS) evidentiral filmsko gradivo, ki je hilo posneto v čnsn vojne na območju Slovenije, Dalmaeije, Črne gore in K oso ve ga .20 4. Archivio Segreto Vaticuuo V vatikanskem arhivu je evidentiral France M Dolinai in sieer od 12. do 26. novembra 1986 in od 6. do 23. decembra 1986.21 5. Archivio di sla I o d i Vcuczia Popisi cvidene v beneškem arhivu so nastali v okviru raziskovalne naloge Vande Bcz.ck (PA Koper), ki je v beneškem ailiivu pregledala informativna sredstva za razvoj šolstva na slovenski obali od razpada beneške republike do leia 1945. l/.ognrla pa se jc vseh tistih fondov, ki so vezani na icsiitucijo z llalijo.22 6. A rchivb di stale di Tricstc PA Koper je najprej cvideniiial indeks invcntaijev (1986). nato pa gradivo o razvoju šolstva v slovenski Istri od razpada beneške republike do leta 194c (inventar ji št. 10, 12 13, 14, 17,20,32 41,49. 50). Gradivo, ki jc deloma tndi kserokopiiano so popisovali Vanda Bezek Maiuša Zagradnik, Iziok Čoiar Maijan križman in Ne vi a Ratoita. 7. Hibliotcca civica di Tricslc Archh i o dipbmutico 1-Cta 1983 je hilo iz krajevnega kataloga popisano gradivo, ki se nanaša na Koper Izolo, Piran in Istro. Izboi tega gradiva je tudi niikrofilmun, Popisovali so V Bczek, A, Puccr in M. Rožae. Od leta 1987 nadaljuje z evidentiranje in Danieia Ruppei iz Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Odsek za zgodovino.24 II. AVSTRIJA 1. Dimaj Za dunajske aihivc imamo poročila o gradivu, ki jih jc objavila Ema Umek v Arhivih. Podrobnejše cvidencc bia ni komisija za izpolnitev meddržavne pogodbe o vračanju arhivskega gradiva Arhiv Slovenije pa hran inventar je fondov v splošnem npiavncni arhivu na Dunaju.25 2 Slcicriuarktschcs Ltindcsarchi» Graz Pokrajinski arhiv v Mariboru, Zgodovinski arhiv v Celju in Zgodovinski arhiv v Ptuju so na svoji skupni seji dne 23. junija 1986 izdelali plan za evidcntiianjc gradiva v tnjini.2f' Ze pred tem enotnim programom so v štajerskem deželnem arhivu Nadi Jnrkovič, Marija Hcrnja Masten in Kristina iSampcrl—Purg (ZA Ptuj) popisovali deveto grupo skupine npiavnili aktov Prcdscdstvcnc spise l822-;86, gradivo za tninortiski samostan v Ptuju, zapuščino Sehrcigcrja. Ilerbcrstcinov arhiv rokopisno zbirko in zbirko razglcdnie.^ 3. Tjrolski deželni arhiv i' Imisbnickii Gradivo je leta 1978 pregledala Majda Smole (AS) Nekaj prime rov odbranega gradiva jc objavila v Arln vili.2" Mi MABZAKSfU I. Madiarr.ki državni arhiv . Ussdimpcfti Na podlagi kulturne izmenjave sta madžarski državn, arhiv v Budimpešti obiskali Ema Umek in Saša Seršc (AS) oktobra 1984, Oh tej priliki sla pregicoalr 16 in ven ta rje v,2 9 2 Zu;xii>ijski arhiv v Szouibaihclydi V županijskem arluvu ev.dcntira od leia 1974 Antofa Leskovec (PA Maribor), leta 1986 pa se mu je pri delu pridružila še Saša Scrše (AS). Gradivr je biio evidentirano v prezidialnih in spiošnih spisih murskesoboškega okrajnega urada in županiiskcga obtestva v letih 1850-- ARHIVI XI I9«8 9 60. Za razliko od drugih popisovalcev, delata Leskovec in SaSa SerSc direktno na gradim.10 IV. ČEŠKOSLOVAŠKA I fraza Na podlagi kulturno prosvetnega sodelovanja med Jugoslavijo in CeSkoslovaSko je bil od 5. do 13. novembra 198-1 gnst arhivske uprave CSSli Peter Ribnikar (AS). Ob tei priliki je evidentiral gradivo za zgodovino Slovencev v naslednjih arhivih v Prag Literarni arhiv. arhiv narodnega inu/.eja, ariuv Kailove univerze in Osrednji dižavni ailiiv CSSR Delo v Osrednjem državnem arhivu je nadaljeval leta 1985.31 V. ZVEZNA ri:pl'hlika Nl-MfilJA 1. Orf.ai'ui ar/iir i' Ntimkcrgti Kristina Šampcrl—Purg (ZA Pluj)jC aprila 1986 opra vila raziskavo o trgovskih zvezali Siifljijrga s slovenskimi kraji, Fvideutiianc gradivojr bilo nato mikiorilnia-no. Mik'ofilme brani ZA Ptuj " 2. iiuudcjirchivRoklcuz Septembra 198? je Ivan Nemanič (AS) evidentiral filmske tednike (Woehensehin) ki se uanaSajo :ia Slovenijo oziroma Jugoslavijo za obdobje 1941^4 5.3 3 VI. FRANCIJA I. Mumcipc/iia biblioteka v Ca [i! Ion sur Seine Majda Smole (AS) je v knjižnici popisala arhiv maiSa-la Marmonta, in s: ;cr gradivi ki zadeva Ilirske provin ec.34 vu \nglija 1. Pub ht Rceord Office r Loudomi Novembra 1986 sta v fondu ministrstva za zunanje zadeve Vlasta Tnl iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici in Metka. Goinbač (IZDG) evidentirali gradivo ki se nanaša na ingoslovcnsko ozemlje.35 Septembra ¡987 pa sta isti arhiv obiskali Jelka Melik in Mateja Jcraj (AS). Evidentirali sta gradivo ki se nana-Sa na zgoc'ovino Slovencev in ostalih jugoslovanskih na lodov v okviru fonua Foreign Office in sieer politično koicspoitdcneo z Jugoslavijo leta 1938 'Jo 1942 ter po-ločila britanskih konzulov na Diinaui in v Trstu v letih 1868 in 1907.3f» i» Pričujoči prikaz pa ne upoStcva starejših cvidene, fotokopij in mikrofilmov, ki so jih opiavili posamezni ar 11 i vi za svoje porreoc pred skupnim dog^voiom in niso poslali kopije cvidcne Arhivu Slovenije, so pa objivljrne v Vodniku pc arhivih Slovenije (Ljubljana 1965) in v vodniku Arhivski fondi in zbiike v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ. SR Slovenija (Beograd 1984V Zelo bogate dopolnilne zbirke na podlagi fotokopij in r,,ikio-filmov hranijo zlasti. Arhiv Slovenije iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, Hišnega, dvornega in državnega arhiva na Duna ju. Finančnega arhiva in arhiva d7ornc komore na Dunaju, iz Narodnega muzeja in Državnega arhiva v Pragi, h Državnega arhiva v Gorici in Trsiu, ter i" Državnega arhiva in Državne biblioteke v Budimpešti.3' ZvodoviusKi arhiv Celje iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu.38 Zgodovinski arhiv Ljubljana, dislocirani oddelek v ŠKofii Loki hrani posnetke fonda freisinške Škofije, ki se nanaša na loiko gospostvo od 12 do 19. stoletja iz Nadškofijskega arhiva, iz Bavarskega glavnega državnega arhiva in iz. Okrožnega arhiva v Miincnnu.35 Pokrajinski arhiv Maribor iz Avstrijskega državnega arhiva na Dunaju, iz Dolnje avstrijskega deželnega arhiva na Dunaju, iz avstrijske narodne knjižnice na Dnnajn. iz arhiva samostana nemškega viteškega reda na Dunaju, iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, iz KoroSkega deželnega arhiva v Celovcu, iz Gornjcavstrijskega deželnega arhiva v Linzu, iz samostanskih arhivov v Št. Pavlu, in Št. Lambcriu, lleiligcnkreuzii Admontu iri Rei-nn, iz aihiva krike Škofije v Celovcu, iz Osrednjega dr-žavnegr aihiva v Pragi, iz Nadškofijskega arhiva v Vidmu, iz arhiva Železne žnpanije v Szombathclyjn iz Da-varske Državne biblioteke v Miinelrenu in iz Bavarskega državnega arlf. /a v Miinclinn J Zgodovinski arhiv Ptu/ iz Štajerskega deželnega arhiva v Giadcn, iz Nacionalne knjižnice na Dunaju, iz Centralnega arhiva nemškega viteSkega reda na Dnnajn, iz Avstrijskega državnega aihiva na Dunaju, iz Deželnega arhiva v Salrbiirgii, iz Biblioteke v Wolfcnbuttelii. iz mestnega arniva v Niirnbergn, iz Uavarskega državnega arhiva v Miincimu, iz Vatikanske knjižnice in iz Državnega arhiva v Budimpešti.4' iMtittil za zgodovino uelavskesa gibanja r Ljubljani iz avstrijskega državnega arhiva na Dnnajn, Iz Narodne in Studijske knjižnice v Trstu in iz Nacionalnega arhiva v tt^ihmgtomi.42 Rokopisi cvidcne ki jih hrani Arhiv Slovenije bodo icveda bodočim raziskovalcem za posamezne teme v ve liko pomoč ker bodo lahko že doma dobili prvo infor macijo kje in na kakSno gradivo za svojo temo lahko računajo v arhivih znnaj meja Sli Slovenije, Vendai pa li popisi vendarle niso čisto brez problemov in na nekatere kaže vsaj na kratko opozoriti; 1, Pomsi, ki so opravljeni na podlagi arhivskih pomagal, so nujno omejeni. Popisana so bila namreč predvsem lista arhivska pomagala, pri katerih so popisovalci že na podlagi krajevne ali časovne pertinence z gotovostjo sklepali, da se v njih nahaja gradivo, k. zadeva SI ovc ni io in Slovence, oziroma tudi ostale jugoslovanske naiode :ia ozemlju Jugoslavije. S tem pa seveda Se ni rečeno da ni gradiva k. lii bilo zanimivo za našo zgodovinuL tudi v ostalih fondih doticnega arhiva. 2, Aihivska pomagala, ki so jih imeli popisovalci na voljo so zelo različne kvalitete Na podlagi inventarjev so si mogli popisovalei ustvariti Se kai popolno sliko o gradivu v določenem fondi' Drugače pa je s pr»vzemni ini zapisniki ki so jih dobili na voljo popisovalci v Centralnem državnem arhivu v liiinu. V teli zapiskih je gradivo večinoma zelo snniarno označeno in je nujno počakati, da bo za dotičen fond izdelan inventar, oziron.. (Ce je le mogoče) napraviti popis na gradivu samem. 3. Popisovanje gradiva prinaša seveda ludi vrsto problemov. je zamndnejše čeprav bolj izčrpne. Nastane pa problem, kako izčrpen naj bo popis na podlagi gradiva. 4. Pri rokopisih popisov moramo seveda upoštevati tudi poznejšega uporabnika, ki razmer v dotičnem irhu vu ne pozna. Zato bi bilo zaželjeno da bi popiso/alee na začetku svojega p )pisa opozoril na kompe*encc arhiva, v katerem je popisoval in seznanil uporabnika z os novnimi podatki o fondih v tem arhivu. Vsekakor naj bi opozoril na najnujnejša pomagala (vodič, morebitne tis 10 ARHIVI Xi 1988 kane inventarje in podobno). Ne bi bilo odveč podati kiatko utemeljitev svojega dela in način, kako se je popisovalec svojega dela lotil. Kdaj se je na primer odločil za pregled inventarjev in kdaj za direkten pieglcd gradi va. Kako natančno je pregledoval in popisoval. V vsakem primeru pa mora opozoriti na poznejše sp:emembe in dopolnila svojega dela z natančno navedbe, kam poznej še dopolnilo sodi. * 5 Samo po sebi je umevno, da mora biti na vsakem rokopisif popisa navedeno točno ime ustanove in fonda in to v originalnem jeziku, tako, Kot je nap sano v arhivu. Slovenski prevod naj bo redno v oklepaju za origir al-njnl naslovom. Kajti samo tako bo pozneje uporabnik naših popisov v dotičnem arhiw res mogel najti zazclje-no gradivo. Na začetku bi* kazalo navesti tudi točen na slov ustanove, ne jamo, da bi se v dvomnih primerih (zlasti če raziskovalec ni dovolj vešč jezika) lahko izognili nesporazumom (npr archivio deilo stato in arehivio di stato), ampak tudi zaradi morebitnih poznejših pismenih stikov ali izmenjavo informacij z dotično ustanovo. 6. Posebno vprašanje jc seveda vključevanje slovenskega programa evidentiranja arhivskega gradiva v tujini v jugoslovanski program. To sodelovanje odp'ta vrsto novih problemov o katerih bi morda kazalo spregovoriti posebej. Čire zato, da bi vsak raziskovalec ki pri svojem delu naleti na gradivo, ki* zanima kolege iz drugih re publik, te na tc gradivo tudi opozoril. Se pa zavedamo, da je za izerpnejüo informacijo potrebno temeljito poznavanje zgodovine posameznih narodov in narodnosti Jugoslavije, z vsem specifičnimi problemi, k jih njihova zgodovina nudi. 7. Ko govorimo o evidentiranju gradiva za zgodovino SloVenccv v arhivih izven SR Slovenije moiamo seveda upeStevati tudi' gradivo, ki* ga za naso zgodovino hranijo arhivi v Jugoslaviji. Na področju sistematičnega evidenti /anja tega gradila pravzaprav še ni bilo narejenega veliko. V letih 1972/73 je skupina sodelavcev IZDG pregledovala gradivo nekaterih ministrstev v Arhivu Jugoslavije v Beog-adu in deloma to gradivo posnela na mikrofilm. Posnetke hrani IZDG v Ljubljani. Samija Saričje vArhivili objavila Prispevek k preučevanju kolonizacije Slovencev v Nezavisni državi Hrvatski 1941-1945.43 ¿a. pa nimamo nobenega pregleda nad delom posameznih raziskovalcev v arhivih izven SR Slovenije. 8. S tem žc načenjam naslednji problem, namreč kako vključiti v evidentiranj arhivskega gradiva izven meja SR Slovenije tematske raz.skave na posameznih področjih, oziroma, kaKC raziskovalce pridobiti, da bi o svojem delu na arhivskem gradivu v arhivih izven meja SRS obveščali tud: Arhiv Slovenije, ki je dolžan voditi centralno evidenco o tem gradivu. Da je takšno sodelovanje mogoče, nazorno pričujeta Arhiv Srbije v Beogradu in Arhiv Makedonije v Skopju, ki takšno avidenco nad tematskimi raziskavami znotraj republik dejansko uspešno vodita. • 9. Pregled evidenc, ki jih hrani Arhiv Slovenije, zgc -vorno pričuje, da so slovenski arhivski delavci naloge, ki so si jih na področju evidentiranja arhivskega gradiva v tujini zadati na zborovanju v Slovenj Gradcu, vzeli resno. Do sedaj so nedvomno opravili veliko delo. To "kar še pa , je red^o poročanje o opravljenem uelu Arhivu Slovenije, ki je po zakonu dolian voditi centialno evidenco o popisovamu arhirike^a gradiva Menim, da bi bilo zelo koristno, čt bi vsak slovenski arhiv doiočil delavca, ki na tem področju bo odgovoren za povezavo z. Arhivom Slovenije ''Koordinator" naj bi skrbel, da bo Sel pro- gram znotraj arhiva dalje in sicer po enak:1i načelih, kot je bilo dogovorjeno. Prav tako naj bi skrbel, za redna poročila Arhivu Slovenije tudi v primeru, če v dotičneni arhivu kakšno leto ne bi bila izvršena nobena raziskava v arhivih zunaj Siovenije 10 Nc nazadnje na bi kaza'o premisliti če jc za popi-sovanjc gradiva v tujih arhivih mogoče izdelati enotna načela pod vidikom računalniške obdelave popisanega gradiva ki bi hila za vse poz.nejšc uporabnike nedvomno velika pridobitev. OPOMIjE 1 Primerjaj: Arhivi I (1978) 43. 2 friiucriaj ludi 2oni;" .'oic, Predpisi, ki* urejajo arhivsko dejavnost v: Arhivi 4 1198.) 5 36. 3 Preilavania zborovanja so z redkimi izjemami (tir. Milic dr. Pleiersk., dr. Vcrbič, dr. Koropce in ilr. Zom) objavljena v prvi Številki nove slovenske strokovne revije Arliivi 1 (1978) 7-40. 4 Njihova predavanja dopolnjucjn poznejši poročila ïïnia Umek o arhivskem gradivu v D'jn?jskih arhivili. Prim.: Arliivi 3 (1980) 13-17,4 (1981) 1 19 120; 8 (1985) 91-94. 5 Prim.: Arliivi I (1978,41 -42. 6 1'riui.: Arliivi 1 ( |9 /8) \A - It,. 7 Prav Um, 14 -15. S Prav lam, 15 -16. 9 Jugoslovcnski istorijski časopis 1963, 37 -67; l'rim. ludi Giadivo 7.a slovensko zgodovino v arliivil: izven Jugoslavije, v Vodnik po arhivili Slovenije, Ljubljana 1965, 567--572. 10 Usklajevanje dela arhivov s programom zgodovinopisja, v: Arhivi 1 11978) 1 1 1 3. 11 Prav lani 11 12 Hakon jc objavilo ludi Hasiln ariiivske"a druiiva in arliivyv Slovenije Arhivi 4 [1981 ) 202-214. ObSircn koincnlar k zakonu pa je napisal v isti Slcvilki Arliivov dr. Jože borita r z naslovom Predpisi, ki urejajo arhivsko dejavnost (Î 36). 13 Arliivi 4 (.981) 219 14 AS, Zapisniki sej koordinacijskega odbora arhivov Slovenije za Iclo 1982. 1 i O dclovnili nairlili evidentiranja so razpravljali vsako Iclo na sejah koordinacije Prim. zapisnike sej koordinacijskega o Jbo ra arnivo" Slovenije za po;amcz.ia Ida, 16 O Icmalskili raziskavah posameznih raziskovalcev jc bilo deloma govora ?.c na zborovanju arhivskih delavcev v Slovenj Gruden Icla 1974 Zal pa še vedno nimamo cnolnc cvidcnce o teh raziskavah, zato jih moramo v lcm pregledu izpuslili. Tudi evidence, k. jih hrani arliiv Slovenije niso popolne, ker vsi slo venski arhivi ic niso poslali kopij svojili rokopisov. Pa liidi v strokovnih glasilih niso objavili poročila o svojem delu. 17 Pregled evidentiranih fondov je bil objavljen v: Obvcslila 1/85, str. 39 4 1 ir 3/87, sir. 8-16. Poročilo o delu od 20. do 27. septembra v: Ojvcslila 3/87, sir. 6. Rokopise evidenc hrani Arliiv Slo"cmjc. I 8 Kopijo evidenc hrani Arhiv Slovenije. 19 Rokopise hrani Arhiv Slovenije. 20 Poročilo o deluje bilo objavljeno v: Arhivi 8 (1985) 96 21 Rokopise evidenc hrani Arhiv Slovenije. 1'oreiilo o delu v* Obvestila 4/86, sir. 1 7. 22 Podrobno pojoč ilo o razêskavi jc objavila v: Arhivi 7 (1984) 84 85 Rokopis cvidcnee liram* Arhiv Slovenije, Prim. tudi diskusijski prispevek pri okrogli min* v Arliivu Slovenije 9-2. H8H 23 Kopiju rokopisa hrani Arhiv Slovenije. 24 Kopijo tokopisa evidence hrani Arliiv Slovenije 25 Prim opombo 4 AlíllIVl XI 19R8 2fi V dolcoiočnrm načrtu slovenikih Slajerskili aihivnv jc cvli len lira nje v naslcifnjiti arhivih: Slajcrski ilcJ.cliii ailiiv v Glad-en. n hiv ki ikc Škofije v Celovcu, aihiv ielezne žnpanije v Srom-balhelyjii, Koiolki Jczelni aihiv v Celovcu, Jikolijski arhiv v Giailcn, ailiiv samosiana št. 1'avel na koroSkem, arhiv «mosta 11 a Ailnionla na Slajeiskcm, aihiv samoMaiia S:. Liinher) na -iia jciskciii in aniiv salbzriiSke nadikoiije v Salzbmgu. I'i ira. I'1an za evidenliianje aitiivikega giadiva v tujini ki ¡;a jc leta 198i d' Jož-; Mlinaiič picilloiil koordinacijskemu oiJhoiu ilnvciiskili arhivov. 27 1'oiočiln o delu jc bilo objavljeno v: Obvcuila 1/86. sli 30 31. Knpijo evidence Inani Ailiiv Slovenije 28 Aillivi 3 (1 980) 77 -7Sb 29 1'oioiilo (i oliiiku v ailiivu jc bilo objavljeno v: Arliivi 7 (1984) 94--9 J. ttokopis evidence hi sni Aihiv Slovenije. 30 1'oiočila o delu so bila objavljena v Aillivi 1 (1978) 2 i 30; Obveslila 1 /85. sli 32 33; 1 '86, Ur. 12;4/86, sli. 1 1, 15. 21, Ailiivi 7 (19B4) 94 95 31 1'oiočila n |lJhj in popisanem gradivu so bila objavljena1 Ailiivi B <1185) 131-133 Obv;iii1a 1 /85. sir. <19 -53. 32 Poiočilo o delu jc bilo objavljeno v: Obvcilila 2'86 sli. 19, popit mikrofihnanepa gradiva pa i" Obvestila 4/86. iti. IF 20. Kopij popiha tirani luč; Arliiv Slovenije 33 1'omčilo o delu in seznam evidcntuanili filmov jc bn objavljen v: Ailiivi 6 (1983) 111-1 14. 34 l'upii je objavila v: Arhivi I (19/8) 64-69. 35 1'omčilo o njunem delu jc bilo objavljeno v: Obvoslila 4/86, sir. 16,30 21 Rokopis evidenc hrani Ailiiv Slovenije. 36 riiriičilu o delu je bilo objavljeno v: Obvestila 3/87, sli. 6. 37 Vodnik [io arhivili Slovenije, 1.j ubija na 1965, 69 (ciluano. VAS): Arhivtki fondi in zbiikc v arhivili in ailiivikih oddelkih v SI-RJ, SR Slovenija, Hccfiaii 1984, 74 (Ciliiano: Arhivski for di). 1R VAS 82. 39 VAS 34? Voilnik po fonuMi zgodoviijtkega ailiiva Ljublana. Ljubljana 1980, 324; Arhi"ski fondi 162. 40 Arhivski fondi 209 110. 41 VAS 246 247 Ailiivski fondi 244-24542 Arhivski fondi 294. 43 Arhivi 4 (1983) 114-117. ZL'SAMM UMLAGS'ING Evideniicning des Archiven tes für die Geschichle tler ,SI«weilen in den Archiven aniser Slowenien France M. Do I i na r Die lividenticrung lies Arcliivgules für die Geschichle der Slowenen In den Atcliiven außer Slowenien i~1 eine von Gruudaiifgaben dei Archiverbeiter dergleichen. Iii diesem Aufsatz, wird zuersl ein kurzer Überblick der schon erledig!en Arbeit hinsichtlich der Evidenlierung dieses Archivgntcs von Milko Kos (1963) bis zum heule dargestellt. Slowenische Archivarberilcr schloßen sich inlensiver in die Fvidenlierung nach der VII. Versammlung der Archivarbciler in Slovenj Gradec in 1974 ein. An dieser Versammlung wurden auch die Grnntlsälze beIreffs der Evidenlierung. Forschung und Rep'oduzic rung des Slowenien lind die Slowenen betreffenden lind sich in frenulcn Archiven befindenden Archivgntcs. Die Archivnrbeiter iihen ilue Vcrzeiehnisse ¿ystema-lisch aufgrund dei Arcliivhiifsmiltel aus, die einem Forscher im Lesesaal eines Aichivs znr Verfügung sieben. Handschriften werden vom Archiv der SR Slowenien gesammelt So kann ein Forschei die etile Informalion übers Archivgnt. das er im Ausland zn liutchslndieren würschl, schon daheim bekommen und aadaurch ei spart er viel koslbarer Zeil. Lernet blcibl noch immer offen die Frage, wie in die l.videnticrung des Archivgnts außer SR S'owcnien iliemalischc Forscltungrarbeilen in einzelnen Gebieten einzuschließen, bzw auf weiche Weise die I orscher zu gewinnen, daß sie von ihrer Ai beil betreffs der Arch'vgnis in den Archiven außer Slowenien auch das Archiv der SR Slowenien informieren würden und dadurch die lividenzen zu ergänzen verhelfen würden, die unser gemeinsames Interesse sind. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 12 ARHIVI Xi 1988 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Mil i IVI XI 1988 13 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 14 Ali! 11 V! XI 1988 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ¿ mn AR]IIVI NI ISW8 15 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 16 ARHIVI Xi 1988 Gradi\o za zgoaov.no Slovencev v vatikanskih arhivh France Si. Doiinar 1. Odkar ji papež Leo:: XIII le ta 1881 odprl vntikan-ski arliiv javnosti Urdi slovenski zgodovinarji niso stali križem rok. Zal pa šc vedno nimamo pregleda nad biblio-graljjo avtorjev ki so za posmnezna vprašanja iz slovenske zgodovine iskali podatke todi v vatikanskih p tkivi). Izdelava lakine bibliografije je nujna iz dvcli razlogov: - omogočila bi nam r.amreč pregled tondov, vkate-rih so slovenski raziskovalci žc delali, — predvsem pa hi nam omogočila pregled dokumentov iz vatikanskega arhiva, ki so bili žc objavljeni (ua ne bi istega dcia opravljali dvakrat). Verjetno bi hilo koristne te podatke nato posredovati uredništvu vatikanske bibliografije2 in tako seznanili tudi SirSo strokovno jnvnosl po svetu o delu, ki so ga v vatikanskem arhivu rlo sedaj opravili slovenski zgodovi narji. 2. Zelo bi potrebovali tudi bibliografijo objav doku mcnlov, ki so jih pripravili tudi raziskovalci, pa v njih lahko z gotovostjo pričakujemo dokumenie, ki zadevajo slovensko zcoocvino. Med posameznimi avtorji naj omenim vsaj tiste, ki so bili v naši strokovni literaturi zc večkrat citirani, kot npr. V. Joppi,3 Augustin Tlici ner,4 Willibaltî Ilauthalcr,5 Alberto Bratkinann.6 1'aid Fridclin Kelir,7 Joannes Simrak,11 I'ictro Sella, Giuscp pc Valle,10 Walter Wagner,11 Johann Rainer,12 Klaus Jaitner13 in drugi. Pri zbirkah, pri katerih sodelujejo različni avtorji, pa velja omenili vsaj Nuiiziatnrbcriehtc aus Deutschland 14 Nunziaturc di V;ne::ia15 ir Fontes Rcrum Austriacarum.tfi Posamezni dokumenti so bili objavljeni tudi v Acia Ecciesiaslica Sloveniae,1 3. Večje raziskave virov za slcvemko^godovino v va tikanskcrr, arhivu so v preteklosti opravili predvsem trije nasi zgodo/inarji Josip Gruden Miroslav. Vremrou in Josip Turk- 4. Prolesor cerkvene zgodovine v Ljubljanskrm boge slovj», dr Josip Valentin 7RUDI:N (I869-I92?)t8 je bil po oceni gimnaï 'skegr profesorja dr, Karla Capudra v Slovenskem biografskem leksikonu predvsem kulturni zgodovinar. Vse njegove Študije pa temeljijo na solidnem poznavanju arhivskih virov. Poleg Škofijskega in kapiteljskega arhiva v Ljubljani je Crudcn temeljilo pregledal tudi nauškofijsk' in kapiteljski arhiv ter nadškofijske in kapiteljsko knjižnico v Vidmu, arhive v Benetkah, St, Daniclu, Ccd^dn in vatikansk, arliiv. Med drugim je obširneje pisal o protestantizmu na Slovenskem, ccrkvcnih razmerah med Slovenci v 15. stoletju in ustanovitvi ljubljanske Škofije in o jam.cnizmn.'9 Vse svoje bogato znanje, ki si ga jc pridohil ob proučevanju arhivskih vi rov je nato potzcl v svoji Zgodovini slovenskega naroda, ki jo je izda'a Mohorjeva družba v Celovcu (I910--16).:o Načrtoval je Se posehen zvezek s podatki o upo- rabljenih virih in literaturi. Ti podatki b< bili izredno dragoceni. Gruden jc namreč v slovenskem prevod» večkrat v lekst svoje zgodovine vpletal kar cck dokumente. Nesrečna bolezen 11111 jc tc preprečila. Še več, Gruden jc del žc pripravljenega grauiva celo umei! Med uničeno dokumentacijo pa sc bili žal tudi nekateri originalni dokdir.cnii,2' Ohranjeno gradivo, ki ga hrani nadškofijski arhiv v Ljubljani,priča o Grudnovi natančnosti pri delu. Zelo dragoceni so zlasti njegovi prepisi dokumentov iz vatikanskega arhiva, ki jih bo pri nadaljnjih raziskavah in objavah dokmnen'.ov iz vatikan skega arhiva nujno potrebno pregledati in obdelati Gruden jc iskal gradivo za celoten slovenski etnični prostor. Ohranili so se predvsem njegovi izpiski za 16. in 1?, stoletje ¡z fondov Armaria,, Foiulo Borghese, Fondo Pio in Relationcs ad Limina. Izpiske sla poznala žc Premrou in TnrK in jih vsaj deloma tudi upoštevala pri svojih raziskavah. 5. Izhodišče Grudnovih raziskav jc bila t. i. Garampi-jeva kartoteka, ki jc bila v tem času žc na voljo raz.sko-valccm v čitalnici vatikanskega arhiva. Gre za zhiiko kartotečnih listkov, na katere je prcfckl vatikanskega arhiva Gitiseppt Garampi (1751 "*2) zbiral podatke za zgodovino posameznih Škofij in cerkvene organizacije po svetu Oil tod tnili ime Apnaraios ad Instoriaiii ccdesia rum Orbis ehristiani ex monumentis praesertim medilis eollertus. Svojega dela Garampi ni končal, Da sc karto lečni lisi ki ne bi izgubili ali med seboi pomešali, jih jc dal n:sgi Wenze1 na začetku teg? stoletja vlepiti v 124 debelih zvezkov velikega formata- "Slicdarij" je razdeljen v dva dela, prvi del (inventarji it. 445—556) je urejen abcccdnc po skupinah: papeži, kardinali, uradi, rimske cerkve, Škofi, opati. bcnefreijK.niiscellanea I.- II.; drugi del (inventarji št. 538- 549) pa jc nreiena kronološko.2 ^ Ha bi olajšali uporabo Garampijcve kartoteke, je vatikanski arhiv leta 1926 izdal poseben priročnik v katerem so razložene kratice in citat', kijih jc Garampi uporabljal. Ker pa Garampi v citiranju ni bil dosleden, so morali avtorji priročnika priznati da kratic v vseh primerih niso uspeli razložiti,^ Nova dopolnila bo prinesla druga izdaja tega priročnika ki je tik picd izidom. 6. Drugi neumorni raziskovalce vatikanskega arhiva jc bil Goričan Miroslav PREMROU (187l-l ukinitvi oglejskega patriarha-ta in podobno, Zc bezen pregled tega gradiva daje slutili, da nam ho te gradivo pomagalo bolj poglobljeno osvetlit predvsem ohdehje protircformaeije in lazresiti [lrcnckatero vprašanje cerkvene uprave na Slovenskem. Več ptizoinosti bo pri raziskavah v vatikanskem arhivu potrebno posvetiti tndi obdobjem reformacije, katoliške obnove in jožefinskih reform V teli abdohiih so bile namreč prav razmere v današnjih slovenskih deželah v prvem planit' cerkvene in državne politike med Rimom in Dunajem in neke vrste preizkusni kamen medsebojnih odnosov med cesarjem in papežem. Oh koncil morda le Še opozorilo, da se borne morali tudi Slovenci podrobneje seociti 7. aihivom Propagande fidc, ki sicer nc sodi v sklop vatikanskega arhiva. Ta aihiv je za zgodovino današnje slovenska dežele manj Zanimiv. V pristojnost kongregaeije Propagande je namreč sodilo ozemlje, na katerem še ni bila vzpostavljena redna cerk vena hierarhija oziroma kjer je bila ka'oliSka cerkev v manjšini (ditrspori). V Jugoslaviji so v pristojnost kongre gaeije Propagande sodile zlasti Uosna, Srbija, Črna gora in Makedonija.55 Sr, pa v njeno pristojnost sodila tudi vsa misijonska področja. Tu pa sme Slovenci piaktično pc vsem svetu odig.ali vidne vlogo. Za nekatera področja bomo našli pndntkc v že objavljenih virih Za naše misionarje v Se verni Ameriki sta podatke zbrala KcnneaUa Finbar in Anton Dcbei otihkili \ v;-l¡k.-i n ........rili vil 12. ilii Ti. nnvEibia l'JSi>. 15. iln 26. juniju 19N7 in 7. iln 25. ilreembin l'J87. 53 Kviilcntv in tiilokupije luaiii Ai liiv S!i Slovcnijv. 54 I " i im. 7.j|ii\nik ia ailMlti ¡jim pc arcliivisla n vezi \ r ji Ioni Kiuiiisij« Ki lraJivanjv n Vatikanskim nrliivima. inliiantij; 5. Miulcnop ( ii ii vc in ln-r ) 1'787 riiiUim n Za¡;tcbii u prosi urlja ma Ai-liiv;i llivaukr. \J:n itliicv Tlji II. 55 1'icplcil l o m 11 u v a i liiva Ti iip.ij;:ini1i: ju npisal Aniliij. i Nftcii v: Vinlič. ivliuKki invernal i i 111 U- k x piivijcviiiip jrluva knn¡;ic¡;a-vijt. "M 1'ru|\j|>:iiii!.i l'iilï". v; (IIjuiiK ailuva i ilnišl va ailiiv-*ki)i lutliiikn Hdmic i licioctinvinc. NVI, XVII Saiajcvc 1'J7l./77. 15 4M. íli A ealcililal. 111. /vv/knv tta>,liiiip..... 19(i6 I9K3 Mïu- ilvin; ni Aniviitun ¡íanci ,euil lliunr). K njiíili.'a lniliiíkc fat;nI U'lc v t.jiiMj..... Kip. ]i)7(l5l Inaiii i/voil i/ /apiiiôinc ^javlorja Aiiioi'^Dcbvvta, v kauncpa j* ml neka le K1 popiavkc in i lopnili ila. 57 Dnlici i j i i iiMMjiiinkc ilcja\ kiM) StivrmTv je pi ¡pía vit Zmaro SiiMvk /j oiu /piiilimne cvrkic ili Btuvriïkv|u ni jo lio lAl.ib Mtilioijoa H ii-Alm v Ce1 Ijn pi i-8f Delovanje Centralne komisije za umetnostne in zgodovinske spomenike in Arhivskega sveta ter arhivi na Kranjskem Ježe Ž on t ar Med rezultate prebujenega zanimanja za lastno preteklost v prvi polovici 19. stoletja prištevamo tudi ustanovitev Centralne komisije za preučevanje in ohranjanje umetnostnih in zgodovinskih spomenikov na Dunaju leta 18e0. Delovati je prrcela v začetku leta '853, Nje na skrb jt bila sprva omejena le na arhitekturne spomenike (skladno s tem se je tifdi imenovala). Do leta 1859 je bila v sestavu ministrstva za javne zgradbe, nato so jo /ključih v ministrstvo za uk in bogočastje. V zvezi z naio problematiko jc bilo bistvenega pomena leto 1873, ko so z novim statutom razširili dejavnost komi sije in jo reorganizirali, tako da jc imela tri sekcije: sekcijo za prcdzgodounski čas in antično nmetnost sekcijo za arhitekturo, plastiko slikarstvo in upodabljajoče umetnosti srednjega veka in novejšega casa (do konca 1 8. stoletja) ter kot tretjo sekcijo, ki je skrbela za zgodovinske spomenike raziičnih vrst od najstarejših Časov do konea 18. stoletja. K zgodovinskim spomenikom različne vrste so prištevali predvsem arhivsko gradivo, zaradi česar se je iretje sekcije oprijelo tudi ime arhivAa Časovno obdobje druge in tretje sckcije so v novem statutu komisije izleta JE9V raziirili do srede 19. stoletja Centralna komisija je imela nalogo ustvariti prcg'ed nad zgodovinskimi spomeniki, dajati mnenja o ohranjanju in predloge o restavriranju ter pospeševati zanimanje in zavest o potrebi ohranjanja spomenikov. G'ede na temo našega prispevka nas ?.anima seveda delo tretje sekcije Vpnianja j povezana z arhivskim grauivom državnih oblastev, diiektno ni-o sodila v pristojnost centralne komisije. Vendar jc na njeno pobudo leta Ifc94 to problematiko obravnaval gornji 'Jom dunajskega parlamenta in med drugimi sprejel sklep o ustanovitvi Arhivskega sveta pn notranjem ministrstvu na Dunaju kot posvetovalnega organa za vprašanja arhivskega gradiw državnih oblastev Arhivski svet se jc sprva ukvarja! predvsem z organizacijo državnih arhivov oziroma arhivov za gradi vo državnih oblastev in Sicer največ z vprašanji centralnih drtavnih arhivov na Dunaju. Ti so tedaj dobili podobo kt se jc bolj ali manj nespremenjena ohranila do danes. Tretja sekcija centralne komisije jc nadaljevala s svojim delom do leta 1912, ko jc komisija dobila novi statut in so preSle naloge te sekcije v celoti na arhivski svet.1 Centralna komisija oziroma njena arhivska sekcij? sc jc najprej naslanjala na društva, ki so delovala v deželah in so imela enake ali podobne namene. Zastavila si jc cclo nalogo, da pospešuje ustanavljanje takili društev, kjer bi bilo to potrebno, Na^anek omenjenih diuitev pa sega še v prvo polovico 19. stoletja. Čeprav jc bilo pri njih v ospredju zanimanje za zgodovino in sicer za deželno zgodovino, pa so se že zavedali, da zgodovine brez virov ni mogoče obravnavati in so pričeli ustvarjali zhirke arhivskega gradiva. Kar zadeva muzejska društva in muzeje, jc med vsemi avstrijskimi deželami prednjačila Štajerska Joanneuni v Gradcu ustanovljen leta 1811. jc hii vzor številnim dni gini deželam. Na Kranjskem jc prišlo na podlagi prizadevanj ki segajo nazaj v prva leta po konen Ilirskih pro vinc, leta 1826 do ustanovitve Kranjskega deželnega muzeja, ki mu je od leta 1839 stalo ot strani tudi Mu zejsko društvo za Kranjsko. Ne v Celovcu in ne v Gorici tedaj ie niso osnovali deželnega muzeja Očitno jc, aa sta imela Gradec in Ljubljana kot scucza gubernijev to večje možnosti. Po poročilu Josefa Chincla jc bilo v Kianjskem deželnem muzeju leia 185f> 1025 številk arhivalij. od kalerih so imele posamezne številke iitui vec sto dokumentov, Med drugimi so zbrali briksenške listine o gradu in gospostvu llled iz 11 stoletja, stiške in velesevske listine in rokopise ter arlnvalije iz. Tržičz i? Novega mesta. Poleg muzejev in muzejskih društev so v posameznih deželah nastala tudi historična društva. Historično društvo za Notranjo Avstrijo, ustanovljeno leta 1843, sije zadalo nalogo pospeševati zgodovino treh notranjeav strijskih dežel pa tudi zbirati vse vrste zgodovinskih virov. Ker je bilo Historično društvo za Notranje Avstrijo zamišljeno le kot krovna organizacija, so deželna društva v Gradcu, Celovcu in Ljubljani bolj ali manj samostojno opravliala svojo dejavnost. 2e 184°/50 se je Historično društvo za Notranjo Avstrijo razdelilo v tri podiočna društva za Štajersko, Koroško in Kranjsko ki so nadaljevala z dotedanjimi prizadevanji. Kranjsko društvo si je za eilj zastavilo predvsem objavo diplomatarija za Kranjsko. V svoji '.birki jc imelo leta 1855 že 144*7 listin. Tedaj so prekopirali tudi nekaj listin v dunajskem Hišnem, dvornem in državnem arhivu, ki so se nanašale na Kranjsko Društvena zbirka arhivskega gradiva jc veljala kot zelo bogata in je obsegala predvsem giadivo o Škufii Lo ki, Kranju in Kostanjevici, med drugim tudi freisinško fevdno knjigo iz 15. stoletja. Vodstvo historičnega dni štva si je eeio prizadevalo, da bi mu Kraniski deželni muzej odstopil zbirke arhivske^ gradiva, kar pa je ta odklonil. Tako kot historična društva ostalih dežel jc vzdrževalo ndi kranjsko stike z imetniki arhivskega gradiva z namenom, da bi postopoma zajeli čim več gradiva. I^cta 1868 je društvo po triindvajsetih letih zadnjic izdalo svoj Časopis Milteilungen des Historisehen Vereins fur Krain pa tudi sicer prenehalo delo vati.2 Glavna opora centralni komisiji na arhivskem področ ju bi moral biti deželni arhiv. Z ustanovitvijo arhiva, ki bi imel za osnovo arhivsko gradivo deželnih stanov, prevzemal pa bi tudi druge fonde, pomembne za zgodovino dežele, so n;, Kianjskem dolgo odlašali. Ti arhi ARHIVI XI 1988 23 vi so poncnili začetek pravih arhivov na deželni stopnji. ker njihova dejavnost ni več temeljila na zbiranju Joknmciitov. marveč na prevzemanju arhivskih fondov Kot prvi je bil v Avstriji ustanovljen deželni arhiv na Moravskcm v liritu že leta 1855, Na Kianjskcm pa je ljubljanski oilvetivk titbin llemik Costa na občnih zborih historičnega društva leta 1859 in I860 p'edlagal, naj bi društvo pričelo z akcijo za ustanovitev dezelncge ar-h.va tndi v l.jnbijaiii Kasneje so se na Kranjskem zr;]e dovali po Štajerskem deželnem arhivu vGraden, ustanovljenem let? 1868. To na je bil ie Čas ko so na podlagi ebrnarskega patenta i/ l*Ma 1861 zaživele deželne avtonomije kaza'o je. da bo obravnava o arhivih državnih oblastev v Avstriji, ki je bila v Notranjem ministrstvu "a Diinajn leta 1869. pospešila ustanovitev deželnega arhi/a na Kianjskcm, Na pobudo kranjske deželne vlade. ki je izrazila pripravljenost, da odstopi tr.di svoje starejše arhivsko gradivo, je deželni odbor predlag'il deželnemu zboru da se t. i. muzejski arhiv, ki je hranil tedaj okoli 1000 listin, s prevzemom arhivskih fninhiv v ueže h (deželnih stanov, deželnega viceiloma, privatnikov in ko-poraeij), razvije v deželni arhiv. Zaradi predčasnega konca zasedanja v tem letn (1869) deželni zbor predloga ni obravnav?! in je bilo "prašanje arh./a odloženo za ne Kaj časa. Šele 1877 leta je deželni odbor posvetil nekaj več pozornosti staremu arhivskemu gradivu deželnih stanov. Po posredovanja centralne komisije je gradivo nekaj časa urejal Peter Skobielski. absolvent Institute za prenčevanje avstrijske zgodovine pri dunajski univerzi. Absolvente tega instituta so šteli za najbolj usposobljene strokovnjake za delo na arhivskem gradivu. Na podlagi' spiememhe statute leta 1897 pc jc dobil inštitut izrceno halogo, da usposablja shokovnjake za delo v arhivih, bibliotekah in liinzejiii. Te Jaj so njegov učni načrt razširili tudi ? avstrijsko ustavno in upravno zgodovino. Zopet jc minilo nekaj časa- da so naročili Arnoldn Ltischinu v. Lbengreulhu, konservatorjn arhivske sckeije ccntralnc komisije, naj pripravi elaborat o ureditvi Deželnega ari,.' a v Ljubljani. Luschin je bil sicer od leia Ih67 pristav 'ajenkega deželnega arhiva v Gradcu, od 1873. leta pa profesor pravne zgodovme na graški univerzi Obsežen elaborat je bi! končan leta 1884 in z dograditvijo novega poslopj? Deželnega muzeja v Ljubljani čez tri leta so bili dani pogoji za začetek de!a tudi deželnemu arhivu. zeliu od^or mu je tedaj izročil stari stanovski in vicc-'■omski arhiv. Priključili so Še muzejsko zbirko listin ter Jndc, ki jih je deželni muzej začel prevz.imfti leta 1880 dciski graščinski, rmenovan tndi trbergov arhiv lisline "psjiostvc li'ed in samostana Kostanjevica, gradivo leia ,R8.C razpnščenegi Historičnega društva za Kranjsko. ' gospostev H!ed in rudninske družbe na Javorniku hstir.c, nanašajoče se na pl. Lunbcrg'' ter ^eč urbarjev in sodnih knjig reisiniki ga gospostva Loka, ki jih jc po posredovanju profesorja Franceta Kosa prodal neki trgovce vGorici za i 6 gld. kot odpadni papir. Tako jc leta 1887 nastal Kranjski deželni arhiv, ki so fia po^od vsega začetka pestile težave, povezane z oseb jem Novembra 1887 jc ..ačel delati v arhivu Julij Wallner, profesor zgodovine na gimnaziji v Ljubljani, kamor Jc bil tedaj prestavljen iz Jihlave. Arhivske izkušuje si jc mo^cl pred tem pridobiti le ob urejanju mestnega arlu/a v Jihlavi. Deželni odbor je s 1. aprilom 18^0 izročil vodstvo in urejanje deželnega arhivj Antonu Koblarju, ki je malo pred tem nastavljen za kurata deželne prisilne delavnico v Ljubljani in jc bil torej že deželni uslužbenec. KoMar jc že za časa škofa Pogačarja opravljal posle arhivarja ljubljanskega škofijskega arhiva in se udejstvo val v cerkvenem in krajevnem zgodovinopisju. Deželni odbor pa jc zaman pros.l, ua bi delovno mesto deželnega arhivarja sislemiziraF. Kmalu jc prišel tudi v navzkrižje s kustosom Alfonsom M'illnerjcm. ki gaje sicer pr,dobil za arhiv Pričakoval jc- da mu bo Kobla>.pusiil po mili volji razmetavati no arhivu, ko jc iskai g.adive za ivoje glasilo Argo, ki ga je začel izdajali, ko se je spri z muzejskim društvom. Koblar jc Šel leta i900 za ¿upnika in dekana v Kranj. Tedaj je za krajši čas prcv/el skrb za arhiv Mullner sam. Urejal je zlasti stanovski arhiv po vzoru štajerskega (pii tem pa napravil veliko škode), dokler nr leta 1903 odšel k ministrstvu za javr.a dela na Dunaj Deželni odbor jc sedaj za deželnega arhvarja nastavil profesorja zgodovine na ljubljanski realki Franca Komatarja. Bil je eden prvih Slovencev, ki so dokončali tudi Študije na Inštitutu za avstrijsko zgodovino na dunaiski univer/.i. Ker pa jc rila služba v arhivu le honorarna, brez. sistemi-ziranega mesta, se je Že v drug; oolovici leta ]°04 vrnil na srednjo šolo kot prfifesor v Kianjn. Lrta 191) je spet zaprosil za arhivsko službo pri deželnem n.uzcju, ko jc bi'o t?m sistemizirano mcito kustosa, pa ni uspel. V Kranju je leta 1922 tu J) u.nrl, potem ko jc po prvi svetovni vojni poučeval na ljubljansk. realki. Po Koma-tarjevem odhodu deželni arhiv ni imel več arhivarja. De želni odbor jc sicer leta 1910 trdil, da ima deželni muzej dve za delo v arhivu usposobljeni strokovni moči, ravnatelja Josipn Mantuanija in asistenta Josipa Mala, Ki sta bila oba absolventa Instituta za avstrijske zgodovino. Očitno pa deželni odbor ni imel prave volje, da bi reši) vpra sanje deželnega arhivarja.'' Kljub temu pa re ne bi mogel strinjati s trditvijo Fritza Pnsciia v prikazu razvoja arhivske dejavnusii v avstrijskih deželah, da Kranjski deželni arhiv ni bil deželni a:lnv v pravem pomenu besede, ker da ni bila se izvedena znanstvena organizacija,5 Menim, da je treba presojati raven arhiva s takratnimi, ne pa današnjimi merili Po vsci verjetnosti jc prišle do podobnega razvoja, toje do po/ezave deželnega arlnva z deželnim muzejem kot na Kranjskem, tndi na Goriškem. ?.al pa doslej lega še ni bilo mogoče preveriti, Ker uprava Goriških deželnih muzejev, ki hrani fonde deželnih stanov in drugih deželnih avtonomnih orgarov, na večkrat postavljeno vprašanje ni odgovorila. Sklep o ustanovitvi muzeja je sprejel goriški deželni zbor spomladi 1861 Kasneje so pričeii razoravljati o ucželr.em arhivu v Istri, torej o arhi vu, ki bi zbiral tudi gradivo z obalneg? območja oanaš-njc Slovenije. Leta 1871 jc imel istrski deželni odbor to vprašanje prvič na dnevnem redu. Dc/.elni odbor je poslal vprašalnik številnim uradom in institucijam glede starega arhivskega gradiva, do odločitve o ustanovitvi arhiva pa ni prišlo Ko je bilo leta 1884 ustanovljene Istrsko društvo za arheologu') in drmovin;ko zgodovino (Societa Istriana di areheologia c storia patria), jc to hitro prevzelo iniciativo za zbiranje arhivskega gradiva.7 Podoben je bil razvoj tudi na Koroškem, kjer je deželni odhor leta 1904 po/eril deželne fonde Koroškemu historičnemu društvu.8 Stanje arhivskegp gradiva državnih oblastev jc biio pr vic deležno obravnave pri notranjem minististvu na Dunaju leta 1869, toda Intro jc prenehala vnema, da bi sprejeli kake rešitve. Posebna komisija jc siccr izdelala osnutek naccl, pc katerih naj bi organizirali arhive za gradivo državnih oblastev v Avstriji, vendar je imelo mi- 1162 ARHIVI XI 198ft nistrstvo o načrtu Stcviln; pomisleke, predvsem finančne narave Omenjali smo že da jc leta 1894 gornji doni dm najskeg? parlamenta ponovno obravnaval stanje arhivskega gradiva državnih oblaste. Sklenil jc. da jc treba ustanavljati posebne arhive za tovrstno gradivo in da morajo biti ti arhivi organizirani v skladu s tedanjimi zahtevami znanosti in arhivske tehnike. Pod arhivsko tehniko so razumeli arhivistiko, V teli arhivih bi morali zaposlovati nsebe ki so imele ustrezno strokovno izobrazbo, ne pa pisarniške nslnžhcncc. Pri nobenem državnem organu ne bi smeli odbirati 111 izločati nepotrebnega gradiva brez dovoljenja pristojnega ministrstva in arhivske sekcije centralne komisije V deželah, kjer so prebivali Slovenci do tedaj Se nismo imeli arhiva ''a gradivo državrih obbstev. Kot prvi tak arbiv v Avstriji sploh jc nastal arhiv pn Didmalins-kem namestnistvu v Zadru leta 1183. Tedaj so združili gradivo beneške uprave do leta 1797, prve avstiijskc uprave iz časa 1 '97 1805 ter francoske uprave iz let 1806 Jo 18!3.13 V Gradcu so ustanovili za gradivo vseh driavnili oblaste v z območja krono vi ne arhiv pri Staje i-skem namestništvu leta 1905, Obstajali so tudi načrti za ustanovitev enakih arhivov v Ljubljani in Trstu njihovo uresničenje pa jc prehitela prva svcto,fna "ojna Težnje da bi v Tistu ustanovili državni arhiv segajo v leto 1904 starejše. pri namestmštvii v Trstu shranjeno gradivo pa sc pred začetkom svetovne vojne prepeljali na D itn aj kjer naj bi bilo na varnem.11 Med arli'varji, ki so delovali v kranjskem deželnem arhivu jc po siojih načrtih izstopal Franc Komatar kije leta 1^04 v Laibaeher Zeitnng objavil Studijo programskega pomena O ciljih arhivske dejavnosti na Kranjskem in pomenu arhivov za domačo 'zgodovini. Vzor so mu bile ideje Franca v. Lohcra katerega člank. so prav tedaj izhajali v ponatisu v časopisu Ardiivalischc Zcitsehrift v Miincbnu. Liihcr je menil da bi sc moral' arluvarji ponovne udejstvovati v prvi vrsti za potrebe države in pra va, zraven pa za potrebe zgodovinske znanosti. Arhivar ne bi smel biti !c mož učenosti, marveč hi moral svoje natančno poznavanje aktov starih jezikov, strokovnih pojmov, prejšnjih privatnopravnib predpisov in ureditev uporabljati za praktične nasvete in odgovore na poizvedbe ljudi vseh stanov Sodoben arhivar naj ne hi h'l kabinetni učenjak ki jc odmaknjen od življenja. Arhiv bi moral postati urad, kjer dobijo ljudje važne podatke. Arhivar bi moral'postati svetovalec in pravu, zastopnik vseh tistih, za katere poseduje arhiv v svojih fondih odgovore na vprašanja, ki se jih zadevajo. Zato bi morali biti fondi arhiva urejeni, registrirani in katalogi zirani, tako da ¿o mogoča ne le znanstvena dela najraz ličncjSc vrste marveč da je mogoče vsaki stranki takoj najti ustrezno gradivo, ki ga potrebuje in gaji dati na razpolago.12 Iz teh Komatarjfvih poglede,-se seveda moč no čuti prizadevanje, kako najširšim krogom prikazati pomen arhivov Glede deželnega arhiva v Ljubljani jc meni', da bi bila njegova poglav,tna naloga, spraviti gradivo v red v skladu s sodobnimi zahtevami Kakojc pojmoval te zahteve, pa jc pokazal na primeru mestnega arhiva v Ljubljani. V letnem poroči hi Viijc realke v Ljubljani za Šolsko leto 1904/05 jc objavil članek o mestnem arhivu kjer sc jc strinjal, da Peter Radics v take kratkem čast-, kolikor je na tem delal arhiva po sploino veljavnih znanstvenih načelih ni mogel urediti Obžaloval je, da j; to ureditev obdržal tudi tedanji arhivar (mislil je na Antona ASkerca) in da sc ni mo^el odločiti za razdelitev arhiva pc posameznih tvarinah kar naj hila edina pravilna pot pn ureditvi takih arhivov. Priložil jc shemo, kako si zamišlja vzorno ureditev mestnih in po dobnih arhivov.' Ne glede na to, da je predlagana Ko-matarjeva snema močno pomanjkljiva in v marsičem tudi netočna, bi noral Aškerc. Če hi sc hotel ravnati pn Ko matarjeveni nasvetu, razdreti skoraj vse svežnje in napraviti docela nove. Vsi obstoječi pisarniški pripomočki bi postal, neuporabni. Zgodilo hi se lanko tali o. kakor seje zgodilo s starejšim delom fonda kranjskih deželnih stanov. kc so ga začeli razhijati po snovi Aškercu je /ato treba šteti v posebno zaslugo, da sc ni ravnal po oinenjc nih nasvetih.14 V nadaljevanju svojega programa jc navajal Knmatai da mora biti deželni arlnvai dejaven tudi mi znanstvene m fodnčju. upu/arjnl jc. da hi moralo hiti Kranjce sram kako daleč zaostajamo /a KouiSci. Štajerci in Primorci pri preučevanju deželne zgodovine če bi naplavili primerjavo z znanstvenimi napori sosednjih dežel. Zato hi se morali v pni vrsti lotiti deželne zgodovine in objaviti diplomiMnrij. Ocenjeval je, da jc bilo delo Avgusta Di-mitza Gcschichte Krains kai dnbui za njegov čss. Od izida pa so bili objavljeni Številni viri in temeljne ra/.pra ve. tako da bi bila potrebna najmanj nova izpopolnjena izdaja, če ne temcliita predelava dela, Med poglavji kranjske zgodovine, ki so čakala na ustrezno ohravnaio so bila po Komatarjevcm ninenjii zgodovina cchnv. ki sojini v drugih deželah pričeli posvečati poicbno pozornost. razvoj in značaj ustave deželnih stanov, zgodovina deželnih financ, davkov in sodne uprave. Nadalje bi mo rah pripraviti znanstveno objavo mestnih pravic ter ur barjev. V celoti jc manjkala Se zgodovina cen in zgodovina naturalncga gospodarstva. Šele podrobna preučevanja na podlagi virov bi dala odgovor na vpraSanje o vz*okili cospodarsk:ga zaostajanja Kranjske. Drugi poudarek Kmnatarjcvcga načrta pa je bil novi diplomatarij za Kranjsko. O napakah v Sclinmijevcm de lu ni ?xlcl posebej govoriti, ker tla je Schiimijn manjkalo potrebno strokevno znanje Obžaloval je, tla bo trajalo sc dolgo Časa. picdcn ho izSlo za Kranjslo delo. kol je bilo Jaksclievo za Koroško, Zahnovo za Siajersko ali Knndlerjevo za Istro.15 Ce zaenkrat ne bi zmogli objaviti listin, b; sc mogli zadovoljiti tudi s pnhlikacijii listinskih regestov, oziroma če hi bila ta predraga, le s prepisi listin k. sc nanašajo na Kranjske in so v tujih arhivih. Na vsak način jc bil Koniatarjev program zelo ambiciozen in jc seveda daleč presegal možnosti deželnega arhivarja. Bil pa jc avstroPlsko usmerjen in -poznal, ua jc nastopil Čas, ko jc treba preučevati zgodovino v nacionalnem okviru Na tej osnovi je leta 1902 hrane Kos Že izdal prve knjigo Gradiva za zgodovino Slovcnecv v siednjcin vekn ki jo pa sploh ne omenja. Centralna komisija oziroma njene sekcije so v deželah del ovale preko državnih organov ■/ navodili in poizvedbami, direktno pa preko svojih konservatorjev in korc spondentov. Konservatorji so morali posredovrti. nakar jc obstajala nevarnost, da bi prišle do uničenja sponicni kov. korespondenti pa so imeli nalogo, da zbirajo podat kc, o spomenik ih. v našem primeru o arhivskem gradivu. Zato so korcjpondcnte izbirali iz vrst priznanih stiokov njakov. Leta 1S7"? jc centralna komisija imenovala za konfer-vrtorja arhivske sekcije, tedaj še skupno za Štajersko. KoroSko in Kranjsko, Arnolda Liischina v. Ebengrcutha že omenjenega grrSkcga univerzitetnega proicsoija. Po- ARi 11VI XI vrn /mal je Kranjsku, saj je ljudsko Solo dokončni v Novem mcslu, gimnazijo ¡in v Ijubliani. Zi namene centralne komisije jc izdelal več poiočil.lndi o arlitvili.ua Kranj skem Pn kranjskem deželnem odboru jc izposloval de nai za odkup dragocenega dolskega graščinskega arliiva, ki gaje sani 1 udi opisal 1J /a LiiscliiriOin jc b.l ob koncu lela ISS1 za konseiva-torja arhivske sekcije na Kranjskem imenovan Avgust l)i niitz, do leia 1884 pa jc liil korespon deni Franc Schinni. Dimitz, ki jc bil tedaj višji svetnik, kasneje pa picdstoi Jiik Finančnega ravnaleijslva v Ljubljan1. jc nad dve desclletj' lajnik Historičnega društva za Kranjsko ler v zadnjem dcscllctjn svojera izhajanja tudi urednik Mittc hingen des lustoiisehcn Vercius fiir K.aiii. Lmrl ,'c leta 1886. V stik z arhivi je prišel predvsem v prvih letih iliii:,tvencga deluvanj;ir ku seje ".animal za stai^c raznih podeželskih aihivov. v Mittciliingeii der J^cnlialkomm" ssion pa jc puručal u mestnih m Irskih aihivih na Krani- skem.'7 Sclinini jc še v času. ko je bil korcspondeiif začel objav^ali diploma tanj za K rajske ler izuajati Archiv fiir Hciniatkundc (izšla sla dva zvezka). V Milleilungcn der Zcntral -Koniniission jc opozoril na arhivsko gradivo samostana v Stični.'8 Anion Koblar jc bil še kot kanlan v Mengšu inicnova,, -f korespondenc (1884). čez deset lel (1894). ko je bi! ?c žii[inik ni dekan v Kraju pa za konscrvaloria arhivske sckcijc na Kranjskem. Leta 1905 jc bil k'M kunservator ponovno poirjui (do 19!2). Od 1891. leta sej: posve-¿al p red vse m uiedmštvii Iz.vcstij Muzejskega druSlva za Kranjsko (do 1907). za svoje zgodovinske prispevke pa l1- črpal podatke v številnih arhivih, Goreimka in notranjska mesta so ga leta 1896 i/volil,i za thžavncga poslanca.19 z3 Kublarjem jc postal koicspondenl arhivske sekcije na kiaiijskeiii od leia 1887 ko jc začel ureja' ueželni arhiv Julij Wallncr. hiinlii pajc [licnchal služ bevali tudi na gimnaziji v kjuliljani. ker sejo preselil v Urno, kjer jc posial rLvnalcl- prve nemške državne gimnazije. 20 Najbolj plnduvii zaupnik arhivske sekcije centralne komisije na Kranjskem pa jc postal l-ranc Kon.atai k: Jc bil v časn ko jc nastopil snžbo na kranjski glnirazi" (1904) imenovan za korespondenta. Od leia 1912 ga najdemo kol konscrvalcija za Kranjsko pri Amivsken, svelu Korcspondenl pa c postal Josip Mal, Kljub šolskim obveznoslim - lelih i911 in 1912 jc skupaj z M. Sircem objavil dva učbenika za zgodovino za višje razrede srednjih šol jc K oni al ar osi al zvest arhivski široki. Piičel jc s sistematičnim pregledovanje m ;ii inven-a-■iziranjcin arhivov na Kranjskem; pod inventar -lraiiicm so razumeli tedaj pregledovanje gradiva in izdelavo "n-mamili seznamov, lnvenlariziranjc občinskih niesl 'in eeliov->kili, župnijskih samostanskih in graščinskih ari"-v°vjc imela v svojem programu arhivska sekcija ccntralne komisije, z nje pa so pričeli v avstrijskih deželah nr.j-JI rej na ITpkkc{ji i od vodstvom dunajskih nnivei;:i1ct-nih profesorjev Oswalda Redlichu in Emila v. Ollcntliala (v zadnjih idili 19. slolclja). Rczuhale so objavi- v pu ll;kaciji Arhivska poročila s Tirolske (Aihivbcrichle ars rircl), od kalerih so izšli do leia 1901 1 rije zvezki V casu. kc jr objavil Komalar v časopisu Laibacher Z-i-1 ing prispevek v katerem )e govoril o ciljih arh vske dejavnosti na Kranjskem (1904), jc bilo invenlariziranj arhivov' na Vorarlberškem v lekn. na Koroškem 11 v Gor-j' Avslriji pa so z njim pričeli Tidi na Kramskem jc Komalar z invcntaiiziranjcin priče! in opozarjal na iz- redno zanimivo gradivo -ia katerega jc naletel v i;ospo-ščinskili oziroma ihiižinskih arhivih Turjaka, Šrajbarsk» -ga turna, Smlednika; Križa llasberkn. Raven in Vipave. Inventaiiziianjc arhivov ea Kranjskem jc ;p reje I a v svoj prngrani 1 lJ0f' leia tudi arhivska sekcija. V leni letuje imel Kninaur v piu^raniu obiske aihivov v sodnih okrajih na Gorenjskem, za kar mu jc ecnlralnn komisija odo-Drila subvencijo v višini 200 kron. Pregledal jc preko 40 arhivov na ooniočju sodnih okrajev Kranjska t;ora, Radovljica, Tržič in Kianj. Večino njih jc našel v zelo slabem stanju Celo izredno bogaii grajski m gospoičin-ski arhivi so bili zvečine neurejeni, deloma shranjeni v ziliojih na pcdsiicjših in v vlažnih piostorih. Hvalevredna izjema jc bil le gospuščinski niliiv v Sniietlnikii. ki je bil po Kmnaiarjcvein lnncnjn mejen po sotlobnili načelih Župnijski fondi so liil zelo revni, karje I ila posled' ea n, i vatle da, so cerkveni ključarji hranili spise doma pri sebi. Občinski arhivi so obsegali prav,tako skoraj le novejše spise, ker so tudi župani hranili arhiv-pri sebi doma V nekem kraju nili :župan niti obeinski odbor nisla vedela, kje imajo arhiv Po dolgem iskanju so se našle arhivalije v nekem kletnem prostiiru in sa bile v ecloli vlažne koniaiar jc s pregledi arhivov nadaljeval do prve svetovne vojne.21 Zlasti v prvem obdobju jc ludi objavil večje število arhivsk.h invelnarjev v Miltci-hiiigcn des Mnscalvereuics fui Krain ki jim jc bil zadnje štin Iclnike (1904 -1907) urednik,^ V prvi številki Milleilungcn des Archivrates (19141 jc izšla še Koma-tarjeva obsežna b'blitigrafija literalurc ki vsebuje prikaze ali poročila o arliivalijah s Kranjske -3 Vsaj po svojem namenu lahko to delo šlcjenio Indi kot neke vrsic arhivski vodnik, Dtilpo časa je iiihi koristen pripomoček z.n raziskovalce arhivov. Čel udi morda ne ubstoji ticka thrcklna povezava z de lova njem Celil talne komisije za vaistvo arhivskega giadiva ]ia su vcnilai istcinii namenu služila ludi načela glede ureililve ecrkvcnih arhivov, kijih jc snrejela druga Ijuhljanska školijska sinotia v letu 1908.24 Sodelavcem centralne komisije jc Ircha piiznati zasluge. da so s svojim vzlrajnim delom rešili Številne arhivalije ired uničenjem, mnogikrat pa so lastnike ludi vzpodbudili k urejanju arhivskega gradiva. Prvič jc bil ustvarjen vsaj nek okviren pregled nad gradivom in zanimiva tii bila tigotovilev, kaj se nam jc od tega danes ohranilo Skrb za arhive,pa jc bila najtesneje povezana z osebami ki so si prizadevale za razvoj zgodovinopisja, seveda v okviiu deželnih meja. O PO M I! F 1 Icsisduift der 7-nlial Kommission , aiilässlieh ihres t'iinfziiyäliriiien Wukens K k Zentral-Kommission für Kunsf und liislorische PTiiktnale, Wien 1901. 101 slr k. Neck, Pr valiirchivc und Aichivilicnschntz in Öslcneich, Serinlun1 22/23 1980, sir. 51-55 W Coldinner, Geschichte des ösicrn;¡einsehen Aichivwcscns, Miucilunpcn des üstciicichiichsn Staals-aichivs, lirg. Bd, 5 195"? sti 2 si M. Smole, Zpfdovina arhivistike in arhivske sluäbr, Ljubljana 1976 slr, 83 sl 2 J. Mil.' Na?1; Muzejsko druilvo v leku slo lel, Glasnik Muzcjsktga druSlva Slovenijo XX, Ljubljana 1939,slr. 1 -24 K. Desclimann. Zui Gcschichlr des kiainisrhcn landesmuscums Mitthcilun^n de; Muscalvereines für Kiain, 2 1889 sli 36!~ 372 Chronik des Vereines. Mitteilungen des Musealvei »infs für Kr^in, 2, 1889. slr IX-XV. 26 ARHIVI XI 198ft 3 J. Zontar. Dciclni arhiv v Ljubljani pred letom 1918 Kroniki, Časopis za slovensko krajevno zgodovino XVI/1968, \rr 15i 164 O Štajerskem dcielnem ailiivu 1; Posch, Cr-sam t inventar des Stciermitkischcn Gmacsarclrivei, Gra?. 1959. 0 Initituiu /a pteučcvanje avstrijske zgodovine, Mitteilungen des Mvfcalvcrcin"* für Krain 17, 1904. str. 711 212. 4 J Zontar, Detel ni arhiv v Ljubljani 5 I:. Poseli, Das Archimescn der Linder und die llntsie hunp der iistcrrcicliiselien Landcsarcliive. Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs 25, Wien 1972, str. 70. 6 Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Publikacije 2, 1982, str. 1 15. 7 H. Stulli, Pregled puvijcsnog razvitka zaštite arhivaliia na l>r»dručjima liistorijskili aihiva u Pazinu i Rijeci., Vjrsnik Listo rijskih arniva u Rijeci i Parinu XXIII, Pazin-Rijcka 198", sti, II 40. 3 W. Goldinfcer, Geschichte des östcrrcichisciien Archivvc sen s. 10 Arhivski fondos-i i zbirke u artiivima i arliivskim odjcliina u SFRj, SR llrvjtska Sas-cz arhivskih radnika Jugoslavije, Hco-grad 1^84, str 14-15 1 I J. Zontar, Načrti za ustanovitev državnega arlnva v Ljubljani pred prs-o »vetovno vojno. Kronika, čawpis jf :lovcnsko krajevno zgodovino XVII/1969 str. 34.-27. - I t'crroni, In vcntaiio generale delle eartt: conscrvare nci R. Arcliivio di stato di Tricstc e iiella sezione d'arcliivio ili stato di Fuune con note storico-arcliivisticlic, Tricstc 1933, str. 10. 17. 1: Komatar, (Iber dk Ziele der arcliivatisclicn Tfltfikclt in Krain und die Bedeutung der Archive für die hcimfsclie Ge schichtc. Laibachcr Zeitung 1904 it 110--11H 13 1 Komstar, Das städtische Archiv von La'bacli Jahres-bcriclit der k k, Staatsobcrrcalscnutc in Laibach. 1803/1904, str. I sl. *4 V. Fatjančič, Ljubljanski mestni arhiv, Zgodovinski Časopis 1/1947, str. 179-180. 15 W. Grafenauer, Struktura in tehnika zgodovinske vede. Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1960, str. 222,124 343. 16 Mittheilungen der k. k. Central-C»mmission zur Frfor-scliung und Frlialtung der Kunst und historischen Denkmale NP tV, Wieg 1878, str. 11. A. Luschin v. F.bcngrcuth, Die Sammlungen der. Sehlosscs Lusttal bei Laihaeli, Mitthciltingen der k.k. Cintralcominission NF Vtt, Wim 1881, str. 96 sl. A. Lufdiin v. Kbcngreuth Rtliebcricht über inr.crftsfcrrciehisclic Arehivc Hciträgc zur Kuadr stcicrmirkisclicr Gesell iclitsqucllcn II, 1874, 24 sl. J Polen, Lusctiin Arnold vit. Lbcngicuth. Slovenski biografski leksikon. ' 17 Mittheilungen der K.k, Central-Commission NI: VIII, Wien 1882 str. III. A. Dimitz, Übet Archive und Siegel der Stldtc und Märkte in Krain Mitthcilungen der k.k Central Commission Nl: XII. Wien 1386, str. CLVI1-CI.X - Mittlicl lungjn des historischen Vereins fiii Kiain 1858, str. 20 1860, str. 86. - J. Mal, Dimitz Avgust, Slovenski biografski leksikon. 18 I-'. Scliumi, Aiohivreste des Klosters zu Sittich. Mittlicilun-g-:n der k.k. Central Commission Nt-' X Wien 1884, str. XXXVII sl. - S. Kranjce. Scliumi (Sumi) Fnnc, Slovenski bio-graiski feksikon. 19 Mitteilungen der k.k, Ccntral-Cemmission NI X, Wien 1 d84 , str CLXXIV , Mittcilnnp.cn der k.k Zentral-Kommission III. 1 tli Wien 1904, str. X) J. Sclilcbingcr, Keblar Anton, Slovenski biografski leksikon. 20 Miithcilurgcn der k.k, Central-Commission Nr Xlll Wien 1887, str, CCXl.Vtll Kf XVlIl.Wiun 1892, str. 183. 21 Mitteilungen der k.k. Zrntral-Komrr.ission III, I- III, W'en 1904, str. 197, 327; II1 F V.Wien 1906 93,701,111 L VI, Wien 1907,77 J Maniuani, Prof. Franc Komatar Glasnik Muzrjskega dn:itva w Slovenijo ll-ttl, Ljubljana 1923, sti 59-61 K. Capuüei Komatar Franc, Slovenski biografski leksi kon-. o Oswaldu Rcdlicltu prim. R, Meck, Cswald Rodlicb und das fi st errcich i sc he Archivwcscn, Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs 28 Wien 1975, str. 378 -389. 22 Abliivinventarc von Plan i na, llaasbcrg Maunlz, Rakek. Kallcnfctd. l.aas, Altcnmarkt. Sclincrbcrg. Mitteilungen d<*s Muscalvcreines fiir Krain 17, 1104, str. 34 sl. - Arcliivinventarc von llrcnowiiz, Slavina, Ailclsbcrg, Gr-m, Dorneg?, Idria. Mit tcilungen 18, 1905, itr. 73 sl Sclilosiarcluv in Aucispcrg Mitteilungen 18, t-J05, str. 108 sl. in 145 sl. Nadatjcvanja1 19, 1906, str. 37 sl, in 99 sl. 20, 1907, str. 161 sl. Carnio-!a NV I Ljub'jan», 1910 str 20 sl. 118 sl., 226 sl. Kranjski niestni arhiv, Jahresbericht des k.k. Kaiser -Franz-Josef -Oy mnasiums in Krainburg, 1912/1913 in 1913/1914 23 Verzeichnis der arcliivatisclicn Literatur Krains, Mitteilungen ites k.k. Arciiivrates, 1914, str. 1 sl. 74 Synodus diocccsana l.uiiaccnsis II, Labaci 1908 str 147 155, 241-745. Ailiivsko grailivo iupnij je liilo treba urediti po naslednjih skupinah: 1) dokumenti (spisi, ki so se nanašali na ustanovitev župnije, gradnjo cerkva, ustanovna pisma), 7) cerk; :no premoženje (inventarji, posestni listi,b.vlcčk iz žcml. ike knjige, do'iniska pisma, pogodbe), 3) nadarbinsku premožc nje, 4) spisi, ki so sc nanaiali na h^ncficiat (fasije, konsignacije - Tli je bil po končanem študiju sprejet v službo prt tamkajšnjem namcstniškcni arliivu Arliiv-ske študije je nadaljeval v Rimu. kjer je posebej itn d ii al palcogratljo. Kot jo razbrati iz nekega nekrologa. jc bil Kovač izredno naoarjen, obvlada) je več jezikov in .mcl 2cle razvit smisel in ljubezen dc arhivskih preostankov in starin Mislim, da ga lahko z vso upravičenostjo uvrsti mo med prve šolane slovenske arhivarje. Pc končanih arhivskih študijah v Rimu je bil leta ■ 911 imenovan za načelnika državnega arhiva v Duhrov-nikti. Z vso vnemo se je lotil urejanja bogatih dubrovniš-ki!i arhivskih zakladov. Kot konzervator c. kr. arhivskega sveta je skrbci tuui za ostale arhive južne Dalmacije Ko je leta 19!4 izbruhnila prva svetovna vojna je bil mobiliziran. Sodeloval je v tojili v Srbiji in pozneje na soški fronti v Italiji Dne 24. oktobra 1917 je kot nad-poročnik avslroognke vojske padel v bitki pri Tolminu. Neimenovani pisce nekrologa v dubrovniškem Časopisu Prava Crvena Hrvatska (15 XII 1917) je takole predstavil njegovo osebnost: "llio je vrlo blage "iječi, proni cava uma. žarkog Ijubaznog srca, svakomc na riikn opsir nun svojini znanjem, u kratke je doba prisvojio svakoga s kim je u dodir dofao, i ostavio mnogo prijatelja u našem gradu ..." Karel KovaC seje tudi kot arhivai posvetil znanstve-leinu delu Kljub temu. da njegov opus ni obseden,lah ko ugotovimo, i.a katcia področja bi usmerjal svoje delo, če usoda nc bi prekinila njegovega iivljenia. Ko je deloval v arliivu v Innsbriicku. se je skušal oddolžiti naj prej slovenskemu zgodovinopisju s tehtnim prispevkom. h.dal je neobjavljeno srednjeveško latinsko in drugt arhi valno gradivo ki seje nanašalo na Kranjsko našel jo je v Stattoshaltcrci, v arliivu v Innsbruekii Kot sodeiavee ^arniole je v 11. in IV letniku objavil naslednje gradivo deloma v celoti deloma v izčrpnih tcEcmli. tekst kedek ■rt 106, ki'obsega knjigo kopij pisarne češkega kralja Henrika (JindNclia) iz leta 1330 in tekst pisma ki ga je Jotianr von Kiirnltn poslal kralju Henriku iz Gorice 25. julija 1320: regeste računov i ž let 1295. 129« in 1302, odlomke iz tirolskih računskih knjig jd ieta 1309 do '473; opis in cdfomke urbarjev iz 16. in 17. stoletja; popis uradnili spisov ra; nili področij s tremi rcgfsti iz "6. .11 17 stoletja; tri regeste dokumentov iz leta 1416 11 1430 pod naslovcni Dodatek k'Bcitrage zur Gesclri--lite Krains; tekst tre'i dokumentov v hirrškem originalu iz let 1283, 1287. 1354 pod naslovom II. Dodatek k Beitraf^c zur Gciehidite Kraiils z uvodno beležko!1 Leta 1909 je kot rezultat dela v vatikansken. arhivu °bjavi! najstarejši znani desetinski register'z varnim za-' inanikom fara ju hcneficiatov v naših pokrajinah na po dročjn oglejskega patriariiata 2 Na poalagi gradiva iz va- tikanskega arhiva je obdelal še temo o zgodo^m pa peš-kega davka v diccezi Tr-dent.3 Številnejši so Kovačevi prispevki študij in objave virov. vezani na južnoslovar.sko zgodo ino in še posebej na duhrovnisko zgodovino Znanstveno in publicistično delo jc bilo pogojeno z njegovim službe vanj eni v diibrov-niškem arhivu. T>i jc Kari Kovač našel nove spodbude za znanstvene raziskave. Kljub temu, da jc obstajal Gclči čev popis fondov arhiva Duhrovniškc republike, ki gaje avtor objavil ieta 1910 v Glasniku Zcmaijskog muzeja v Sarajevu, seje Kovač verjetno zavedal, da ima ta p:e-glcu precej pomanjkljivosti Zato je sestavil nov, dobro uporabljiv inventar, ki ga pa sam ni mogel več objaviti Ko sem bil oktoVa 1987 na raziskovalnem delu v du-brevniškem arhivu, sem sc zanimal za ta njegov rokopis, vendar ga arhivarjem ni uspelo odkr'n. Najdba tega to kopisa bi nam verjetro Saliko najbolje odkrila Kovačevo arhivsko znanje in prakso. Med obscžiicjše objave dubrovniškega arhivskega gia diva bi lahko uvstili gradivo o odnosih med Osinanskim cesarstvom in Dub.ovnikom. Objavil j 121 listin oziroma pisem turškim sultanom in hercegovskim sandžakbe gomt kot dopolnilo znane zbirke dokumentov Cire Trn-heikc Tnrsko--slayjai"ski spomenici d abreva ckc arhive 5 Razumljivo jc, da jc Kovač največ razprav in študij posvetil odkrivanju dogajanj iz časa obstoja Di.brovniškc republike. Tehten jc njegov delež pri odkrivanju tajne diplomatske pisave dubrovmške republike. Skušal je odkriti kljucc za dešifriranje poročil za 17. in 18. stoletje.6 Raziskoval jc popis prebivalstva in organizacije obrambe Dubiovniške republike.63 Zrnimív je tudi Kovačev prispevek k boljšem" poznavanju kulturnega .azvoja srednjeveškega Dubrovnika. Dopolnitev k jtnani razpravi Konstantina Jirečka o dubrovn.škcm pesniku Sišku Men četič.i' jc njegova študija v kateri govori o knjigah in bibliotekah starega Dubro'Tiika.8 V ta sklop sodi tudi mzpraviea o dubrovniškem pesniki1. Ivanu Prana Gundu-liču. Gre >.n obja 'o vcc dokumentov, ki osvetljujejo do-, slej neznane strani življenja pesnika znane pesnitve Osman Med drugim jc objavil tudi pisme, pcsnikov.avto-graf.'' Ko analiziramo omenjene razprave in objave virov, lahko ugotovimo, kako močan vplivje imel na strokovno deto Karla Kovača Konsiantin Jirecck. Karel Kovač jc svoje raziskave razširil tudi na vrsto notarskih in kanec-larskili knjig, V k/ajši študiji ki jc povezana z oceno razprave Durfi Ki.Tblcrja.je obravna/al Zrnovičevo šolo ir. framasonstvo v Dubrovniku,10 Gre za policijsko preiskavo leta 1776 proti mladeniču Nikoli Rcmendeliju zaradi brezverstva. Posebej je Karel Kovač zaslui.cn za proučevan- du brovmške slikarske šole Z upoštevanem nekaj stotin arhivskih' podatkov o ume'.nosti Dubrovnika je Kovaču uspelo, da jc odkril avtorstvo ¡lika rje v za več desetin oltarnih slik ua področju dubrovniške republike Njego- 28 arhivi xi ms va obsežna študija o zgodovini dnbrovniškega slikarstva v 15. in v prvi polovici 16, stoletja11 prcustavlja plod intenzivnega dela v diihriiV-niškcni aih.vn in na terenu Kovaču e uspelo identificirati slikarja Nikoln Božidar'?' viča do njegovih raziskav sla bik znan1 le dve :: I »K- z nje govimi jignatnraini (sv. Marija na Dancalt iz leia 1517 in \ dominikanski cerkvi na Lapadn iz leta 1513). Lgo tovi1 je, da je Nikola Dubrovčan, kot sc v viiili pog-sto označuje. v resnici Niko'a liožiuarevič, sin Božidaija Viatkoviča, prav tako slikarja v l)ubro'nikn. In ne samo to, zbtai je zelo nopnhio gradivu o njegovem življe n:" in delcvanjn. To gradivo je koiigitalo mnoge dote-danic ugotovitve o dubrovmikih icnesančnih slikarjih. Med (lingim jc na primer ugotovil. lia slika na stranskem desnem oliaiju iloniinikanske-cerkve v Dubrovniku ni delo "ikulc (Hcžiilarcviča) Dnbmvčana. ampak jc delo nekega Mihajla llamze, sina priseljenega Ncmca. Tndi izredno lepe nltarne slike na lesu z zlatim ozadjem v frančiškanski rerk' v Cavtatu ni naslikal *,'ik«1a Duh rovčaii temveč jo pripisuje slikarju Vi-ičciicn. sinu La-vrina (150'J). Objavljeni) gradivu izpiičujc zelo živahno nniciniškn dcjimiost v Duhiovuiku krnice 15. in v začetku lf stoletja ^ar dotlej ni hiln znan i Kovač na-vr a za to obdobje preko sto slikarjev, kiparjev, kamnosekov. rezbarjev, zlatarjev, vezilccv in r.iiniatunsiov. umetnikov in obrtnikov ki so po poreklu v glavnem naš liudji Arhivsko gradivo- ki ga je razkrii Karel Kovač, je v drugačni, bolj jasni luči'osvctlilc del kulturne Igojfcvi ne srcdnjcvcSk-ga Dubrovnika. To njegovo delo ostaja eden najvažnejših priročnikov za pion če vanje likevne umetnosti v Dubrovniku. Slika o delu in fffffnjfl Karla Kovača, k' sem jo po dal, jc bleda in nepopolna. Žal mi v diibrovmškcm arhivu. kjer jc deloval štiri leia. ni uspelo dohiti o njegovem udcjstvovanjii nikakrSncga podatka. Uslužbenci arh va nismo mogli ugotoviti ali obstaja njegova-ner^onalna mapa in ali sc je ohranila njegova zapuščina. Vsi- podatke ki sem ili navedel sem našel raztreser v skromnih nekroiogih1 in zelo kratkem gesJu v SBL,' ^ ki ga jc napisa! Josip Mal Preti sedemdesetimi leti jc na soški fronti padel slovenski zgodovinar in arhivar, od katerega bi lahko priča kovali še veliko del o jnžnoslovanski, dubro^niški in mor da ludi slovenski zgodovini. Predvsem pa smo prezgo-izgubili odličnega sirokovnjaka za paleografijo ..i arhivistiko ki bi verjetno dal svoj prispevek k razvoju arhivske stiokr pri nas. Ob stoletnici delovanja predhodnikov Arhiva SR Slovenije smo se spomnili človeka, ki jc delova! zunaj Slovenije, vendar hi zaradi svoje aktivnosti na strokovnem zgodovinskem in arhivaiskem nodroč ju moral biti vzor tudi današnji mladi generaciji aihivar-jev Njegova življenjska pet jc hib sicei kratka, toda z rezultati svojega dela jc obogatil našo zgodovinsko znanost in si s tem postavil trajen spemenik opombe 1 Beitiäg; zui CTeiehleliic Kiains, Carniola NV, 11/1911. 1-2 sli. 51 58: J, sti. 159-172; 4 sti. 340 1V71913 3-4, slr 172 -173. 2 I.in Zilien trui mich nft iu. tM Diözese Aquibjc vom Jahre 1296 Miileilun^en dei Insiiluis fc österreichische Ucichicht-sToiteliung Band XXX. lieft 4. Wien 1909 str. 607 -637. • 3 7ui ('.csehichlc itci pip^iliclirji .Slcncin in ilei Diüzes-: Tiieni MiltciMunpcn. lies k k. A1 tli vrates, Wien sli. I4i 147 4 Nekoliko slavjenskih lislina. ('.lesnik Zcinaljskop muzeja. XXIV. Saiajcvo 1912 VII — IX sti. 397-412. Objavljeni so -ia-stcilnji ilokumcnli: 1, iesl listin Mehnieila II. Osvcjileljn i/ Icl 146t 1477. I47H in 1479. 2. ike listini Kaja/Ua II iz icl 1492 in 1503 in Kpcst listine lijjazitH It. iz tcla tSOtl: 3 'Jve pismi Alunala pjsc 1 laccpoviča iz icla I.'03: 4. Iislina Sclima t. iz leia 1516: 5 ^esi lislin Snlcjmana II. VdifaMncpa iz Icla 1520; 6. akicitilivnn pi*Q Dnhinvi.iikc icpuhlikc iz Icla 1555 za Mi m Ptiia. pSfcäm-a pii lici ccpo^kcm Sinan paši: 7. itvc pismi Mtisiafabt^ Milivojcvifa. ftei ccpov iktta samlJaka. ilnhiovnii-kemn c ninikn in knezu Nikoli. 5 (il.isiilk Z?ma1jskng mnzcja XXtll, Suiajcvo 1911,"sli. 1-162 303-349,437-484. 6 'Jit Jipli)nialisrlic {'iClicinisL-hiifl lici ItepnMiK Rapusa. M it I c i III n^c ri des InsliliiK lih .ivk-iK-ielilstliL ilcsiliidilsl'oi scliung, Ha,id XXXIV, Wien 1? 13, Mi. I 25 -134. '¿t Cilke o slalisiici i o vojniikim ustanovama u KcpuMi d DuhruvaMinj, Glasnik /.cnuljsko^ mn/cj-i. XXVtll, Sarajevu 1916,sir. 3^3 110 7 lici rapiKanischc Dictitei SiCkn Mcnčclič Aictiiv f!ir sla visclic l'liilolopic XIX. Wien IH97 Mi ^4 51. ; 1 H ühei lliittici umi llililinllicken im llcn HaiiiMi, Miltci Innren t'cs k.k \ilIiim:ilos. 1. H J! \\ ic| 1914. mi. "»iti 27'. 9 Kii, Ik-ilni' zim liiojuapl.il' ilc^ (hovaniii t-'i;uitt>to il Cionilola. Aicliiv tlii "llj~'"J l'liilnli)fic. XXXIV, Wien 1913. mi. 239 245, 10 Zanovilcvu šknt.i i lijimiMinsIvn u t)nhinliukn. Lisi Du Inovaikc hiskupijc XIII Dnhiiivnik 191 3. 5. Mi 55 57. 1 1 Nikolaus tl.iiuisimis umi seine Zeil. Aiehivalisclit Iki im zim (li;stliitlitc itci'Malci^i in kulisa iin XV. umi ilti eislti 11 j 1 f i c des XVI. Jjlnlnimlihls, Keihlail /nm Jaluhnsch iles K-jnMhistr.iischcii Inslilnlcs. Wien 1917. Mi. 794 ... 12 Janki Slchinpci. Di. Kail Kr,vaf. Cainiolj NV VtII. t.jnMjana'1917 sti. tf)0 101: Reillitli O/v v 3. Mcvilk' čj-.opi 'ösleiieicli". Mil 237- N. NJ l)i phil. Kaila Kcs-ač, 1'iav.i civcni Ilivaiska.poil. XIII In. 661: 15. XII 1917, sli. 3. 13 SHL I, l.jubljana 1932, Mi. 530- 53»: lintiklopcihja likovnili nuijclnosii sv, 3, Zapiti" 1164 sli. 232 luvini Vojislav Duiid. /USAMMLNi-ASSUNG Da:, weik vnr. Dr Karel Kovač in Dnhiovnikcr Archiv i Ignacij V oje llistorikci und Archivar Karel Kovač wurde rili 3. Oktober i880 in. Ljubljana gcboien. Lr stndleite Gc schichte In Graz und Innsbruck -1 lici winde er nach dem beendeten Studium im dortigeil Stellvcrtretersarchlv angestellt. Fr setzte das Aichivsti'dium in Rom fort wo er extra die Palaographic studierte Im JMuc 11)11 wurde er zun. Vorsteher des Staatsarchiv in Dubrovnik ernannt wo er als Konservator des Arcbivratcs audi lur die anderen Archivc im süudlichcn Dalmaticn die Sorgt führte. Sein Lchenswug wurde am 24 Oktober 1917 untcbrochcp - er ist 'm .Schicht bei Tolmin als Oberleutnant des österreichisch-ungarischen Heeres gcTallcn Ats Archivar liefi er sieb im Dubrovniker Archiv.mit allem Arbeitseifer auf die Ordnung und invcntarisicriing von inlialtieichcn Arcliivichätzen ein dazu widmete er sich aber vor allem der Veröffentlichung der Archivquellen und dem wisse lisch a fl liehen W?rk M.t ariiivi xi i9Ss 19 VcrülTcniliclinng der Aichivqnellen und dem wissenschädlichen Werk Mit der Veröffentlichung dci Archiv-«lucllcn oder umfangreichen Rcgcstcn begann Cr schon >n Innsbruck. Sic hc/iclicn sich an Kiani. /ahlrciclicrc 'ind alicr seine Studien und Veröffentlichungen der Quellen, die an die südslawische und noch insbesondere an Dnhrovnikcr Geschichte gebunden sind. Ts sollen mir die iinifaiigicichcrcn Veröffentlichungen vom Du-brovniki'i Aichivgut ciwalint werden, sowie auch die Sindicn über die Duhrovmker Malcischule im 15. und In der ersten lläifte des 16 Jahrhunderts, m.i denen er aufgrund des Aichivgutcs einen Teil der Knlinrgcsclr eilte von mittclahcrrichcn Duhrovnik bclcnchtcte Kjrcl. I-ovafi kann man unter die ersten gebildeten slowenischen 'Archivaie einreihen, obgleich ei außei Slowenien wirkte Nach seiner Tätigkeit im Aicliiv— und geschichtlichen Bereich kennte er auch der heutigen Generation Lu Archivistcn zum Vorbild sein / '■hirko iisün (iis/inc Cvl/skih zrofovj. Cdjc, 22. ient: /.W 30 ARHIVI XI 198ft Dr. Josip Mal, njegovo delo v arhivu n za razvo; arhiv ¡like Peter Rihn>kar Študij strokovno usposabljanje in službo/anje Josip Mal jc bil rojen 22. decembra 1884 na Pretržu pri Moravčah. Maturiral je na 1 državni gimnaziji v LjU-bljnni leta 1904. Za študij zgodovine in geografije gaje navduiil profesor Ivan Vrliovee.1 Leta 1904 se jc vpisal na dunajsko univerzo, kjer se je posvetil Študiju zgodovine in geografije. Kot Student zgodovine se jc leta 1906 prijavil v pripravljalni tečaj na InStitutu za preučevanje avstrijske zgodovine, v letih 1907—190? pa jc bil redni njegov član. Že v letih lyO^-lW1 je po Studijskem programu instituta preg'edal vse vainejie arhive na Kranjskem in je evidentiral listine, k1 bi priSJe v poStev za objavo v publikaciji Rcgesta habsburgica, ki jO je pripravljal profesor dr. Osvalo Redlich.2 Doktoriral je 19. decembra 1908 z disertacijo Die I^gationsreise des Kardinalligu ten Guide von Sta, Lueina 1265-P, 67- Študij na In Stitutu za prtučevanjc avstrijske zgodovine je končal 5 julija 1909 in diplomiral pred komisijo uglednih profe sorjev: Ottentliala, Dopselia, Rcdlieha, Dvofaka, Winter in Zimmerman na in sicer iz zgodovinskih pomožnih ved arliivistikt virov zpodo/inskih raziskav, ustavne in upravne zgodovine ter zgodovine unietncsti. S tem je bil usposobljen za delo v arhivih, muzejih in knjižnicah Malov nastoo službe v Kranjskem ueželnem muzeju v Ljubljani sovpada z začetkom bolj organiziranega strokovnega dela v muzeju, katerega program jc zasnovai leta 1909 takratni novi ravnatelj dr. Josip Mantuani. Arhiv in knjižnica sta bila takrat dve neurejeni in za javnost skoraj ncaostopni zbirki in jc njuno ureditev postavil dr. Mantuani v prioritetni delovni načrt. Deželnemu odboru za Kranjsko je predlagal, da je treba razmere v arhivu in knjižnici urediti in ju napraviti dostopni za javnost. Predlagal je, naj se d!elo *aupa dr Mahi, kije takrat končal Študije in naj s" mu tudi omogoči čimprejšnji nastop službe v muzeju.3 Z odlokom Deželnega odbcia za Kranjsko z dne 29. novembra 19094 je dr. Josip Mal nastopil službo v Kranjskem deželnem muzeju, s tem pa mu je bila odprta pot za njegov strokovni in znanstveni razvoj na področju zgodovine, arhivistike in muzejstva. Na Malovo delo in njegov strokovni razvoj so vphvale tedanje razmere v muzeju in sc od njega terjale, da se je moral posvetiti vsem trem panogam dejavnosti, p;, čemer je opravil pomembno delo zlasti na področju arhivistike in nvizejstva. V muzeju je dr Mal opravljal naloge arhivarji, muzej skega kustosa in ravnatelja Na začetku svojeg-i službovanja je bil boli angažiran za delo v arhivu. Lota 1913 jc bi' kot arhivar imenovan za korespondenta Arhivskega ¿veta na Dunaju, leta 1914 pa kot muzealec za kore-spondenta Centralne komisije za varstvo umetnostnih in historičnih spomenikov.5 Ob prevratu leta 1918 jc bil že upoštevan arhivski i/i muzejski strokovnjak in ugleden slovenski kulturni dclavec ter je bil imenovan za čla- na kulturnega odseka Narodnega sveta v Ljubljani.6 Leta 1919 ga je Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani imenovala za. tajnika Komisije za likvidacijo k nI t umih miti-tucij bivSe Avstrije.7 Uil jc čian Komisije za pripravo zahtev za vrmtev slovenskih kulturnih spomenikov ir arhivov iz Avstrije,'1 leta 1926 pa jc bil član komisije za izmenjavo arhivskega gradiva z Italijo.9 Ob upokojitvi ravnatelja Narodnega muzeja v Ljubljani dr- Josipi Mantua-nija jc bil di Mal s kraljevin; ukazom 28. avgust? 1924 imenovan za ravnatelja. To mesto je '.asedal do 30. novembru 1924, ko jc bil z. novim kialjevim ukazom z dne 30. novemora 1924 postavijen z? državnega arhivarja v Narodnem muzeju. Z odločbo prosvetnega oddelka za Slovenijo mu jc hilo 20. de:embra 1924 se poverjeno vodenje ravn^teljskih poslov v Narodnem muzeju, ki jih, jc opravljal do 1 septembra 1927, to jc do imenovanja dr. Dragotina Lončarja. Po odhodu dr. Lončarja jc bil dr Mal 2! marca 1928 z. odlokom Velikega županstva v Ljubljani ponovno imenovan za ravnatelja Narodnega muzeja. Dr. Mal jc kot ravnatelj skoraj vse razdobje svo jeja službovanja tudi opravljal naloge državnega arhivarja. Kot arhivski strokovnjak je bil imenovan leta 1940 za člana izpitne komisije za polaganje strokovnih izpitov za arhivarje in je bil izpiaS^valcc za predmeta zgodovinske pomožne vede in arhivistika.'c Dr Mal jc bi! ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani do upokojitve 31 oktobra 1945.'' Državni arhiv pri Narodnem muzeju, njegove organizira nost in strokovni kadri Arhivska zbirka v Kranjskem deželnem ituzcjn jc nastajala in rastla z razvojem samegs muzeja, ki jc poleg nnizealij zbiral tudi pismene spomenike, raztresene Sirom po deželi. Zoirka arhivskega giadiva jc leta 188? prerasla v Deželni arhiv /a Kranjsko, le—ta pa jc bil upravno združen s Kranjskim deželnim muzejem. V tem čas» jc bilo arhivsko gradivo v Deželnem arhivu le shranjeno in varo vano pred izgubo in mučenjem, ni pa bilo nrejevaro in strokovno obdelano, ker za to delo ni bilo primernih strokovnih kadrov. Na prelomu 19. v 20. stoletje sije Deželni odbor za Kranjsko prizadeval zaposliti arhivarja v Deželnem arhivu, vend.ir ni imel posebnega uspeha, ker je vsak arhivar zaradi neugodnih delovnih pogojev kmalu poiskal drugo službo. Šele z Malovim prihodom v Deželni arhi^ sc jc začelo stanje popravljati tako glede urejenosti arhivskega gradiva kakor tudi njegove dostopnosti za znanstvene raziskave. Po prevratu je Deželni arhiv začel dobivati svoja finančna sredstva /a svoje delovanje.'2 Ijeta 1926 se jc Deželni arhiv pri Nrrodncm muzeju v Ljubljani preimenoval v Državni arhiv v Ljubljani,' 3 najpogosteje imenovan Držcvni arhiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani. Državni arhiv v Ljubljani je bi) organizacijsko. upravno in kadrovsko povezan z Narodnim muze- ARHIVI XI 1988 31 jem '.-se do konca oktobra 1945. ko je bil ustanovljen Osrednji uržavni arhiv Slovenije v Ljubljani.14 Državni aihiv pri Narodnem(inuzejn v Ljubljani ni nikdar zaživel kot samostojna kulturna institucija čeprav so že pred letom 1926 za to obstajali določeni pogoji iti sicer v obliki financiranja. Ko pa je bil leta 1926 ustanovljen Državn. arhiv v Ljubljani, je le—ta imel svoj proračun'â in s tem je bila tudi podana osnova za samostojno poslovanje arhiva Dr. Mal je bil ¿akrat strokoi,na kadrovska zaseuba v arhiu;, ki pa bi ga bilo potrebno Se uoločiti s sistemizacijo. Poleg tega bi se morale ie izvesti postopek za administrativno in upravno ločitev od Narodnega inuzcja in s teni izvesti postopek za ureditev statusa Državnega arhiva v Ljubljani. Ker dr. Mal tega postopka m opravil, je Drža"ni arhiv v Ljubljani ostal posebna zbirka pri Narodnem muzeju. Zakaj dr. Mal ni izvedel ločitve arhiva od muzeja je ostalo zaenkrat Se nepojasnjeno, Dr. Mal je bil osebno vseskozi prepričan in r; tudi v javnosti zas'opal stališče, da sta arhiv in nuizej dve enakovredni knlti'rni iiištitnciji s področja kulture m znanosti.16 To se vidi tako iz Almanaha SUS,1 kjer ie Mi Mal leta 1925 ločeno predstavil Deželni arhiv in Narodni muzej, kjer pravi daje Deželni arliiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani eden največjih urejenih arhivov v Jugoslaviji. Podobno trditev je podal tudi v obrazložitvi ptcdloga finančnega načrta za Deželni arhiv za leto 1926, v kateri pravi, da jc to največji in edini javni arliiv za slovensko ozemlje iu da jc naS eminentm znanstveni in zgodovinski zavod.'" Razen tega jc tndi pomembno staliicc dr. Mala. zapisano v rokopisnem sestavku Stavba arhiva in biblioteke,1 y v katerem predlaga specializacijo muzejev po vrstah dejavnosti in zgraditev posebne zgradbe za arliiv in knjižnico, s katero bi se najboljše in najcenejše rešilo vprašanje arhiva. Za ta predlog se jc zglc uoval po zagrebškem primeru kjer sta Državni arlnv in VscučiliSka knjižnica nastanjena v isti zgradbi in imata v^ak svojo upravo. Navedena staliSča in predlogi dr Mala so predstavljali dovolj trdno osnovo ta dosego ločitve aBva od nuizeia, a kljub teniii ostaja odprto vprašanje k"1! ga ie oviralo, da ni izpeljal postopka za njuno ločitev. Dci krivde gotovo pripada razmeram tedanje kulturne Pohtikc na Slovenskem, precei krivde pa je tudi na stra "i d' Mala: in njegove politike do vodmja obeh zavodov. Dr. Mal jc bil v teli letih državni arhivar ir vršilec dolino "H ravnatelja Narodnega mi.žeja Po "sej verjetnosti je bi zaintetesiran. da se obrani obstoječi status in zaradi tega ni ničesar ukrenil, da bi se izvedla ločitev. Tako sta-nj»1 jc tudi ugajalo upravnim organom m finanecijem, ker J'ni ni bilo treba odpirati novih delovnih mest rn zanje "'-agotav'jati potrebnih finančnih -¡redstev. Skoraj istočasno jc na razvoj Državnega arhiva in nje go-o kadrovsko stanje usodno vplivala poteza dr, Mala k-r ob njegovem ponovnem imenovanju za ravnatelja ¿rodnega muzeja ni nastavil na svoje bivSe delovno me-'to novega državnega arhivarja, temveč jc nastavil dr R'ika Lrdžjfjo ki nui jc dodelil delo v arheoloJkem in i1 ulturnozgodovin;kem oddelku Narodnega muzeja Dr ¿avni arhiv je na ta način leta 1928 ostal brez strokovnega delavca, vsa dela in naloge Državnega arhiva pa je honorarno opravljal dr. Mal sam. Ta spodrsljaj je dr Mal 'eta 1938 opravičevat s takoimenovanimi Radičevimi redukcijam, stotera napaka pa'se je dr Malu bridko maščevala ko je poskušal v letih 1937 1939 naslaviti v Državnem arhivi: Stanka Juga rn jc za to moral ponov no dobiti oaobritev delovnega mesta ailiivarja pri Mini- strstvu za prosveto v Heogradn. V predlog finančnega načrta za leto 19'S za Dr/avm arhiv v Ljubljani jc dr. Mal dal zahtevek za finančna sredstva za delevno mesto arhivarja, ki naj bi ga rasedel Stanko Jug in za delovno mesto služitelja v arhivu, likrati pa je rudi zaprosil Ministrstvo za prosveto v Beogradu, da odpre v Državnem arhivu v Ljubljani navedeni delovni mesti. Z ugodne rešitvijo te prošnje jc predvideval dr. Msl upravno osamosvojitev Dr žjvrega arhiva v Ljubljani.21 Za ugodno reiitev te vloge pri Ministrstvu za prosveto v Beograd.i jc dr. Mal prosil za posredovanje narodne poslance dr J ure t: Ko:cja, Pavla1 Ficreta. Franca Šemrova. Andreja Vebleta, ministra dr Miha Kreka in dr. Antona Korošca, senatorja Ftanca Smoleja. prof. bcogtajske univerze dr. Vikiorja NGvaka in jugoslovansko zgodovinsko druStvo v Beogradu.32 Intervencije uglednih slovenskih politikov in ostalih znanstvenikov niso pripomogle k tesitvi kidrovskega in s tem povezanega upravnega statusa Državnega arhiva v Ljubljani. Leta 1938 jc ur. Mal ponovno zaprosil za odobritev delovnega mesta arhivarja v Državnem arhivu Zopet se jc obrnil n; pomoč na ministra dr. Mina Kreka, dr. Franca Snoja in dr. Antona Korošca ter na ministrskega tajnika dr. Vladiinirja Knkmana, sani pa je Se osebno pojasnil vso problematiko zaprošenega delovnega mesta tedanjemu ministru za prosveto dr. Magarcviču in načelniku Jakšiču, ki sta mu obljubila ugodno rešitev navedene prošnje.23 Kljjit. vsem intervencijam in pojasnjevanjem. je ostala namestitev arhivarja Stanka Juga še n a prej-odprt a in sicer z utemeljitvijo, da Državni arliiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani m samostojen tavod, ampak le oddelek Narodnega muzeja'Niti dr Malu niti uglednim posredovalcem ni uspelo prepričati dr. Kon stantinoviča na Ministrstvi! za prosveto v B:ogradii, da je Državni arhiv pri Narodnem muzeju samostojen zavod. ki jc obstajal in deloval že pred prevratom leta 19)8. pii katerem so bili kot arhivarji zaposleni Anton Koblar dr. Frane Komatar in dr. Josip Mal in da se s posi.ivitvijo dr. Mala za ravnatelja Narodnega muzeja v Ljubljani delovnega mesta arhivarja ni takoj zasedlo zaradi Radičevili redukcij.24 V brezizgledni situaciji za namestitev Stanka Juga jc leta 1939 interveniral še poslanec Ivan Dolenc kateremu je dr KonitantinoviČ svetoval, mj Narodni muzej v Ljubljani v svoj predlog finančnega načrta za leto 1939 vključi Se zahtevek za namestitev Stanka Jnga. Ko jc bil izvrSen nasvet dr. Kon-stantinoviča, jc bil Stanko Jug z odlokom it. 12221 z dne 6. aprila 1939 nastavljen v Narodnem muzeju v Ljnbh ni in srecr kot uradniški pripravnik VIII. skupina 7 Namestitev služitelja v Državnem arhivu je bila v pristojnosti lianske uprave Dravske banovine ki ga je nastavila že leta 1938 in sicer kot dnevnicaija.2^ Z namestitvijo Stanka Juga iu shižitelja dnevničaija je bilo rcieno kadrovsko vpraSanje v Državnem arhivu, nerešeno pa jc ostalo vprašanje n)Cgove osamosvojitve kar naj bi bilo rešeno v novo uredbo o arhivih, ki je bila v pripravi Osnutek uredbe o arhivih, ki je bil pripravljen leta 1939. jc urejal status arhivov v Jugoslaviji. Drugi člen osnutka te uredbe je določal da ">c samostojni državni arhivi ustanovijo v Beogradu. Zagr;bu, Dubrovniku in Novem Sadu ter da v sklopu muzejev na Cetrnju, v Ljubljani. Sarajevu. Skipjn in Splitu delujejo posebni Arhivski oddelki Dr. Mal je na ta osnutek uredbe sestavil ob-Sirn, pripombe, ki jih jc poslal ministLU dr. Francu Snoju27 z napotkom, da je treba energično zahtevati, da se status Državnega arhiva pri Narodnem muzeju vLiublja- 32 arhivi xi im ni spremeni in da se mora ta arliiv izenačiti z državnimi urhivi v Beogradu. Zagrebu, Dubrovniku in Novem Srdn. Pisal mu je, da izenačitev statusa arhivov zahteva nasa narodna ča^t in da bo Ljubljana oškodovana, če b, bil arhiv samo oddelek Narodnega muzeja in da bo zaradi tega tudi dobival maniio dotacijo. Predlagal 11111 je, naj se zavzame in doseže popravek osnutka uicdbc, da bo Državni arliiv v Ljubljani samostojen za^od, če pa tcg;i ne bo dosege!, bo to pomenilo degradacijo /.a Slovenijo, ki ]iajo je treba z vsemi sredstvi preprečiti. Nadalje mu je Šc svetoval, naj za dosego te slovenske zahteve pridobi tndi predsednika senata dr. Antona Korošca in ministra dr. Miha Kreka. Objirnc in nicmcljene Malovc pripombe na osnutek uredbe ter enegično posredovanje na.nrcd-ložem osnutek so bili nsjwini in v dmgcm OMiutkn uredbe, ki je fcil pripravljen tik pred začetkom vojne, so upu-itcvanc spremembe glede stamsa arhivov sai jc bilo v 3. členu osnutka uredbe določeno, da se državni arhivi ns tanovijo v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skopju in na Cetinju28 razpad stare Jugoslavije oziroma okupacija pa sla odložila sprejem uredbe o arhivih, Stains Državnega arhiva v Ljubljani jt zato ostal nespremenjen do izida luedbe Narodne vlade LRS. s katero jc lc--ta 31 oktobra I945-9 ustanovila Osrednji državni arhiv Slovenije in dr, Mal jc z vsem svojim znanjem tudi sode-lo"al v pripravah za izdajo te uredbe. - Dniavni arhiv pri Narodnem muzeju jc razpolagal s itirrmi velikimi prostori, od katerih je bii eacn namenjen za čitalnico, ki so jo uporabljali obiskovalci a i biva in knjižnice Narodnega muzeja. V čitalnici ao bile kasneje ob stenah postavljene aihivikc police, v katerih jc bil namcicen arhiv Ilirskega gubcrr.ija v Ljubljani. Ob usta nočitvi Osrednjega državnega arhiva Slovenije je le-ta prevzel vse arhivsko gradivo, zbrano v Državnem arlnvu pri Narodnem muzeju z inventarjem Narodni innzej pa jc zadržal še tis;c arhivske fonde, ki so bili shranjeni v njegovi knjižnici. Z upokojitvijo dr. Mala 31 oktobra 1945 je bilo pre kinjeno delo zavzetega poznavalca arhivov in pomenih nega arhivskega strokovnjaka in s tem tudi delovanje Državnega arhiva pri Narodnem muzeju v Ljubljani. Malovo delo v arh.vii, prid«,bivanje arhivskega gradiva m opravljanje službe varstva arhivskega in dokumentar nega gradiva Z delom v arhivu je začel kot diplomat Inštituta za preučevanje avstrijske zgodovine usposobljen z.a vsa dela in naloge ki jih obsega strokovna obdelava arhivskega gradiva Ob njegovem nastopu službe so bili arhivski fondi in zbirke praktično ncjporabni za raziskovalno delo. Na arhivskih fondih in zbirkali so bila pred tem že oprav Ijena določena mcjcvalna ueia, zlasti to velja za arhivsko gradivo Dczclnrh stanov za Kramsko in za Vieedomski urad za Kranjsko, za kateie so že obstajali pripomočki za uporabo, vendar je bile tudi to gradivo v velikem in: redu. Iz Malovega poročila3" jc razvidno, da jc liilo arhivsko gradivo shranjeno v kletnih prostorih, naloženo vsevprek pe mizah, predalih, policah ter tudi odloženo na kupih. Arhivsko gradivo, ki so ga nred tem že upo-rabJjali posamezni uporabniki, med katerimi so najpomembnejši Dimi iz Radics, Mullncr Kasjirct, Bide rmanu in ker ni bilo zaposlenega arhivarja, so uporabniki arliiv-vsktga gradiva sami pregledovali in arhivskih doKumcn-tov po uporabi niso vračali na svoje mesto, temveč so jih odlagali in puščali, kjerkoli so našli prostor. S tem so uporabniki gradiva ustvarili popoln r.ered v arhivu. Dr Mal poroča, da je bilo arhivsko gradivo pomešano z lii bliorečnim gradivom in oa jc bilo picd začetkom urcjc valn n del porrebno vse gradivo najprej razprasiti ločili arhivsko od bibliotečnega gradiva in niuzenlij, nakar je bilo potrebno aihivsko gradivo razvrščati no provcnicn ci. Vse delo je opiavil dr. Mal s poiuučjo npnkiijcnega finančnega uradnika di Jnsipa Stareta. / razvrščanjem gradiva so nastaic zbiikc pečatov kulajn, niavčiiin odli) kov. portretov, skic originalnih risb fotografij, zemlje viilov načrtov, hcraldičnega in iiuiniziiiatičiieg;i gradiva Z urejanjem aihivskega gradiva je oh likovni zbirke patentov, plakatov in ietakuv. osmrtnic, listin tci več diugih arhivskih fondov. Pri urejanju nrliivskcgn gradiva je me ral prebrat, list za listom jili razvrščati pn piiivcnicnci v smiselne enote in iz njih napraviti tehnične emire Na ta nacm je nastala okoli 80 faseikhiv obse^ajnea zbirka Muzejskega drnin a. 27 faseikhiv obsegajoča zbirka patentov in okrožnic, 10 fasciktov obsegajuča zbirka aktoi francoske dobe, več obsežnih arhivskih fondu v graščin in samostanov, graščinski aihiv Bled C 5 fase.), Dol (123 hsc.), Polhov Giadec (.23 fase.), Kostanjevica (.53 fase.),-Stična (18 fase.), Znisav arhiv (34 fase.) aihivski fond; kiesijskih uradov Ljubljana, Novi) mcsio in Postojni (skupaj 52 fase.), Knjigo vodstvo Deželnih stanov za Krai'jskn in Nad/.orstvn stanovskih puscstei (100 fase.), cehovski arhivi (13 fi'se.) in 13 fase, depuzi tov Nadalje je dr, Mal olitiknvn! rokopisno zbirko in zbirko literarnih zapuščin Največ po/miiusri iu dela pa je posveril urejanju listin, katerim jc napisal okuli 1000 regestov m okoli L5.00Ü kartotečnih lisiknvkra jevnili in osebnih men. Z opravljenim dcliiui jc omogočil čimvečjo in činiboljSo dostopnost arhii'skib fondov m zbirk za znanstveno-razisknvalno delu Pri urejanju arhivskcga'gradiva je siremet z-i tetn. da postane arhivsko giadivo čimpicj dostopno, Ohranili-so sc njegovi pnpis, rokopisov in nibarjev kartoteka iiatcntov in okrožnic ter kartoteka z regesti tisiin s kartiitccniiiii listki (lscbnih in krajevnih imen ki so ie danes dragocen nripomoček za uporabo. Popisom aihivskcga giaaiva ostalih arhivskih fondov in v.biik ni pnsvetil večje pozornosti ker se mu jc zdela važnejša njihnva ureditev Pri urejanju arhivskih fondov jc dosledni i upošteval princip provciiiciice, gradivo paje sknSnl urediti po prvumi ureditvi. Ta princip jc dr Mal tnili zastopal v svojih ar-Bivsklb teoretičnih člankih. Leta 1914 je dr. Mal pripravil prvo arhivsko razstavo na Slovenskem.31 s katero jc prikazal razvuj pisave. Z razstavo jc javnosti prikazal razvoj latinskega pisma in ptsave od rimske dobe dn humanizma - Na razstavi je posamezne vrste latinskega pisma piedstavil z originalnimi dokumenti iz arhiva, manjkajoče ilokiiniciitc-cksponatc pa jc nadomestil s fo'okdpijami. O razstavi je tndi napisal strokovno poročilo. Deželni aihiv jc dc srede dvajsetih let v glavnem pove čevnl svoje aihivskc fonde in zbirke z darovi posameznikov ter z nakupi z.a kar pa ni bilo na razpolago dovolj finančnih sredstev. V tem času, razen nekaterih izjem, Deíe'ni arhiv ni pokaral posebne iniciative za iskanje arlii škrga gradiva na terenu. K it izjemo moremo upo števati Mafo" poskus leta 1920,32 kojc kot kustos kniiž nree in arhiva Kianjskega deželnega muzeja zaprosil Po verjen.Stvo za nk in luigočastje Deželne viade za Slovenijo, da bi mn omogočilo V| ogled v registraturo liivše De- _M.li: /1 XI 1988 33 žel ne vlade /i Kianjsko iri je ob tem tudi ponudil mož-nosi pievzema obsežnega aihivskega fonda v Dc/clni fjhiv pri Narodnem muzeju. Deželna vlaua ponuubi dr. Mala ni ugodila. Leta 1921 sta bila Deželnemu arhivu pr1 Narodnem muzeju ponujena zbirka kuicnd za obdobje I793--I8I3 tei arhiv Okiajncea gliivsrstva Novo mesto, česar pa Deželni arhiv ni prevzel in je nato to gradivo Okrajno giavarstvo Novo mesto uničilo.33 Ko je ur M al sredi dvajsetih let tudi opravljal naloge lavnalelja Narodnega muzeja, se je zače' bolj zanimati za motnost koncentracije aihivskega gladiva s terena. Poskusil je pridobiti katastisko gradivo, kije biio tedaj v varstvu I listo ličnega seminarja l-ilo/.ofske fakultete in Piešcrnov za pijičrnski spis. ki ga je hranilo Srcsko sodišče v Ktanju. Za Dižavm arhiv jc piidohil arhivske fonde graščin Kru-pa v licli ktajini, Podgiad--Ostrovica, Klevcvž in Križ P" Kamniku, tiški arliiv Motnik ter manjše količine drugih aiiiivalij. med katerimi jc najpomembnejše plebiscit no gradivo s Koioškc iz leta 1920.14 Piidobivanjc arhivskega gradiva s terena jc bilo povezano z določenimi finančnimi sredstvi, ki jili je pristojni finančni upravni or-?an sproti dodeljeval na dovolj utemeljene zahteve, ki jih 1 sestavljal dr. Mal, Proti koncu dvajseti!) let jc začel Dr; avni aihiv v Ljubljani na pobudo dr. Maia prevzemat' obsežne ailnvskc fonde upravnih oiganov za Kranjsko lil 'odiic nastalih od konca 18. stoletja dalje. Leta 192935 e Državni aihiv prevzel spise in icgistiatuine pomožne niige Dczchicgt. picdsrdstva za Kranjsko od leta 180i 8bO (386 fasciklov in knjig) ter spise Policijske ditekci-c v Ljubljani za obdobje 1816--1866 (t>4 fase.), leta I'>30?' jc bilo prevzeto arhivsk" grauiv lliiskcga guber fMa v Ljubljani za obdobje 1784- 1849 O700 fasciklov '11 pripadajočih icgistraturnih knjig), leta 193737 je predsedstvo Okiožncga sodišča v Ljubljani picdalo Dt-zavnemu arhivu takoimenovano staro sodno registratuio, i jc obsegala okoli ¿000 "asciklov in knjig, v okvii kaI ic so sodili spisi Deželnega sodiiča za Kranjsko za ieta 784—JR5 (J imeniska knjiga, tciczijanski kataster. r.a-pnicinski invcntaiji testamenti, normalijc leta 193838 jc Državni aihiv pridobil arhiv Dizavnega namestništva r Deželne vlade za Kianjsko v Ljubljani za obdobje '850- 1860, leta 194039 pa arhiv Deželne komisije za zemljiško odvezo tei zbirko patentov, okrožnic in ku-lcn'' (208 rase.), tik pied okupacijo leta 194140 pa ic PJadivo Manjšinskega inštituta v Ljubljani in Picseruov zapuščinski spis. Z nakupom je bilo Ida I93041 piidob-eno arhivsko gradivo graščine Stara Loka. ki je bilo 1° pozornost vaistvn arhivskega giadiva shranjenega v ^ i rod ne m muzeju tet zaičili aihivskega gradiva zunaj ^liiva. ki mu jc grozilo uničenje s stiani okupatorjev. pioženc gradivo jc picvzcmal Vzačasno hianienie ter E3 'e na ta način obvaioval pred uničenjem Dcponiianc Sradivo je bilo pc vojni vrnjeno njihovim lastnikom.42 ^riiivsko gradivo Dtžavnega arhiva jc bilo zarad: nevar-n°st: bombnih napadov leta picseljeno v zakloni: Na^dnega muzeja, za varstvo arhiva pa je skrbel di Mal. Ko so v časovnem razdobju 1937--1941 na pobudo Apciacijskega sodišča v Ljubljani okiožna in sreska sodišča v Sloveniji začela izločati spise, jc di Mal opravljal pomembno in odgovorno delo nadzoiovanja izločanja nepomembnega dokumentarnega gradiva sodnih regis-tialnr v Sloveniji. V tem Času so sodiiča izločala civilne in kazenske spise za obdobje 1850-1910. Apclacijsko sodišče je o izločanju izdalo posebna navodila, ki so določala.. da moraio'sodišča o izločanju spisov obvestiti Državni aihiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani, le -ta pa je moral v roku ireh mesejcv opraviti kontrolni pre gled izločenih spisov, pl Mal jc opozarjal sodišča, da ne smejo izločati starih zemljiških knjig in urbarjev ter spisov, ki dokumentirajo uporabo slovenskega jezika v sodnih obravnavah ter spisov o poilovanjn sodišč v slovenskem jeziku. Kontrolne preglede izločenih spisov je opravljal osebno dr. Mal, le pri Srcskcm sodišču v Kranjci muje pomagal ic dr. Josip Žontar. Kontrolnim pre gledom izločenih spisov sodišč jc tir. Mal posvetil pre ccj časa. sam je prevzemal odgovornost za kakovost opiavljenega Jcia in zato k temu uelu tudi ni pritegnil arhivarja Stanka Juga. Preglede izločenih spisov je opravil leta I93743 pri Okrožnem in Sreskem sodišču v Novem mestu in pri sodišču v Višnji goii, leta 19:'844 pri sodiščih v Kranju, Ljutomeru P:uju, Žužemberku in Ribnici, leta 1(>394S pri todisčih v Kočevju, Smaiju pri JePah, Slovenski Bistrici Sbvcrskih Konjicah. Laškem. Skofji Loki, Mokronogu, Marenbergu. Triičo, Radovljici in Rogatcu, leta I94946 pri sodiščih v Kozjem, Gornji Radgoni. Litiji ter na Okrožnem sodišču v Manboiu. leta pa ori sodiščih v Velikih Laščah in 11 reza call lz ohranjene aokumentaciie v Narodnem mi'zcjn ni lazvidno, koliko grauiva jc bilo izločeno pri navedenih sodiščih Državni arhiv pri Narodnem muzeju v tem času ni prevzemal arhivskega gtadiva navedenih sodiJč in dr. Mal tudi ni dopustil da bi aihivsko sradivo sodišč picvzcniali v vaistvo muzeji v Skofji Loki, na Ptuju in v Mariboru,48 ki so prosili Apclacijsko sodišče za picvzcm arhivskega gradiva sodišč z njihovega okoliša. Di Mal |C bil prepričan in jc vziiajnu načelno zagovarjal mr.cnjc, ua to gradivo sodi v osicdnji državni arhiv.-DiŽavni ailiiv pri Narodnem muzeju v Ljubljani. Dr. Mal ima veliko zaslugo v tem da je leta 1945 picntcčil izločanje in s tem tudi uničenje obsežnih fondov arhivskega gradiva lianske uprave Dravske banovine, Ko jc zvedel, da nameravajo v zgiadbi Narodne via .de LRS izločiti in uničiti najpomembnejše upiavne at-hivske fonde za Slovenijo za obtiobje 1Q1S — J5, jc kot picdstavnik Natodncga muzeja v Ljubljani, sicer v zelo težkih političnih razmerah, zahteval od Narodne vlade LRS In pri vodstvu Znanstvenega inštituta SNOS, da omenjeno arhivsko giaaivo zaščitita in ohranita ter da naj se ¿a nameravano izločanje tega gradiva imenuje stiokovna komisija.45 Dr Mal je s svojim energičnim posredovanjem preprečil uničenje najpomembnejših viiov za /.godovinC' Slovencev med obema vojnama Uporaba arhivskega gradiva v Driavncm arhivu v Ljubljani Pomanjkljivosti uporabe arhivskega gradiva za znanstvene in raziskovalno delo v Dc^lncni arhivu ic pesku sal odptaviti tli, Mal. Leta 19^3 jc pripravil poseben pravilnik Red za uporabo arhiva, ki gaje odobril ptosvet-ni oddelek Pokrajinske uprave za Slovenijo.50 Ta pravil nik je Sc dopuičal posojo arhivskega gradiva iz Diiilnega 34 ARHIVI XI 1988 arhiva in siccr v obliki nit d arhivske posoje ter posojo arhivskega gtadiva na dum, kot je hila s tako izposojo veiika nevarnost za poškodovanje arhivskega giaiwa ici tnui velika možnost za izgubo in uničenje dragocenega arhivskega gtadiva e dr, Mal leta 19795' predlagal Ve likcniu županstvu ljubljanske oblasti spremembo in do, polnitev omenjenega pravilnika in sieei v tem, da se ukinja posoja arhivskega gradiva na dom, za medaihivsko iznosojo in za izposojo gradiva posameznim uradom pa se je od njih zahtevalo posehio izjavo, s katero so uradi jamčili da se bo gradivo uporabljalo le v uradnih piosio-rih i 11 da bo grai ivo tavarovano in sklenjeno ^a posojanje aihivskega gradiva v inozemstvo je bilo določeno, da se gradivo posodi le preko konzularne službe in sieei ob uveljavljeni recipiočnosti. Državni aih < je tako posojo največ i uvajal i arhivi v Avstriji, Arliivsk.il gtadivo Deželnega oziroma Državnega atlnva v Ljubljani je tiilo dostopno za npmaho v čitalnici, ki je bila skdpra za arhiv iu knjižniec, Upoiaiinikom je spiva izdajal arhivsko gradivo dr, Maj, v njegovi odsotnosti pa tudi drugi muzejski uslužbenci, Leta 192452 je dr, Mnl uvedel za pusojo arhivskega gradiva posebno evidenčne knjigo, s kaleto je Dejelni arhiv začel voditi doknmcniacijo o uporabnikih in npoiabi aihivskega gradiva, Evidenčna knjiga je imela sprva Sest tnbrik, tekoma Številka, datum posoje arhivalijc dane v posojo, številu zvezkov ali lisuiv nptiiabljcvalee in inadmk, ki je gradivo pasodil Z leti so številu rnliril 1 nanjSali na pe* nekaterim rubrikam pa je hil siiieincnjen naslov; rubiiko tipoiabljevalcc so nadomestili s podpisom uporabnika, mbrikc inaunik, ki |l gradivo posumil, pa v rubriko opombe Za leni 1930 v evidenčno knjigo ni vpisanih nobenih podatkov o posojl giadiva. Na jiačetkn je evidenčno knjigo skrbno vod'I dr Mal a že ob koncu leta 1924 so podatke o izposo- zapisovali drugi muzejski nslnibenn Kasneje se je dogajalo, da so v evidenčno knjigo vpisovali podatke o izposoji tndi sami uporabniki aihivskega gradiva, k,n pliča, da v Državnem arhivu ni bilo atliivaija in da so zaradi tega naslajaic pomanjkljivosti v zvezi s posuj o iu upoiabo arhi/skega gradiva Uporabniki arhivskcgn giadiva so v primeri' izposoje gradiva nn dom vpisali v inlniko opombe svoi naslov. Ker nekateri uporabniki niso pravočasno vrnili izposojenega giadivn, je dr, Mol pismeno nigital Ncrcdmisii z i/posoju arhivskega gradiva je uredil arhiv,n SiankoJng, Arhivsko g.adivo je bilo dostdpiio za uporabo do 16. februarja 1944-3, tolje do evakuacije aihivskega giadiva v kletne ptostote Narodnega muzeja, kjer je hil o arhivsko g'aihvo uskladiščeno do let,i 194C Piipiilanznei-a arhivistike in arhivske služIle O svojem strokovnem delu na aihivskcm gtadivn in o ptoblemili arhivistike in aihivske službe ter o pomenu aihivov in arhivskega gradiva za slovensko zgodovinonisje je di. Mal objavil več stiokovnih člankov, s katerimi je zgradil lemcljc aihivistikc in aihivske službe na Slovenskem, Članki objavljeni v zgoduvinskih stiokovnih in drugih tcvijah, izpnčnjejo njr.govn strokovnost na področju arhivarstva in d tikimie nihaje njegovo zavzetost in prizadevanja za (>svcšeai)jc slovenske javnosti o pomenu aihivskega gtadiva vobče ici (i pomenu arhivov za kuliuro, /nanosi in zgodovino slovenskega natoda. Izredno pomemben jc M a lov pnspevek za razvoj arb vske teorije pri Slovencih ter p t i oblikovanju jugoslovanske in ".Iuv :i'skc aihivske zakonodaje, s kaleru seje tudi me-jeval status arhivov, S področja ailwov in aihivistikc jc dr. Mal objavil Sest člankov, Prvi članek datira v letu 1910, tuje v pivo leto njegova službovanja, V članku z naslovom Pomen in oiganizacija aihiviv 4 je pozival na potreba ohianja-nja nrlir skega gradiva, htalce /c jiuučil o pomenu arlri"-skega gladiva za kultnio iu zgodovina najpomembnejša pa jc njegova pobuda /,'i nstanovncv osrednjega ail.iva vseh slovenskih pokrajin v Ljubljani, središču zedinicnc Slevenijc, Oh postavitvi pive arhivske razstave na Slo ven skeni lela 1914 v prostorih Deželnega muzeja v Ljubljani, s kiiteio je prikazal razve pisavi v arhivskih dokumentih, je objavil članek z naslovom Ra/\oj naše pisave,55 v kaietem je podal zgodovinski prikaz iazvoja la tinskega pisma od rimske dolie do humanizma, V njem jc na poljuden naJn opisal najpomembnejše vrMe latinskega pisma in njihove načilnostl. Razstava in članek predstavljata pivi prikaz palcagtafije kat zgodovinske pomožne vede na Slovenskem, V kiatkcin, vendat izicd-no pomembnem članku Avstrijski arhivi,56 objavljenem ici a 1924 se jc di, Mal zelo odgovorno dotaknil, še danes nerešenega vprašanja izvedbe arhivskega spotaznma sklenjenega med Kraljevino Silim Mtvatov in Slovencev ter AvsHjn leta 1923 Slovensko javnost ¡c takrai sezna nil z. dciom jugosldvanske komisije, opravljenem ob podpisu omenjenega spoiaznina, l^cta 1928 je di Mal ob|a-vil Kiatka navodila za ohranitev in ureditev manjših arhivov.5 Navodila so diagoccn pripomoček za uicjanje aihivskega gmliva Napisal jih je nn usnovi lastnih delov, ni h izkušenj, ki si jih jc pndobil z razvrščanem, urejanjem in tehničnim opremljanjem a rhi skega gtadiva graščin Knipa in 1'udgiad -Ostiuvica, Članek z. navodili 'i urejanje jc ledaj ptedsiavljal vzotec za urejanje arhivskega gtadiva graSČin let drugih arhivskih fondov, ki so jih arlnvi začeli pievzcniati v varstvo. Navodilom jc dodal UidL obrazce za lnzviSčanje posameznih zvrsti arhivskega gtadiva v 16 kaiaktcustičnih skiipm. Kljub pomanj kljivostim, z I as ti glcJc sistema like mzviSčanjn aihivske ga gradiva v sknpiitc.su navodila pioniisko delo v slovenski arlri isliki, hiincinbiui je da navodila slonijo na na čelu n rej a gj a athivskcga gradiva po princip" provcnicn cc in nivotnc ureditve gradiva, V sestavku K nji/nici in ailrivj" iz leta 1931, namenjenem uporabnikom aihivskega gradila, je di, Mal podal osnovne informacije o arhivskih fondih in zhi'kah. ki jih je hranil Dižavni at liiv ]iti Naindncni muzeju v Ljuhljani, V članku Oigani-zacija Ijuhljanskih aihivo' IJ jc di. Mal podal svnjo vizijo o uiganizaciji ailnvske službe in arhivov na Slovenskem, l/.hodiščc nni je ustanovitev osrednjega slovenske^,' i arhiva, ki ga je videl v Dtžavneni aihivn pti Natod-nem muzeju v Ljubljani, 'In ntliiv naj bi poleg listin urbarje patentov, kiucml, rokopisnih knjig, nolic, li iciamih /apiiščiu siiomlnskih albumov, kuiespondeiicc, osnirtmc, historičnih ktujepisnih z.hiik, zbirk histoiičnih zemlje vi lov. pečatov, pečatnikov in grbov zbiral tudi manjše aihivske fonde, ki naj se -'ciitralizirajo s podeželja in arhive ositdniih niadov, V osrednji slovenski arhiv n j bi se oddajali spisi posameznih uradov sukccsivno in sieei takrat ko akii ne hi bili več potiehni za lekoče uradno poslovanje Dr. Mal tudi ugotavlja daje shranitev vseli aililvskih virov na enem mestu za dtž.avo naj gospodarnejše lil za aihi.alijc najboljša resitv. pri cen.er je najvarnejše, da so aihivnlij; iziučene v vaistvo stio-kovnemu vodstvu, Za aihivske ptostoie oziroma aihivske A KI 11VI XI 198» 35 /gtailhc pa je mnenja, daje najustreznejše, če se zgradijo skupaj za aihiv in knjižnico ki imata vsak svojo npravn. Tako staliSče jc poilal tudi leta 1927 v sestavku ki je ostal v rokopisu in ima naslov Sinvba arhiva in hililitite kc.1,0 kjer mu jc hil Iza1 zKl /a^rchSki primci, kjei sta Državni arhiv in VscučiliSku hihliuteka nastanjena v isti zgtailbi Ta predlog jc ohnuvil leia 1935 oh načrtovanju izgradnje Narodne m univerz letne kuj.¿nice v l.julil.mi. Kh ¡c leia 1935 obstajal prcilldg. lnj sc osiednji sloven-sk arhiv piostorsku poveča v zgradbi Naituhicga muzeja, ko [ii sc iz njega Ecsefflsi del z.liitk v načrtovani aliit-muzej, ki gaje nacitovala ustanoviti Zbornica mi trgi)-•lilo, obit in industrijo v Ljiihljani, jc dal tir. Malpred logu svoje snglasjc kei jc menil, da jc Državni aihiv tesno povezan /. muzejsko knjižiiioi, ki ima najbogatejšo histmicno literaturo v l.johljaui, kije nr-iiahriknm ar Invskcga giadiva neobhodno potrebna/'' StaliSče dr. Mala je bilo da morajo arhivi imeti knjižnico /. vsemi objavami arhivskega gradiva in listni, časopise m revije ici druge periodične iKiblikacije. kijih izdajajo mititnii, akademije znanosti, nansivcnri dn.Stva luihlikaeijc s področja zgodovine, uradne liste slovaijc ter drugo litcia tdio. ki jo poticlinjcjo znanstveniki in Študenti pn razis-kovalncir delit v ailiivn. Pri svojem ticlir seje dr Mal soočal tndi s problemom zbiranja oziroma prevzemanja arhivskega giadiva v knjižnice/' llil jc mnenja, tla kiinžuicc lahko zbiiajo in lita-nijo juOi ;niiivik(i gradivo, zlasti gradivo literarnih zapn-ičin. Zaradi takega staliSča sn eciiui zapnšču slovenskih lltcratov ]iicvzelc v svoje vatstvd knjiži ice, med nji mi tud. nn cjska knjižnica Nntodnega muzeja v Ljubljani. V (lkvir popularizacije ailiivov in arhivske službe jc licba uvrstiti tudi predavanje dr. Mala z naslovdin Organizacija ailiivov/'3 ki ga jc imel 2. septembra 1928 v Mariboru ob proslavi 25--letnice delnvanja Zgodovinske drnitva v Mariboru Predavanje jc hilo v času začetka priprav za ustanovitev arhiva v Manhoni. Naiucnjciui jc -ilo zgodovina rje m, Ijuhitcljcm zgodovine in SirSi niari-boiski javnosti, V predavanju je dr Mal razgrnil svoje t; ianjc na nrgauizacijn arhivske službe v Sloveniji. Po jru strani vsehuje piedavanje analitični prikaz vlogt arhi-v°1' pri gojitvi domoznanslva. knlitire. znanosti In dnmo "inske ljubezni, po drugi strani ]ia jc v predavanju poudaril vlogo in naloge athtvov za varstvo aihivskcga gradila, osnovnih viiov za zgodovino Pnnovno jc picdlagal i-otrcho |ic ustanovitvi osrednjega slovenskega arhiva, v katerem sc bo skonccntriialo vse ailnvsko gradivo, kjer bc skrb /a uhianitcv aihvskega gradiva poverjena jigs' nemil, strokovno usposobljenemu uradniku. Opozori1 je tmli na razliko med rcgistialiirami in aihivi; regi-'tratnra je namenjena hranjenju tekočih in ncrcScnih zadev in praktičnim pntreham snnjočcga življenja, aihiv na mera služiti v pivi vrsti znanosti. Poudaril je d.i at-hivi opiavljajo p, naluge nadzorstva nad izločanjem Bpdhp v registratnrah, da naj titga nizi rajo posebne te Caje za aihivarjc občinskih, tiikih in dingili ailiivov, n;i attrili sc iili bo teoretično in praktično poučilo o njihovih nalogah, V /.vezi z. varstvom arhivskega gradiva jc opozoril na uporabo boljših irakov za pisalne stroje in a i'£otavljaiijc trpežnosti zapiso1. s pisalnimi stioji, 'Vdlagal jc sc, da sc ra/poSljc po deželi iioscbne vptaSal pole, s katerimi sc ho dobil vpogled v stanje ailiivov o I'e'cli, Na predavanju jc jnctllugal sptejem dveh icso-ll|cij in sicei resolucijo za spiožitc" ikupSčiiiskc lazptavc o načrtu zakona o muzejih, vaisivn starin in historičnih spomenikov, ki so ga pieilložili vladi stiokovni krogi, v ukviiii te resolucije jc vključena tmli izvedba katastra in iiiveiifi.rizaeija arhivov Slovenije, v drugi lcsolnciji pa jc bila piistavljcna zahteva pu vmiivi aihivskcga gradiva iz Avstrije po athivskcm spoiazomn iz leta 1923. Izvajanje mednarodnih pogodb o urlilvih Kut dohrega piiznavalea avstrijskih arli ■ov je leia 1919 Deželna vlada za Slovenijo pritegnila dr. Mala v Koimsijc za likvidacijo knliiitr.ih inSrituelj liivic Avstrije v Ljubljani/'^ Hil jc tajnik komisije ki jc imela od februarja do aprila 1919 iri seje. ^fliisijfj« pripravila gradivo /a izvedbo likvidacije premoženja skupnih kulturnih vre duot in naprav nekdanje Avstrije, Slovenske predloge zaliicv na pogajanjih na Dnnajn jc Kominja kraljevine SMS marca liPO v sestavi dr. Kadovič, dr. liojnit ič in ilr, lvič popolnoma ignorirala in hi v primeru uveljavitve puiiokola, k sta ga podpisala v i.iicnn Kraljevine SMS dr. Apaiajkovič in v imenu rcpahlike Avstn-c dr, Ren ner | ostalo v Avstriji vse izredno pomembno arhivsko gradivo, ki zadeva Slovenijo. Na srečo ta za nas izredno neugodna pogodba nikoli ni začela veljati, ker je prišlo na podlagi takoimenovanegn. rimskega protokola iz leta 1921 do novih pogajanj, katetih rezuliai je bil 26 junija 1923 na Dnnajn sklenjeni tako imenovani aiTrski sporazum, ki je siopil v veljavo 29. novembra 192> Po krajinska uprava za Slovenijo je v priplavali za sklenitev lega spnnzunia predlagala v to komisijo dr. Maia,c : cesar pn v Ucogradu niso spicjeli. 1) Mal jc za komisijo pnpravil okvirni popis arhivskega gradiva, ki smo ga za htevali tid dintajskih arhivov in znanstvenih zbirk na Du naju, od Štajerskih arhivov v Gradcu ter od NamcstniSkc ga aihiva v Innsbmekii. Za picdscdstvo Pokrajinske uprave za .Slovenijo jc na seji 25. novembra 1021 lolniačil i7iaz "organičnc arlrivalične celoie (aihivski fond) z mislcdnjim "pdd icin izrazom jc razumeti vse spise zgodovinskega značaja, ki so nastali kot produkt določenega urada ali ohlastva za gotov določeni oliscg ali delokrog" (npr. aihivi stanov občine, sodiSča). S tem jc kot aihivski strokovnjak utemeljil upravičenost uaSili zahtev do naSili aihivskih hindov, ki se sc nahajali v avstrijskih arhivih. Po cnosiransk' pickinitvi arhivskih pogajanj s strani Avstnje leta 1926 jc Si. Mal vcčkiat zahieval od naSili pristojnih uiinistrsiev, da zahtevajo od Avsirijc izpolnitev aihivskcga sporazuma iz leta 1923. Te je zahteval na ptt davanjn oh 25 letnici Zgodovinskega drnStva v Mariboru 2. septembra l928/>8 lxta 193569 jc pri Ministrstvu /a zunanje zadeve v Ueogtadu picdlagal, naj se doseže uresničitev arhivskega sporazuma, lianti Dravske banovine dr Natlačeni! pa je predlagal, naj doseže dasepeve-ri uvedba likvidacije arhivov z Avstrijo Itanski upravi Dravske banovine, leta I93770 seje obrnil na dr. Rudolfa Andreiko in od njega zahteval nova pojasnila v zvezi 7. izvajanjem arhivskega sporazuma in leta 194C, 1 ko jc od Ministrstva za zunanje zadeve zahteval, naj od Nemčije doseže vrnitev arhivskega gradiva Jugoslaviji. Tedaj je ic posebej zahteval vrnitev blejskih listin ki se nahajajo vTkolskcm deželnem arhivu v Innsbrueku. V zvezi z vrnitvijo aihivskcga gr.idiva iz Avstrije jc pomembno stališče dr. Mala, da sc inoraio iz Avstrije vrnjene .nhivalijc izločiti tja kamor sedijo.72 S tem je kategorično odklonil težnio, da sc te giadivo koncentri- 36 AIÎI1IV1 XI 1988 ra v Beogradu. Dr Mal je bil ob lem vseskozi mnenja, da se arhivsko gradivo, ki zadeva Sbvenijo, brani v ljubljanskem Deželnem arhiv». Dr. Mal f bi! član komisije na konferenci o vračamu arhivskega gradiva Italiji 1er vrnitvi arhivskega gradiva, ki so ga lAjjani v času zasedbe naiili krajev leta 1918/ 1919 odpeljali s seboj v Italijo. Na sestanku v Narodnem muzeju v Ljubljani od 12. do 14. oktobra 19?.či,73 na katerem so slovensko stran zastopali dr Joup Mal, dr. Gustav Gregorm in dr. Pian Vouopivec italijansko stran pj dr. belice Pieroni, so se dogovorili o recipročni predan arhivskega gradiva. Iialija je takrat prevzela tri zaboji arhivskega gradiva, od tega sta bila dva zaboja 1 ržaS-kili, en zaboj pa goriških arh valij hkrati pa se je zaveza la, da bo Jugoslaviji vrnila odpeljano arhivsko gradivo. V Državnem arhivu prt Narodnem muzeju v Ljubljani je dr. Mal opravljal vsa administrativno-tehnična dela. Sestavljal je vse dopise in odgovore na pre.ete dopise ter poročila o delu arlii 'a, ki jih je pošiljal nadrejenim upravnim organom. Izdeloval je predloge finančnih načrtov in finančne obračune ter periodične obračune o porabi finančnih sredsiev za siužbena potovanja, ki jih je opravljal v zvezi s službo varstva arhivskega gradiva pri imetui kili aihivskega gradiva na terenu ter v zvezi s kontrolnimi pregledi izločanja sodnih registratur. Dopise je pod pisoval v imenu vodstva Državnega arhiva. Dr Mul je bil tudi glavni cenilce pri odkupu arhivskega gradiva. Kot arlnvar m raziskovalec arhivskega gradiva je dr Mal postal eden najpomembnejših slovenskih zgodovinarjev. Je avtor Zgodovine slovenskega naroda najnovejše dobe in îlevilnih zgodovinskih znanslvenih razprav člankov in polemičnih spisov ter strokovnih referatov Znansl^-ene razprave in članki obravnavajo družbenopolitična, državnopiavna, krll:irnozgodovinska, muet-nostnozgodovinska in liierarnozgodovinska vprašanja ter vprašanja duho'Ticga Življenja Slovencev in starih Slovanov, Razprave in članki temeljijo na arhivskih virih in predmetih materialne kulture slovenskega nareda. D: Mal je napisal tudi več polemičnih razprav o problemih zgodovine Slovencev v srednjem veku Svoja zgodovinska dela in razprave je dr. Mal objavil deloma v samostojnih publikacijah, glavnino p? v raznih zgodovinskih časopisih izdajah akademij znanosti in umetnosti zbornikih, revijah in časnikih V razdobju 36 -letnega službovanja v Narodnem muzeju v Ljubljani je dr. Mal deloval in skrbel za napredek slovenskih arhivov in muzejev. Javnosti je sicer bolj poznan kol zgodr vinar in muzejski strokovnjak, manj pa kot arhivar in arhivski slrokovujak Arhivsko gradivo, v katerem je zapisano in opisane njegovo delo, nam doku-menlira daje dr. Mal gradil tudi lemelje slovenski arhivistiki. Teoretično znanje je i:spešno prenašal v arhivsko prakso. Pri strokovni obdelavi arlrivskega gradiva se je pogoste ioocal s strokovnimi arhivskimi leoreličnimi problemi, ki jih je uspešno reševal na rezullatih praktičnega strokovnega dela in z uporabo dosežkov mednarod ne arhivske prakse. S tem je nerazviio slovensko arhivsko službo te/ aihivisliko kol vedo poskušal približati arhivistiki arhivsko razvitih držav. Dr. Mal je bil prvi slovenski arhivski leoretik in slovenska arhivistika ga upra vičeno ilejc za svojega ustanovitelja. OPOMBI- 1 AS. I'riv h Jr. leiip Mal sttall ■ I. se ¡lav :k Mojc življenje in delo, 2 AS, 1'riv. A dr. Joip Mal, {kalla 1, seslavek Mojc življenje in delo, 3 Narodni muzej v Ljubljani, spi si 19C9 spis 58. 4 AS, tian 1, personalna mapa dr Josipa Mala. 5 AS 1'riv A i'r. Jdiip Mat, ikafa 5, 6 AS, Narodni svel v Ljubljani, fasc. 2. 7 AS l"riv A. tir. Josip Mal Skalla 4 8 AS, lian 1, fasc. Arhivska konvciitija z Avslriji) 9 Narodni muzej v I.j ubija ni, spisi 1926, ,pis iicv. 731, 801, 802 10 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1940 s]iis 455. 1 I AS, tian 1, p so. :a I na mapa d l. Josipa Mala, 12AS Priv. A. dr. Josip Mal Ikalla P, Narodni muzej v Lju-liljani, spisi J924. spis Slcv. 68C,stiisi 1925, spit ilev. 471. 13 Narodni iruzcj v Ljubljani, spisi 1926. spis i'. 52*)1, Arhivski fondi in zlirkc v arhivih In arhivskih od-lolklh v SI-RJ, SR Slovenija sir. 79; Umck Ema, Arhivi SR Slovcriij:, llnciklnpcdija Slovenije, 1. 7v. a Ca, sir. 119; Jože 2oniar, Arliiv. I:.ncikbpc-dija Slovenije. 1. zv. A -Ca, sir. 113. 14 Ura-Jni lisi SMOS in NV. 1945 Si..'iO. 15 Narodni muzej v l.juliljani, spisi 1926, ipis ii. 524. 16 AS, 1'riv. A. ilr. Josip Mal, Jk.ilto 5. 1'rcilavanjc Orpaniza-cija artiivov. 17 Naiodni muzej v 1.juhtj.ini, ipisi 1925, *pis 746. 1B Narodni muzej v l.jubtjani, spisi 1925, spis 471. 19 AS , Priv A dr Josip Mal, Skatl» B, sestavek Slavka arhiva in biMiolckc. 20 NaioJni muzej v Ljubljani. s[iisi 193B, spis Iicv. *05. 21 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1937, spis iicv. 51. 22 Narodni muzej v l.juliljani, spisi 1937. spis M 27, 387. •102. 407. 608 23 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 19-18, spis Slcv 37, 27-1, (¡05 6ti8 706. 24 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1938, spis ilev. 605. 25 Narodni muzej v Ljubljani, jpi\i 1939, ipis ilev. 182. 26 Narodni muzej v Ljubljani, ipisi 1938, spis SI 426. 27 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1939. spis it. 359. 28 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1941. spis Štev. 157. 29 Uradni lisi SNO? in NV 1945,it. 50. 3C AS, 1'riv, A. dr. Josip Mal, ikalta 4 [Kirtičilo za napredo vanje 1923. 31 AS Pri> A. dr. Josip Mal. ikarla 4, poročilo za naprrdo vanje 19"*3: Josip Mal, Riz.voj nafe pisave Carniola, 1S14, sir. 136 143 32 AS. Priv. A. dr. Josip Mal, Skalla 8 konccpl dopisa dr. Mata poverjeniStvj za jk in bcgoCaslje Deželne vlade za Slovenijo z dne 24.4.1920. 33 Narodn1' muzej v Liubijani, spis 1974, spis Ucv. 696. 34 Narodni muzej v Ljubljani, knjipa daiov, knjiga nakupov. 35 Narouni muzej v Ljubljani, spisi 1929, spis Slcv. 204. 3b Narodni muztj v Ljubtjani, spisi 1937, spis Slcv 3?8. 37 Narodni muzej v Ljubljani, spisi 1937, spis Slcv, 287. 38 Narodni muzej v ljutitjani, spisi i9?8, ipis ilev. 690, 765. 39 Narodni muzej v Lju1i1j.ini, spisi 1940, snlsilcv. 744 40 Narodni muzej v Ljubljani -¡pili 1941, spis Slcv. 129, 181. 41 Narodni muzej v Ljubljani, knjiga nakupov. 41 Narodni muzej v Ljubljani .spisi 1945, spis Slcv. 71 208 43 Narodni muzej v Ljubljani, spist t927, spis iicv. 50, 56, 230.341. 44 Naro-Jni mtizej v Ljubljani ipist t9.18, spis Slcv 50,208, 230, ,69,43t, 469. ARHIVI XI 1988 37 45 Narodni mur.ej v Ljubljani, spisi 1939 spis Slev. 144, 177, 210,211 314,360.397,507 535 009 46 Naiodni muzej v Ljubljani, spi si 1940, ipi* ilcv. 162, 164.372.45G. 47 Naiodni muzej v Ljubljani. spisi 1941, spis Ilcv. 121. 185. 48 Naiodni murej v Ljubljani, iplsi 1938, spis Ilcv 7l3;spisi 1939 spit Ilcv. 360' spisi 1940. spi* itev. 383 49 Narodni nmrej v l.jubljarl, spisi 1945, spis Ilcv. 206. 50 AS.Piiv A. di. Josip Mal.ikatla 5. 51 Naiodni muzej v Ljubljani, spisi 1929, spis Itcv. 155. 52 AS, lividenčna knjiga posojc gradiva 1924 195. 53 AS, Fvidenina knjiga povoje gradiva 1924 |95 54 Josip Mal, l'on)cn in oiganizacija arliivov, I)S, 1910 sir. 19 24. 55 Josip Mal Razvoj nase pisave, Car, 1914, iti. 136-143. 5G Josip Mal. Avsin/skl aihivi. Ca\. 1924. str. 260 2G1. 57 Josip Mal, Kmka navadila za oliranilev in uicdilev nmnj lili ailiivov. CžN. 1928 sli 175-1J9 58 Josip Ma), Knjiini« in iiiliiv. Vodnik po kullurno/godo-vinskiii zbirkih Narcdneca muzeja v LJubljani, Ljubljana, 1931, m. 17G -180. 59 Josip Mal. Otfaniiacija ljubljanskih ainivov, Znanstveni ustniki 1914/19,35,iirv 1,sir.3-6. 60 AS. Priv. A di. Josip Mj!, ikalt. 8. ieslavek Stavba ailiiva in biblioiekc 61 AS, Piiv : di, Josip Mat Ikalta 4 koncept dopisa Dei.el ni *ladi za Slovenijo i dne 26 2. 1919. 62 AS, Priv. A. dr. Josip Mal ikalla 3. sestavek O pomenu arhivov. 63 AS, Priv A. dr Josip Mal Ikalla 5. pictlavanje Organira eija arhivov. 64 AS. Priv. A dr. Josip Mal, Ikalla 5. 65 AS, Priv, A tir. Josip Mal. Putla 4, dopis Likvidacijske komisije Kraljevine SMS Poveijenistvu za uk In bogocaslje D« iclnr vlade m Slovenijo z dne 5. 6 1920. 66 Jo*ip Mal, Avstrijski aihivi. Cas 1924, sir. 260-261. 67 AS, Ban l,k< n olu' Arhivska konvencija z Avstrijo. 58 AS, Prn A dr. Josip .Val, ikalla 5, prediranje Oipniia-Ptja arhivov. 69 AS, Priv. A. dr. Josip Mal ikatla 4, mapa Likvidacijska komisija. 70 Narodni muiej v Ljubljani, spisi 1937 spisil 81,107 71 AS, Ban l, konvotul Arlii-fik» konvencija z Avstrijo 72 AS, Priv. A. dr. Josip Mil, ikatla 5, koncepi dopisa Po v«jeniiivui a uk in bogoiasijc IJcŽclnc vlat"; m Slovenijo z dne 'L 4. 192C koncept dopisa .Srbski kraljevski aksdctniji v lieo-Etartu z dne 8 2. 1924 i3 NarndnJ muiej v Liubljani spisi 1976 spis Ilcv. 731, 801. Zusammenfassung r Josip Mal, sein Werk im Archiv und für die Eni *i:klung der Archivistik PcterRibnikar Dr Josip Ma!, slowenischer Historiker, Direktor des T Jtionalmuscums in Ljubljana und Atchivar im Staats* archiv beim Nationalmusc'im In Lj-ibljana, wdr am 27. Dczcmhcr ]Rft4 geboren. Er beendete das Studium der f:cschichtc an der Philosophiseben Fakultät Her Wiener niversiläi und das Studium am Instilul für Forschung 1 ¡r österreichischen Gcfcliichic in Wien. In den Jahren ?09 1945 wurde er tm Keiner Landejmuseurr dem späteren Nationalmustum, zuerst als Archivar und Kus tos, später als Direktor des Nationalmuseums in Ljubljana und Honorarlcitcr df-s. Staatsarchiv in Ljubljana als besonderer Abteilung des Natbnalmuseums, tätig. Als Archivar irill er jttti systematischen Ordnung des im Lindcsaichiv beim kniiter Landesmuscum aufbewahrten Archivgutes zu. Im Landesarchiv gesammeltes Archivgut dmchsah er, aiuclisorlicrlc und aus dem nichtgeordenctcn Arcluvgnt forni.ertc er Archivbestän de und Sammlungen. Damit vcrlnlf er dazu, iaii das Arcliivgni für die wissenschaftlich^ Forschungsarbeit zugänglich wurde, liei der Arclwgut'ordnung berucksi-einigte er den Grundsatz der Provenienz und der orig, nellcn Arcliivgutordnurg. Für die Urkundensanmlung die Grundbüchei—. Ilandschrifleir Palcnt— und Kieisschnibcnsaniniiu-igcn maclitc er Rcgestc, zuge hörende Verzeichnungen und andere Hilfsmittel für Benutzer. Fürs Staatsarchiv beim Naiionalmuscuni gewann er umfangreiche w.chtigste Archibeslandc der Verwaltungsorgane fürs land Kiain vom Fnde des 18. Jahrluiudcrls weitci das Aichivgut der alten Gerichts-rcgislratur, ilic ftrehivbestände der Grundherrschaften Kiupa, Podgrad -Ostrovica, Kicvtvj, Km bei Kamnik Stara Loka. sowie mehrere kleinere Archibcstände und -saminlungm. Außerdem erledigte er die Au (gaben hclrcffend den Archivgutschutz im Terrain , beaufsichtigt die Aussonderung des Schriftgutes der Gericht shöfc in Slowenien in den Jahren 1°37 —1941 und unternahm Schrille hinsichtlich dcr Siclicrstclliing des At cliiygutes, uerr wahrend der Okkupation und in den ersten Jahren nach der llefrciung in 1945 die Vernichtung drohte Im Staatsarchiv regelte er mit der Geschäftsordnung die Arcliivgutbenutzung und d5),14 ki mu je leta 1781 škof Janez Karel giof lleibcrstchi zaupal urejanje škofijskega arlii-želel arhivalijc razporediti po nekdanjem (Pnchhci-movcni) rciln ne glede na novo pnslovanjc škiifijske pisaine- V ta it amen je inicial tudi zclc podroben k lalog načrtovane preureditve škotskega arhiva.15 Škofu Dcibcisteinii se jc Linliartov preillog nravičenn zdel nelogičen m preveč zapleten, zato sla sc razšla (1783) preden je mogel Liniiait konkretno poseči tudi v gradivo samo Šknf Jnncz Karci /lerhcrstcir ( 1772-1787)16 je nato v poslovanje škofijske pisarne uvedel nov ícgislra-tumi red kije pri urejanju aktov upošteval razdelitev Škofije na dckanijc. Vendar Indi ta nicditev íegistraliir-¡^¿a gradiva ni imela dolge življenjske dobe. Spremenil jo jc že 1 Icibcrstcinnv naslednik, nadškof Mihael llrigi■ (1788 1806).n Po novem rcgislratumcni redu so začeli S 1 januarjem )78fi razvršesti akte škofijske pisarne v osem skupin ta K prnlokoln so liičcno vodili posellen repeitorij.19 l'a Indi ta razdelitev je ostnla samo 'cío. S i, janiiaijcni naslednjega leta (1788) so v Skolijska pisarno uvedli 51 gesel, pti kateiili so odslej 'azvrSčali uradne akte,20 Poleg prnlokola so vodili še ahcccilni osebni21 in stvarni lcgistci22 tci protokol gest škofijske pijanic.23 po katerem je hilo gradivo v arhivu nn lo tudi razvrščeno. Tako posiliva nje Skofnskih pisarn in s tem tudi ureditev škofijskega arhiva jc ostala nekatciinii dopolnitvami vse do škofa Jaknba ttisiia. Novo m cd i lev škofijskega arhiva jc načrtoval Anion Alojzij Wolf (1824--59), ki jc hil sam izvrsten in natančen uradnik.24 Zelo skrbno in natančno jc pieglcdal zlasti nihivsko gradivo v Gornjem Uradu, ga smiselno ra-vr SIN in povezal 1er ga dal v veliki meri prepeljati v Ljnblja-no. v Gornjem Giailn so ostali v glavnem líe akti, ki za-'levejn upiavo gospodarskih zadev laitkajšniega škofijskega gospoetvp. Urejanje aihiva jc Wolf nato zaupal Jo-*fi( Keku2S Kck je lc'a 1836 naprej izdeial indeks za fcsciklnv kapiteljskega arhiv;16 in c|Krtorij za sc-Jcm zvezkov kapiteljskih protokolov.27 Nato se je lotil 'r-Tnja najstarejšega spisovnega giadiva škofijskega ai-111 va. Giadivo jc nod oh no kot pri kapiteljskem arhivu '"edil pn sistemu prostih dosjejev in za 40 fasciklov na- icdil podroben inventar.28 Zal pa Kek ni bil sposoben ustvariti simsclnc razporeditve giadiva. Vsebinsko enotnost giadiva, ki jo kažejo nekateri fascikli, jc določil žc škof Wolf, ko je giadivo oil hiral. Ker pa so v Keko*ih invcnlaijih popihani «i akti v navedenih fasciklih, bi hib seveda velika pridobitev za uporabnike lega giadiva napisati geslu Kckovega inventarja na karlicc ali še bolje na računalnik In jih nato uredili z različnih vidikov. Kckov naslednik jc hil Leopold KHuar (1839 7 7) ki jc vodil škofijski arhiv od leta 1872 do 1876, vendar nimamo poiočil, da bi bistveno poseg:! v notranjo struktnio aihiva An!o\i kohhtr (arhivar 1379-84)J i jc za njim v škofijskem arhivu deloval le pet let. V tem času jc razčlenil preobsežne fascikic. Iz spisovnega giadiva jc začel izločali spise, ki zadevajo žnpmjc in jili uvrščali v saniostoino zbiiko. Vsak poseg jc sprof vpisoval vcksliibitnc protokole in rcpcrtorijc. Nov mejnik v ureditvi škofijskega arhiva v Ljubljani jc postavii škof Jakob M\zs\o (! 884-98).10 kije poslovanje škofijskih pisarn preuiedil pc graškem vzoiu kjer jc sam dolgo deloval. Spise so se naprci razvrščali po na-piej določenih geslih (snoveh, ustanovah, postopkih), le da so v protokolu opustili številko fas cikla. Z Missicm sc kot samostojno grslc pojavijo tudi župnije V škofijski pisarni so akte vlagali v fascikle, označene z velikimi čikami od A do Ž Samostojne fascikic so imela le tista gesla pil kalcriii sc je med leiom nabrala večja količina gradiva. Ta registra tli m i načrt seje z nekaterimi dopolnili ohranil do danes. V časn škofa Missia jc za škofijski arhiv skrbel škofijski tajnik Jos\p Šiška (l 861 —Šiška v ureditev aihiva ni posegal (tajnik 1884 -1906). Zanimala pa ga jc zgodovina ljubljanske škofije, zaio si jc gradivo iz arhiva (pndobno kol Josip Guidcn) tudi še pozneje, ko jc postal stolni kanonik in kancler sposojal na dom. Svoie prispevke je objavljal v Zgodovinskem zhornikn. Ko je postal ravnatelj škofijske pisarne Viktor Slaka (1880--1%0, kancler I "06-18),32 jc dal takoj piencsti arhiv iz vlažnih pritličnih prostorov v prvo nadstropje, kjer jc v glavnem Še danes- Samemu mejanju arniva sc siccr ni lilcgni' posvečati, je pa z veliko skrbjo in pozornostjo spremljal delo v arhivu. Mestno rednega Škofijskega aihivarja je ustanovil škof Awton BonamMura Jeglič (1898-1930)- 3 in .za prvega arhivarja imenoval župnika v Besnici, Frauccta Pokorwa 34 ki jc navadno dvakrat na leden prihajal v Ljub'jano. Pokom jc službo arhivarja nastopil z novim letom 1911. Ril jc izredno delavca in vesten kra cvni zgodovinar, natančen in zanesljiv Zbral je visto izredno dragoccnih podatkov o župnijah in duhovnikih ljnbljan ske škofije kijih v rokopisu hrani nadškofijski arhiv kot pomožno zbirko.35 Zal pa mu jc manjkal smisel za organsko celoto arhivskega giadiva. Gradi\o jc začel preurejali z vidika raziskovalca zgodovine župnij Ijubljavske škofije in ga razvričal v lil sknpinc; poslovni (upravni) postopki za vso škofijo po ahc čednem redu gesel krajevni podatki po župnijah, personalni fascikh zbrani za biografsko preučevanje župr.jskih kionik in kot gradi-,o za zbiiko Zgodovina fara ljubljanske škofije, ki jo jc ieta 1885 zasnoval Anion Koblar Svojega dela k sreči ni končal.36 Žal pa sc liidi dr, Maks Alt,K klvčic ni mogel popolnoma posvetili škofijskemu arhivu. Žc od 1 okiobra1929 jc poučeval zemljepis in zgodovino na Škofijski gimnazi- 40 aRJIIVI XI 10«8 ji v Šentvidu nad Ljubljano, leta 1*547 je postal honorar ni predavatelj ceikvene "godovire na TeoloSki fakulteti v Ljubljani, leta 1970 njen redni piofesor in dekan. Leta 1945 jc promoviral iz zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Z odlokom mimsiistva za pio. sveto z dne 21. novembra 1946 je bil nastavljen za "kustosa Osiecinjega dri.avne^a aihiva Slovenije", z delovnim mestom v Škofijskem ailiivn. l/!ta 1947 jc napicdova! v ari livarja in leta 19^8 v višjega arhivarja. Clan delovne skupnosti tega arhiva jc ostal do 10. sen-tembia 19M. ISil jc tirdi dolgoletni blagajnik Arliivske-ga drr.itva Slovenije.17 Čeprav jc Miklavčič veljal za človeka k, jc iciko pi sal, obsega nicgcva bibliogiafija več kol 173 enot ze°-dovinskih spisov.-8 S tehtnimi članki jc sodeloval zlasti pri G'asn.ku muzejskega druStva z.a Slovenijo, Zgodovin, skem časopisu, Novi poti. Zhoiniku IcnloSkc fakultete I'ogoslovnem vestmku, Slovenskem biot;iafskcm leksi komi. Lneiklopedif Jugoslavije, krajevnem IcKsikomi dravske banovine in ZbomiKii z.a umetnostno zgodovino Zasnoval jc tudi obsežno delo z naslovom Leto svetnikov v Štirih knjigah, za katero je sam prispeval vrsto Življenjepisov. Kljub temu pa si jc Miklavčič vse življenje pi i zadevat, da ne bi zanemarjal arhivske stroke in Škofijskega arhiva v Ljubljani Rad je aktivno nastopal na zborovanjih slovenskih arhivarjev, v začetku Sc v okvun zgodovinskega druStva. S strokovnimi nasveti jc sodeloval pri urejanju Skofijsk.'i in kapiteljskih aihivov v M.uiboru in Kopru in jih tudi temeljito picučil. Pozorne jc spre m!ja! zakonodaj; o aihivih in skuhal spioti rcSevati tekoče probleme.39 Ko jc leta 19^7 za 1'okornom prevzel Skofiiski aihiv v Ljubljani, ga jc skorajda brez. pomišljanj? takoj začel dosledno urejati po načelu provenience. Delo jc moral začasno pickinili leta 1^41 ko so ^sc pomembnejše zbitke in fonde prenesli v znkloniičc pod gindom V zaklonišču so giadivo napadle glive, plesen in knjižne bakterije, zato so ga preti konen julija leta 1943 prepeljali na dvoriSce Škofijske pristave {naspioii Scnpetr-skega župniiča v Ljubljani), kjer so giadivo posniili in očistili z mehkim omelom. Najbolj okuženo giadivo jc razkužil mestni fizika t pod vodstvnm di. M. Rusa. Gradivo so nato ponovno prenesli v sedanje prostore v Sko-fijrkcm dvurcn. V dobi okupacije jc MiklavOičn pohlm go leio pomagal pri aclu di. Metod Mikuž, po vojni pa prof. Fianjo Crafcnauer <1947 -48).''0 in po letu 1969 Anton Subic41 Kot ikofijsk1 arhivar e Miklavčič najprej stiopo iaz-mejil škofijski in kapiteljski arhiv Pri kapiteljskem ailn-vu ni naletel na večje težave ker jc lahko že upoiahljal Kekcv indeks ui jc picprosto ohranil Kckovo iiicditcv po sistemi1 prostih dosjejev. Gradivo jc razdelil v naslednje skupine. 1. kapiteljski protokoli, 2. kapiteljski lačnni, 3. sodni In politični spisi, 4 mlini ji, 5, akti kapiteljskih župnij.42 Ohianil pa jc Pjkornovc načelo, da jc potrebno izlo čiti vse pcrganientne listine in rokopise in jih razvrstiti v samostojne zbirke. To delo tndi Sc danes ni v ccloli kon čano. Vccji problem jc predstavljalo gradivo Škofijskega ar liiva, z.lasti tisto spisovne gradivo, za katerega so manj- kali pisarniik1 pripomočki. Miklavčič je grrdivc Škofijskega arhiva razdelil v naslednje serije 1. zbirko listin, 2. žličko piotokolov, 3. zbirko aktov fki jiii jc dalje razdelil v osem podse rij). 4. 'zbirko rokopisov. 5. Škofijsko gos]iosweisonalia Škofov in dingih cerkieniJi dostojanstvenikov 9 gospostvo Gorn|i Giad 10. gospostvo Goričanc 11, knežji palatiriat J11. Stolni kanileIj 1. sejni zapisniki 2. nrbniji 3 sploSni spisi 4 spisi podeljenih žnpnii 5. sodni sp si 6 lacunskogiadivo IV Župnije V Zan>di in irganizacijc VI. Z.apuSČtnc duhovnikov VII Pomožne zbirke Zal jc Miklavčiča smrt prehitela, picdcn jc m^gc* do končati svoje drlo. Dosledno jc izvedel razmejitev med kapiteljskim m Škofijskim arhivom V iknfijskcm aihivu pa jc ostala vrsta nedorečenih stvari, Met! drugim ic ni bil n/ejen status župnijskih arliivov. Zato Mikhvčičcva razdelitev Škofijskega arhiva kol fonda Sc vodi gradivo župnijskih atfiivov kot posebne sciijc znotrai Škofijskega ARHIVI XI 1988 41 aihiva (knjige bnlovščin inatrikiile malične knjige, sla l"si aiiiniarniii, i.iipniiski urbarji računske knjige in kronike). Danes je lo gradivo dosledno uvrščeno nazaj v župnijske ariiivc kamor po svoji provenienei Indi sodi.4i Prav lako šc m bila dosledno izvedena lazuicjilcv med protokoli škofovih vizitacij in vizilacijskiim zapisniKi arbidjakonov in dekanov ter gradivo inašnih nslanov. Miklavčič indi ni ntegnil dokončno razmejili spisov znotraj fonda škofijskega arhiva in jili nvrslMi v odgovarjajoče serije ki jih je sicer pravilno razmejil. Tako so npr. v seriji Pcrsuualia škofov še ostali akli ki po svoji provenienei sodijo med splošne spise. Seveda pa so se nekatere napake pojavile tudi še po MiklavČiČcvi smili Tako je npr. nekdo iz splošni!) spisov izločil akte ki zadevajo slovenskega misijonarja v Severni A men k' Fri-dciiki' Ireneja liaraga (1797-1868) m imi ¡kisvetil samostojen fa^eikel, Miklavčič je v škofiiskcm arliivu opravil prvo razmeji-lev spisov po serija!], ki jili je rekonstruiral ua podlagi preučevanja poslovanja škofijskih pisarn v posameznih oedobjih do danes Za spisovuo gradivo po letu 1770 je v Biavneni že odbral posamezne fascik^ in jili deloma In pom;enoval po geslih škofijske pisarne. Ne ]ia vseli, bod -si, da še ni v toliki meri ohdelal gradiva posameznih faseiklov da hi jili laliko z golovosljo poimenoval; ali pa jin je (kar je bolj verjelno) obdelal do te mere da mu Jc kol izrednemu poznavalcu gradiva zadoščala že karak-terislična številka faseikla ki bi praviloma morala odgovarjati nbcceducmu geslu škofijske pisarne. Svoje pripombe si je včasih zapisoval kar na "STajČkc" znotraj posameznih faseiklov. Te pripombe so nedvomno zelo dracoccne pri nadaljnji uredilvi spisovucga gradi"a ško-jskcga arhiva v Ljubljani. Ni pa šc mogoče reči, čc seje Miklavčiču posrečilo posamezne fasciklc inoii dejansko fiiuicrjali z deiovodiiiki in rcpcrloriji škofijske pisarne. Pisanega pregleda arhivskega gradiva in pomagal za posa-. niczne serije in fonde škofijskega arhiva Miklavčič ni zapustil. Priročna arhivska pomagala Miklavčičcvi naredniki pač nadaljnjcjo lam kjer je končal Kck. Z veliko picduosljo seveda, ker so posamezne serije znotraj fondov Se več ali manj jasno začrtane Miklavčičcvo ime pa je seveda povezano šc.z eno vc ko akcijo j h sicer z reševanjem ogmžencga arhivskega Bediva, ki je bilo v začetku vojne sli ranjen o v zaklonišče p^d gradom. Sani poslopck reševanja je dr Miklav ČiČ opisal v že večkrat omenjenem Zborniku za iimcl-mostno zgodovino. V tem poročilu Miklavčič ugotavlja, ua ic postopek sušenja in dezinfekcije arliivskega gradiva popolnoma uspel in da gradivo, razen estetsko, ni t.pclo večje škode. Danes (i leni seveda nismo vce lako trdno Prepričani. Pnpir, ki so ga v zaklonišču močno načele v'aga. plesen in knjižne bakterije je kljub osnšilvi in de ziufekciji ostal krhek m polagoma razpada, lako da je "njen nadaljnji postopek reslavriranja tega gradiva. Pri zadela je zlasti Hcrbcrsleiiiova zapuščina. Zdi se, da na-prednje ludi izpjnjanje pisave kar je zlasii očitno pri ¿adujcni dc!n obsežnega vizitacijskcg;< zapisnika škofa Rinalda Searlichia (163C 164C) h leta 1631. K sreči na drži Miklavčičcva oecna da lakih primerov ni veliko ' Iz povedanega je razvidno, da je dr. Midavčič v nadškofijskem ariiivn v Ljubljani ua področjiniotranje ureditve arhiva opravil izredro delo. Za matični arhivje leta '96'- pridobi! nove prostore v prilličjn škofijskega dvor--a,'17 poskrbel je za osnovno'varnost arhivskega gradiva il] En odprl strokovni javnosti. S svojimi študijami o zgo- dovini ljubljanske škofije, prispevki za slovenski biografski leksikon, članki v strokovnih revijah in z osebnimi pogovori je Miklavčič vedno znova opozarjal slovenske podovimijc (in ne samo njih) na izredno bogasivo virov, ki jili z.a slovensko zgodovino vseimje škofijski arhiv v Ljubljani in ki šc vedno ni dovolj izkoriščeno. V zadnjih Iclih svojega življenja se Miklavčič ni več mogel toliko posvečati delu v arhivu, Profesorska služba na fakulteti bi zahtevala cclcga Človeka. Vedno glasnejše so bile tudi želje naj dr Miklavčič napiše zgodovino cerk\e na Slovenskem ali vsaj zgodovino ljubljanske škofije. Članka Krščanstvo na Slovenskem'' in O zgodovinskih temeljih in razvoju ljubljanske Škofijo4 3 ler ohranjeni zapiski v Miklavčičcvi zapuščini, ki jo hrani nadškofijski arhiv v Ljubljani dokazujejo, da je Miklavčič resno delai ua uresničitvi teli načrtov. Kol dekan teološke fakiiltclc se je moral spoprijeli tudi s prostorskimi težavami fakultete in pri pristojnih oblasleh dosegel, da so mogli ua dvorišču Alojzijevišca dozidali novpnziuck za potrebe faknllele. Vsa ta dejavnost pa je imela Indi negativne posledicc za nadškofijski arhiv v Ljubi|Lni. Dr Miklavčič je bi! preprosto predober, da bi komu odrcKc! prošnjo, ko je šlo za strokovne zadeve. In ker sam iniiogokial ni nlegnii sedeti skupaj z obiskovalcem v arhivu, ga je zaklenil v arhiv ali ir>u celo dovolil odnesli gradivo na doni. Za svoj spomin si je največkrat kar na hrbet ei^arelnc škalle zapisal signaluro sposojenega gradiva, ne pa indi nnc sposojcvalca. Po njegovi smrli so nekateri to izkoristili in sposojenega gradiva niso vrnili arhivu. Miklavčičevi zaznamki pa čakajo varno spravljeni v arhivu, Če bo vcsl le še koga spomnila, daje potrclmo sposojeno gradivo ludi vrnit' lastniku. Druga Miklavciccva pomanjkljivost (če jo smem z obžalovanjem lako imenovali) pa je bila v leni. da la izredni poznavalcc cclolncga ailnvskcga gradiva, ki ga združuje nadškofijski arhiv kol ustanova, picd smrtjo iii zmogel svojega bogatega znanja zapisali v obliki arhivskih priročnikov in tistih zgodovinskih šludij. ki jih je s lako inarljivosijo potrpežljivostjo, natančnostjo in ljubeznijo načrtoval.-50 OPOMBE 1 1'rvic jc bila Ljubljana povzdlgnjcna v natlikofijo v času joZciiiukiti reform, prvi narlškof pa jc poilal Mihaet tirigido (17R8- Bfljjj Zaradi naspioiovanja jožefinskim reformam na ccikvcncni področju jc pt, njegovem odhodu nad&ofijski naslov iz Ljubljane p"iiovno prešel na Gorico. Ponovne je bih ljubljanska škofija po vzdignjena v nad škofijo brez sufrapanov 22. deecm-tira t96l r t'avcl VI. pa jc 22 novembr: I9f>3 za Slovenij; ustanovil posebno ccrkvcno pokrajino (meiropolijo), imenovano ljubljansko. 2 Pr',11. 1'opis fondov Nadškofijskega arliiva v Ljubljani, in Icrn, prročnik, lipkopis 3 Di. Maks Miklavčič je bil jojen It oktobra 1900 v z.-scl-ku Dolcnj; Ravni pod UkguSem nad Poljanami, umrl pa jc t5. julija 1971 v Poljanali nad Skofjo Loko/Osnovno šolo jc obisko val na .Malcr.skem vt|iu in v Skorji Loki OSO"1 12). klasično limnazijO na škofijski gimnaziji v Scnlvidv natl Ljubljano <191?-2 9), teološko Ta Kulte) o v Ljirbljani (1920 24) in bil lela 1923 posvečen za duhovnika. Na filozofski faknllcli v Ljubljani jc nadaljeval iludij zrodovinč in zcmljrpisa (1924 :J9) in na isli fakihcii 2t. aprita 1945 doktoriral iz zgodovine. Leta 1929 jc posial prtdavalclj zgodovine in zc..iljcpisa na ikofiiski gimnaziji v Scnlvidu nad Ljubljano (piofcsonki izpil 9. maica 1933) 42 ARHIVI XI 198ÍS in poučeval oba predmeta do ukinitve gimnazije lela 1945. Vzporedno s prnfevcrskc sin i bo je leta 1937 (20. febi uaija i po stal ik"fijski aihivar, 7. odlokom minislrslva za prosveto z cJn^ 21 novembia 194(i je liil nastavljen za knstusa Osicdnjc^a ilr lavnega ailiiva Slovenije z delovnim iiicsiom v Ikofijskeiu ailiivn. Leta 1947 (20 M.) jc napicdovul vailiivaija in leta 1948 l<. 8.1 v viijega arhivarja. Delovno razmcije je nastopil 19. ileecmlira )946 in osi al član ilclovnc skupnosti daiiainjcga Aikiva Sli Slovenije do 30. scptcnilua 1964 (Plim malic ta knjiga AMiiva ,SR Sios-enije pon it. 4) Svet tcololke fakultcie v l.juliljani je Ida I9J6 (18 oktobia) izvolil Mikljvčiia za dccnta cerkvene zgodovine, z odlokom uiinistrstsa za piusveto z ilne 12. niarta 1947 pa jc bd na isli fjknlicii nabavljen /a liuno.aincga pieda-valclja, lela 1970 .'4. deccmbra) je poslal ledni proresoi in dekan Leta 1959 (29 II.) e piedseilnik I \\KJ. odlikoval MiVlav-0,ča z "Oidenom bratstva i jeilinstva 11 reda", 17. de-ccmbia 19/0 pa "ob Življenjskem jubileju Piamieč oh njesovi sciienidesctieiniei) in /a pose line zasluge ler iloscitnc uspehe pii delu pomembnem za socijlistično izgradnjo iliiavc" 1'riin. personalna mapa v arhivu Tioloikc fakultete- v Ljubljani (pieda-vatclji, fisc. M-2); AS, Minisirstvo za presvelo. personalne mape nčiicljev, ikatm 27 il. 231 7, Af>,Mmististvo za piosvcto (Id loki. AS, malična knjiga ushiibciicev ailiiva; NSAL Zapuščine, Miklavčič 'skupaj 9. fasc ); llogn (iiateiiauci. In memoilani, dr. Maks Miklavčič, v: 7.C 26 (1972)149 155. z navedba Miklav-Sati bibht.pia f¡je zgodovinskih spinov; Ronian Toiriince, In mcmonaiu dekana teoloikj ftjkultclc di. Makt-i MikhvciČa.v: Znamenje 1(1971)151 Ji 2: Spominjamo se D:. Mik; Mi klavčič v Koledar Mohoijevc diuibe ra piestopno ieio 1972, Celje 1971, I 74-1 75. 4 lli, Miklavčič je ilvakral podal javni olnacun o svojem delu v ¿kt.fijskrm aihisu v Ljubljani. I^vič ob reicvaniu gradis-a ki so pp v laki initčii pod gradom leta i943 napadle vlaga, plesen in knjižne bakteiije. Svoje poiočile je objavil v prispevku Urejanje in reicvanje ikofijskega arliiva, v; Varstvo spomenikov. Zbornik za umelnostno zgodovino, 19 (1943) 71 ¿0 (eitiiano ZUZ 1943): drugo pO'Oiilc jia v Vodniku po aillivili Slovenije, Ljubljana 1965, 555 563 Jcitiranj VAS), v katerem je podal pregled foniliv Škofijskega arhi.-a. Zelo diagoccna pa so tudi nji Eova de'ovnj poiočlla Osrednjemu ilr/jvueniu aillivu Slovenije 17. januaija 1941 in M'uististvu m prosveto LRS 26. novem-bial94ff.Prim.NSAL ZapuSčine Miklavčič, fasc. 6 in 7 5 Z"Z 1943,77. 6 Zakonik eeikvenega piarc, Ljuliljana 198J paragrafa 487 in 488 7 Kratek zgodovinski jiregled je podal Je di. Miklavčič v •vojem predavanju Aillivi versklli skupnosti v Sloveniji, ki ga je imel na tretjem 7.ho'ovanju slovenskih arhivarjev v Kupni leta 1966 (od 1 1. i!o 1 3. maja). NSA1., Zipničiiic MiktevCič, fasc. (,. Plim. tudi Majda Smole, Z oil viiu ailiivistikc in arhivske slui-bt. Ljubljana 197b. 45 -47 8 Slovenski biogralsk leksikon, MI, knjica, Ljubljana 196C 71 113 (Citnano SliL): Slovenski pimioiski biografski leksikon, 13. snopič, Gaiica 1987 . 310 (citirairo SPIl L) 9 SHLI. (1925 32) 344 351 10 Volumen prmiiiui piimi iirotoculli nontificalium... in ouo piaelatorum, clercoium ccciesiarrm, altarium, iliorumtjue por.-tificalium nabitoiuni, constcrationes ccntinentui it reeoneilia-tiones Oddita quoipie appcniliec lerum dioeeesaruni). Dva zvez ka. Original prvega zvezka Inani Nacionalna svcučiliina biblioteka, Metropolitanska knjiiniea prvcstolnog kaptola zagjebaJkog, Mp 236. ZagTeb. Za ikefijski arhiv v Ljubljani jc pienis oskrbe1 l-ranei- Pokol n. Leta 1981 si je NodiKofijski ailiiv v Ljuliljani oskibel tudi mikiofilm leča Hrenovega piotokola. V skladu z naslovom od'cva ta piotokol VeHtno delovanje Mrena kol ikefa in ne samo njegove uradne koicsponilcnce. Hrenovi nasledniki so pozneje v prolokole vpisovali samo madne dopise (r.ianj pc membne v povzetke vaincjie v celoli), OU koncil vsakega zvezka j: abetedno kazalo, kf upoiahniku pomaga najti zaiele.ii tlokir meni Takino vodenje piotoktda jc o-talo v rabi ilo n.ndikofa Mihaela Brigida II 7B8-1R06) 11 ZU/. 1943. 74 75. 12 SliL II, 592 591; Pianee M. Doliuar, Podolia IJuliljar, ske SViiiiit- v ri:uskil: iiornčilili ikofov Itinalda Scailichia in Oto ua l'iidcrika Hiieliliciiua. v: Il V 40(1 9fit))26 45, 1 3 Arl.ivi veiskili skupni sli v Sloveniji, pum. op. 3. USIII I 644-672. 15 Hegistifiiiim) arcliivi Ppiscnptalus) I abae(ensis) annn I 7fi3 confeeduui ). Print. 7\)7. 1943, 75. 16 SliL I. 303 313: I-rance M. Dolinar, Joierinei ined H mum in Onnajen Skof Janez Kaicl grof llcibeisiein indižavno ceikvcnstvo, v: Acta I! e d c siasti ca Sloveniae 1 (1979) 43-105 in tam uasedena litelatllra. 17 SH1 I..60. 18 Potocnlliiin J".\liiliitoium a puma Januarii 17fl8 ima n; slednje riilnikc I) 1 loi" umi Ciiiliciniai Vernrilniingen, 2) Diarc. concentiations f'icseli.'il't 3) 1'1'air-Keguiicrunj (iescliaft, 4t k; uonikaten, Pfarren, Kliraik-n liclicfcmlcn Akten, 5) K'oster unil I-mcliçioscn Snclien 6) kiiclicn ■■ ni 1 Stiftungs, aucli Ucncfizinms Sadicn 7) t1cnei.1I'senu «ar!...... S'oinial unil Tlivial Scliul Sa elien, 8) là laubnis Dispenseii unil l'ciisioncii hctrclcndc AcUfcn. 19 ItcgistciiuTii ilcr Ackten StlickL' vnui Jaluc 178P (NÎAL li\. Piot. fasc. 1 3.) 20 Kxibiten l'rotokoll de annn 1789. h) teknčih Sievilkah od 1 do 2192 (NSAI.,|:x. hol., fasc, 2), 21 Ahcccdm icgistei nima nasluva, Pn'ua1 efini!iic1icn Uikunilen nnd Seliriftcn, veifasst ini Jalue 1836 XIV zvezko», vezani!' v eno knjigo. 27 lllenchus uiber 11:c in deri Piotncollen des Uiibai lier Donkapilels vol. I.. II., IV VI., VIL, VIII. a 11 nd b, nacligc ss-iesenen Domkapitlichcn Verhandlungen zimmmcnpcbiiclit vom I Ici 1 n Jcseph Kek, .Mailelienselnilkatcchet zu Uiibach 1836. 2fl Angeoidnctes Veizeiclmiss lier im l-'aisthiscliHiliehcn Ar cliive voihandenen Uikiuiden und Scluiflen. Ileftc von 1. bis 5. Dodal je (c faseikcl A do C (Mehr ilai Kipilcl betreferul), '.eznam listin 1er Verrciclinis unil llxtract einige Sclmften c.vcunte sae-ciilii XVI1I. Se/name je sestavil okrog leta 1840. 29 SDL 1 ,478 -479. 30 SHI. M„ 135-137; l'SIU-, 10. snopič,Cinku 1984,4^2 445. V pi¡pravi pa jc /Inirnik ineilavanj simpozija o ikcilu Mi" sin. ki jc liil scptemliia 19K7 v Hiniii. 31. Kolc1l.11 ilinibc sv. Moliorj.i r.i leto 1941 Celic, 1940. 106 (svcii giohovi. Tudi slika). 32 SliL 1I1„ 481 413. 33 SliL !.. 390-39: • 34 SHI. II..430- 431. 35 NSAL, Zgod ovii, ski z.i(ifskl, 1'okiun ilesct faseikiov Or-iliiiacijski zapi'.nik 1577-1H24, v: Onlinaeije, fase. 1. 36 Piiui. Arhivi verskih skupnosti v Shivciiiji. 37 Od ustanovitve Al) dne 27. aiuita 1954. 38 To itevild navaja Hibliogiatija v; ZC 26 (1972), ki pa ni popnina Plim, liibliogiafijo, ki jo jc rIr Mikiavčič navedel sani /a svojo personalno n.apu na Teoloiki faknlieti. 39 Plim, njefova članka Oliiznjnjino in relujcnio zgoilovin sko oitalmo naiiti domov v. Kmciki glai 42/>949, 8 SploSni zakon o iliiavnih aillivili, v: ZC 5 (1951) 241-242. ' 40 Poročilo ministritvu za piosvcto I.RS, oddelek za visoke lolc in znamisi dne 26 novembra 1948 v; NSAL Z^pui^ine Mikiavčič. fasr. 6 41 Petei Ribnikai T Nckrolog, v Arluvi 8(1985)172. 42 ZL'Z 1943.74. 43 7UZ 1943,77. 44 VAS 1965,555-563. 45 (Jd lela 1977 iupnijc, ki ne morejo primerne uicdili in zavaiovali ivojega aililvskegu gladiva ali ga učinkovito nuiliii ■ ARHIVI XI 1988 43 1 a; .skovalen ziianslvuno upoiabo, slarcjic aihivsko «radtvo vojc iupnijc (načcino do 1919) ohranijo v na.Kkofijski ailiiv v Ljubljani, J. ozimni na personalne iroitiosli tiadikorijskctia arlii-v<" poleka lo dele posiopno Ailiivskii eradivo župr.j ki so svoj arhiv iijij. v iifjnjcnjc nad Škofijskemu arhivu, je v ictn arhivu vodene k&i slrogo iatronojna "nol? in osunc lasi župnije. PTini '■rancc m. Dolinai, Župnijski arhivi, v: 1(V 38 {1978)295 309. 46 Miklavčič jih ccni na prihliiio 1 W. 1'rim ZUZ 1913. 79 80. 47 Malice so bile iz sedanje nadikorovj pisarne v pivcm nad-Miopji) ptrncSenc v priiliiije, kjer so fc danes. 48 Cerkev na Slovenskem, Ljubljana 1571. 23 -34 Zbornik Tcoloikc fakullclc. Ljuoljana 196"!. 7 31. Sel Prim, njegove /npiske v NŠAL, ZapiiSfine. Miklavtič, d( v=t fasdklov. ZUSAMMENFASSUNG ^■ustumsarchiv in LjuMjnun von l oma/ I Iren bis Maks Miklavčič France M. Dulinar Das Lrzb;stuinsarcliiv in Liubljana isl die Ansiull,die "iilzutage vereinigt: das (Erz)llisimnsarchiv im engeren i>iiiuc des Wjmcs; das Kapilclarchiv; die Pfarienaichivc die ihr alleies Arcliivgul im L.zbisliunsarchiv aufbewahrt ■iahen; selbständige Saiiiinluugen und das Aichivgul von den Khchenaiislalicn die einst im Gebiet von Ljnbljana-r (l:ii)liisiiim lätig waren, iiuifMeii aber daniil auf-linrcn. Im Aufsatz wird die Übersieht der Oidnnng lies Ar-liivgiKes de: L;/bistninsare!iiv in Ljubljana von Bischof 'oniai I Iren (159/ 1630) bis f)i. Maks MiklavdC. der das Lrzbistumsarcliiv in I.jnbljana von 193'/ bis zu sei-cm Tod in 1971 riilmc, gegeben. Wegen einiger falscher 'Scheidungen seiner Vorgänger in der Vergangen Ii ei'. '■■N Archivrcorganisicrung nach Gegenständen) nal.lv 'inlavCie undankbare und zeitraubende Arbeit zn diesen, nämlich die nrspiünglichc Arcliivgulordiiung naeli Provenienz. Er konnte leider seine Arbeit nicht im Banken beenden, gab er aber seinen Nachfolgern klaic Grimds.'ilze. nach denen sie mil ilcr Ordnung dieses Ai-diivgutcs. d:is außerordentlich inhahsrcicJi auch fiir die sioweuische Volks und Kulturgeschichte isl. fori-setzen. '.¡a triko ¡)lmuSkc ccrkvo'c bratovščine "Christi in Cruce agonizawtis" 1620. Zbirka rokopisov 11/53 r 44 ARHIVI XI 198ÍS Problemi valor m e gradiva republiških upravnih organov po letu 1an seje sicer Se naprej imenoval ljudska skupščina vendar jc postala dvodomna - sestavljala sta jo dva /bora (republiški ter zbor proizvajalcev). Nrmcfto vlade novi zakon prinese izvršni svet, za republiške npravne organe pa jc v ožjem smislu uporabljen izraz republiška upreva tudi tn jc prišlo Jo novih organizacijskih sprc.r,cmb. Uprav n organi so bili. trije državn1 sekretariati za notranje zadeve, pravosodno upravo in flnanee). enajst sekretariatov IS, pet sekretariatov republiških svetov (dva sta imela sknpcn sekretariat), šiirjc upravni zavodi, enajst koimsij ter po ena uprava direkcija in inšpektorat. Leta 1956 je bila izvedena reorganizacija in zakon o upravnih organih v LRS je posebej ponuaril. da so bili le - ti samostojni, vendar odgovorni za svoje dele IS. Višjr upravni organi so zahtevali od nižjih, da le-ti ■zvršujejo predpise o sistemizaciji, imeli so pravico nadzorstva r.ad zakonitostjo, neposredno so lahko vplivali na kadrovsko strukturo. Do manjših sprememb jc prišlo že v letih 1958. 1061, 1962 sicer na jc omenjena shema ostala do ustave refor me leta 1963. 111 obdobje 1063 19 74. Mejnika tega obdobja sta obe nsta'i. 1'rcustaviiiiki organ jc bila skupščina SliS, njen izvriilni organ pa IS skupščine 3RS. Temeljri republiški upravni organi so bili sekretark ti. ki jih jc bilo kar dvajset Samostojni upravni organi so bili Sest upravnih zavodov ena uprava (geodetska uprava) in trinajst komisij. V sestavu republiških sekretariatov jc bilo tudi enajst inšpektoratov. Spomladi 196.5 je prišlo do reorganizacije upravnih organov na podlagi nove ureditve državne uprave. Zakon ARHIVI XI l^gfi 45 o republiški upiavi jc določal, da upravo sestavljajo republiški upravni organi, republiški svet ter drugi republiški organi in organizacije ki opravljajo zadeve, ki ima jo pomen za SRS. Poleg "čistili" upravnih organov(IJO v ožjem smislu) so obstajale tnui predhodnice republiški*] organizacij, ki so imele naziv republiški organi in organizacije, ki opravljajo zadeve, ki imajo pomen za SR Slovenijo". Upravni o.gani so bili ic vedno sekretai iati (9), samostojni upravni organi so bili zavodi (4) in uprave (2). l'osebni upiavm organi v sestavi so bili predvsem icpub-liški inšpektorati (12), organi in oiganizacijc ki so ime le poseben pomen za SRS pa so bile eu svet,, dva zavoda m dve komisiji. Republiški organizacijski zakon iz leta 1972 je odpravil kategoiijo nekdanjih organov in organizacij, ki opravliajo zadeve ki imajo pomen za SRS; dotedanji takšni organi-se odpravijo ali pa sc vštejejo i:ied diugc upravne organe. Upravni organi so bili Še vedno sekretariati, zavodi in komisije ti organi so bili samostojni, upiavc :o bile samostojne ali v sestavi, inšpektorati pa zgolj v sestav.. Sckictai iatev jc bilo deset, zavodov devet samostojni sta bili tivc upravi in ena komisija. Takšna shema republiških upiavnih organov jc ostala do ustave leta 1974. Skupna značilnost in položaj npravnih organov po letu ]963 je v težnji, da se krepi njihova samostojnost in s tem tudi njihova odgovornost. V začetku leta 1947 je PV LRS izdala uredbo o enotnem administrativnem poslovanju vseh ministrstev, ki naj bi rešil a neenotnosti, ki se kažejo do tedaj. Med drugim je bilo delečeno, da sc administrativno-tcluiično delo uiinististcv osredotoči v glavni pijaini, ki jc vodi 5cf administracije ministrstva. Pii vseli ustanovah se uvede glavni (centralni) delovodnik, v katerega sc vpisuje sprejeta in odpravljena pošta ministrstva, vodi se tudi kartotečno kazalo (indeks), in siect imensko in stvar no. V izrcdnili primerih je dovoljena tudi uporaba pc sebnih delovodmkov(specifičnost poslov). Odločba je ministrstvom tudi nalagala da se voui le osrednji arhiv, v katcicm sc morajo hraniti vsi v glav nem dehnodniku vpisani spisi po kionološkcm riidu z l,a te rimi izjemami, ki se zaradi praktičnosti leliko vb gajo po vsebinski ia,.vrstitvi. Za kabinetno, personalno hi zaupno poŠto so sc vodili posebni delovodnikj, ki so jih vodili posebni arlnvi Oddelki oziroma odredi n refe niti so vodili za svoje potrebe izpisane razvidnikc in ro kovne koledarje Poudariti moram, da jc gradivo posameznih iiiiirstr-stev laznohko in ima svoje specifičnosti zato ic ncniogr-Če pedati neko formulo, po kateri bi imeli vpogled na ''rsio pn tndi ohianicnost giadiva. Poudaiiti moram, daje to čas centralizma, ccl sklop gradiva ^ospodaiskiii, eko fioniskih pa tudi političnih zadev v olnanjeneni grad:'vu ni. anpal, ga je treba iskati v odgovarjajočih striiktniah v federaciji Ma kratko bom prikazal gradivo Ministrstva za pro* sveto (1945-1951), na katerem sem do sedaj delal Gradivo jc uiejcno po dclovodniških številkah ohranjeni so tudi indeksi. Ou aprila i 948 arhiv nima več personalnih zadev, ker ima personalni oddc'ek samostojen aihiv, Seznam cclotncga gradiva omenjenega obdobja ob sega: - za leto 1945 14.397 spisov - za leto 1946 23.35C spisov za leto 1947 24-984 spisov — zalete 1948 15.231 spisov zalete 1949 8.519 spisov .- za leto 1950 5.601 spis. K temn je treba prišteti Se sezname spisov in delovod-nikov 7 oznako K Ali -PO V (1945 1951), seznam de'o-vounikov in indeksov personalnega oddelka (19^8-1950) in seznam spisov vojne škode (1945-1950). Gradivo ministrstev jc zelo obseženo, zato sem se pn delu omejil predvsem na gradivo, ki ima poseben pomen za znanost in kulturo Ker je bil sistem,poslovanja centraliziran in ker je bile treba za vsako spiemembc takšno ali drugačno, dobiti privolitev ministrstva, je ža to značilna ogromna količina gradiva, ki zadev? koies-pondcnco. potrdila, prošnje, pnpoiočila, odobritve Ni pa nikakršnih poročil o zgodovinsko in polinčno vai.nili dogodkih iz NOB. tudi ni poteka graditve nekat^' lili važnih objektov (le redke izjeme), ni posebnegr plan ske^a arhiva. Na kratko bi zadeve ministrstva lahko zdiržil v naslednje sklope — odlok in dekreti za sprejem v sluibo premestitve, razrešitve iri upokojitve delovna raznicija ostavke, odpusti i n disciplinske zadeve — bolniški dopusti (zdravniško -komisijski zapiski) — poročila šol; podatki o pedagoških delavcih zapiski sej učiteljskih zborov pod po i e dijakom fštipendije) poročila ok íioíkili in piimorskih diiakih ■pedagoški tečaji in počitniške kolonije blagajn? — nčni načrti — seznami Sol in pedagoškega osebja — adaptacijo kulturnih ustanov. Ob delu sem prišel do zaključkov, da se izloči: — precejšen del gradiva zaradi podvajanja blagajna z malimi iz¡cmami (kulturni spomeniki) — pokojninske zadeve (zapadlost) spremljajoče gradivo pri bolezenskih dopustih — spremljajoče gradivo pri podporah in štipendijah — izločijo sc brošure kot spremljajoče gradivo Cc primerjam do sedaj pregledane gradivo s sezn? mom, ki ga je Ministrstvo za pros ve te poslalo predsed stvu vlade I.RS — oddciku za administrativno kontrolo dne 4 jamiana 1950 vidim, daje pregledana 11. skupina - spisi zgodovinske vrednosti 1945-1948, ki naj bi obsegali 13 fasciklov (3241 spisov) in naj bi vsebovali razna poročila o zaščiti zjpdovinskih ali politično važnih dogodkov iz. NOB potek graditve nekaterih objektov, dopise o urejanju in zaščiti (Čc tega nista prevzela Zavod za varstvo spomenikov ali Muzej NOB) in poročila, ki urejajo stopnjo razvoja na kulturno -prosvetnem pedí očju — skoraj v celoti izgubljena (morda se bodo sc našli deli fonda, Čc so bili v pictcklosti izločeni, ne pa uničeni). Sklep bi bil laliko dokaj kratek Gradivo republiških upravnih organov od leta 1945 dalje v celoti nI ohranjeno, posebno ne za obdobje do leta 1953. Fondi so navedeni v vodnikih in v glavnem nima)o ustreznih popisov ali drugih pripomočkov za unoiabo. V glavnem so na volio enostavni in kombinirani delovodniki ali dc iovodnik za posamezne organizacijske enote s spisovnim; seznami in indeksi (če so ohranjeni). Po tedaj veljavni!-predpisih o pisnmišk^m poslovanju je odi oí en !c majben 46 ARHIVI XI 198ÍS del gradiva (npr Ministrstvo za prosvcto), medtem ko je precejšen del gradiva odložen v svobodno oblikovanih dosjejih, ki nimajo nobene zveze z evidencami (npr. Mi nistrstva za industrijo in rudarstvo). Včasih je težko določiti sistem ureditve gradiva dokler se z gradivom po drobno ne seznaniš. Poslovanje je bilo v tem obdobju nreccj raznoliko, kar otcžuie delo pri ure'ar ju in popisovanju gradiva. zt'sammlnpasslng Probleme der Bewertung des Schriftgutes der Republik Verwaltungsorgane nach dem Jahre 1945 — am Beispiel des ilildun^ministeriurrs Brane Kozina Besonderheit des Zeitabschnitts nach der Befreiung Ist eine außerordentliche Verzweigung der Verw^ltungs-oiganc, folglich auch des Archivgutes. Diesen Ze.tat schnitt teilte ich auf drei Zcitgciüge auf. die mit den Vcrfassungsvcraiulcriingen abgerundet werden. Bc. der Sehriftgutdarstcllung begrenzte ich mich aus Scmifi gut des Hildungsministcriiims unu an seinem llcispic! versuchte ich Probleme darzustellen, die bei der Ordnung des Schriftgutes auftauchen, D;>s Schriftgut finden ersten Zeitabschnitt - Iiis zum Jahre 1953 ist im allgemeinem sehr mangelhaft aufbewahrt, danach wird es aber vollkommener nnd auch besser geordnet Bisweilen ist es wegen der liesonderlicit das System der Archiv^utordnung schwer festzusetzen, darum ist e\ unmöglich eine l;ormcl anzugeben, wonach man Einsicht in die Art und auch in die Lrhaltenheu des Schriftgutes haben würde. » iieda)tesi-natrositi* t oči gier od iiefiishih agitatorjev!JI j \ r r- Ali hočete M tr K TntfHli &mäallKfrl)a JUGOSLAVIJA I -j«;T7.™an ---- I I ■I» A - — LiF.W Lepak, Kl poziva prebivalce im KoroUkem, naj glasuje ju ob plcbiseitu za Jugoslavijo (19P0j. '/Jurke plakatov ARHIVI XI 1988 47 alor racija gradiva redil ih sodišč Jtlka Metik licdiu sndisča so državni orgam, osrcilnji organi pravosodja, katerih naloga jc avtoritativna uporaba veljavnega prava za reševanje posameznih pravnih razmerij V 'eni piispcvkn se hiim omejila na zadnjih devetdeset let. :s 1896 je bil namreč sprejet nov zakon o ureditvi sodišč,1 leta kasneje, 1S97 lud! sodni poslovnik,2 ki sta 'peljala lako organizacijo in način poslovanja sodišč, ^ nam zaradi podobnosti z danaSnjo ureditvijo iu nači-nfiui uradovauja sodišč onnigoča dokaj enotno obdelavo irl valorizacijo gradiva sodišč. Redua-sodišča unaio 'skozi dve glavni skupini nalog to sta kazensko in civilno sodstvo. Navadno ločujemo dve vrsti rednih sodišč 111 sieer redna sodišča sp'oSnc pristojnosti, ki piavitoma odločajo o vseli ka/cnskili In civilnili zadevali, razen če jo posamezne zadeve z zakonom posebej izvzete iz nji liovogii delovnega področja ter specializirana redna sodišča. pa lavno nasprotne sodijo le v posebej določe-»ili skupinah kazenskih ali cmlmli zadev (na primer ^"spodarska sodiiča, vojaška sodišča obrtna sodišča). Kateia specializirana sodišča delujejo v določenem Času, je inivisnii od vsakokratnih družbenih razmer in potreb odisiia opravljajo še euo skupiim nalog: upravno sod stvo, ki sodi včasih poti prvo, včasili pod drugo skupino omenjenih rednih sodišč. Organizacijo sodišč in njihovo pristojnost določajo posebni ¿aknui. njihovo notrenjo organizacijo In način poslovanja pa sodni poslovniki Zadnji so za arliivista najvažnejši, predvsem zaradi njihove čredne natančnosti in sistcmatičuosti. Orientacija v okiiniciitariieui gradivu je po njihovi zaslugi enostavna in jasna. SodiSč je veliko, veliko jezadev, ki jih obravnavajo, vsaki zadevi ki jo sodišče rešuje, nastaja sodni spis. 'i spis -sei danes in so bili tudi v preteklosti dostikrat močno zajetni. Dnbro se zavedam, da so prostorske zmogljivosti nasili arhivov omejene, a se vscenc ne moreni strinjati s tistimi, ki to stisko, kailar gre za gradivo so dišč, Se posebej poudarjajo. Tu svoje stališče boni skuia-'a razložiti v nadaljnjem besedilu, ua tem mestu moram "meniti še dejstvo, da je hilo velik:i škode v sodnih arhi-v'li ?.e storjene. Nekai tovrstne materije jc hilo uničene na sodiščih, nekaj je arhivi nisii prevzeli in nekaj, (rrtlvsem spisov s politično vsebino, je bilo še posebej izločene. Ko pričenjamo z valorizacijo sodnega gradiva, bodisi sedanjega ali preteklega, v7euiimo najprc_, v nretres vrsto "porabnikov tega gradiva. Mislim, da bomo šele pc skrb-Gl analizi njiliovili potreb lahko začeli reševati zastavljc ne naloge. V prvi vrsti sc uporabniki zgodovinarji, -a J Mi ■■ 'nima materiaino in duhovno življenje naših prednikov. preteklosti so le-te zanimali predvsem dokumenti o Pomembnih osebah m dogodkih iz politične in kulturne Zgodovine V zadnjih letih pa sc je predvsem v tiij'ni PJjavilo in utrdilo prepričanje o dragocenosti gradiva sodišč ?.a študij gospodarske in socialne zgodovine Palikc trdim, da so naši sodni spisi zelo bogaii polni zanimivih zapisnikov zaslišanj obdolžencev, prič, strank in dr.igil uilcle/encev kazenskega in pravdnega postopka, ki nam odkrivajo način življenja ljudi, njihove stiske, probleme, potrebe Poini sc tudi raznovrstnih prilog ki ¡ih osebe, ki nastopajo v sodnem postopali, v obliki potrdil, listin, računov in izpiskov predlagajo sodišči: kol dokazila. Veliko podatkov za sociologe in etnologe nudijo 'ta-puščinski pestopki, ki v svojih popisih imetja zapustnikov in številnih prilogah predvsem testamentih in računih, odkrivaio nc le premoženjske, temveč tudi kulturne razmere časa (npr. popisi knjižnic). Kazenski gospodarski: konkurzni in poravnalni postopki obljubljajo določene kazalce ekonomskih razmer. Drobce najdemo tudi za zgodovino medicine v take imenovanih odvzemih poslovne sprsohnosti in podaljšanjih očetovske oblasti. Naslednji uporabniki, na katere moranio računal'', so pravni teoretiki oziroma pravni zeodo"inaiji Teh ne bodo zanimala zaslišanja, priloge, popisi zapuščin, verjetno Itn tudi nc hodo zanimali postopki sodišč, ker so določeni z zakoni, morda z izjemo običajev, ki jih sodišča izoblikujejo za reuno opravljanje svojih nalog in jih imenujejo sodu i standardi aii poklicni običaji Predvsem jih bodo zanimale končne odločbe sodišč, sodbe in sklepi. V teh je namreč zgoščene,podan.celeten po stopek ki je bil potreben pri obravnavanju določenega sodnega prmiera, njegov končni iz d in razlogi, ki so pri tem vodili sodnike. Objave sodnih odločb, če izvzamemo najvišje sodišče, so namreč pri nas dokaj skope. Vedeti moramo da so zakonski in podzakonski akti le načelna in teoretična oblika pravne ureditve družbenih situacij, da pomeni sodba kot regulator konicretnili razmerij uveljavljanje pravnega reda Z delom sodišč zazivijo mrtvi zakoni. Realno podoho prava določene družbe nam kaže šele sodna prakr.a in ne zakoni. Tretja skupina uporabnikov to stranke in drugi udeleženci sodnih postopkov oziroma njihovi pravni nasledniki, K i jih zanimaio predvse m dokumenti o njihovih premoženjskih razmerjih. Še posebej je to razumljivo :>b dejstvu, da je zcni^ška knjiga dostikrat slabo ažurirana. Pri valorizaciji se na to vrsto uporabnikov nacclno nc bomo ozirali, saj jih C■ ■ cli naš zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine3 ne ščiti. Menim pa da ni slabo, če mislimo tudi nar.jc, kadar nam to omogočajo majhni napori in majhne prostorske ob rci lični t ve. S tem prispevamo k popularizaciji arlilvcv, kar nam prav gotovo nc more škoditi Ob upoštevanju pofreb uporabnikov, ki sem jih naštela, bo delo pri odbiranju arliivskega gradiva aokaj zahtevno iu zamudno. Na podiagi izkušenj mislim, de bomo pri določanju arhivskega gradiva današnjih sodišč oziroma pri izločanju gradiva sodišč iz preteklosti, ki ga že hrani mo, postopali podabr.o, upoštevajoč seveda dejstvo, da uničenih in drugače odstranjenih stvari nc moremo dobi- 48 ARHIVI XI 198ÍS ti nazaj. Preučili bomc najprej ustrezen sodni poslovnik ter na podlagi vpimikcv kot glavnih evidenčnih knjig razdelili giadivo na pomemhnejie, manj pomembno in ne pomembno. Na primer: na vsaxcm sedežu temeljnega so-diiča vodijo danes preko dvajset vpisnikev. Od teli so med kazenskimi 'ažnc;Si: vpisnik kazenskih zadev, vpis. nik kazenskih zadev zope: mladoletnice; med civilnimi so to1 vpisnik pravdnih zadev, vpisnik izvrSilniii zadev, vpisnik postopka v dednih zadevali, vpisnik nepravdnih zadev; med gospodarskimi: vpisnik gospodarskih prestopkov in vpisnik prisilnih poravnav, stecajcv in redne Jikvidacije. Pri materiji iz teh vpisnikov bomo Sc posebej previdni. Vzeti bomo norali v roke vsak spis posebej. V celoti ne bomo uničili nobenega, pn nepomembnih, ni tinskih in vsebinsko revnih zadevah bomo ouranili le končno odločbo. Pri gradivu ostalih vpisnikov homo nasprotno ohranili le končno odločbo. Vpisnika sodne uprave Cvnisr.ik zadev sodne uprave in vpisnik zaupmli in strogo zaupnih zadev sodne uprave) sc od ostalih vpisnikov razlikujeta po tem da se v njih nahajajo zadeve so-diiča samegL kot na primer zadeve notranje organizacije sodiSča. kacrovjko-personaine zadeve, izobraževanje in strokovno usposablianie delaveev, raiunsko - finančno poslova.ijej statistična in evidenčna služba, zadeve, ki sc naraisjo na sodnike porotnike, stalne sodne izveden ce in stalne sodne cenilce spremljanje družbenih od no sov in pojavov, navodila in okrožnice republiškega sekre tariata. Pri obeh vpisnikih bomo zelo radikalni in bomo ohranili le najnujnejše. Tu sta !e zemljiška knjiga in rc-gister podjetij, ki ju urejajc posebni predpisi. Pri obeli bomo ohranili toliko, da bo mogoča Se naaaljnja uporaba. Razen vpisnikov vodi temeljno sodiiče Se čez dvai-set pomožnih knjig kot pomožnih evidenčnih knjig, na primer, sejno knjigo, poslovni koledar, seznam "¡talnih sodnih izvcdencev, seznam stalnih sodnih cenilcev, kon-tro'nik oseb" v priporu, imenike k posameznim vpisnikom. Arhivista bodo zammali predvsem zadn,. Zelo koristno jih bomo namreč lahko uporabili ?z. orientacijo v prevzetem gradivu iz že omenjenih pomembnejših vpisnikov. Ko zadevo na sodiiču vpijejo v vpisnik jo morajo hkrati vpisati tudi v ustrezen imenik. Imenike vodijo v obliki knjige za eno ali več let skupaj po abeec-di in to: imenik k kazenskemu vnisniku po priimkih obdolžencev, imenik k pravdnemu vpisniku po priimkih tožencev oziroma predlagateljev, imenik k vpisniku dednih zadev po priimkih zapustnikov itd. Za valorizacijo grzdiva rednih sodiic je torei potrebno na eni stran1 vsestransko poznavanje materije, ki pri sodiičih nastaja, ter možnost njene uporabe na drugi. Spise, ki so že končani in ležijo v arhivih sodiic ir. seveda tudi spise ki čakajo na obdelavo v naSili skiadiS-čili, bomo morali nregledati in oecniti vsakega posebi j-. Žal tudi v bodočc; razen na "rhovnem sodiSču, ne moremo računati na kakine bistvene izboljšave pri tem delu. Na pomoč administrativnega oseb^ se zaradi nezadostnega poznavanja materije ne smemo nasloniti.' na pomoč sodnikov pa ne moremo računati saj je pc 66 členu ¿akona o naravni in kulturni dediSčini treba i; ročiti arhivu gradivo v tridesetih letih od nastanka, ko se nihče več ne spomni okoliščin in probicmov tistega časa. OPOMBE t Zakon o urtdbi sodiES 27. tJ. 189u. dri. sat il. 2t7/ 1986. 2 Opravilni red za sndnijc prve in druge stopnje 5.5. 1987 drž.zak. il. 112/18??. 3 Zakon o naravni in kuilurni dediičini, Ur, I. SKS. il. 1/81 ZUSAMMENFASSUNG Bewertung des Sehriftgute:. der regelmäßigen Gcriehtc J cika Meli* Das Arhivgut der Gcriehtc ist sehr umfang— und gc-haltreicn. Wegen seiner Unmittelbarkeit ist ci interessant Für die Beleuchtung verschiedener Lebensbere¡ehe. Die Bewertung fordert gutes Kennen der Tätigkeit der Gerichte einerseits und das Kennen der Benutz]ingsmöglich keiten dieses Arehivgutes andererseits. Die Rechtsgc-schichte ist nämlich bei weitem nicht der einzige Bt nutzer, sondern sogar einer von weniger wichtigen. ARHIVI XI 1988 _ ____49 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 50 _ _JIV. al 1988 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka VLvIII /I XI 198S 51 Valorizacija dokumentarnega gradiva Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, centrala I jubljana Peter Ribnik ar Služba družbenega knjigovodstva je bila ustanovljena leta 1959.1 Opravlja naloge posebnega družbenega po-■ iicna Icr jc za opravljanje svojih ucl in nalog odgovorna Sknpicnii SR Slovenije. Ic-tn pa t ud' nadzoruje njeno delo v rcpuhliki.2 V skladu z zakonom o službi družbenega knjigovodstva je ta sam ostrina in neodvisna organizacija k, opravlja v skladu z 12. členom eitiranega zakona naslednje naloge, ki imajo pomen za 'so državo: cvi dence in informativno--anali t i dne naloge o razpolaganju družbenimi sredstvi, kontrola pravilnosti podatkov o razpolaganju z družbenimi sredstvi kontrola zakonito sti razpolaganja z družbenimi sredstvi, kontrola izpolnje vanju obveznosti organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev, naloge ektinonisko--fi-"ančne revizije, dela in naloge, določene z zveznim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ter naloge plačilnega prometa Na temelju družbenega sistema informiranja služba družbenega knjigovodstva zagotavlja evidentiranje, zbiranje, obdelavo, prenos in izkazovanje podatkov ki jili zbira in z njimi razpolaga v zvezi s spremljanjem, načrtovanjem, usmerjanjem in usklajevanjem odnosov v družbeni reprodukciji ter v zvezi z ugotavljanjem gospodarskega in diužbcnega razvoja v repnb iki. Te naloge opravlja s tem. da evidentira, zbira in obdeluje podatke, predpisane ^ srednjeročnimi in letnimi programi statističnih razis Kovanj, zagotavlja podatke kazabc, informacije in analize s svojega delovnega področja, ki so pomembne za pri prave, spremljanje, uresničevanja družbenega plana re pnbiikc ter drugih dokumentov, ki načrtujejo družbe no--ekonomski razvoj rcnuhlike in posameznih občin, zagotavlja informacije in analize o ekonomsko-fi-1 anenem položaju, rezultatih in pogojih gospodarjenja ■n :lrngili odnosih posameznih d:javnosti po družbenem planu republike, zagotavlja podatke, kazalcc informacije in analize zil pnpravo, sprejetje in spremljanje republiških zakonov, dn-gih predpisov ter sploinih aktov.3 V okviru kontrole izpolnjevanja obveznosti uporabni kov druibenib sredstev opravlja služba družbenega knji govodstvi kontrolo zakonitosti ir, pravilnosti obračuna, pravočasnosti vplačil in pravilnosti usmerjanja priipev-kov in drugih obveznosti samoupravnim interesnim skupnostim. Sli.ž.ba družbenega knjigovodstva opravlja ivoje naloge picko eentralc za Slovenijo ter v okviru podružnic in ekspozitur, v okviru le—teb pa po organizacij škili enotah. Centiala službe družbenega knjigovodstva opravlja naslednja dela in na.ogc, zagotavlja v pod-tižnicali enotno opiavljanje del m nalog, ki imajo pomen za vso državo, uporabo enotnega postopka, enotne metodologije dela ter enotno uporabo zakonov in drugih predpisov, zagotavlja opravljanje de' in nalog v podružnicah, določenih z zakonom ali drugim predpisom ter kontrolira njihovo izvriitev. opravlja informativne -analitične naloge ter sode Inje z drugimi informacijskimi službami, ki so skupnega pomena za republiko na področju družbenega sistema informiranja. zagotavlja zbirne podatke za območje republike po statističnih raziskovanjih, ki jih opravlja služba po ■zveznem in rcpnbliikcm programu statističnih razisko vanj ter drugih predpisih. objavlja v stat'stičnili publikacijah finančne podatke za območje republike — opravlja ekonomske —finančno tevizijo v kontrolnem postopku pripravlja odločbe na I. stopnji, kadar opravlja kontrolo neposredno pri uporabniku družbenih sredstev tet odločbe na 1. stopnji in odločbe v revizijskem po->!opkn ter sodeluje v računskem npranicm spoiu. pripravlja strokovna navodila za deio službe pti izvajanju republiških predpisov. neposredno kontrolira »porabo predpisov pri uporabnikih družbenih sredstev, kadar tako določi generalni direktor. opravlja instruktažo in kontrolo dela in poslovanja v podružnicah. — sestavlja delovni program in letno poročilo o delu službe ter finančni načrt in zaključni račun službe pripravlja gradivo za svet. — opravlja naloge spbine ljudske obrambe in družbene samozaščite, skupnega pomena za službo. pripravlja predloge za začetek postopka za oe:no ustavnosti in zakonitosti predpisov in samoupravnih sploinih aktov, ki jili služba uporablja pri svojem delit opravlja druga dela in naloge, ki jili določata za kon m statut sinih"- 4 Zaradi racionalnosti in ekonomičnosti poslovanj opravlja centrala tudi računalniško obdelavo podatkov za podružnice in sicer v primerih ki jili določi jencialni d;rektor Z,a zagotovitev pravilnega in enotnega opravba-nja dci in nabg v podružnica!: opravlja ccntrala na dve leti inštrnktažo in kontrolo dela ter poslovanja podtnž-nic. Pri centrali službe diužbene&a knjigovodstva se dela in naloge izvajajo preko sveia in generalnega direktorja: samoupravne pravice in obveznosti pa delavci uresničujejo preko delovne skupnosti. 52 ARHIVI XI 1988 Svet službe družbenega knjigovodstva sestavlja 17 članov, od katerih imenuje Skupščina SR Slovenije 14 članov, po enega delegata imenujeta Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva in Republiški sve* Zveze sindikatom Slovenije, član sveta p? je tudi generalni direktor, ki ga imenu," Skupščina SR Slovenije 5 Pri delo sveta sodelujejo ie trije delegati delovnih skupnosti organizacijskih enot in s,eer de'egai za podružnice Kočevje, Kranj, Koper, Krško, Nova Gorica. Novo mesto in Postojna, dciegat za podružnice Celje Maribor, Muiska Sobota Pfuj, Titovo Velenje in Trbovlje ter delegat za delovno skupnost centrale v Ljubljani ter za podružn ce v Ljubljani.6 V pristojnosti sveta shii.be Jružbenega knjigovodstva so naslednje naloge: — sprejemanje statuta — sprejemanje delovnega programa službe. — iprejemanjc letnega poročila o delu službe, sprejemanje tarif o plačilih za delo in storitve službe, — sprejemanje finančnega načrta: periodičnega onra-čuna in določitev zaključnega računa službe, — sprejemanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti službe in delaveev v njenih, organizacijskih enotah, — sprejemanje splošnih aktov o uporahi sredstev siu-žbc za posamezne namene, — sprejemanje programa razvoja in izboljševanja tehnične in tehnološke osnove za delo službe, — sprejemanje splošnih aktov o strokovni izobrazbi in strokovnem uspesabijanju delavcev, ki opravljajo določena dela in naloge, ki se pomembm za delo službe, — sprejemanje splošnih aktov in drugih ukrepov na pedročju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena v službi, — razpenjanje sredstev amortiza :ijc za zgradbe in računalniško opremo, — dajanje soglasij k pravilniku c notranji oiganizaciji in delu ter sistemizaciji del in nalog v službi — odločanje o ustanavljanju podružnic in ekspozitur, — sklepanje družbenih dogovorov, samouprav lih spo razumov ter sprejemanje splošnih aklov iz pristojnosti službe, — določanje meril o plačilih za storitve, ki jih opravljajo oiganizacijske enote po samoupravnih sporazumih in pogodhah, na predlog generalnega direktorja imenuje in razrešuje pumečnike generalnega direktorja in direktorje podružnic, — ustanavljanje komisi. in drugih delovnih teles, da obravnavajo in preučujejo posamezna vprašanja iz pristojnosti sveta tei mu dajejo o teh vprašanjih mnenja in predloge. — razpravljanje o vprašanjih, ki so uvrščena na dnevni red seje sveta službe družbenega knjigovodstva in sprejemanje stališč e tem. — odločan je o samoupravnem splošnem aktu delovne skupnosti organizacijske enote, katerega je za izvršitev zadriial generalni direktor, — odločanje o ustanavljanju skupnega glasila službe — odločanje o drugih vprašanjih, v skladu z zakonom in statutom sluibe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji.7 Vodenje cenlrale in dehi službe družbenega knjigo vodstva v republiki upravlja generalni direktor s leni da: — predstavlja in /astopr, slnžlio, — organizira in zagotavlja zakonito in učinkovito opravljanje del in nalog z delovnega področja službe, — skrbi, da se izvajajo smernice in navodila sveta oziroma generalnega direktorja sli i žlic, — pripravlja predloge, ki jih obravnava in o njili odloča svet ter skrbi, da se r/.vajajo odločitve, smernice in sklepi svet? i/daja strokevnr navodila za delo podruinic pri izvajanju republiških predpisov, izdaja pravilnik o notranji organizaciji in delu ter o sistemizaciji del in nalog v službi po predhodnem mne-n,u svetov delovne skupnosti organizacij siri h enot in ob soglasju sveta, pr skrči mnenje svetov ilchivnib skupuosti organizacijskih enot o programu strnknvnega usposabljanja in izpopolnjevanja delavcev, ki opravljajo določena dela in naloge pomembne za delo shižbe, preden da predlog svetu, — opravlja funkcijo tidredbodajalca za sredstva služ bc. odloča o pritožbah 7.0per odločbe podružnice izdane v kontrolnem postopku ter izdaja ndločbe o postopku revizije v skladu z. zakonom, vlaga predloge z.a začetek postopka za oceno ustav nosti in zakonitosti predpisov in samoupravnih splošnih aktov, kijih služba nporablj? pri svojem delu, — rešuje spore o pristojnosti med organizacijskim' enotami, — zadrži izvršitev spfošnega ali posamičnega akta delovne skupnosti organizacijske enote v primerih, določenih z zakonom, — začne postopek ugotavljanju diseiplinske odgovornosti oziroma poitopck za ugotavljanje materialne odgovornosti zoper pomočnike generalnega direktorja in direktorje podružnic, — oprr/lja druge naloge, ki so po zakonu, statutu ati drugem splošnem aktu službe v njegovi pristojnosti, — vodi kolegij direktorjev kot posvetovalno telo za uspešno opravljanje del in nalog, — je vodja obrambnih priprav v službi ¡11 opravlia vse naloge v področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.8 nrrsničujt svoje samoupravne pravice obveznosti nI odgovornosti v delovni skupnosti centrale, razen tis-lih, za katere je 7. zakonom določeno, da jih uresničuje drugače, opravlja naloge vodje delovne ikrpnosli centrale. Generalni direktor kol voija delovne skupnosti centrale opravlja naslednje naloge — vodi !n organizira delo organizaeijskc enote, zastopa organizacijsko enoto v premoženjskopravnih razmerjih v inejah sredstev, s katerimi razpolaga skrbi za zakonitost uela organizacijske enote ter za izvajanje smernic in navodil sveta in generalnega direktorja sluibe, skrbi za izvajanje smernic in sklepov sveta, razporeja sredstva za materialne stroške, sredstva amortizacijske opreme ¡11 sreustva za investicijsko vzdr žcvanje, ARMIVi XI 53 - opravlja naloge odred boilajalca za sredstva organi-/ac.jSkc enote in sredstva delovne skupnosti, - določa delovne načrte organizacijske enote in sprem'ja njihovo izvrSitev, - sprejme letni plan kadrov po piedliodnem mnenju sveta delovne skupnosti, izdaja odločbe delovnih razmerij v organizacijski enoti, začne postopek za ugotavljanje disciplinske odgovornosti oziroma postopek za ugotavljanje'materialne odgovornosti zoper delavec v organizacijski enoti skrbi za HjvrSevnrfie sklepov sveta dflovne skupnost organizacijske enote 111 odločitev delovne skiiprosti organizacijske enote, priskrb1 mnenje sveta delovne skupnosti v prime-iih, kadar pc zakonu, statutu Službe statuti delovne skupnosti ali drugem samoupravnem splcSnem aktu odloča po predhodnem mnenju delovne skupnosti, vodi obrambne priprave in skrbi z.n uresničevanje nalog sploine ljudske obrambe in družbene samozaščite v organizacijski enoti, - opravlja druge naloge, določene v zakonu, statutu ali drugem sploinem aktu službe, statutu delovno skupnosti ali drugem samoupravnem sploSncm aktu delovne skupnosti organizacijske enote,9 Delavci v delovni skupnosti iiresničujejc svoje samoupravne pia/icc, obveznosti in odgovornosti z oseb: 'm '¿javljanjem in preko delegatov, ki so jih izvolili v sve! delovne skupnosti ter v nosamezne delegacije. Delavci sprejemajo samoupravne odločitve na zborih delavcev. Pri :entrali službe družbenega knjigovodstva obstajajo se: - samoupravna delavska kontrola, ki jo voli delovna skupnost razpisna komisija, ki jo imenuje delovna skupnost, disciplinska komisija, kije voli deloma skupnost, izpitna komisija, ki jo imenuje generalni direktor, nredniSki odbor in odgovorni urednik skupnega gasila službe ki ju imenuje svei Valorizacija uokiimentamega gradivu Arhiv SR Slovenije jc tlusltj opravil dve valorizaciji dokumentarnega gradiva pri centrali1 službe drnžbenega knjigovodstva. Prvič je bil vahmzacijski postopek v letih 1975—1976, kije bil izvetlcn na osnovi zakona o arhiv skem gradivu in o arhivih in takrat veljavnega navodila o odbiranju arhivskega gradiva iz registra ti irnega gradiva.1(1 Služba družbenega kniignvodstva centrala za Slovenijo v Ljubljani je takrat izdelala Specifikacijo dokumentarnega giadiva, ki se po uporabi izroča in hrar. v arhivu Službe družbenega-knjigovodstva.11 To specifikacijo - vnaprejšnji izloč^vcni seznam - jt leta 1975 obravnavala komisija'za pregled, vnaprejšnjih izločitvenih seznamov pri Skupnosti arhivov Slovenije, ki je bila tedaj pristojna za valorizacijo dokumentarnega grad:va tistih ustvarjalcev dokumentarnega gradiva, pri katerih je nastajalo registra t urno gradivo na republiški in regio nalni ravni. Specifikacijo dokumentarnega gradiva., ki jo je centrala službe družbenega knjigovodstva naslovila na Arhiv SR Slovenije je Ic-ta odstopil v dokončne določitev komisiji za pregled vnaprejšnjih izločitvenih sez nariov pri Skupnosti arhivov Slovenije ■Specifikacija -seznam -je obsegal 133 kategorij dokumentarnega gra diva, ki so nastale pri naslednjih organizacijskih enotah službe: — družbeno računovodstvo, statistika in plačilni promet , — blagajna, likvidatura ir, trezor, — kontrola, — analize — pravne zadeve, — spi cSne zadeve — mehanografsKi servis, — računovodstvo, — organ racij a, ■ — kadri, — avtomatizacija, — publikacije Specifikacija dokumentarnega gradiva je vsebovala tudi roke hranjenja posameznih kategorii gradiva. Roki hranjenja so bdi v razponn od enega leta do trajno. Spe cifikacija je vsebovala kategorije dok umen t irnega gradiva, ki so nastajale tak o pri centrali kakor tudi pr; podružnicah službe. Komisijo za pregled mapicjinjih izlo-' čitvenih seznamov pri Skupnosti arhivov Slovenije je nr osnovi ogleda gradiva pri centrali v Ljubljani zavzela stališče, da sc za arhivsko gr.divo določi 51 kategorij gradiva, ki jih je vsebovala specifikacija. Na osnovi sklepa komisije'pri Skupnosti arhivov Slovenije jt bila leta 1976 izdana odločba o proglasitvi kategorij gradiva trajne vrednosti za službo družbenega knjigovodstva v republiki Sloveniji.12 Po izidu zakona o naravni in kulturni dediščini in po razglasitvi družbenih pravnih oseb in društev. ki bodo izročali svoje arhivsko gradivo Arhivu SR Slovenije leta ]982, je bil izveden drugi postopek valorizacije dokumentarnega gradiva Službe družbenega knjigovodstva, centrala za Slovenijo t Ljubljani V letih I9S3--1984 je bilo opravljeno ugotavljanje kategorij dokumentarnega gradiva, ki nastajajo pri poslovanju centrale, izvedena je bila ločitev dokumentarnega gradiva centrale ou kategorij ijoKtiincniarnega gradiva ki nastajajo pri podružnicah in' okspozitutab Po ločitvi kategorij dokumentarnega gradiva centralc oil kategorij gradiva podružnic jc bilo ugotovljenr da se nahajajo pri centrali naslednje kategorije gradiva trajne vrednosti organizacijska enota analize analize, letni delovni programi, letna poročila o delu, informacije, poročila o aktualnih pojavili in problemih, organizacijska enota pravne zadeve: sodbe scdiSča v upravno-računskih sporih in piemo-ženjsko -pravnih zadevah, samoupravni splošni akti, zapisniki o kontroli prvostopenjskega postopka po podružnicah, pismena pravna mnenja, pogodbe trajnega značaja, pogodbe o nakupu stiojnega računalniškega prog: ima, pogodbe za vzdrževanje računalniške opreme; organizaciiskd enota sploint zadeve: delovodnik in knjige, z'istim pomenom, elaborati o gradbenih investicijah z vsem' prilogami SDK kot upo rabnika knjiga odtisov, pečatov, žigov in Stampiljk zapisniki in ostali akti samoupravnih organov; organizacijska enota računovodstvo; finančni plan zaključni račun ccnt/ale-SDK s prilogami : organizacijska enota organizacija: zapisniki o skupinski kontroli organizacijska enota avtomatizacija 54 aRIIIVI XI ]08ts metodološko gradivo avtomatske obdelave, projek tantska dokumcn'acija; organizacijska enota publikacije, tiski: analize zaključnih računov, Statistični bilten, publi kactjc SDK Glasnik SDK Jugoslavije, Obvestila, glasilo SDK v Sloveniji, investicije-letno in polletno poročilo okrožniee, obraza. V razpravi s predstavnik' službe družbenega knjigovodstva. vodji organizacijskih enot )e bile ugotovljeno da vce izmed navedenih kategorij giadiva trajne vred nosti nima lastnosti arhivskega gradiva in jc bilo dogovorjeno da ne bodo valorizirane kot arhivsko gradivo. Poleg tega jc prestavnik Arbiva SR Slovenije še dodal dopolnilni seznani dokumentarnega gradiva, ki nastaja pri delovanju službe eruibenega knjigovodstva Na podlagi obeh seznamov se je začel postopek skupnega ugotavljanja kategorij arhivskega gr?diva, ki nastajajo z delovanjem centrale službe družbenega knjigovodstva, Na dveh sestankih, na katerih so predstavniki Arhiva SR Slovenije in certrale službe družbenega knjigovodstva preučili vreanosi ir pomer. posamezne kategorije dokumentarnega gri.diva je bil leta dokončno sestavljen sez nam kategorij arhivskega gradiva, ki nastaja z delova njem centrale službe družbenega knjigovodstva v Sloveniji,13 Arhiv SR Slovenije pa je v skLadu z 2. členom pravilnika o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu izdal predpisano pisno navodilo za odbiranje. Seznam kategorij arhivskega gradiva Službe družbenega k r. i igo vodstva v SR Sloveniji centrala Ljubljana obsega 32- tekočih številk arhivskega gradiva in sicer: — od'očbe o ustanovitvi podružnic in ekspozitur, vključno s spremembami, — statuti, — ietni delovni programi, — finančni plani sluibe uružbenega knjigovodstva, — zaključni računi s prilogam , — zapisniki sej sveta službe družbenega ki jigovadstva s priiugami, — navadila, sklepi in drugo gradivo generalnega direktorja, — plani kadrov, — gradivo o strokovnem izobraževanju delavcev, — gradivo o r.esreeab pri delu, — knjiga odtisov pečatov, žigov in štampiljk, — nrvodila o načinn vodenja pisarniškega poslovanja službe družbenega knjigovodstva, — gradivo o odbiranju arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, — zapisnik o izročitvi arhivskega giadiva Arhivu SR Slovenije, — spisovne evidence, splošni spisi — spisovne evidence, zaupni in strogo zaupni spisi, — statut delovne skupnosti službe družbenega knji govoastva, — zapisniki sej delovne sk lpnosti službe družbenega knjigovodstva ? gradivom, — samoupravni splošni akti — zadeve v upravnem računskem postopku na drupj stopnji, — zadeve o ekonomsko--finančni reiiziji in kontroli, — zapisniki o .skupinski kontrol', — upr?vno-računski spori, — analize in informacije, — Statistični bilten za mesec decimbcr, - publikacije S'užbe družbenega knjigovodstva v Sloveniji, Glasnik Služhe družbenega knjigovoe'stva Jugoslavije, Obvestila, glasilo Služhe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, uradne priloge, — okrožnice in obra/ei. Leta 1%5 sta bila sprejela nov zakon o Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji'4 te i statut Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji. Oha no^a zakonska predpisa sta organom upravljanja službe družbenega knjigovodstva poverila nove naloge, na osnovi katerih nastajajo pri delovanju službe nove kategorije arhivskega grudiva, zato bo treba seznam kategorij arhivskega gradiva Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji centrala v Ljubljani v prihodnosti še dopolniti. OPOMBF t Zakon o družbenem knjigovodstvu, Ur. I. SI-R J, it. -13/ 1959. 2 Zakon o službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Ur I. SRS.il. 1 /1985, člen 4. 3 Zakon o službi družbenega knjigcvodslva v SP Sloveniji, Ur. 1. SRS.it. 1 /1985, člen 4 4 Slalul Službe družbenega knj;govodslva v SR Sloveniji, člen 21; slalul jc bil sprejel 31.5. 1985. 5 Slalul SDK v SRS. člen 28 6 Stalut SDS v SRS, člen 29. 7 Slalul SivK v SRS, člen 32. 8 Slatul SDK v SRS člen 35. 9 Slalul SDK v SRS, člen 46. '0 Navodilo o oubiranju arhivskega gradiva iz repislralurncga gradiva, Ur. 1. SRS SI. 9/1970. 11 Arhiv SI avenije, spis il, 531/1975. 12 Skupnosi arhivov Slovenije spis it. 27/1976. 13 Priročnik za ilrokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z doku nemarnim gradivom, Ljubljana 1984 sir. 1 ?5. M Zakon o službi druibeneea knji?ovodsiva v SR Sloveniji Ur.1. SRS.il. 1/198.5. ZUSAMMENFASSUNG Bewertung der dokumentarischen Schriftgutes des Du nstes dergisellschaftlielicn Buchführung Peter Rib'iikar Für di- Führung der Evidenzen über Verfügung mit den Gesellsehaftsmittler., für die Führung des Zahlung! verkehr- md füi Beaufsichtigung der Verfügung mit Jen Gesellschaftsmitteln und übers Nachkomrrn von V" bindliehkciten seitens der Organisationen vereinter Ar ' :it, ijwte anderer Benutzer der Gesellschaftsmitte tür Erledigung ökonomisch-finanziellen Revisionen über Benutzung von Gesellschaftsmitteln wurde in Im d^ Dienst der gesellschaftlichen Buchführung für das C;b .< Lsr Födera^or, , iü ,ür die Geb'.ete einzelner RetwMi-ken gegrün et, Dit Zustiindickeiten des Dienste u, gcsellsehafi iicher Buchführung sind im Rundcj- und im Renubiikgesetz bestimmt, und auch in St tut de- ARnpfi xr 1988 55 von- Rj( des Dienstes der gesellschaftlichen Buchrüliuuij! ' SR Slowenien eilasscn und von der Versammlung der ^R Slowenien mit besonderem Etlaf. bestimmt wurde. I:ürs Vollziehen der im Gesetzt und Statut bestimmten Aufgaben sind zuständig: der Rat des Dienstes der ge-^llsehaftlicher Buchführung in SR Slnwenien. General, direktor, selbstverwaltende Rechte und Verpachtungen erwirklichcn die Arbeiter des Dienstes der gcsellschaf-' ■ dien Buchführung in der Arheitsgenicinschaft und ihre n Oiganen. Kommissionen und Ausschüssen. Das Archiv der SR Slowenien bewertete das im Dienst der gesellschaftlichen Buchführung und seinen Filialen t den Jahien 1975 1976 entstandene dokumentarische •Schriftgut Im Jahre 1976 wmde de Entschluß über £r-klarnng der Kategorien des Schrift gut es permanenten Wertes lies Dienstes der gesellschaftlichen Buchführung e lassen. Da diese Bewertung zn wenig rigoros war, wnr de in den Jahren 19S.7 1984 dokumentarisches Scliiift-tut des Dienstes der gesellschaftlichen Buchführung wieder bewertet. Dadurch wuiücii die Kriterien fti.- Bestimmung des Arcnivgntes dieses l);cnstes verschaift. Bei der Festsetzung der Kategorien des Arclüvgiiics arbeiteten neben den ArchivaiHeitern auch die Fachleute des Dienstes der ge ¿eil schart liehen Buchführung mit. Das Ergebnis gemeinsamer Arbeit wai ein neues Kategorienverzeichnis des Aichivgntcs, das dns Archiv der SR Slowenien ins permanente Aufbewahren übernehmen wird. Das Archiv der SR Slowenien stellte für die Aussonderung des Archivgjitcs ans dem dokumentarischen Schriftgut schriftliche Anweisungen ans, aufgrund uerer der Di;nst der gesellschaftlichen Buchführung in SR Slowenien. die Zentrale in Ljnhljana, das Schriftgut aussondern wird. De nach det Ausstellung schritt liehet Anweisung ein neues Gesetzt betrefft des Dienstes ili,f gesellschaftlichen Buchfiihiung in Slowenien und ein neuer Statut dieses Dienstes erlassen wurden die dem Dienst Jei gesellschaftlichen Buchführung neue Zu stiindigkeiten erteilen, ist es nötig, die schriftliche Anweisung für Aussonderung lies Arehivgulcs aus aeni Schriftgut zu ergänzen. IS ■p .T—"T ~ ^¡'"■iJ^.TT n l'L nÄj^ M. J ■ " JT f*" ™ JM 1 = --------, --T.U,.--iUffl* TT- r^ ^-iLM.i'.li KJ _iltmiji____ .- L — I III -TU^ .-". J I j ' ,L_. _. ■-r J-t-..—'W--., —-- -i-y*~ Z^SfcS; iX-fUUJx** •/i. te— ^^ ■'V;; - - " H artitrCTii («rin* » yf; '«Ü Jw Ja fe t - " „ ... -H "I-i 1.11 . V-.^tvi.'^.^.J. An/'wr i ¡.fxJpisi ibrcpskih lewa i'i; dekki :a Jumslo mifflSj ileklarccijo M .5, ¡V/7. Jugoslovaiukl klub na ¡hitiuju.fiisc. 56 AK111V1 XI 198« Problemi valorizacije dokumentarnega gradiva s področja gospodarstva Vladimir Žumer V referatu želim opozoriti na nekatere Droblcnic vred-netenja in odbiranja dokumentarnega gradiva s področja gospodarstva ter nakazati nekaj rešitev, ziasti glede ki i-terijev določanja ozirom? izbora ustvarjalcev s tega področja ter kriterijev odbiranja gradiva. Težko je na kratko strniti vsa prizadevanja arlnvskib strokovnih delavcev ter oceniti rezultate teoretičnega in praktičnega dela arhivov. S pioblemi '"škartiranja gospo-darskili arhivov'" sta se pred tridesetimi leti začela ukvarjati dr. France Škerl in dr Ježe Som, ki sta prva onozo rila na masevnost dokumentarnega giadiva gospodarskih organizacij, na neurejeno oziroma specifično pisarniško poslovanje, poleg tega pa tudi na nekatere osnovne krite rije odbiranja in izločanja gospoaa skega dokumentarnega gradiva. Nadaljnja prizadevanja so šla v smeri isk? nja najustreznejše metodologije in postopka odbiranje arhivskega gradiva oziroma do leta 198' posiopka izločanja nepotrebnega dokumentarnega gradiva, oprcdelje vanja kriterijev za izbor delovnih organizacij ir iskanja kriterijev vrednotenja in odbiranja najraznovrstrejšili oblik dokumentarnega gradiva, ne samo pijanega ampak tudi risanega (tehnična dokumentacija), mikrofilmanegn in računalniško zapisanega gradiva, ki se je mrožično začelo najpiej pojavljati prav na področju gospodarstva Omenimo naj okrogle mizo o problemih varstva arhiv skesa gradiva pred prevzemom v arh>v v Mariboru leta 1978 seminai arhivskih delavcev v Ptuju leta P80, slovensko arhivsko zborovanje v Ankaranu leta 1981, v določeni meri tudi vsakoletna posvetovanja v Radencih od leta 1979 dalje, seminarje VUŠiz Ljubljane posveio-vanje o tehnični dokumentaciji v Ljuuljani leta 1986 ;td. Ne moremo tudi mimo kongicsov in posvetovanj na zvezni ravni, čeprav različni pristopi po posameznih re publikah onemogočijo večje sodelovanje Rezultati posvetovanj in seminarjev so nedvomno vplivali na spremembo slo renske arhivske zakonodaje leta 1981 j s katero sta se bistveno spremenila način in postopek odbiranja arhivskega grad'va. Pr odbiranju gradiva ne smemo zanikati tudi pomena vnapr :j5njih ,zločitvenih seznamov, 5e največ smo jih lahko našteli prav pri delo,fnih organizacijah s področja gospodarstv?. Ti seznami so vplivali tudi na nastanek sp'ošnih navodil za odbiranje arhivskega gradiva OZD s področja gospodarstva, ki jih je Že leta 1P80 objavile Višja upravna šola v Ljubljani, leta 1^83 Zgodovinski arhiv v Ptuju v priročniku Problematika dokumentarnega in arhivske ga gradiva, leta 1984 pa Republiški komite za kulturo v ;>ri-očniku za strokovno usposabljanje delavcev, k delajo z dokumentarnim gradivom; vsakokrat seveda nekoliko dopolnjene. Ker je odbiranje arhivskega gndiva v delovnih organi zacijan tesno povezano z vsem delom z dokumentarnim gradivom (od pisarniškega.poslovanja, arhiviranja in izločanja nepotrebnega gradiva iid), so arhivi sicer neobvezno tem organizaciiani nudili in nudijo strokovno pomoč v zvezi z določanjem rokov hranjenja dokumentarnega gradiva, s pravilniki o aihiviranju, nvajanjem enotnega modela klasifikacijskega načrta za razvrščanje giadiva, k: ga je razviia VUS Ijnbljrna, v zvezi z izobiaže-vanjam delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom itd. Republiški in občinski upravni organi, pristojni za kulturo, so po letu 198] na predloge arhivov določili tudi družbene pravne osebe s področja gospodarstva, katerih arhivsko gradivo je proglašeno za zgodovinski spomenik. S tem je bii storjen prvi korak, ki bistveno vpliva na količino in kakovost odbranega gradiva. Na območju ljubljanskega arhiva je od cc'otneja Števila registriranih TOZD- OZD, SOZO. POZD in nigili oblik Kn že nega dela zajetih 14 % ustvarjalcev, na območju celjskega 17 %, novogoriškega 27 %, ptujskega 31 %, koprskega 42 % in na območju mariborskega Še precej več. Zakaj tolikšna nesorazmeija, če so se v tem času ze izoblikovali kriteriji selekcije, arhivi pa so se v okviru Skupnosti aihivov Slovenije dogovorili da bodo upo števau pr:dvsem enakomerno zastopanost ustvarjalcev .pc panogah dejavnosti njihov pomen in obseg poslovanja z deležem v drnžbcnem proizvodu, število zaposlc nil, ¿ostoto istovistnih ustvarjalcev, zgodovinsko tradicijo obrnem' položaj, pomen v republiki, regiji in kram speciličnost organizrcijc glede na predmet poslovanja itd'' Res je, da navedene odstotke megli dejstvo, da se je po sprejetju zakona o združenem delu leta 1976 šte vih pravi.ih oseb na področju gospodaistva zaiadi ustanavljanj ? TOZD povečalo za več kot 100 /¿o, zato sitna cij; ni alarmantna. Bolj problematično je dejstvo, da arhivi pri pripravljanju predlogov niso upoštevali ena koriernega zastopanja vseh panog gospodarskih dejavnost: in nj,llovih organizacijskih ohlik (analiza kaže da sc nekatei-; panoge izpuščene ali preslabo zastopane), da so v n...iaterih primerih določeni povsem nepomemb-n ujtvarialc; (predvsem TOZD in razne pošlo rahiicc ali enote), da ni rešeno vpiašanje proglašauja organizacij področja železniškega gospodarstva te: nenazadnje, da ,e na strokovno" odločitev arhivov vplivalo njihovo -;Ks:,tenčnj vprašanje" ali pa trenutne realne de,ovne zmogljivosti :n prostorske kapacitete. P-edlagam, da bi arhivi ob napovedanih spremembah n- Jopo''iitvah adredb | prevzemali gradivo vseh gospo-c'arrki'.i združenj in skupnosti v SR SVveniji vseh SOZD selek 'ijo pa naj h j p0 vnaprej usklajenih in dogovorjenih k. terijih opravili pn OZD. TOZD in drugih oblikah zdiuževanjii. Za slednje naj hi se odločali |c izjemoma (kadar ima TOi:o ¿pecificen predmet poslovanj? dolgo- AKmu] Ei vm 57 etno tiadinjo. samostojno pisarniško poslovanje. je i'is-ociran od OZD itd) Selekcija je v strokovnem (i/irn tVravičlj. 'a, |iretivsciii zaradi izrazitega dupliranja gru-diva ni podatkov v fondih upravnih oiganov. SIS maJC rialne proizvodnje. sodišč, SDK -avodov /a statistiko, za planil a nje ccnc. v fondih jjfp ter v fondih gospndai-škili zdiuženj. Menim, da v tej dose/em stopnji poznavanja vrst dokumentarnega gradiva, njihova podvajanja m koiiccniiirania pri navedenih organih in organizacijah, selekcija v stinkcvncni rzim nc nime hiti vprašljiva, amp^k nujna, siccr bn to knrak nazaj. To dokazujejo tudi znanstveno raziskovalna spozna-znja in potrebe, zlasti gospodarskih /gndov mijcv sta-reišeca pn tudi najnovejšega obdobja. Pred i/borom lin potrebno usklajevanje med ailnvi. ker nioramu imeli pred očmi območje celotne lepnblike. do'očeiR' izjemne primere lešiti v skladu s piistojnosiini arhivov ah pa glede na organiziranost in pristojnosti gospodarskih organizacij. Prav 11 pošle vanje dupliianja gradiva in .»formacij v dih kje i se gradivo koncentrira od vseli usfarjalcev s področja gospodaistva. mora piipcljari do kvaHtetiiej-šili spiemeiiib pri splošnem in posuniCiiih navodilih za odiranje aihivskega gladiva. .Splošno navodilo sic.*r pia-vilno opnzaija oziroma našleva t.p.čne vrste dokumentarnega gradiva, ki imajo značaj arhivskeea gradiva, ne glede na tn. kje se hiani in zato lahko služ kot pojasnilo glede odbiranja tudi organizai-ijmii ki ne iziočujo gradiva arhivom ampak ga lnaiiijo same. V nekem smislu je to najširše opozorilo z.a zavarovanje nilnvskega gradiva kot kulturne dediščine, čeprav miu številne pomanjkljivosti. kot na piimer. da je picveč oi-ciitirnno na pisano in risano gradivo. da piemalo zajema nove vrste zupisov (mikrofilm. računalniški zapisi), premalo poud nja izbor vseh vrst dokumentarnega gradiva pu vzorčnem kiiieiijn premalo se lahko smiseln» uporablja za staiejše giadivo, zajema še vedno pieveč gladiva itil. Seveda se ne pričakujejo pavšalne odločitve oziroma rešitve glede dupliianja gradiva, ampak je pri vsaki odločitvi potrebno pieučiti kje se giadivo llnpiua. koliKo časa fod kdaj), čemu služi koliko časa ima prakticn' pomen za poslovanje, kdaj gre za obvezno dupMranje urejeno z zakonodajo in kdaj ne Neraconalno z. vidika potreb poslovanja delovnih orgmiizacij se mi zdi na primei pi i delovnih organizacijah prevzemat: splošni) gia-divo o oiganizaciji (icgistracije, ), ampak v ok' 1111 leg sira in zbiike listin pri temeljnih sodiščih, zaueve v zvezi z nepremičninami v družbeni lastnim pii zemljiški knji gi. in to ne glede na obdobje, giadivo c pmlročja delov-11IIi laz.merij od leta 1972 pri skupnosti pokojninsKCga in invalidskega /avaiovanja in skupnosti /a zaposlovanje zakiiuene račune od leta 1%7 pri ekspoziturah SDK investicijske programe in lehnično dokumentacijo pri upravnih OTganih ali izjemoma projektantskih (irgan;za-eijah gradivo o industrijski lastnini (tehnološki puicesi, izumi, tehnične izboljšave ) pri patentnih uradih itd. Praksa kaže, da v navedenih primerih prihajajo močno navzkriž dolgi roki hranjenja za praktične potrebe poslovanj? delovnih organizacij ter izredno kratk ■ roki za izročitev arhivskega grae'iva aihivom. Nemogoče je na primer delovni orgrmizaciji po desetih letih od nastimki 'zročiti arhivu tehnično in tehnološko dokumentacijo, po drugi strani pa upravnim organom piedstavlja že pc desftih letih nepotrebno dokinnentarno gradiv». Tndi Sicer SO v številnih primerih roki a izrocilev prekratki v ptimeru, če štejemo rok za izmčitev od nasianka gia-iliva. Takšne uikeiio zakona o naravni in kulturni dediščini ho potrebno spremeni ti, po vzgledu nckaicrih drugih držav, kjci st lok za izročitev štejejo oil Hdičnil os nov za posamezne skupine g:aihv:i. Na koncu samo Se nekaj hesed o nekaterih ponianjk Ijivustili splosnih navodil za odbiranje gradiva gospodai-škili org;uiiz;ici., ki jih morajo arhivi ju i pripravljanju posamičnih navodil točneje definirali. Splošno navodilo picinaln npušteva dnpljraiije gradiva med fondi pa tudi v okviru samega fonda gospodaiske organizacije, saj na primer zapi'.iiki sej samoupravnih organov z gradivom /a seje. če jc to kompletno, vsebujejo tudi vse samoupravne iu druge splošne akte. plane in analve. poslovna poročila. investicijske programe, podalke o voliivali in reic-reiidimiih itd. Izkušnje so pokazale da je nasplošno za odliiumjc določeno preveč gradiva s podiočja samoupravljanja, če^rai nauidiln že 11,-iistcvj nekaj Miienjev odbiranja v piiineijavi s sirokovnim mnenjem jzpred 10 let. ali pa mnenjem arhivi« iz drugih republik, ki se tmli /e spreminja, da je vse samoupravno giadivo tndi arhivsko gradivo. Rešitev je ¡ječi ali napiaviti selekcijo sainiinpraviiih omnnv glede na pristojnosti oziroma stopnjo odločanja, odhirati zapisnike sej z ali brez gladiva odhirati v eeloti vse saniopravno gradivo pri nekaj vzorčnih oiganizacijah itd, Splošno navodilo je Se najbolj uporabno z.a področje industrij, ne vsebuje pa gradivu, ki jc specifično za ostale panoge posnodaistva. Na primer: kmetijstvo, gozdarstvo. promet, trgovina itd. Tndi v tej smeri ga bti potic bn o dopolniti ali pa pripraviti splošna navodila za posamezne panoge. ZI SAMMIINTASSUNG Probleme betreffend (lie liewertmig des Sehrifigutes vom wirtschaftlichen licreicli Waüimir /inner Die Präge heticfiend die Umwertung des Schril'tgnies vom wirtschafil 'clien liere-ch taucht iil der slowenischen und jngoslavvisehen Aichivistik schon mehr als dieilSig J ihre auf. Mit dein Gesetz über die Natui 1 und Kultu. erhseliaft und neheiigescizhchen Vorschriften wurden in Slowenien in 198" die Am und das Verfahren der Aussonderung des Aichivgntes ans dem Sclniftgut vei-ändert Vctmidert wurden auch die Grund lagen fiii die Pestsctzimg dei Kegistraiurbildci. von denen die Archive das Arehivgut iihernehnicn. Wegen der grown Zahl von registrierten Aibeitsorganisationen wuide eine Selektion gemacht, aber sehr veischieden vom Archiv zu Aieliiv und auch nicht genug kiordiniert miteinander. Nach dem Jahre 1981 bereiteten die Archive die allgemeine Anweisung für die Aussonderung des Areh vgu tes ans dem Schriftgut auch fürs wirtschaftliche Bereich. I s wurde eine kleinere Zahl von einzelnen Anweisungen bereitet. Die Bewertung der allgemeinen Anweisungen zeigt, daß Anweisungen im ganzen nicht für alle wirtschaftliche Zweige verwendbar sind. Das größte Problem ist die ungelöste Frage betreffend die Verdoppelung des Schriftgutes, das für dieses Uereieh in den V;rwaitungs- 5S ARHIVI XI I9SS und Gerichtsbeständen im Dienst der gesell Schaft liehen Uuchfühiung, in dei Stattstikanstalt, in den Sellistve' waltenden -Iniei esse nficnie in Schäften niatciicllci P:u duktion, den wirtschaftliche» Assoziationen usw. vci-doppelt wiid. Die wcitcicn Bemühungen sollten inshc-sondcic dieses Problem losen Aiißciucni wiid es nötig sein die allgemeine Anweisung mit dci Problematik betreffend die neuen Schi iftgutaiten. wie technische Do- kumentation. Piline, Mikrofilme. Träger der Computer vci/.elehnisse usw ergaii/cu. Wiedel um wiid es ahei nötig sein, im Gebiet Sloweniens konkietcic Kriterien hinsichtlich der Selektion der Regisiiatmhiidei vom w.itschafthchen llercich aiis/.uhihicn und die Revision dci Registiatiiihihlciveizcichuissc. von denen die Aielii-ue das Atchivgnt übelnehmen, vui/nschlagen. Valot zaej a dokumentarnega gradiva samoupravnih interesnih skupnosi materialne proizvodnje Maruša Zagradn.k Kriza gcspodaiskcga in političnega sistema konec šestdesetih let jc bila povod, da jc jugoslovansko pnlitič-no vodstvo začelo razmišljati o reform družbenoekonomskih odnosov Rezultat tega jc bila ustava 1974. leta, ki ji je 1976 leta sledil zakon o zdinžcnem delu in vrsta t. i. sistemskih zakonov. Med novostmi, ki so jih prinesle te rclonnc jc uvedba delegatskega sistema ena od oblik delegatskega siste ma pa jc uvedba samoupravnih interesu ili skupnosti. Samoupravne interesne skupnosti so se torej začele ustanavljati po letu 1974 in to na področju materialne proizvodnje, na stanovanjsko komunalnem področju in na pcdiočjii diužbenih dejavnost' Izhodišča za ustanavljanje samoupravnih totfrc.niili skupnosti materialne proizvodnje opredelitve zakon o združenem tlc^ v 389. členu: "Na področjih in vdejav nostih materialne pioizvodnjc. katerih trajno upiavlja nje jc nujno, da bi sc zadovoljevale putichc določenih uporabnikov, in nujen pogoj za njihovo delo, in v katc rih delovanje tržnih zakonitosti ne moic biti edini ray log za usklajevanje ucia in potich ozimma viednotcnjc rezultatov deia, sc lahko oigamzacije združenega dela ter uporabniki njihovih pnnzvodo/ in storitev združujejo v samoupravne inteiesne skupnosti materialne piu-izvodnjC." Ta pedročja iil dejavnosti deli Enotna klasifikacija dejavne sli (L!:. 1 SPRJ it. 34/76) na: 140211 SIS na področju energetike I4C2I2 SIS na področju vodnega gospodaistva 140213 SIS na področju prometa 140219 SIS v drugih dejavnostih materialne pioiz v od nje Znotn teb skupin sc ustanavljajo sainoupiavnc interesne skupnosti za a) eneigenko. nafto m plin, cleknogospodarstvo in premogovništvo, b) vodno oskibo. c) cestno dejavnost žclczniSki in luški promet, letalsko dciavnost, poštni, telegrafski in telefonski p1 omet, d) pospeševanje kmetijstva, pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje usno^nc prcskibc. Organizirane so po upravnu -tcritoiiahicui načelu kai pomeni, da se glede na funkcijo, pristojnosti m hmtjfla in to v skladu s smernicami in izhodišči repnbl ikc »amonpiavnc interesne skupnosti). V okviru tega oblikujejo in sprejemajo planske akte dolgoročne, si diiicročnc in letne, sprejemajo prugiamc nzvoja usklajiijc-o razvoj panoge, za kuteio so jstanovh-nc. ARHIVI XI 1988 59 Zagotavljajo materialne pogoje, t. j. načine vire in obseg zagotavljanja siedstev in slabijo za laeionalno in pmvilno viaganjc sicdstc v v razšiijcno icpiodnkeijo. Vplivajo na oblikovanje cen Območne samonpiavue interesne skupnosti oblikujejo sincinicc za delo delegatov vsknpščini republiške SIS lepnbliške pa z.a delo delegatov v skupščini zvezne SIS, To so naloge sauioupiavnili interesnih skupnosti, sti njene na skupni imenovalec. Posamezne SIS pokuvajo nanirct, področja, ki se med seboj močno iazlik:ijejo n vsaka nia v okviiu tega svoje specifičnosti. Pivotna zamisel, ki sc ni uresničila, jc bila, da hod" samoiipiavne interesne .skupnosti resničen oblikovalce lazvojne politike za posamezne panoBc materialne pio-izvodnje tci ostalih navedenih nalog. Delegatski sistem naj bi pii tem zagotavljal sodelovanje najširše dinžbene skupnosti pieko svojih delegatov pri odločanju o najpomembnejših vpiašanjih v panogah, ki so posebnega dinžlicnega pomena V lesnici so sanioupiavne niteicsne skupnosti v najboljšem piimciu le nsklajevalce progia-mov ni lazvojniii planov posameznih izvajalcev, sklepi o pomembnih odločitvah se spiejemajo bolj ali manj formalno. Ne glede na izrojenost samoupravnih interesnih skupnosti in njihove usode v bodoče ocenjujem, da je gradivo ki nastaja ob njihovem dcln pomembno, sajjcodiaz in pnkaz delovanja posameznih panog kol celote na nekem določenem področju materialne proizvodnje (energetika, vodno gospoda i s Ivo, piomet kmetijstvo). Pii valorizaciji SIS materialne proizvodnje moiamo upošle vati tndi dejstvo da se v sainoiipiavmh inleiesnih sknp noslih zbiiajo pi oprani i in poinčila izvajalcev, k! jih va-loiiziiaino, kai pomeni da to gia.livo uekaierih od izvajalcev ne bo prišlo v arhiv. Zaradi vsega lega valorizacija sauioupiavnili interesnih skupnosti materialne prov.vod-nje ni spicjemljiva, ampak sodi v arhiv odbiano gradivu vseh samoupravnih interesnih skupnosti materialne pio-izvod nje Preostaja nam edinole valorizacija gradiva, ki nastaja pii njihovem delu. Preučevanje giadiva je pokazalo, daje v skupščinskem gradivu zajelo domala vic. kar naj bi olnanili la/iskovaleeni z.a piouccvanjc. Skupščina nam-icč opiavlja naslednje naloge: določa politiko in odloča o zadevali, ki so bistvenega pomena z.a p;uiogo, za katero delnjc SIS, spicjcmn slalul skupnosti in diuge samoupravne akte sprejema planske dokumente (dolgoiočne sicdnje-ločne, leiuc), sprejema letno poiočilo o delu ter finančni načit in zaključni lačun, spiejema piavla ni kriterije za vlaganje v nadaljnji lazvoj panoge, sklepa o najemanju kreditov, imenuje in lazicšujc piedsednika m podpicdscdni ka skupščine, — vol' in raziešnje izvišni odbor in dnige oigane skupnosti (odbore, komisije). I'oleg skupScinskega je pomembno se gradivo, ki kaže de'ovanjc izvršnega odboia. Zalo picdlagaui naslednjo valorizacijo giadiva1. — zapisniki sej skupščine z giadivom, — zapisniki sej izvišncga odboia. Na koncu naj opozorim še na 10k izročitve aihivske-ga giadiva arhivu Kmalu bo izieklo petnajst let od usta novitve pivih sauioupiavnili lnteiesnih skupnosti. Približujemo se loku. ko bo tieba po določilih zakona odhrati aihivsko ¿iaaivo in ga začeli sprejemali v arhiv. Samoiipiavne inteicsne skupnosti izročajo aihivsko gradivo ailnvn na podlag; določil zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. 1 SRS,Š1. l/8))lei pravilnika o odbiranju m izročanju arhivskega giadiva aihivu (Ur. 1. SRS. št. 34/81) po petnajstih letih od nastanka. ZUSAMMENFASSUNG Die Bewertung des dokumentarischen Schriftgutes der Selbst verwaltenden Interessengemeinschaften materieller Produktion Mnniia Zagradnik Im Referat wiidadic Bewertung der R:gislialuibil-der und des dokumentarischen Schriftgutes vom Hei ei-ehe der Selbst vei waltenden liileressciigenieinFeliarien materieller Piodukiion behandeil. Ans der lliöitcinng de: Zuständigkeiten und dei ßc-leiche, die d-e selbst vci wallenden huei cssengen i ein Schäften materieller Produktion bedecken, geht dei Voisenlag heiai's, es soll ins Archiv das ausgesondcite Aielilvgni allei sethslveiwallender Interessengemeinschaften materieller Produktion übernommen werden Bei dei Aichivgiilbewcrliing wbd der Voischlag gegeben, dal* die Silzungspioiokolle der Veisammlung mit dem Material und die Silznngsprotokoile des Exckn livansscliußcs ausgesondert werden. 60 ARHIVI XI 1988 Osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij - SZDL Mihca TreMe Štolfa Pioblcmom, ki spremljajo nicjanje aihivskega gHdiya ihnžbciopoMtičnih oiganizacij. je hjju nanienjti XI, /lioiovanjc arhivskih delavcev v Čatežu letn 1983 Ofi■ lavnavalc je arhivsko gladiva pc leti' 1945 kije nastalo po novi politični, upravni in gospodarski zakonodaji, 1'nspcvki so biii objavljeni v našem glasilu.' Ne bi ponavljala ugotovitev i/ leferata |iiof, di. Dušana Nečaka2 s tega zboiovanja, jirav tal*o ne obranili dejstev i/ la/piave avtoijcv Vlaste Tul in Jurija Resa3, objavljene v Ailiivih Vil., kar zadeva razvoj družbenopolitičnih organizacij in njihovo ilelovnnje do priključitve ("one 13 k Jugoslaviji Vendar, če naj ugotovim, kaj na tcicnu ie obstaja in česi ni več te i katero gradivo sc podvaja, ne morem mi mo ugotovitev o razvejanosti diužbeno^olii-čnega delovanja, ki je bilo še zlasti v obdobju boja za pravične še meje prav na tem uhmočjn toliko bolj aktivno, O tem govori tudi poročilo s seje Okrajnega ndlioia Soeial stič nc '.veze, dne 13 4 1954 "V ukrajn imamo sledeča društva: 27 slovenskih kulturno-prosvctnih Jruštcv, od teh 3 delavska dinštva Svuboda s 1920 člani in 4 itali janska kulturno -prosvetna društva s 1000 člani, skupno 31 kultumo--prosvetnih dmštev s 2220 člani. Najbolj aktivne so dramske skupine, pevski zbori in godhc. Osem diuštev Nanizali ima 1600 članov, 7 šahovskih diuštev z 250 člani, 6 gasilskih diuštev z 200 člani, društvo tabornikov s 77 člani, 11 špnrtmh društev z 1226 člani, 23 kiožkov ljudske tehnike s 1377 člani, 2 planin ski društvi s 340 člani, I društvo akademsko i/obraže iii!i čena s 23 članicami 1 filatclistično dništvu s 124 člani, 5 lovskih diužin s 350 člani in piufesioiplna zdim ženja kot so: Drnštvo inženirjev in tehnikov, društvo učiteljev, srednješolskih vzgojiteljev ekonomistov, novinarjev. pravnikov, Dmšt.va prijateljev mladine sci sc v formiianju in obstajajo samo pripiavljahii odbori Isto je z ženskim', društvi, Ziaven tega linaiiiu še slovensko pol-profesionalno gledališče in prav tako |iol|iiolesionalnci italijansko gledališče l aku je v okraju 95 raznih društev v. 8477 člani in 6 raznih |icilpicifcsionahiih društev s 502 člani"4 Poleg naštetega je imelo to območje še svuju slovensko založniško hišo, tiskarno m svoj časopis. Ob de;stvu, da so organizacije sindikatov borcev NOVJ, mladine m žena v fazah povojnega razvoja kolek ttvni člani SZDL in da izhaja iz ohranjenih arhivskih virov da so bili prav aktivisti SZD1 glavni pobudnik: kulturnega življenja, lahko z zanesljivostjo trdimo ua je bila SZDL ob ZK s tebe; kulturnega in političnega življenja tako v mestih kot na vasi. Največ arhuskega gradiva o tem delovanju je najti pri Koiiii_;;jah za delo 7. družbenimi oiganizaeijami, ki so bile ust ulovljene pri okiajnem in ,rsel, občinsk h od boril. SZDL, Za tn zlioicivanje sem prav zaraili te prve kolekti' nusti članstva tndi v osnovnih celicah političnega življc tja, svo^ i; vaja nje omejila le na oiganizdjo SZDL ene cihčine, t i 1/ule. V njej sem uprnvila potrebno terensko delu m razgovure s še živečimi delavci ah funkcionarji S0L-al: stične zveze v tej občini, liki iti pa uiuidn ta i z kusma lahko kuristi kut vzurce na preizkusu, /a razmiš linnje ob obravnavi temeljnih siedin t, i, lia/c ciriižhe nega in političnega življenja v dulučencin okcilju v cid-nosu do ustvarjenega dokumentarnega gladiva v lazličmh obdobjih in i a/ličnih nstvaijalni',, jio^ojih. Arhivski £onil, i/, katerega sem lahko dobila podatke o delovanja ".ZDI, v izolski občini, je 1'cind Okiajncga ud-boia S.'7 D L Knpci, ki smo ga za obduhje 1953 1965 žč prevzeli v arhivska skladišča3: obsega 2,7 tekočih met rov. Zanj je izdelan tudi pu|iis. Za leta 1950--1967 obstaja le skrbmi mejen pojiis Že ldh anega jrhivskega gladiva Občinskega odbora SZDL '/.ol.i, izduan 13. fchinarja 1968 na 12 tipkanih st,anch I'opisovalca sta ailiiv uiedila in ga iircilala.6 Na terenu sem sledila vsem picinikom tega fonda, ki sci sc gi še ži eči delavci uslužbenci ali funkcionarji SZDL v Izo- ^......... vendar doslej sledu n njem nisem mogla najti 7 1/ oopisa je razvidno, da jc liilo cihiaiijcnih deset tlel uvod nikciv /j obduhje 1955—1967, osem knjig spi-sovnega seznama za oh d obje I96C 1967, fiiiniiuia ilo-kiimciitr.cija od leta 1949 1%6 v usemnajstih svežnjili in mapah tei trije svežnji ariiivskcga gradil 111 kraiev-jt irgai iza:ijc SZDI Izola (bivicg^ Vil. terena) za >b-clolric 1 ')d9 - 1966 ii, Sc cn /vitek ktipij blagajniških po. trdil IIi. KO SZDL Izola za nbduhje 1954 [<)(i6, Aihiv-sko giadivo je obsegalo naslednje kategunje 0! Sjilo-ine ziilevr. 02 zapisniki, 0,7 poiočila, 04 d ipisi in 05 kndrevski ¡ueglcdi. ' o istem popisu je možno rekrinstiiiirati, da so letn 1050 iiievzcmal' zapisnike terenskih oigani/acij (02), la so vse zapisniki vuiiili pnd tn oznaka dn leta 19^5 ko sci kategorijo lazdcljj na 02C zapisniki sej Občinskega odi, ora SZDL, 0? 1 zapisniki Občinske 1 on teren-cc SZDL i 023 „apisniki sej teicnskih ndhciruv SZDL 1 eta 1956 sd k temu dodali še 024 - zapisnik- nreJ stavmKov diiirtciiupcilitičiiih uiganizacij g Leta 19r9 « kategorija zapisniko- u d-.javnostih socialistične zveze sk,lriM0 ¡PH^o organizacijska politična Vprašanja | v tem sklopi, so dolrili zapisniki tcrc isk org^iftac,] «„fro - 024. ijt. '960 je V.ila ta ozn: k?, naj- B M®- 2- fc" 1%1 dalje se tere sk: ur5a-niza. c |SZDL avlj-jo še pr, kategorii, 03 kailSvskc zaoevc, kjer vniJjl' stati tične pod.tke o čl; lih tcicn orBamzaeij, poleg 0245, kjer so se o, slej v Xk ,a ■MUIIVI 9 p kar .zkazuje relativno ¿ivabil o zgodnjo aktivnost SZDL,. Tri leta kasneje je pro cent narasel na skoraj 80 Nf članstvo v SZDL 1 kljub velikuu premikom prebivalstva na tem območju. I/ organizacijskega poročila v okrajnem fond' pri-piavljenega za konferenco 17. 4. 1{)56. pa zasledimo re organizacijo občinske organiziranosti v Izoli, ki je od tlej v 14 osnovnih organizacijah, ki Štejejo skupaj 4202 člana, od 4?78 ali 86.18 Tí volilcev. liaza XL. imenovana tudi en:ita IJaredi, je hila v letu 1955 '.56 razformira-na člani SZDL pa so se vključili v Jel« nove enote IX -Pregavor. Lnote I VIII so bile mestne (Izola I.. Izo la H ,). enote IX. - XIV pa primestne in podeželske (IX. Prcgavor, X. Korte, XI. 'Jetore. XII Saleto, XMI. Maiija in XIV Šared) V nekaterih poročilih so Številke podeželskih enot omenjane. Številčni pokazatelj' izka zujejo, da je bilo več kot ena tretjina Rt i mil I članov SZDL na podeželju in le slabi dve tretjini v nieslii. Iz poročil za to obdobje je razvidno, üa so bili poprečno -trije masovni sestanki na enoto SZDL. ker je bdo v obdobju cd leta 1955 do marca 1('56 skupno 58 masovnih sestankov, Aihivskega gradiva o delu katerekoli od teh enot se nisem odkrila l,c fragiiientanui obstajajo zapisniki nekaterih sestankov v fondu okrajnega odbora SZDI ka mor' pravzapiav ne b- sodili glede na orgar ziranost SZDL tega obdobja. Iz organizacijskega poročila izredne konference ob-činskrga odbora SZDL marca 1957'3 |c razvidno daje bil izvoljen nov občinski odbor (25 članov) ki je imel 7—članski sekretariat, Poleg terenskih organizacij, ki so delovale tako kol preil konferenco, sta bili ustanovljeni dve komisiji1 za družbeno upravljanje (I l-članska) in za družbene organizacije (9 -članska).14 Leta 1958 se tema komisijama pridružijo Še propagandna komisija komisija za vasi, v letn 1959 še kom sija za delo i. ženami, komisija za kmeiijska vprašanja, i/ ob ra Zeva I na komisija. Komisija /a družbene organizacije paje pustaia komisija za društvene organizauj- Prva večja reorganizacija, kot jo navajajo v poročilu za izredne konferenco občinske Organizacije SZDL Izola v [eni 195'','5 predvideva večjo skrb za krajevne od hore indi s pomočjo komisije za delo s pionirji; koinisi-je za prostovoljne delovne akcije, s pomočjo deološke komisije in komisije za žene, zlasti pa s pomočjo komisije za nreJiiCV materialnih pogojev novih krajevnih organizacij. Na drugi reilni seji predsedstva te organizacije, z dne 21. maja I960, je liil poilan predlog za naslednja združevanja: 1, Mestne krajevne organizacije bi bile: L KO s tremi podružnicami: Šslet Sared in lîaiedi1, II. KO brez podružnic in III. KO brez pndrnž.nic 2 Podeželske KO: Dvori nad Izolo kot IV. KO ii: V KO Malija in Cctorc. 3. Organi občinskega odbora, ki jih je I. plenum SZDL dne 23. februarja W60 li:di potrdil, so bili. predsedstvo organizacijski sekretariat, komisija za dnižbeno 61 upravljanje in komisija za družbene organizacije in društva. Ta preizkusna organiziranost je potekala le eno leto. Iz organizacijskega poročila z dne 13. junija 196lt6 je razvidno tia bi za uspeinejšo organizacijsko in rsebinsko delovanje moral! i ivesri nasledijo reorga.n acijo 1, Prva KO SZDL naj bi zajela celotni teoritorij sedanje 1 11. in IX. osnovne organizacije. Ta zaokrožena enota v 1. KO bi tako imela 1.560 volilnih upravičencev, od lega 1 446 članov SZDL. 1. KO bi tako imela le podružnico Barcdi. 2. Druga KO SZDL bi zajemala teritorij 111, del VI. in del Vili. 00. Ta zaokrožena celota " okviru II. KO hi mejila na Cankarjev drevored ter Gregorčičevo ulico. Tako bi imela l .416 volilnih upravičencev, od lega l ,409 članom SZDL 1 Tretja KO naj bi zajela območje IV., V del VI in del VIII. KO in naj bi mejila na l- KO, k hi imela tako 1.677 volilnih upravičencev, od tega I-586 članov SZDL 4 KO SZDL Dvori nad Izolo naj H zajemal? sedanje področje osnovne organizacije. Na svojem abmoCjn ima 363 volilnih upravičencev, od tega 343 članov SZDL. 5. KO SZDL Malja naj obsega samo svoje območje, s leni da ima podružnico v Vinici, Ta KO bi tako imela 219 volilnih upravičencev, od tega 166 članov SZDL 6. KO SZDL Sared naj bi zajela področje sedanje osnovne organizacije Na svojem območju ima 95 volilnih upravičencev, od teh so vsi člani SZDL 7. KU Šnlet—Jagodje p? bi pokrila sedanje svoje področje. Na tem območju je 345 volilnih upravičencev, po evidenci pa 201 čla/i SZDI Tako je bilo občinsko območje razdeljeno na 7 kia-jevnilr organizacij SZDL, namesto dotedanjih J4 Poročilo dop.išča ustanovitev tudi več podružnic, če bi tako narekovala narava delovanja. K raje'/na organ zaciia je zadolžena za pomoč delovanji; podružnic. Podružnice same svojega arhivskega gradiva očitno niso ustvarjale V tem obdobju v Občinski organizaciji SZDL Izola tud1 prvič zasledim ustanavljanje sekcij in sicer se ustanavljajo na pobudo organizacij, podružnic ali pa čianov samih. Ustanavijo se sekcije: za zdravstvo in socialno vprašanje, /a šolstvo in prosvetno vprašanje za gospodinjstvo. za razna komumlna in d*nga /prasania.za kmetijstvo, itd. Sekcija s pomočjo odbora "organizira član sk: sestanek k se ga udeleže člani, kijih omenjena problematika zanima. Na takem sestanku se vodi obsežna razprava, ki idejnopolitično orientira člane v določeni pmblcmaiiki, istočasno pa daje pobude občinskemu ljudskemu odboru m družbenim organizacijam za operativno delo. Sekcije so močno gibljiva metoda dela odborov krajemib organizacij."17 Tudi o deln sekcij nisem odkrila nikakršnega dokumentarnega gradiva prav tako ne o delu osnovnih or ganizacij v Icm obdobju Po petem kongresu SZDL prenovljen statut tc organizacije je tudi v občinsko organiziranost vnesel določene organizacijske spremembe. Namesti) dotedanjega predsedstva jo občinski odbor iz svoje sredi izvolil izvršni odbor ki ima svojega predsednika, podpredsednika, sekretarja, blagajnika in potrebno število članov. Leta 1960 je dejavnost v Izoli narekovala imenovanje naslednjih komisij: — komisija za rdejnopolitičr.o delo rr, t.sk, 62 AKII1V1 XI I98S komisija za družbeno upiuvljanjc komisija za sodelovanje z diiižbenimi ingani/ud jaini, — komisija /.a družbeno aktivnost žena, komisija za oiganizaciiska in kadiovska vpiaSanja, komisija za piošnjc in pritožbe komisija za manjšinska vprašanja. komisija za gospodaisko -komunalna vpiaSanja. Cc bo kje mogoče Se odkriti ailiivsku gradivo, k' ga popi: navaja bo najbiž z.animivii pu sknraj tridesetib le tih piimcijati način ubravnavanja problematike v komisijah ki sknraj Se vse dclnjcjii tudi ]io sedanji lrgani/iru-nosti. Krajevni odbori piav tako v tem obdobju ''.voliju predsednika, |iud|iicdscduika. sekretarja ter blagajnika. V večjih KO. tu je v mestnih pa je ilclnval tudi sckrcia-liat. Iz zapisnika III. redne konfcicncc SZDL občine Izola, dne 30 jannaijn 196118 vidimo, da je štel plcnuni ubčinskegi' ndbcira SZDL 35 članov in je v dveletni dobi imel 12 sci. Predsedstvo je štelo 13 članov in jc v enakem obdobju unclii 22 lednih sej. Imenovanih ofciii komisij p i se jc sestali i le na 14 sejali. Odbori terenskih cnganiza-eij sii imeli v enakem .liicobju picko 200 sej in nad 50 111,'isiivirii scsiankciv s članstvom Iz istega poiočila je, za-iiiiiiivu tudi številčno stanje čianstva v odnosu na vol, cc;lf> Organizacija Stcv. vol. člani SZDL <7- I I KO Izola 1431 1407 <)fU0 2. 11. KO Izola 1206 1195 stanjem v koprskem okraju: občina število KO štev. vol. člani SZDL % Podinžnicc Kopei 37 18310 15262 83 4 73 1zo'a 7 5305 5758 95 8 2 Piian 11 1121 5007 68 ^ 1 Irpclje 36 5277 3443 65,2 9 Sežana 42 12892 9321 71.7 Pustojna 31 13079 9639 7.3,7 10 Ilir. Ilisirica 31 9184 5862 63,8 14 Skupaj v okraju 195 71369 53792 7(),0 1 19 Stanje se nekoliko laz.likuje za v.olsku občino, ker so okiajni podatki vključevali stanje novembra 196C po lcorganizaciji. Prvi dokument, ki sem ga našla na teienu, in sicer v fondu k.0 Dvoii. je osamljena analiza dela iz leta 19(i220, ki žc occnjuje učinke leoiganizacijc in ugotavlja da sc pokazali občani največjo aktivnost v sekciji z.a gospodaisko-komunalna vprašanja tci sekciji z.a zunanje—politična vprašanja. Pri krajevnih organizacijah pa sta začeli delovati .scKcija za varstvo in vzgoje: otrok ter sekcija z.a družbeno rveljavljanjc ž.cna. Pi delu kiajev-nili organizacij poiočilo ugotavlja, da štejejo odbori v ,1., II. in III. KO, to je mestnih krajevnih oiganizacijah SZDL. 33--35 članov in po 5 članov nadzornega odbo ra. v vaških KO SZDL, ki so štirje, pa itejejo njihovi odbori 9-15 članov in imajo 3-plarske nadzorne odbere. 'Malega arhivskega gradiva za organizacije SZDL ali sekcije ni n^jti. Iz poiočila na 4 redni kunfcrcnci v letn 196,3 iz.h.na ponovna reorganizacija kiajcvnili oigamzacij. vse kon-rije na so .-stale iste Maku dobimo I. KO 1/oia s po-Jiužuico Jagodje, II. in 111. KO Izola (te tli su mestne in piimcsirc niganiz.aeijc), Ur IV. KO Dvori s pndružm cami Dvur', Malija Vinica, Saied. Ilaredi. Taka or-am ziT. nost le se najbolj |iiihli"'ana sedanji organiziranosti SZDL v občini Izola. Okrain cdboi SZDL je bil leta 1965 ukinjen in s tem ;mo izgub li ludi tisti vn o občinski oiganiziianusti po katerem je logoca vsaj lckorstrnkcija delovanja osnovnih celic sccialističm zveze. Od l.januaija 1%3 kc nk Kopei deluji tr li z.a goriško ibmočje. jc zanimiva ugotovi i v. da v arhivskem tondn v Kopru najdemo tudi zapisniško gradivo Okrajne zveze s'cpih Nova Gorica ARHIVI XI l^gfi Zveze gluhih Nova Gorica, Okrajnega odbora društva prijateljev iiilauinc ... Čeprav so že leia 1962 začutili potrebo da bi na občinskem odboru SZDL nastavili mape za vsako kravvno aiganizacijo, kjer bi zbirali poročila, statistična poročila in analize o dejavnosti, jc morebitna realizacija tega sklepa lahko vsebovana le v popisu ie omenjenega izgubljc nega fomla. Od ukinitve okraja Koper v letu 1965 do aprila 1966 jc bila občiiiski» organiziranost ncspicmciijena hkrali pa so potekale piipruvc na formiranje Obalne konference SZDL. Vanjo so sc s sklepi tndi vključila občinske kom fcrcnce SZDL Koper, Izola in Piran, Občinski odbori ;o bili v teli občinah ukinjeni marca 1967, v bazi pa jc ostala mestna in primestna ter vaikn organiziianost soeali stične zveze 2 7 V tc obdobje sodi tudi ustanovitev medobčinskega sveta SZD1 kot oblastnega organa, bolj kot koordinativnega. Zapisniki in poročila krajevnih orgar zanj so v prvih letih obalne organiziranosti sestavni del lega fonda. Organizacijska načela obalne organiziranosti, kot jih ie spiejcla konfeienca, so temeljila na združenem član stvn na obal ne ni ubmnčju v nhalni konferenci SZDL kije najvišji organ in jo volijo krajevne in mestne konfe-rcncc za obdobje dveh let. Mestne organizacije iinajo status krajevnih organizacij SZDL v krajevnih skupnostih pa so podružnične organizacije SZDL Konference Socialistične zveze, ki se sestajajo pe potrebi, volijo svoje izvrinc organe in pomožne organe. Konfcrcnca sc mora sestati na programskih sedali in rca-l.zaciji programov najmanj dvakrat letno. Izvršni organi konference pa organizirajo tnui javne razprave o vseh važnejših stvareh za določeno območje. Konference SZDL in njihovi organi sodelujmo s skupščinskimi orgar i na vseli nivojih. Za uspešnejše uelo organizirajo tndi sekcije, javne tribune, problemske konference, splosnc javne razprave, ankete, referen dume, itd. Obalno koiilčrcncn sestavljajo člani ki jili izvolijo mestne in krajevne konferenec, tako da na vsakih 400 članov SZDL vclijn po enega čbna obalne konference, na nadaljnjih ,"i00 pa še po enega. Če krajevna organiz.a cija nima 400 članov voli le enega elana. Obalna konferenca voli med člani predsednika, ni podpredsednike in sekretarja, ki so po svojem položaj., član izvršilnega odbora in še 12 članov izvršilnega e,dbo-ra Predsednik 10 jc predsednik koiif:rence Mandat traja dve leti, možnostjo reclckcijc {samo enkratne). Tudi obalna konferenca SZDL se sestaja po potrebi, obvezno p,-1 dvakrat letno. hvrfni odbor je izvršilni organ konlcrcnce sekretar pa pripravlja gradivu za seje Za posebne teme na sejah pripravljajo gradivo predsedniki komisij ali sekcij, (oz. predlagatelj). Konferenca voli tndi 7--članski nadzorni odbor za dvoletno obdobje. Tudi obalna organizacija ima sekcije in komisije. Delo kcniisij in sekcij, oz. članstvo v njih, ni vezano na člane konference, ampak direktno na bazo. Menda dela je enak;. kot pri kiajcvnih konferencah. I^ia 1967 so bile po vzoren republiške konference SZDL na obalnem nivoju ustanovljene nashdnje stalne sekcije za naslednja področja: — družbeno- ekonomski odnosi in sistem, - kultura, izobraževanje in vzgoja. 63 zdravstvo in socialna politika, komunalni in skapščinski sistem. Predsednika stalne sekcije imenuje obalna konferenca, predsedrika občasne sckcije in njene člane pa imenuje lahko izvršilni ot!bar obalne konference SZDL Analogno sekcijam lahko konferenca ustanovi stalne komisije, izvršilni odbor pa predsednika In člane občasnih komisij Tako je bila leta 1967 ustanovljena obalna komisija za n.anjšir.ska vprašanja in stike z zamejstvom. Poleg naštetih organov je bil ustanovljen tudi pndroč ni svet. Tega so sestavljal' vsi izvoljeni Člani obalne konference iz, te občine z vsemi predsedniki krajevnih konferenc v njej. Podiočni sveti so bili ustanovljeni za vsako občino posebej, vodil pa jih jc podpredsednik obalne konference. Tudi li so imel' siafnc in občasne sekcije in komisije, ki so obravnavale zade*'e s posameznih področij delovanja ene občine. Področni sveti so i/volil i 7—članski sekretariat, lahko pa tndi 5—članski. Tudi ta se je sestajal po potrebi. Osnovno združevanje članov SZDl v niesiih in na vaseh jc ostale v mestnih (s statusom krajevnih) in krajevnih organizacijah SZDL s podružnicami v številčnejših krajih. Tndi tn je najviJji organ krajevna konferenca. Iz pravil; "... v mestih in tistih krajevnih organizacijah SZDL ki štejejo nad 400 članov, sestavljajo mestno oziroma krajevne konferenco SZDL delegati, ki so bih izvoljeni v mestih na splošnih volitvah ali na splošnih zborih članstva: v kiajcvnih organizacijah, ki nimajo podružnic, na zborih članstva ali tudi na splošnih volitvah: v krajevnih organizacijah s podružnicami pa na sestanku članov SZDL. v podružnicah. Tako izvoljene mestne oz krajevne konferenec štejejo od 21—35 članov. V Kiajcvnih organizacijah ki imajc manj kot 400 članov, sestavljajo konferenco vsi člani."' Tudi v krajn obravnavajo konference SZDL vprašanja družbenega in političnega razvoia svojega kraja in širše družbenopolitične skupnosti ter sprejemajo stališča, sklepe in predloge. Tndi v krajn se sestajajo obvezno dvakrat letno, siccr pa po potrebi. Tud. mestne in krajevne konfeience SZDL ustanavljajo stalne in občasne komisije, sekcije in dr::ge organe in delovne skupine za obravnavo določene problematike. Sklicujejo javne tribune, rcfcrcndnme, posvetovanja, itd , kjer sodelujejo tudi vse krajevne strukture 'Tndi mestne in krajevne organizacije SZDL volijo izvršne organe ki Štejejo 6-14 članov in predsednika konference, ki jc tudi lu likiali picdsednik izvršnega od bora. Članstvo podružnic krajevnih organizacij voli kot pomožne organe podružnične odboie ki štejejo 5--9 članov. Predsednika volijo sami".'1' Mestne in krajevne organizacije imajo tudi nadzorne oilbcrc, ki Štejejo 3--7 članov Pri delu na terenu sem ugotovila, da tndi krajevne organizacije SZDL nimajo arhivskega gnrdiva ohranjenega /.a ti) obdobje Pregledala sem arhivska fonda krajevne organizacije SZDL v krajevnih skupnostih 11. hola in Dvori nad Izolo. Morda bo delno zapisniško gradivo ohranjeno v fondu ohalne konference, vsaj za obdobje, dokler so bile Še obvezne pos>ljati zap sniiko gndivo tudi na obalno konferenco. Listava, sprejeta v leiu 1974 je ponovne poudarila mesto in vlogo Socialistične zveze kot najširše frontne organiziranosti vseh socialističnih sil tudi v temeljnih samoupiavnih siedinah. Tako so ponovno vzniklc ideje 54 ARMIVI XI ii»8 in potrebe po občinskih temeljnih organizacijah. V letu 1974 so liilc tako ponovno ustanovi jene občinske konference SZDL, Se predeli je biia obalna konferenca kot pravna oseba ukinjeni. Do ukinitve je bila nato bolj prostor za koordinacijo kot ¡ia prostor za kiciranjc politike obalnega območja. Stanju in organiziranosti primerna je tudi ohranjenost arliivskega giadiva, ki sc nekje podvaja na različnih niva-jilJ največkiat pa se zaicdi zanašanja drng na diugega spbili ni nikjei ohianila. Največkrat jc oluanjcnast 79 - o 1983 so sc ra/ni sveti spreminiali v koor( macijskf odbore, sekcije in abratne kut e pač pok .zala diužbcns poticha. Imenovani so bili tudi Lvi sveti k M syci za tdes"o kulturo, svet za ribištva, k.ionli-■r^t -,ski odlioi za SI,O in družbena samazaščiu e yjido b i še numerjanje mladih v obrambne in vejnike rokbce vletu 198(i, Zanimi i jr liciativao ustanovitvi uličnih svetov oz, odb»rov SZDL, venda- v |iicglctlanih fondih arhivskega gradiva o tem nisem zasledila, nkt hra 1978 je bil podan predloR o ustanovitvi medobčinskega sveta SZD! ki naj bi ga sestavijJi de I g; ti >aluc konference in delegattiz sežanske oličine. Od „sta o vi t ve medobčinskega svet,t dalje tei z utrditvijo dc-javt csti novoustanovljenih občinskih kol lerene S.-cialisttčiK zveze tudi tenieljuc sredine drugače iHifve; V. letu 19,9 sc začne pojavljati dokumentär, gradivo tudi po krajevnih konferencah SZDL, Nj pr-dlog sekretarke OK SZDL, sem obiskala dve najaktivnejši krajevni skupnosti in pregledala dokumei. ARHIVI ,\l 1988 (ó tamo giadivo, ki sta g,i v Icm nbdobjti ustvarili. Gradivo krajevne konfcicucc SZD1 v Kiajcvni skupnost. 1) v l/oli obsega obdobje od len 1982 dalje. Je sicer v neurejenem stanju, nepopolno, vendar lahke ngo-tovimc naslednje enote: 1. Gradivo v /vezi s pripravami na volilvi 2. Aktivnosti na področju SLO in družbene samozaščite. 3. Poprave na saninpiisiicvkc in izvedba. H Delo in utrjevanje kiajcvnc samouprave delo ilclc gaeijc. 5. Ustanavljanje uličnih svelov, nličnili in lajonskih odborov SZDL 6. Delo krajevnih diii/hcr.opoliiičiiih organizacij in društev Pri icm giadivnc poiicbno pripomnili, da posli ljcj o vsa občinska društva pn tej kiajcvm skupnosti, zato j 111 drugje ne bo najti, 7. Inteiesni z!>ori občanov (zbori krajanov, javne tri Ininc), 8. Zap miki in poročila. Obstaja le gradivo za obdobje 1^82 1987. Oliscga približno 0,10 tekočega metra. Popis m izdelan. Odbi-lanjc ni opiavljenc. Dokumentarno giadivo Krajevne konfcrencc SZDI Dvoii nad 1 -olo za obdobje do lela 197<) pri nstvaijalcii in ohranjeno, Oil te letnice dalje pa obstajata dve map: pohhžno 0,10 tckocega metra za mandatno obdobje 1979-1983, Gradivo je delno uicjcno. Dokumentarno gradivo izkazuje: 1. Gradivo volilnih in piograu'skih sej krajevne kon fercncc (ustanovljena 1. 2, 1979). ki so enkrat letno, volilne vsaki 2 leti. 2. Zapisniki sej predsedstva KK SZDL(l.seja 1024. 10. 1970). 3. Dcajvnost drugih članov SZDL ^nltnrno društvo je bilo ustanovljeno 11.4. i980. kiajcvni odbor RK 21. 4. 1979, Pioslovoljno gasihko društvo 28. 1 19S0, na predlog SO Izola 29 6. 1979). To giadivo vselili je tuui bocato _rapisit,iko giadivo, Jasli za KI) Janko Premi 1-Vijko.' 4 Gradivo za seje ki ga je posicdorala občin-ka konferenca SZDL. Dokumentarno gradivo naslednjega mandatnega obdobja, 1983—1987. pa oblega: pel lepo urejenih map m registratoi skupaj približno 0,15 tekočega meda. Razdeljenojc na naslednje enote I Programske usmeritve kiajevne konference SZDL Dvoii. 1984 -87, 2. Porcčila o delu 1984 1986. 3. Zapisniško gradivo1. predsedstvo'KK SZDL, gladiva nvnih trihim, razširjenih sej predsedstva, zfcmov krajanov ncKatcrih vaških odhoiov. poročila vaških odborov SZDL, zapisniki sej dclegacijc za DPS in delegacij SIS 4 Vsi zapisniki s:j predsedstva OK SZDL z gradivom za seje. 5 Vabila KK SZDL In vseh tistih dejavnosti v kraje.-ni skupnosti, ki so vabile predsedstvo KK SZDL k sodelovanju. 1983-1988 6. Govori ob svečanostih v krajevni skupnosti, ki jih je priredila SZDL ali bila nanje vabljen,., 1983 1986, 7. Giadivo organov krajevne konference SZDL sekcija za mf jrmiianje občanov' ¡'cktija za kivctijstvc sekcija za varstvo okolja soeialr o--zdravstvena konr.sija komisija r.i nagrade pii/nanja in ciillikovanja KO /a kadiovska vpiašania volitve in imenovanja odbor za knlliuno in izobraževalno dejavnost — odbor za p i i red i t ve in proslave - potrošniški svet. Vsaka dej a vnosi je vedi I a svoje zapisnike in nripiavlja-la svoje gradivo za seje. Vse je oluanicno: pri nekaterih dejavnostih jc več. pri dingili manj doknnienlamela gradiva. odvisno od aktivnosti posameznega oigana, 8. Posebno skupino predstavlja gradivo obravnav planskih dokumentov prostorskega nrciaiija v občini na javnih tribunah v K S Dvori nau Izolo. N'obcna od obiskanih d veli krajevnih konferenc SZDL ne vodi svojega delovodnika. Gradivo jc'največkrat zavedeno v dclovodnikn krajevne skt.pnosti ali pa spioh ni.' Opicmljcno jc le z datumom prispetja, največkrat tudi s tem m označeno. Dokumentarnega gradiva pri ostalih kiajcvnih konfe-tcncah SZDL v Izoli nisem picglcdala. Delujejo Šc: kra jevna kciifrrenea SZDL I. staro mesto'in 111 Livade (ti'di mesina). Kiajcvna konfeienea SZDL Jagodje D' brava. Skupaj jc občinska organiziranost SZDL v 5 kraje vnili konfeieiicah s tem, da jc KK D"or organ...i ral a tudi 7 vaških odhoiov, ki so v svojih okoljih bolj ali manj delavni. Sklepna razmišljanja: 1. V preteklosti smo posvetili vse premalo pokornosti odbiianju arhivskega gradiva v temeljnih sicdinah diiižbenopolitičnih organizacij tako v krajevnih skupnostih kot v delovnih tirganizacijali. Zato nam jc izginil že marsikateri dragocen vir. zlasti za kiajevno zgodovino. 2. Z ozimni na način delovanja in na ohranjenost: gradiva bomo pida tke o ki ajc vrnili oiganizaeijšh SZDl' za prva obdobja iskali najprej v okrajnih, okrožnih in inestnili odluuili SZDl pri nas v Slovenski hi rt še v obalnem odboru' konlciem SZDL V kraievnili oiga-nizacjal, SZDL se áihivsko giadivo do današnjih dni za pivotno obdobje ni ohranilo Iz razpoložljivega dokumentarnega gradiva bo potiebna rekonstrukcija krajevne organiziranosti. 3. Če kje t kol i najdemo kolikoi toliko kompletno dc knmentarnogiadivo temeljnih sicdin SZDL bi ga kazalo v eeloirvsaj vzorčno zaščititi. Za območic občine lzo-h predlaga ni, da zaščitimo aihivsko gradivo Mi! kiajcv-nega "odbori1' /a pivóino obdobje, če gá bomo šc našli naknadno, ra novejše obdobje xl 1979 dalje pa'gndivo K K Dvor j nad Izolo Zato'^bó potrebno za K K Dvoi. opraviti pndroben popis dokumentarnega gradiva.' 4. Zlasti v pivem obdobju je gradivo SZDL i/.rcdno zanimivo za pioučevanje dtuštvenega delovanja (kulture. špoita, . ) in življenja v kiajcvnih skupnostih, p;j tudi ostalih družbenopolitičnih organizacij, saj so se infor macije c vsem delovanji) njenih fionlnilt delov zhiraie pra;" pri KK SZDL 5. Dilema, ki se mi poj a vi is |c statusne naraic gladiva' osnovnih -elic D PO nasploh. C^ naj cbv?ljá liJčelo pio venieneč, po katerem jc npr. Osnovna organizaciji sind1 kata v. delovni organiza 'iji soustvarjalce fonda delovne organizacije in zato njegov neločljivi del, ostane arhivsko gradivo v gradivu DO. Ce pa jc sindikalna organizacija družbenopolitična organizacija, bi sodilo isto tjradivo kol «emelino gradivo'Zvezc sindikatov h gradivi DPO. Se bolj značilen je primer Zveze socialistične mladine organizacijami v delovnih organizacija! ' in v k raje vnili 66 Alti II VI XI 1988 skupnostih Tako jc del gradiva ZSMS kot politične organizacije pri fondi i DO, del gradiva pa v kiajcvnili skupno stili. Občinska organiziranost miaainskc oigauizacijc pa prevzema gradivo le od krajevnih organizajij. Organizacija Z^eze zdinžcnj borcev NOV so izključno tcicnskc oiganizacijc in jih zate v DO ni najti- Analogno ZSMS ic organizirana tucn ZKS. Konference za družbeno aktiv nost žena pa so organiziiane le v krajevnih okoljih in ne v delovnih organizacijah Tako sedaj del osnovne oigani-ziianosti diužbcnopolitičnih organizacij ostaja v delovnih organizacijah, del v krajevnih skupnostih, pa najorž Se kje, tudi pri funkcionarjih ali lajnikili aonia:dcl dokumentarnega gladiva, ki nastaja v okoljih krajevne organiziranosti tudi prevzema občinska piganiMcija jdočim iz dc'ovnih organizacij ne prevzema. Posledica jc, da na občinski ravni nastaja zbrano dokumentarno giauivo DPO, ki ni kompletno. 6. V prihodnje bo potrebno daločiti status temeljnih celic družbenopolitičnega življenja v kraju, nato določit ustvarjalce, zbiralce in hraniteljc na višji stopnji. Najlaže se bomo dogovorili o gradivu, ki naj ga posamezna enota Inani. 7. Dokler ni opravljenega pregleda nad gradivom te nieljnui sicdin, naj ne.bi izločali gradiva osnovnih organizacij, če ga najdemo med dokumentarnim gradivom višjih oiganov. Iz izkuicnj pri gradivi SZDL piedlagdin tako ohranitev tudi za ostale družbenopolitične orga.ii zacije. 8. Odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega bo določila stopnja ohranjenosti giad va. VIRI IN LITFRATURA - Dušan Nečak, Oris ^logc in pomena DPO v SR Sloveniji po osvoboditvi ARHIVI VI, 1983 - Vlasta TUL - Jurij ROSA. Arhivsko gradivo društev in DPO na področju PA Nova Gorica, ARHIVI VII 1984 PAK Okrajni odbor SZDL, 1953-1965 . PAK Obalna konferenca SZDL, 1967 -1977 PAK, Občinski odboi SZDL Koper, 1954-1967 - .Gradivo Občinske konference SZDL Izola, 1979 1987 Dokumentarno gradivo K raje me konference SZDL, v 11, Krajevni skupnosti Izola, ¡982-19?? - 'Dokumentarno gradivo Krajevne konference SZDL Dvori nad Izolo, 1979 1987 OPOMBE 1 ARHIVI, Gla*ilo Aihivsktga Urušlva in aihivov S RS, Letnik VI. številka I 2, Ljubljana 1983. 2 Dušan Nečak, Oiis vlog; ri pomena diužcnopoliučnih on-anizacij Sloveniji po o; vioboditvi. Aiiuvi VI,'. ii. 1-2, Ljubljana ln83, str. 35-37 3 Via si a Tul - Jurij Rosa, Aihivsko gradivo druilev in diužbcnopoliiičnih organizacij na pjdiočju Pokrajinskega ailii-va Nova Gouca, ARI IVI VIL šl 1-2, Ljubljana 1 ?S4. sli 2933 4 Kralko poročile o organizacijsko poliličnem. sianju v irganizacijah socialisličnc zveze okraja Koper, Pokrajinski aihiv K. >pci, Okrajni odboi SZDL Kopci,TE 26, AE 205, sli. 2-3. 5 PaK Akc 205, picvzcmni zapisnik dne I4.niaica 1979. 6 Uslni vii scslavljalecv popisa, ki sla giailivo uiejeno in pop;sano piedala sedanji lajnici koniileja Občinske konfeicnce /KSvIznli 7 E dina moJnosl je óslala, da jc ircil giaili^om ic neurejenega f«nil;i Občinske konfcicnec SZDL Kopci , "I pa v pribi ilva kubična mella velikem kupu, ki sem ga odkiih na poiHic* ju, nopDlnoma nc7av;iiovancpa, v Mavbi Skupičine občine Ize la. O I cm sem obveslila ludí piedscdnika IS SO bola in upiavo PAK. 8 EVUviUevim, da je to predhodnik «Uanjih poliličnih kioulinacii i a katere se za i a/lika od Itilanjlli sedaj n^ pišejo več zapisniki, 'l a skupina je v lelu 1957 imela icisii naslov, lela 1958 pa J.e novi na?, t zapisniki sej komisije in odboiov lci laznili posvciov. 9 Popis nhivskcga gradiva Občinskega oJboia SZD1. Izola, ki sla ga seslavila M. Oerielj in [■' Opeka dne 13. fcmuaija 196B jc v lajnišlvii Občin vke konfeicnce SZDL Izola. 10 l'AK, Okrajni odbor SZDL kopci IE-: 26. Al. 205. I 1 1'iav lam. Slanje po pred^edmikerr, pcočilu z. dne 8 ja-nuaija 1954 7736 piebivalccv, od Ic^a 5129 volilccv, oil l:ga 4126 članov S/DI čeprav se je z območja Izole lela 1953 izst lilo pieko 3500 ljudi po 5. 10. 1954 pa k nadaljnjih 600. M 1'iav tam, TI- 6 Al: 32, Oig. poiočilo sti. 27 -29. 13 1'iav tam, TI- 8. Ah 47 14 Tikial jc imela Izola 8 350 prcbivalccv, od lega 5-569 volilnih upnvičencev, Članov SZDL pa Ic 3 977, kai pomeni, da jc bilo članslvo v upadanju. 15 l'AK Okrajni otl.ior SZ1JI..TE 1 E, AH 70 1f, OLJinski odboi SZD1. Organizacijsko poiočilo s piedlo i;oiii za novo lcriloiialno taziiclilev krajevnih oiganizaeij SZD' za izicilno občinsko konfcicnco SoaaHlicne zveze, l'AK, Okiaj ni, odboi SZDL, TE 14. Ali 88a,slt. 6 10, 1 7 1'iav lam sli 8. 18 1'AK, Oklajni odboi S/D1., Zapisnik lil. icdne konfeicnce SZDL občine Izola, dne 29. in 30. 1. 1961, TL 14, AD 86a.' sli. 46-47 19 Prav iam. sli. 47 2C Analiza dela krajevnih oiganizacij Socialisličnc zveze na območju občine Izola, t dne 16. aprila 1962, aili. fond Ki n jene konicienec SZD1 Ovoli nad Izolo (ohscg 4 lipkann slrani) 21 E'AK, Okrajni odbor 3Z01. Poiočilo 15. J. 1963. sit. 3-TE:. 16, AL 1 14 22 Aihivsko giailivo Obalne konfcicncc SZDI., 1967 -1977, pievzcm E'AK, dne 14. maica 197 ' Ciadivc jc v fazi uicjanja. 23 iz I1 rt AVI L Sc.cialisličnc zvtzt delovnega Ijuilslva obalne ga območja, niaicc 1967, sli 1 2. 24 Prav lam sti. 14. 7USSAMFNG1 ASSUNG Grundorgani latrunen der gesellschaftspolitischen Organi satiemen - Sozialistische Allianz der Werktätigen Milka Trchšc Stoifa De; . erste Versuch der, Festsctnng der Grundiirittcii det Oiganisationncn der Sozialistischen Allianz, vtin de nen das Regionale Archiv Köper uas Aichivgut'iibcmeh men will de, angefertigt aufgrund zugänglichen erhalte np dokjmmitarischcn SchriftgJtcs dei Sozialrstisel.cn \llianz der Werktätigen (weiter' SAW) in der Gemeinde lsola, wies auf zahlreiche Probleme hin: D lläulige Oi°anisationsvcrändcrungen der SAW Tätigkeiten - Vereinigung, Trennung, Aufliebiing und WiedcrheiStellung vcruisachten.bcim unorganisierten ARHIVI XI 1988 67 Archivdicnst, inshesondcic in den ersten Nzchkricg-ja lircn, unverbesserlichen Schaden im Kulturbcicicli denn ilic Erhaltung des dokunicTitaiiiclicii Schriftgutes wai um vom Grad knliurellei Besinnung der Unwahrer ab- ^nfiig- 2) Das Archivgni dci Grundorganisationen ist in den Grundmittcii fiir diesen Zeitabschnitt meistens vcrloien Pio:okolle und Jahresberichte isl es möglich in den De ständen der Gemeinde Stadt-, lic/iiks--, Kreis und wahrscheinlich aucn Rcpiihlikkonfercnz (des Ansschus scsl dci SAW bis /er liezirksanfhcburg zu hckommeii -aber nnvol'ständig. 3) Vom Miliz 1967, als Gemeinden aufgehoben wurden, bis zum Jiilne 1974 gibt es im Bestand dci SAW--Kiistciikonfeicnz. nur Protokolle, Berichte und Peisonal-Angelegenheiten; in diesem Bestand findet man auch Protokolle dei Scktioiicnsitznngcn und Analysen hetreft fend den Arheitskrcis einzelner Scktinnen in den Grundmitten. 4) Nach dem Jahic 1974, als sich das dokumentaii sehe Schiiftgnt wieder beim Rcgistratmbildci in der Gc meinde befindet, wikI eine vollständigere Dokumentation eihaltcn, tloch bis zum Jalne 1977 sehr hcscheiden, was die Oitsmittcn angeht, Nach 19"?9 als die SAW Oitsorganisationcn wiederum auflebten, wird auch das Archivgilt bei der SAW-Oigmisaiioncn in den Orts-gemcinscliaftcn zahlrcichei. Aus dem angefüiii ten erfolgt: 1) Das Arcluvgut der GPO-Grundzeiten (GPO -gesellschaftspolitische OrRarisationcn)/von Piogrammen bis Protokolle imd Berichte/ wird nicht aus dem GPO dokumentarischen Schritigut auf keinei Ebene (von der Gemeinde bis zur Republik) ausgesondert, solange der Grail dci Instandhaltung odci Nicht-Instandhaltung des .dokumentarischen Schriftgutes in den Mitten, wo es entstanden ist nicht festgestellt wird. 2) h'ir alle GPO ist es notwendig, schon auf der Ge> nicindeehcnc die einheitliche Verabredung in ;lci Rc publik hinsichtlich des Dilemmas bclieffend den Zustand und die Piovenienz des dokumentarischen .Schriftgutes der gesellschaftspolitischen Grundorganisationen zu crieiehen der Rcgistraturbildci nach dem Eilt-stehnugsort oder acr Regilt rat Urbilder als Ginndlage, GPO-Hasis. .1) In dci Gemeinde ist es notwendig gänzlich den Mesterfall der GPO -Grnndoiganisationtätigkcit zu beschützen, voi allem für die cisic Na"hkricgjpciiodc. Ähnlich wiid es nötig auch Exemplare anderei cilial teuer GPO in den Grundmittel! zu beschützen. Deželni zbor in odbor za Kranjsko Saša Serše V drugi polovici 19. stoletja sledijo družbenoekonomskim icformam tudi npiavnc. To je ¿as, ko se začne -/pelje dvotirnest državne uprave na stopnji dežele, ki jo na eni strani predstavljata iližavna organa Deželna vlada v Ljubljani in Deželno predsedstvo za Kranjsko, na drugi sirani pa dcželm» samouprava, tOjC Deželni zbor in odbor za Kranjsko, Razvejana dižavna in deželna npiava sta pogoje"a!i nastajanje obsežnega spisovnega gradiva, ki Se danes odraža takratno bogato politično, ki.Itnmo in gospodarsko /ivljenic in je kot tako diagoceno za preučevanje. Arhiv SR Slovenije hiani gradivo te dohe v fondih raznih ust-vaijalecv, ki so ob koueu prcjšr.jcgc stoletja delovali na občinski, okiajni in deželni stopnji Eno izmeti najpo mcmhnejSih in najbogatejših pa je prav gradivo Deželnega zbora in odbora za Kranjsko Deželni rcil za vojvod i no Kranjsko' in Dežel nozbors-ki volilni red za vojvodino Kianisko2 sta določala organizacijo in delo Deželnega zbora m odbora z . Kranjsko. Po deželnem redu je vojvodino Krauske v deželnih zadevah zastopal deželni zhor. Deželna zakonodaja je slonela na deželnem zlioru, s tem da so bili od deželnega zbora predlagani zakoni vezani na ccsarjcvo privolitev. Potrjeni so Lil le tisti zakoni, ki so ustrezali splošnim smernicam vladne politike. V pristojnosti a/toTiomijc so bile neka-.cli)ti. zalo ga jc Ircba picgledati. hkrali ]ia naredili primerjalnn analizo z gradivom, ki ga lnanijo ti leh ilveli Šolah ie Deželna vlada v Lj ubija ni, Deželnn pred sed sivo za Kranjsko in Kranjska kmetijska družba. /a hlagjjniSke priloge, poravnane račune, poiočila, proračune in zaključne račune velja da jih je žc sam ustvarjalce zaradi podvajanja izločil kol gradivo, ki j > objavl|eno v slenog-afskih zapisnikih in je shranjeno v knjigovodslvn. Ob koncu bi omenila, da bi bilo treba valorizirali gradivo deželnega zbora, predvsem pa odbora vso previdnostjo, saj je bile gradivo prevzelo v celo. brez ma-prejšnjega (predhodnega) izloCama. Arhivsko gradivo deželnega "'bora m odbora je bilo večkrat seljeno, piev-zelo v posameznih fragmenti!). Glavni uel fonda jc DAS* prevzel lela 194« od ¡¿Z® ilrngi dei ou ljubljanske univerze. Vse do zgrauilve novega ikladiiča pri Arh V'1 SR Slovenije v Rožni ulici je bilo gradivo deželnega 'h ra in odbora neprimerno uskladiščeno v kleli. Pre vi 'ika nagliea izločanja nearhivskega gradiva b! povzroči tiepopuvljivo Škodo. Gradivo s sorodno oziroma podobno vsebino jc v gradivu fondov različnih nprrv-nili stopenj in-različnih kompeiene to so razni organi, komisije, sveti, direkcije, družbe Nujno je uslvarjal-ce in njihovo gradivo vsestransko proučili in Sele na podlag, primerjav dokončno soditi o vrednosti gradiva ler začeti i/ločaii llkiati pa je možno, da-zaraui ■starosli. mnogih selitev in naravnih nezgod gradivo pri določenih ustvarjalcih ni v celoti ohranjeno in bi /rzeli lahko dopolnilo gradivo deželnega zbora in odbora Zaradi obsežnosti fondov in pomembnosti izločanja gradiva hi bila potrebna sodobna računalniška obdelava gradiva .DAS Državm arhiv Slovenije FZC - Federalni zbirni center LITERATURA IN VIRI Sergij Vilfan. Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana ISfil losef rfcifer,-Gcsetzc nnd Vcrordnnngen fui das llerzogthnni Krain, Ljubljana, 1960, Zgodovina Slovencev (več avtorjev), Ljubljana. Cankarjeva založba 1°79, Jelka Melik kranjske .deželne finance 18^1-1914 Kronika 5/3.1973. OPOMBL 1 De i: I n red za vojvodinc' Kranjske izuan na podlagi sarskega palenla 26. februarja 1861 drž. 7ak. il. 20, 2 aprila ! 873. drž. zak. i). 4f> in 4 I 26. nvgusla 1908. dei rat. il. 14 2 De že! n oz bor ski volilni red za voivodinc kranjsko izdan i. novembra 1S98, dež. Tak. ÎT 40 in 16. avgusla 190«, dei. zak il. IS. 3 Opravilni red deželnega zliora vojvodsiva knnjskcga, ki je bil Iz dan na podlafi dciclnozborskih sklepov 28. in Î9. januarja IE63 i n kasneje izpolnjen 3. oklobra 1868 in 20 ivgusla I9Uj„ dež. zak. SI. 14 4 Opravilni led deželnega odhora je bil izJan na podlagi deielnozboTskcga sklepa 11 in 13. fcliiuarja Î853 (Obravnav* 2 13 in 14 seja) nov poslovnik jc bil sprejel 11. de-'embra 1909 (Obravnave 47, str. 480). Ilkrall s poslovnikom jo bila jprejeja ludi Navodila defclni.ii uradnikom in služileljcm (Ob tavnavc 2,14/1, IS/l). 5 AS, Dež. odboi, Rcg. 1/4, spk 3261, 3. II. 1914 6 AS Dež. odboi.Reg. VI;'1-7. bolminiČni sklad. 7 AS, Dež. odbor, Rl:g 1X/2. iolslvo. 8 AS, De?, odbor, Reg, 1X/3, knielijska šola Grm. 9 AS, Dež. odbor, Reg. 1X/3, poljcdeslvt», živinoreja, gc-z-dar sivo (,cm sodijo sirokovne tole). 10 AS. Dež odbor, Reg. X/1-6. gradnja in vzdrževanje resi, moslov, žcicinic. 11 AS, [>ci!. odbor, Kcg, X/2, cesle spis 11797, Ljubljina, 17. avgusla 1910. V prislojnosl deželnega odbora sodi posebno nadzoisivo nad premoženjem okrajnoteslnih clboiov - ceslni zakon 28. julija 1889, dež. zik. il 17. 12 1'eler Ribnikar, Arhivsko gradivo Namesiniïlva in Deželne vlade v Ljubljani 1850 -1918, Arhivi, leinik II, i). 1-2, Ljubljana 1979, sir. 36. 13 AS, Dož otlboi, lic g. tl/1 ISS"7 spis 4537 spis 3547. 70 AlilllVI XI 1988 14 AS, OtŽ. odbor, Rc^. 11/3 i 896 ipis S4i6 spi;f.0+■ ^ -0S-* 'rf* A.-.-., t ji, -i. äk™*, ,u y. _ jt/U^- «.rt-^Ji. ~y e-l L - aj?. r Vi« 1 1 Jij.-M uju _LA -je./; J^.. «/■a,-1/' „^.^Ly« ^ j * ■*-■> '-¿te nt ! ... C ¿12' ÄtiSKV —. I Celjska kronika ¡594 (prepis i1 7. j rr j/./ /Aurka rokopi wv//!6r obvest la o pomembneXsm gradivu v domačih in iujih arhivih Arnivsko gradivo mea Slovenci v ItaJL - stanje i i zgledi za prihodnost Mitan Pahor Slovenci smo kot narod zjveli vedno nekako n□ prep: lnj. stisnjeni v zahodnem in severnem predelu med lía mane in Gerinane. Slovenski narod je morai neprestano d ukazovat j svojo prisotnost in se lioiiti za svoj obstoj. Ugotovitev je Se toliko bolj veljavna, ko govorimo o delili slovenskega naroda, ki so -aradi zgodovmskili neprijetnosti ostali zunaj nicjt svoje matične domovine Spričo tega dejstva ni treba posebej poudarjati važnosti zgodovinskega spomina nekega naroua. Prav v pomenu besed zgodovina, narod kultura prihaja dc izraza bistvena značilnost ki nas ločuju od sosedov. Iz več razlogov se slovenski narod ui mogel izkazati v t.i. "visoki kulturi' zato pa se beseda kultura nanaša na celoten narod, ua celotno ljudstvo. V zadnjem obdobju petnajstih let sije slovenska narodnostni! skupnost v Italiji postavila ua noge visto kulturnih in raziskovalnih ustanov, ki proučujejo preteklost i sedanjost za ozemlju, ki je naseljeno s Slovenci v deželi Furlanija--Jiilijska krajina, Politična luna nas je vedno silila v sprotno reševanje trenutnih problemov Neprestano smo bili podvrženi pritisku, ki nam ni dovoljeval strokovnega načrtovanja, kmaln smo prišli do spoznanju da se morajo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti izkazati kot strokavaujaki na posameznih področjih saj je le kakovusi lista lastnost, ki je lahko dobro zdravi lo proti asimilaciji. Uoj za enakopravnost, kulturo in sož je je obenem boj za dosego kakovosti znotraj sanic narodnostne skupnosti. Italijanska držaja ni vedno izpolnila sprejetih obvez ,.ato si moramo pomagati v nekaterih primerili sami. Pri nas nam zgodovinske okoliščine niso dovolievale, da hi sistematično shranjevali gradivo ter <$a ohranili za nasledre rodove. V mirnih časih se je to občasno seveda delalo. Dve vojni, dve težki povojni obdobji ter doba fašizma so nedvomno pustili težke posledice. Skrb za ohranitev pisanega in drugega gradiva je 'lila neprestano prisotna, kljub težkim razmeram. v današnji kakovostni rasli na več nodročiih pa ua žalost arhivistika Se vedno igra vlogo pastorke Nimamo »Tokovne ustanove, ki bi sc izkipično bavila z arliivisd-ko. Do seda- je vse skunaj teklo občasno, prostovoljno pa kvečjemu na lionorani bazi Vsekakor pa so bili zadnjih letih narejeni določeni pozitivni premiki, ob-■'Jtiti ic delovanic tndi na področju arhivistike Marsi- kaj se premika zarad volje in vztrainosti posameznikov zaznavna pa je večja politična volja, da se ured: tudi to področje. Do odločilnega koraka bomo prišli, ko bomo redno zaposlil stalnega arhivarja. Nadalj» je treba izdelati kratkoročni, srednjeročni in dolgoročm načrt deia na področju arhivistike Slovenec v Italiji. Na omenjenih pred post avii ali bo niogcčc zgraditi trdno arhivistično delo, za katerega se čuti resnična potreba. Na področju arhivistike uc vlada popolno mrtvilo, saj sc nekaj let pozitivno premika: bodisi v ustanovah bod:sl v društvih (kulturnih, tclesnokultiiriiili gospodarskih, političnih) bodisi med posamezniki. Vedno več študentov m strokovnjakov (z raznih področij) se poslužuje arhivskega gradiva, ki ga hranijo državne, občiiiskc jn druge ustanove in se nanašajo na picteklost Slove n cev. V ns-tanovali ir .rnštvili (političnih, gospodarskih, kulturnih iu športnih) sc počasi, a vztrajno Širi prepričanje, da jc treba le Inaniti osnovne podatke o lastnem delovanju. V sklopu Odseka za zeodovino pri Narodni in študijski knjižnic v Trstu jc prišlo do določenih pozitivnih premikov, ki nakazujejo začetek sistematičnega dela na področju arhivistike. Na drugi strani velja podčrtati dejstvo, da je prav omenjeni odsek za zgodovino - edini med slo-veuskhi i ustanovami v Italiji - zbiral arhivsko gradivo. Prav ua primeru odseka za zgodovino bi rad nakazal problematiko ailiivislike med Slovcnc. v Jtalm. Kratek orij Odseka za zgodovino pri Narodni m študijski knjižnici Ustanova Naiodna in Studijska knjižnica (v Trstu) je bila ustanovljena v letu 1947. Odsek /tedaj odsek za zgodovino in narodopisje/ jc nastai leta J 951. Sprva ga je prevzel (danes že pokojni) znani učitelj in kulturni delavec Drago Pahor V letu 1953 je delo prevzel prav tako znani politični in kulturni delavec Zorko Jelinčič, koje Pahor odšel na drugo delovno mesto. Leto 1954 je izredno pomembno za zgodovino Trsta m še posebej za nas, Slovence. Takrat je bila prekinjena marsikatera dejavnost, ki je bila tako j po osvoboditvi obujena ali na novo postavljena. Na vsak način ie Jelinčič vse do svoje smrti v letu 1965 vodil samostojni oddelek, kjer je zbiral in hranil raznovrstno graJivo. Naslednje leto (i966) se jc 72 ARHIVI M PJXH ]io upokojitvi na odsek vniil Diago Pahor, ki je na ii"vo začrtal dele Nedvomno je njegova zasluga, da jc v nekaj letih delo resnično zaživele in dobilo prave obrise, čeprav je slonelo na honorarnem deli' posameznikov Leia 1971 se je odsek kot samostojna sekcija ponovno formal no vključil v sklop Narodne in Studijske knjižnice. Pie lomna letnica jc sc leto 1978, ko odsek dobi namenske prostore v zgiadbi Kulturnega doma v Tistu, kjci jc še danes, lstičasno s preselitvijo prevzame odgovornost odseka Milan Palmi. Težko jc točno določiti in opredeliti delo odseka za zgodovino. Vsekakc-i bi ga še najbolje opisali, če bi rekli takole: odsek za zgodovino pii NŠK jc: 1. aihiv 2. laziskovalna enota 3. zametek muzeja 4. scivis /za posameznike, laziskuvalee šole društva, organizacije za sicdstva množičnega obveščanja/ ki se-poslužujejo arhivskega gladiva ki ¡p h;ani udsek/. Ko pravimo, da jc odsek pivenstveno arhiv, mislim s tem, da jc treba stiokovno in dosledno zbirati gradivo ki sc tiče Slovencev v Italiji. Zbiramo gradivo, ki una že neko zgodovinsko vrednost ter gradivo, ki bo šele z leii postalo zgodovinsko zanimivo. Čini vcc gradi.a bomo uspeli zbrati, tem bolj bogato bo dokumentirana naša preteklost, Pii tem ne smemo pozabiti, da boj za narodnostne pravice Slovencev v Italiji Sc traja. Podlaga boja jc v natančnem poznavanpi preteklosti tei v obvladovanju sedanjosti. G red Ivo Čeprav je dc'o potekale nesistematično, se jc z leti precej arhivskega gradiva, ki je v varstvu odseka za zgodovino od leta 1978 (v piostorih Kulturnega doma v Ti stu). Iz naših piakfčnih poticb smo gradivo razdelili po dveh kriterijih: 1. časovno: /.oznakami II (do leta I84S), UP0818-1100) NA (1900 1918), 111 (1918-1940), U NOU (1941- 1945), II ZVU (1945-1954), I IS (od icia 1954 dalje) 2. tematsko1, šolstvo, NOR, dclrvsko gibanje gospodarstvo. prosveta in knltuia, bio-aihiv, zapuščine, globalna zakonska zaičita, gradivo o manjšinah v Evropi, gradivo o R'žami (fond Albin Hubnič), zbiika dekretov o poitalijančcvanpi priimkov, spomenice Slovencev v Italiji (od leta 1945 dalje). Posebej velja omenit1 Se fotnteko. V zadnjih desctili letih smo na novo zastavili delo na icm področju, rezultati so danes zc vidni, saj razpolagamo s fondom približno 5i*'.000 fotografij in negativov, okrog 2600 diapozitivov, nekaj sto mikionlmov Fotografski arhiv jc piav tako razviien časovne in tematske. Poleg tega je treba ie-či, da jc del fonda iziazito zgodovinskega značaja (saj zajema dobo od nastanka fotografije naprej) del gradi-a pa je sodobnega značaja, saj zbiramo fotografsko gradivo o vsakem urnStvu in kraju ter važnejšem dogodku v sedanjem ticnntku pri nas. Zaiadi bo'jîega vpogleda v nas arhiv bi 'e nakaza' vsebino nekaterih sklopov, Ja bi >e približno videle, kaj hranimo in s kakšnim gradivom razpolagamo. Gre le za nekake utrinke o gradivu. 1 Spomenice. Zc dolgo vrsto let Irijc sluvenska naiodnostna skupnost v Italiji hoj za dosego pravic o:-, roma cnakopiavncst z večinskim narodom Zato so sc slovenske organizacije, drnitva in ¡uilitične skupine nh racale na vladne organe z raznimi spomenicami in me morandnnii. Razdelili smo jih kronološko: a) 1945--1947 b) 1948--1954 e) od leia 1954 /spomenic je za 4 arhivske Škatle/. 2. Ohdobjc ZVU. Odsek hiani pieko sto arhivskih škalel gradiva iz obdobja 1945-54 na Tržaškem. Iz gradiva lahko razberemo razgibano politično in kulturno žrljenjc v prvih povojnih letih. Važnejši ilcl sestavljajo arhivi oiganizacij: Slovenska pinsvctna zveza in Slovensko- hrvatska prosvetna zvc/.a (40), Sluvcnska—italijan ska antifaSisticna unija UAIS (6), Pionirska nrganizaci ju (4) Zveza društev za telesno vzgojo UOKF (5), Riicči križ (2). Ostalo gradivo pa jc v glavnem gradivu n poslovanju angluaincriške uprave. Za GmiSku, Benečija, Re /ijo in Kanalsko dolino |ia je važno giailivd Oemokiatič-ne fronte Slovencev (l)l;S) in glasila Soča 3. NOH. Z leti se je nalu.ilo precej gradiva o narod-nousvobodihiein bnjn v krajih, kjer prebiva slovenska narodnostna skupnost v Italiji, Gradivo smo ločili na dva dela: izviino gradivo (poirčila. resolucije, navodila, sporočila, pisma, žigi, biošuie, knjige, letaki, lepaki, fotografije, zemljevidi, zastave ip.l), povojno giadivo na lemo NOH. Trenutno jc giadivo lazvričcne v 84 arhivskih Skútcl ter 22 škatcl fotogiafij. Vsebinsko pa jc raz. deljeno: 1 inesfii in ukrož.ni odboi Op 2. (uganizacije v sktopn OF. 3 Komanda mesta Trst, 3.a hoji za osvoboditev Trsta, 3. b paitizanski tisk, 4. gospcdaistvo 5 spomenik: NOH, 6 taborišča, 6.a politični pieganianci, 7 a, b, e spomini udeležencev NOH, 8 a kultuia, 9, lun-čevske organizacije, 10. razstave, 11. žrtve, 11, a Rižar-na, 12 lojska, 13. - 17 kiajcvna kronika NOH, 18 letaki. 19. sovražni uoknnicnti, 20. CLN. 21. saniteta, 22. Primoiska 23. fojhc 24, 35 hroinre NOH, 36. 47 periodika NOH. ó0 M. NOH v Hencciji, 71. 72. krajevna kronika za Goriško. Poleg navedenega luaniino obširne gradivo o treh pioccsih: 1 proces piuii Henciki četi, 2. poičinski prucer (Pcrzns), 3. prnecs o Riž.aini. 4. Zhirka poitalijančcnih priimkov V našem ailiivu sc nahaja obširna zbiika dekletov s katerimi sn italijanske fašistične oblasti v dvajsetih in nidesetih letih nasilno pnitalijančile dovenske in iliuge tuje priimke. Zbirka sc nanaša na ozemlje Tižaškc pokrajine 5. Iz zbrke zapuščin hi omenil (i/.meil številnih) le zapuščino Albina Hnhniča, ki je z;,pustil bogatil gradivo o tržašk; Rižami, edinem konecntiaeijskcni tabmiS-čn v lialiji. Giadivo nhsega 32 aihivskih Skatel in jc iz redno bogato, saj jc piav življenjska zasluga Albina Rn bniča da jc Rižarna pri Sv. Sobnti v Irsin postala cv ropsko znan pojem. 6. Fond III. S to oznako smo označili uluiubjc 1918 — 194f V 2o enotah jc zbrano laznnvrstno gradivo. Omenil hi le bugat aihiv, ki sc nanaša na 1 in 2. tižaški proccs. Pivi v letn 1930 jc zahteval štiri sniitne žrtve v Bazovici (Ridovcc. iriaiušic. MilcS, Vaienčič), drugi pa pet nstieli'cv deccmbr? 1'Ml na Opčii 'ili (liobck Kus. Ivančic, Vadnal in Tomažič). 7 Sotstvo obsega Izredno velik fond. Kot poiehno važen del bi omenil Ic giadivo, ki sc nanaša na Tiril- Mcto-dove Sole v Tistu (originalno). AKIIIVi XI 1 »8H 73 V gospodarskem delu arhiva hranimo precej zanimivosti. Pnschej pa velja omeniti fond Jadranske banke k: obsega 22 arhivskih skalel. Zbircmo se podatke o posameznikih, ki so se izkazali kot Slovenci in kot zaslužni na svojih področjih delovanja, V liio-arlrivn je zbianili več slo kuvert, ki prinašajo podatke o omenjenih osebah. Krajevni leksikon Slovenca' (v Trlaikt pokrajini). l'red kratkim smo oddali v lisk gesla (okiog 90) za pelo knjigo krajevnega leksikona Slovencev. Delo so privedli do konca -.odelavci OZ N^K in SLORI (Slovenski laz iskovalni institut). Pri deki se je nabralo resnično veliko "railiva ki priča o hngaii preteklosti in pestri sedanjosti Fad' taki sprotni projekti prinašajo mnogo arhivskega gradiva, Prto kniigo leksikona bo založilo Založništvo iržaikcga t.ska, izdajate^ a pa sta Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici ter Slovenski raziskovalni inštitut. Sklepna misel(uanišnic stanje in pc.spektiva) Iz. bežnega arisa arhivske problematike (saj se v sklopu odscKa dogaja Se lnarsikai drugega) v Ods?kn za zgodovino pn Narodni in študijski knjižnici je lazvidno da _e csnrvncga gradiva in slroko-mili izkušenj le dovolj, da lahko sistematično začnemo s temeljitim delom. Na žalost nas še vedno pestre siluca kadrovska zasedba ter nezadostna finančna sredstva. Kljub temu smo dovolj tr masti n obenem optimisti, da bo zadeva stekla tako kot je treha. Na koneti navajam smernice po katerih želimo razviti našo dejavnost. 1. Sistematično je trelia zbiiat' gradiva po arhivih v Italiji in Jugoslaviji (najprej je tteba pregledati fonde v Driavneiu arhivu v Trstu, v Mestni knjižnici v Trstu, v škofijskem arhivu v Tistu. v Arhivu SR Slovenije ter v pokrajinskih arhivih v Kopiu in Novi Gorici - nato lin treba seči še dlje na Dunaj, v Rim). 2 Zbrati v sklopu OZ NŠH okvirne poeatke in arhive vseh važnejših slovenskih organizacij, društev in ustanov. Takrat bi lahko govorili o resničnem aihivu Slovencev v lialiji. Nekaj smo v tei smeri že storili. 3. Razširiti delovanje v Gorico in llenečijo. Upamo. d,i bo delovanje v Gorici steklo že v letošnjem letu saj so v teku obn c vi t ve na dela v ulici Groce 3 (bivii Šolski dom), kjer bosta v našem sklopu delovala! knnžnica Dn mil Peigcl ir odsek za zgodcv.no. Za Benečijo ho potrebno nekaj vcc časa. 4. Poleg sistematičnega zbiranja želimo vzpodbudili razisknvalnc projckic, ki oi poleg drugeca prinesli še no vo arhivsko gradivo. Trenutno smo jiostavili na noge pj-o-je k t o izseljeni št vu, načrtujemo pa Še projekt o krajevni in kiillnrn. zgodovini. V bodoče ho treba šc kaj tretjega in četrtega. 5. Prirejati tečaje in seminarje na temo arhivistike da seznanimo javnost o delu na leni področja ler na drugi strani vsaj delne usposobimo večji krog kulturnih delavcev ir.di za arhivsko delo. Prvi koraK smo storili deeem br? I9P7 s prireditvijo tečaja o arhivistiki v sklopu OZ NŠK 6. Strokovno spremljanje našega dela s strani strokovnih uelavccv iz -Slovenije (Arhiv SR Slovenije in ostali), 7. Trenutno Jc zdaleč nismo v stanju, da bi opravljali povezovalno vloge med slovensko (oziroma jngcslovar. sko) in italijansko arhivsko službo (predvsem v Trstu). Vendar hi le morah ciljali v lej smeri, da bi sc to dalo vsaj delno opravljati v naslednjih leiih, Na vsak način je delo vsaj zastavljeno v osnovnih smernicah in ciljih. Bodočnost bo pokazala,'če smo resnično zaživeli v zaželjeni smeri Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 74 ARHIVI XI 1988 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XI 1988 75 > :aška vladna gradiva iz časa pred letom 1918: njihov pomen za Slovenijo bgo Cova Dobre so znana zeodovinska dejstva po katciili poznamo kvaliteto in slrnktiue arhivskih giadiv, ki jih lua-riijo v Dižavncm arhivi' v Tistn. Glede.na svojo vlogo "stanove hrani arhiv zlasti fonde, ki se nanašajo na ad-"unisJiativno in pravno dejavnost državnih uradov V Prejšnjih stoletjih, ko je bil Trst de■ dednih ozemelj av ^'ljsk-iga dvora, je državne administracijo vodila oh |f1a, ki je imela zelo velike avtonomijo in je bila onreje na le v dejavnostih, ki so bile v pristojnosti lesarjevega 1 ameslnika Kei pa se je njegov arhiv izgnliil in kci tr-■ašKa občina še vedno hrani svojo staro dokumentacijo. 1,rla Dizavni arhiv v Trstu, z redkimi izjemami, cclotno zbirko arhivov le za obdobja, ko so bili v mestu ob Jamskem morju piavi državni uradi. Tako je bilo v pivi polovici 18. stoletja, v času vladanja Kaila VII. in še slasti v času vladanja njegove hčeic Marije Terezije Najstarejši državni fond, k' ga hran' Državni arhiv v Trstu, je fond o tigovinskcm nadzoru nad tiiaško oba-v katerem bcicmo, da je dunajski ilvoi pustil lokah j" ^ državnim oblastem veliko avtonomije pri odločanju tudi pri predlogih na podiočjn zakonodaje in trgovinske politike V okviru teh prvih državnih tržaških ura-'°v ;o se hitro ustanavljali, glede na nove potrebe po Ufcjcni admhiistiaciji, ic drugi nižji državni uradi. Glede na posehne ozemeljsko omcjilev Trgovinskega nauzoia vezancca v glavnem na obalno ozemlje, kije bilo tedaj avsniisko (Oglej, Trst, Rika, liakai Kialjcvica, Kailobag) in glede na reliko krajev v Isti i od Milj dalje, ki so bi'i pod beneško oblastjo, je ta sieer zelo zanimiv foru vseeno manjšega pomena za Slovenijo. Zanimiv je za področja, ki piedstavljajo gospodarske, finančne, ti govske in administrativne stike s kranjskim zaledjem. Podobne jc pri doknmciitaeiji Cesarske obalne oblasti v Trsiu, ki je leta 1776 nasledila Trgovinski nadzoi in ki je obstajala do leta 1809 Vcnda: pa sta bili vmes š? dve, sicci kratki obdobji, ko jc imet Trst pristojnost nad slo venskim ozcnijcm. Pivič jc bilo to v letih med 1783 in P91 ko jc cesar Jožef II, vključil v avstrijsko obalno ozemlje celotni grofiji Gorico in Gradiškc (Gradišča), in drugič med letom 1PU4 in 1805, ko je pripadala temu obalnemu ozemlju ic prejšnja beneška istrska obala. Zalo bi slovenskega raziskovalca le nlegnil zanimati arhivski material iz 18, stoletja v zvezi z Consiglio Capitamale (Poveljniški svet) iž Gorice in Giadiškc, ki jc vključen ab antično (od nekdaj) v Obalno oblast v Tistn, glede na to, da omenjeni material ne zadeva le doline ot reki Soči scvcino od Gorice, ampak tudi velik del Krasa, k' jc tedaj pripadal goriški grofiji. 76 ARillVL XI 1988 Sicer pa je znano, tla se danes hranijo državni ikti Ilir škili provinc francoskega imperija, ki sc zavzemale velik del ozemlia cd koroške pieko kranjske do morja, v Arhivu Slovenije v Ljubljani- kjer je bil tedaj sedež omenjenih provinc. Za prehodno stanje v času med Napoleonovim padcem in postavitvijo avstrijske oblasti v Trstu obstaja ne preveč trden fond iz časa nadzora nad Istro in Trstom, ki je od začetka leta 1813 do septembra I8'4 krojil usodo tržaškega ozemlja in majhnih obmejnih področij, odvisno od osrednje začasne vlade lliiskili provinc v Lj ubijam Omcnjcncmii nadzoru, kije bil kot organ francoskega porekla, je konec leta lfcl4 sledila Obalna oblast v Trstu, ki je bila prav tako odvisna ml začasne vrhovne vlaiic HirsKih provine. Ta vladna pisarna je prenehala biti odv;s-na od Ljubijanc leia 1816, ko sc ic ustanovilo v okviru UrZavne atrijske zveze Ilirsko kraljestvo. Od Cesarske obalne ob'asti so bila od leta 18M odvisna okrožja (Kvcise) Istre (s sedežem v Trst:i), Reke in Gorice- Leta 1822 pa je Reka zopet prišla pod Madžarsko Središče Istrskega okroija se je nreseiilo v Pazili, od koder je skrbelo za ozemlje prejšnje beneške oblasti v Istii in za ozemlje, kije bilo že prej habsbnrsko Lafikc rečemo, da je ne glede na nadaljnje in ponavljajoče se spremembe od začetka padca habsburškega imperija v okviru notranjega politiencgi okrožja avstrijskega Primorja ta provinca v bistvu ohranila nespremenjene svoje meje z drugimi avstrijsk.ini provincami, zlasti še s sosednjo Kranjsko. Ob vznožju Snežnika nad Reko je meja med avstrijskim Priiiiorjciii in Kranjsko potekala vzdolž brkinskih hribov, prekoračila kras med Divačo in Senožečami, razdelila na dva dela Vipavsko dolino mcil Ajdovščino in Vipavo, prečkala Trnovski gozd lu rijsko dolino nad Tolminom tn potem sledila grebenu Julijskdi Alp, ki loči ^nrečje Soče od Savskrga in se končno srečala z mejo s koroško med Mangartom in pielaiom PrcJil Tako je torej jasno, da ne nepomemben de' dokumentacije Cesarske obalne oblasti in od leta 18S0 do lcta 1918 še Obalnega namestništva zadeva ozemlja zanimiva za Slovenec; saj so ali del Goriške grofije ali ls.rskc mejne grofije. V zvezi z omenjenim gradivom opazimo, daje del zelo velikih pristojnosti politične oblasti, ki so upravljale različne Uinder (dcz.eie) v cesarstvu in ki so bili posredniški organi državne administracije'med ministri na Dunaju in okrajnimi ali okrožnimi oblastmi vsaj preden so bile okrožne oblasti skoli leta 1860 ukinjene Ravno mcd'leioin 1810 in 18(il £o poverili Obalnemu liamcst-ništvu v Trstu ozemeljsko prisfojnosl nad kranjsko. Ob zmanjšanju teli pristojnosti so to dokumentacijo poslali v Ljuh!|ano za nadaljnje delo tega urada. Ko govorimo c zadevah ki sc bile v pristojnosti tržaških vladnih uradov, je dobro, da omenimo vse, kar najdemo v invcntaijih, ki so nam na voljo, z vsemi po drobnejiimi opisi oz sezuanr in ki lahko prikažejo večje zanimanje za slovensko ozemlje Tu mislimo zlasti na organizacijo in na nosilec nižje politične oblasti, na občinske zadeve, lokalno poiieijo, cerkev, zavode, cerkveno ¡.netje, na javno šolstvo In zdravstvo,-kmetijstvo in gobove, javne gradnje s posebnim poudarkom na cestah To je le pieprosta razlaga večjih tem za raziskjvo, ki pa je tudi bolj 'ozko omejen« glede na tesne povezanost odnosov med tržaškimi vladnimi upravnimi organi in nižjim1 organi na vsem tem širokem področju, Oh vladnih tržaških uradih in zlasti ob Obalnem na mestiiišivn sil delnvali še drugi uradi, k; sc imeli bolj določene tehnične pnstojnosti in so bili pnd neposrednim nadzorstvom in vodstvom namesiništva samega. Pogosto pa so tem stranskim uradom načelovali namestm ki sami. Glede na temo tega srečanja je prav. da v tej zvezi omcnimii Pokrajinski šolski svet za Gorico in za Is tro, ki je bil odgovoren zlasti za nadzor nao ŠOiskimi us tanovami na Obali. Predsednik teh svetov je bil namestnik, delovali pa so od leta iKftS ;lc leta 1919 kmalu po prikljiičitvi Hcnečijc—Julijske krajine k italijanski državi. Od leta 1906 so liili uradni spisi krajevnega iolskega sveta vključeni v nmro ustanovljeni ndilclek VII namesiništva. ki je tcilaj postalo oileovorno za šolstvo na vsej obali Glede na posebno zanimanje za krajevno zgodovine in glcile na ekonomske in socialne pogoje zlasn na kme tijskih |ioi!rocjih avstrijske Ohale. je treba omeniti še en arhivski vir ki sil ga sicer pridružili nainestniSivii. Gre namreč za ministrske knmisije /a /cmljiiko odvezo. V zvezi s tem so že nreilili serijn, ki se naneša na Gorico in sicer skupaj z uradnimi listi od leta 18^9 i!o 185*) Ta serija je že na vpogled. Se en urad, ki je bil tesno povezan s tržaškimi vladni mi uradi in ki je imel tehnične dolžnosti v zvezi z jav nimi gradnjami, je bila Uprava tovarn (liaudirektion) v Trstu, ki je iineia s^oje pristojnosti na ozemlin vse Obale v času med sredino 18. stoletja in letom 1867. Tega leia pa je bila omenjena Uprava nkinJ:na n je njene dolžmisti skupaj z arhivom prevel Znaustvcno--tchnični oddelek Obalnega namestmitva vTistn. V arhivu načrtav kraljevske uprave tovarn a Obalo je zbranih vec kot 1.000 načrtov, zemljevidov in skic. ki se nanašajo na jovmi ilcla ki jih jc načrtovala država za nbalne ozemlje V^c to je izjemnega pomena za grafično pnkaziivanje ki kaže 10 ilelov prav tako razširjenih na ozemlju, in pa spremembe, ki jih jc povzročalo delo ljudi. Gleue na čas, ki mi je na voljo, moram zilaj končati to predstavitev, ki bi sicer lahko bila bolj natančna in analitična, Sicer pa je vladni tržaški fonil prcil letom 1918 dragocen vir ne le zato, kar se nanaša na slovensko temveč nili za snseduje hrvaško nzcmlje Na vse to kaže 11 ■ 11 i izročitev meti Ittomii 1965 in 1966, ko je Državni arhiv iz Trsia. izničil jiignslovanskim arhivom številne mikrofilme iz. arhivskega gradiva. Pri tem so posebne pozorno sti vredni fondi Trgovinskrga nadzora, Cesarske obalne vlade, kialjcvske obalne vlade in Obalnega nauzorstva. Raziskovalno--izplsovalno ilclo vladnih fondov za Obalo in Trst ki ga trenutno .opravljajo kolegi iz koprskega Po krajinskega arhiva v zvezi z javnim šolstvom v Istri, jc ic ena potrditev pnmena tega dokumentarnega gradiva, ki prinaša pričevanje n splošnem, ekonomskem n socialnem življenju vseh krajev, ki so bili nekoč združeni v po krajino avstriiske Obale, AllIliVI X! ÏW8 77 Preučevanje avstrijskih dokumentov soc alnega znači ia v dr; avnem arhivu v Gorici 4 dele Branji Ž1" takoj na začetku se opravičujem zaradi po eni stnui zelo ozkili. po drugi strani pa Siiokih meja tega mojega zelo kratkega prispevka. Besedo Gonzia najdemo v Guida geneiale degli Archivi di Stalo italiani (Splo-Sen vodič po italijanskih državnih arhivih). Zato bt b'lo i-sniiselno ponavljati ali naštevati seznam doknmeitîat nili vuov ki se hranijo v icj ustanovi, Čeprav bt takšna povezava lahko tndi naila svoje opravičilo za nedavne Pfeiircditvc do katerih je- priSlo po tej sestavitvi. izpustila bom tudi material, ki je v zvezi z zadnjimi sedemdesetimi leti; delno ¿ato. ker ga je treba Se urediti, preden ga ho mogoče pregledovati. Zadostuje. Čc pove-nto da bi bila iz laznili vidikov zanimiva dokumentacija, ki je nedavno pušla v arhiv Prefekturc ,z Nrdzorstva nad uiiij in iz lnij)cktorata z j kmetijstvo in gozdarstvo, -ato bom posknSala povezati pogled na avstnjskc fonde, ki so že kai dobro urejeni, z nekaterimi omembami 'nožnih raziskav dmžbeuega značaja. Z vso skromnostjo zavedamo da ni nasa dolžnost, da dajemo predloge ^Codovinarjem. Se mani pa, ua omejujemo neizmerno riznolikost in nepredvidljivost interesov posameznikov, lak.o kot nas obsežnost gradiva pripelje do poenostavit ve nekaterih posameznih virov, ne da bi podal' vsaj splošen. kaj sclc izčrpen inventar, pa mkakoi nc moremo pri ujsaP z.godovinaije" za prijeten, čeprav ludi težav poln občutek ob "odkritju * Z;i uvod lahko uporabimo raziskavo, ki jo vodi aihiv->ka id mi nisi racij a z namcuoni, da podpre pobudo, ki jo "'ajc Comitato Italiano per le Studie della 1'opolazioue (Italijanski komite za proučevanje prebivalstva). Njihov "amen pa je pregled in usposobitev arhivskih virov za m.'ijo o problemih piebivalsl va. Prvo izdajo je omenjeni komite (C1SP) izual v seriji 10 zvezkov v letih od I93J 1941. Odo o ljudskem Stctjn in kartoteka arhivistič-ni i fondov, ki so zanimivi iz zgodovinsko-demografski h a; ugov in ki jih hrani Državni arhiv v Gorici jc že pre ccj napredovalo Pregledani so Že bili registri in seznami Jni rlili, reg.stri sirot m knjige ter sploini seznami različni J sodnih1 virov 'goriškega območja: Pokrajinsko civil-f1' sodišče, Sodiiče, Okrožno sodiSče. Ok/ajro sodišče "i Mastna sodnija v Gorici, Okrajno sodišče v krajn Mon-fa~onc (Tržič), Sodni okoliš Grffembcr^a (Grafenherg) Poleg' tega jta se akti o stanu In registri o civilnih poro-akti o popisu'prebivalstva/nepremičnin, seznami Prebivalstva in zapisi c naborih Okrajnega pcvelinistva v 1 prtej in (Gradišča) GradiSki; registri Učiteljišča in Gim «ijc v Gorici, Šolski aKti in aKti s seznami prebivalstva ^(¿odovinskega irhiva . obcinc Gorica in nazadnje Se katastri iz 19. m 20.stoletja. Ko že omenjamo katastre, naj dodamo Se da so tcrc-'Danski in jnierinski ,kal astri iz. 18. stoletja; Čeprav zelo Pcmarjkljivi, icr katastri iz 19, stoletja lahko dragocen vir za podatke o življenjskih lazmcrah kmetov iz tistega Časa. o načinih in uspehih obdelovanja polj. Številu Živine. itevim in včasih o tipih hiš in se zlasti c delitvi pre-n loženja. Če pogbdanio razne vrste tudi zelc pomanjkljivih serij te ustanove, ki jc bila na začetku osnovana na podlagi katastrov .z 18. stoletja, lahko preko zemijišKib kniig sledimo več kot eno stoletje, od polovice 17. do zaanjc četrtine 18. stoletja, hitremu razvoju lastništva in zlasti lahko ocenimo pri branju dokumentov o preseljevanju (ki so prepisani v knjigah notarjev) vrednost prodanih posestev, najdemo lahko sloje ali drnžinc, ki ¿o napiedo-vali ali propadali in vzporedno vzreke in pogoje prodaje V tej zvezi ne b. bilo niti potrebno omenjati, daje material iz arhiva notarjev poglavitni vir za razisKavc pc scbr_.li ekonomskih odnosov, zlasti za 17. in 18. stoletje Za 16. stoletje jc dokumentacije bolj malo, v 19. stoletju pa jc- bilo v. avstrijsko zakonodajo v času restavracije de lovanje notarjev skoraj povsem ukinjene. Seveda ta vrsta dokumentacije obravnava odnose, ki so bili zaraai svoje trdnosti, ah če hočete nenavadnosti, Se kar opazno pomembni v zvezi s pisano obliko slroSKov, ki so bili s tem povezani. Vendar pa nam predstavlja tudi vse sloje pic-bi.alstva. tudi manj premožne in tudi najbolj izkoriščane. Tu lahko pomislimo na razne vrste pogodb o proua ji najemo, o najemni pocodb», posojanju in tako naprej. V zvezi s tem hi lahko piegledali pogodbe same, pogoje in cene in našli njihovo prave vsebino in obliko, ki sta bili pogosto varljivi našli bi kršitve zakona ali poneverbe ki se skrivajo /a besedilom, posojanja s poroki, ode-rušiva in ie marsikaj sc skriva za nedolžnim videzom. Toda poleg podatkov o teh ekonomskih in življenjskih razmerah najdemo tudi podatke o sklepanju porok razli.hiih slojev O vsem tem govore tndi oporoke. Še i eni vrsti fondov bi laiiko spregovorila v zvezi z raziskavami: o pralnih fondih. V. njih bi lahko naili bolj pomembne podatke o premoženjskem stanju po sai.icznih družin kot pa v testamcntilriz arhivov notarjev. Podatki sc nanašajt lakoma Jobio stoječe kot na revne drnžinc saj jc bila^ob vsaki smrti dana možnest, daje pokojni kaj zapustil ali nc. Če ob pralnih fondih pogledamo Se kazenske,' lahko najdemo koristne podatke o kriminaliteti: in siccr o takini' ki jc pripeljala do razprav tn sodb in ne le do preiskav. Za vse'to'pi sc bili potiebnl Še podatki policije in državnih preiskovalcev.1 V skupni kriminalitcti bi lahko poiskali stopnjo na silja. njegove vzroke in okoliičine, vpletene osebe in načine, Vsi ti elementi in analize nai-lahko^ripcljejo do zanimivih zaključkov Če razložimo malo boljic: gre za različne socialne sloje, vpletene v zločine, kaicrib motivi so :bili iahko strasti-ali preprosto snolni motivi 78 A KIIIVI XI 1988 ljubosumje, nasilje nad mladimi, posilstva ali pa so bili posredi ekonomski interesi Koliko nasilja je bih> včasih zaradi prav revnega bogastva". liiii pa so tudi primeri, ko sta bila uporabljena nož ali puška zaradi ncpreniiiijeno izrečenih besed. Potem ic razne prilož nesli: gostilne ki so i.c bile kraj druženja ali le srečevanja ljudi, ccrkvcna proščenja in sejmi, kjer je prihajalo zaradi veselega razpoloženja in saškega patriotizma dc pijančevanja Posebno pogla^e pa bi lahko bili sodni postopKi zaradi detoinorov ki so se pogosto končali z oprostitvijo. Tako vidimo, da so bili oiroci v nekaterih soeialnih okolji!» izpostavljeni tudi tveganjem. Sociolog bi lahko naiel razne zanimivosii tudi v manjiih ali celo čisto majhnih zločinih. Veliko folklo rističmli ehmentovje pogosto najti tudi v jezikovni izrazni moči dialektov, kar bi lahko sliiali že v prepirih po dvoriščih. Potem je tu Se ogrožanje premoženja: razne goljufije, kraie, zlasti verjetno kmečke kraje ali na razni vandaliz-mi, za katerimi se lahko skriva osebno maščevanje. T,ah-ko pa so vzroki tudi v večjih drutberiili odporih oz. skupnih deja ijih in vstajali. L-ihko bi naJaljevali z dejanji bolj pcliiičncgz značaja: zlasti nacionalno-ireJcntističncga pa tLdi raztediiL'-ga Nazadnje preidimo Se k časopisom, saj jc prihajalo do zaplemb periodičnih publikacij 111 drugih zaradi dejanja katerimi so hoteli zamajati jf>vni red. Obstaja ic možnost raziskovati vzroke osebnih prepi rov, ki jc dru^a stran družbene stvarnosti. Toda menim, daje to skromno in bolj ali manj suhoparno naštevanje oz poročilo prišlo h kraji', in vsem, ki so prisluhnili, se zahvaljujem za pozorn ost in potrpcžlji vost. \rhivska gradja za istoriju Slovenije i fondovnna arhiva Jugosiavi e Milica MHičevič Arhiv Jugoslavije nadležen jc, na osnovu Zakona.o arimskoj gradji fede racije, za arhivsku graaju koja jc nastala u raou saveznih organa, društveno- političkih or ganizaeija u federaciji; ustanova k oje vrk poslove od in teresa za oslvarivanje funkcije federacije kao i društvenih organizseija i udruženja graiijana, odnosno koja je nasta lau radu svili saveznih organa i organizacija. U nadlež nosti Aihiva je i gradja koja je nastala radom političkih kulturnih, naučnih, javnih i drugih ličnosti čije :u aktivnost: od interesa za narode i narodnosti Jugoslavije, ako mu lica koja njome raspolažu tu grad ju povere, ■ Arhiv Jugoslavije nadleian jc i,za gradju Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenzea odnosno Kraljevine Jugoslavije, nastalu u rrdu njihovih ccntralnih državnih organa i ustanova, centralnih oigana političkili partija ¡1 drugih organizacija i strnčnih i drugih udruženja Arliiv čuva uKupno 311 fondova od kojih 6? tonda iz medjuratnag perioda,-249 fondova iz. soeijalistidkog peri oda i 20 ličnih i porodičnih fondova i 4 zbirke Ukupna količina gradje iznosti oke 9.f!U0 dnžnih metara, iz peri- oda Kraljevine Jugoslavije 4,377 dnina metra i socijalis-tickog perioda 5.414 dužnih nielara gradje, Gotovo za svu gradju fondova uradjen3 sn i 11 forma ti vu a sredstva — 60 inventara i oitalo su popisi gradje U gradji fondova često nedostaju ključni dokumenti, prvorazredni istorijski izvori za izučavanje političkog, ekonomskog i kulturnog razvoja zemlje No bez obzira na ovu činjenieu, prikupljena arhivska giadja predstavlja nczaobilaznc istorijske izvore za naučua istraživanja celo-kupnog života naše zemlje Najvcči dco fondova Anuva Jugoslavije sadrži gradju od intereja za istražavanje na ovi: temu, U referatu su ob radjen,'¡vi foiu'ovi koji sn sredjeni i za kojc su uradjeni i/iventan kao obavcitajna sredstva, Treba napomenuti, da sc ist razi vanje m kroz gradjii fondova može pronači i arlii -ska gradja kojanije obuhvačena ovim prikazom jer jc prezentaeija podataka bila isključivo zavisno od opisa sadrzaja grada, u iiiveritaru; Iz tog razloga razlikuje sc način prikaza gradje pojedinih fondova itako da su neki fcndoii idctaijno obradjeni a za mnnji broj fondova dati Dizmova kronika 16SS- ¡SH2, /Dirka rokopisov !/1 r AlJIlVI XI 1088 79 su samo uopštciii podaci o gradji. kao osnovni pokazatelj materije o kojoj sc radi 11 fondu. Narodna sKiipsrina Kraljevine Jugoslavije (1918-194!) L' giadji fonda se nalaze sledeči ninieujali1 Predlog zakona o snzbijanjn korupcijo Ljiihninirc Davidoviča, Jovana Jovanoviča Dr M. Spalic i Dr Korošca 192ti, gouina; Zakon n pripajanjn nekili opšlina Splitske i Ljub-anskr oblasti Prininiske Krajiškoj oblast., li>28. go-i"a; malerijali narodnih poslanika Di. Mihe Kieka i Dr. Franca Snoja, 19.18. i 1939 godina; izvešlaj Ministarstva spnljmh popova o stanju Slovcnaca u koriiškoj. 19*^8 ?odina, maierijali Ministarstva socijaine politike i uaiod-nog zdravlja n vezi predloga amandniana za osignranjc raduika u Zagrebu i Ljubljani, 1937. godina; materij al", ministarstva gradjevina u vezi izgradnje vodovoua u Bo-liinjskoj Bistrici, 1938-1939. godina; niatcrijali Ministrstva Suma i railiiika u vezi personalni!1 pitanja n rud niku Velenje. 1937--1930. godina; materijah Ministarstva finansija o finansijskini pilanjima gradjenja zgrada za carinske odeljkc n Dravsoj banovini niatcrijali o sliuč-'jrjn oiganizacijatna dnvanskili iadnika n Ljubljani, 1938 1 1939. godina; niatcrijali Ministarstva poŠta, telefona i telegrafa n vezi otvaranja tigovorcnili pošta ti Dravskoj banovini, 1939. godina. Maierijali Ministarstva vojske i 'Hnrnarice o rcgnlisanjn ralne štete Dravsk: banovine1 materija!: Ministarstva fizičkog vaspitanja o novčanoj pomoči vatrngasnim četama i: Dravskoj banovini, 1939. godina; spiskovi narodnih poslanika i senalora izabranili '920 1923.. 1925., 1927., 1931.. 1935, i I 938. godine po srezovima i po banovinama. Obavešlajtio sredslvojc inventar Fonda Dvor Kialjevine Jugoslavije (1918..]041) U gradji Dvora nalaze se sledeči maleriiali: izjava oda-nosi i Kornških Slovenaca kialjn, 1921. godine; maierijali političkim prilikama 11 Sloveniji1, telegrafski izvestaj sa protesnog mitinga na Celinjn protiv Zsgrchačkih i Slove-ttačkili pmiktacija (Korošec) Načrt zakona o sanionpra "aina _ korekture bannvinskili granica. 1939. godme tcdsiavka protiv monopolisanja i iinifikacijc šolskih nd-^bemka (zapostavljanje slovenačkog jezika) elaborat o osnivaiijn Rimarskog fakulteta 11 Ljubljani (osnivanje i ^P'lSlanje dmštava Skofja Loka) i dr. 'baveštajno sredstvo je inventar Fonda. ^'■'igraiitsk.i vlade Kraljevine Jugoslavije (1941-1945) ' Arhivu se nalazi največi dco fonda. Gradja Vojnog '■abineta nalazi se 11 Vojno istorijskoin instiliitii, a dco 3radjc fonda nalazi se u Sekretarijatn za inoslranc pošlo-Vf De.pnnu gradje ovog fonda čini zbirka Save Kosano-viča. U gradji Emigrantske vlade savnčeni sn dokumenti k^j' odiazavajn rad poje d m i h članova Vlada, medju nji-nii i predstavnika Slovenije. Pored toga u gradji se natezc " Momenta koja se direktno odnose na Sloveniiu i slo Vi-rsko stanovništvo u doba oknpacijc, na primer: mate- rijah o akcijama 11 SAD za dobijanjc spccijalnog statusa za Slovence iz Trsta i Istre1 podaci iz raznih listova o niasuvnoni iscljavanju S'ovcnaca: izveštaj o aktivnosti pa.lizansHi jedinica — naročito n Sloveniji; materijah o deiatnosli Oslobodilne fronte; l/veštaji i dmci materijah o stanju n Sloveniji 1942. . 194.3. godinc; niatcrijali o problemima rada liovčanih zavoda nastalih zbog podelc Slovenije; materijah o delatnosti i cilicvima Oslobodilne fionlc i driigih poliličkih i vojnili grupacija; maierijali o rcprcsalijama i sta™ Slovcnaca prema Vladi t* emigraciji1 niatcrijali o pisanju ilegalne Slair.pe u Ljnbljanskuj pokrajini 1943. godinc izvcš»aji o deklaraciji predstavnika stranaka Slovenske zveze o biidiičem urcdjenju Jugoslavije i nesbganju sa ciljevima Oslobodilne fronte; maierijali o osnivanjn Slovemčkc katoličke nacionalne koalicije 194-4. godinc1. materijah o protestu Jngoslovcnskog odbora iz. Italije u vezi sa stavon Vlade picma dobrovolj-cima Slovcncinia i Mrvatinia iz zarobljeničkih logora 11 Egiptu, 1942. godina; niatcrijali o formiranju bataljona Slovcnaca zarobljenih u italijanskoj vojse., 1944 godine; materij ali o položaju grupe Slovcnaca koju Britanci tre tiraj u kao ralne zarobljen i ke, 19d2. godina1 maierijali o zločininia izvršenim u Sloveniji od stnna Italijana; materijah o školstvn u okupirano' Sloveniji 1941 1942. godina. Obavcšlajno sicdstvoje inventar Fonda. Centralni presbiro I'rcdiedniStva Ministar.ikog saveta Kraljevine Jugoslavije (1929-1941) Naivcči dco fonda sadrii isečke iz strane i domače štampe, ostali deo gradje odnosi se na izvešlaje dopisnika iz zemlje i inostransiva, podatke o listovima i časopi-sima1,zabrane listova i časopisa; podatke o stranini dopis-nicima i drugo. Od interesa za Slcveniju mosu biti sledeči niatcrijali; maierijali dopisnika CPB-a iz Ljubljane o pregledu pisanja štampe Dravske banovine 1933., 1934., 1936., 1937. i 1941. godina; pregled političkili dogadjaja na teritoriji Dravske banovine — 1934 , 1R36 1941. godinc; maierijali o pTivredninipUanjiiiia1 tele-giafski izveštaji dopisnika za 1930 1935. i 1941. godi-mi; podaci o: bibliotekama, čitaonicama, pozorištima i nančnim institucijama n Dravskoj banovini1 o brojnom stanju nastavnika i stndcnala; o seminarima i knjigama 1929.. 1930., 1^36 1938. gedina; izveštaji i pregledi kraljevskih banskili uprava o novosagradjenim školama i školama u izgradnji od ujedinjenja do 1930. godine u Druvskoj banovini; izveštaji i pogledi o čitaonieama. prcsveli, poljoprivrrdi, socijalnim ustanovama, trgovini i zanatskoi industriji 11 Diavskoj banovini, 1930 1940. godinc; izvešlaji banskili uprava, ministarstva i dopisnika CHP-a o radu na kulturnem, ekonomskom i privred-nom polju li Dravskoj banovini 1937, i 19^8. godina1 izveštaji dopisnika o verskim i crkvenim pilanjima svet kovinama, profmanslvn i nasilju od slranc italijanskih fašista na teritoriji Julijske krajine; podaci o osnivanju i radu nacionalnih, hnma.iilarnih, kulturnih viteških sla-leških i drugih drnšlava i ns'anova 11 Dravskoj banovini. 1929.. l°33.i 1°35 godina. podaci o mestn izlaženja listova, njihovoni ¡ilasiiiami, tiražn. poliličkoj opredeljenosti. finansiranjii. o urednicima, saradnicima. cenzun i si. li Dravskoj banovini. 1931 1940. godina; materijah o cenzun i rešenja o zabrani Državnog tužilaštva u Celju Celovcu. Srcskog načelstva Kamnik. Državrog tužilaštva 80 ARHIVI NI ms Ljubljane i Maribor, Srcskog načelstva Murska Sobota1, isccci iz itainpc o Slovensko) ljndskoj stranci, o koroiče-vini ppinktacijama,, 1933. godine1 iscčd o Mariborskoni procesu: pokušaj oficirskog predata u Mariboru i poku-iaj zavadjenja vojne iipra\-e, stidj:nja. sasluianja, presude vojn og s ud a učen kima za vere 1931.i 1932. godina. Obavcitajno sredstvo je iuveniar Fonda. Ministarslvo finansijc Kraljevine Jugoslaviji (1918 -1U4I) Fond sadrii materijah Odeljenja državnih dohara i katastia i CMeljcnje državnih dngova- Ncuostajc gradja ninogili crganizacionih jedinica ovog Ministarstva. U sa-čuvanoj gradji fonda nalaze se materijah u vezi žalbi na razrezani dri'itvcni porez na akeionarska društva i o razrezu samcupravnrg prireza u svrlm balansiranja bud-žeta grada Ljubljane - 1929., 1932 , 1936. i 1939. god' na; matcrijali Dravske finansijske direkcije (preustavke relerati sa odobrenjima. rcscnj& ankete, snmarin pr:gle di) u vezi predloga i odobrenja opravki, adaptacija, odr-žavanja državnih Tgrada, obezbedjenje finarsijskili sred-stava i odobrenje kredita za iz.vodjcnjc radnva na tcict fonda nepokretnosti, 1939. godina; referati, rcicnja, skice i posedovne liste sa pratečom prep'skom u vezi spor-nog prava vlasniitva na ícmUiíta sa zgradania j/.mcdju drí-avnog erara n jedne i hanskih uprava, opitinc . poje-dinaca sa drugestranc 1910-- 1930.godina. Obavcitajno sredstvo jc inventar Fonda. Ministarslvo fizičkoj vaspitanja n ar odr Knljeviric Jugu slavje (1932-1941) U gradji fonda nalaze se slcdeci matcrijali: reienja o osmvanjii plivačkih ikola i tečajeva u Ljubljani: matcrijali o alpinistickini tečajevinia za penjanje i spasavanje nas-tradalili (Triglavsko Pogorje, Durmitor Kamniiki Alpi), 1938-1940 godina1 materijali u prvoj jugoslovenskoj skoli za smučke skok ovc na Planici i smučarskim tečajevinia za obrazovanje nastavnika, insiruktora i trenera. 1934., 193?. i 1938 godina; izvcitaj o rauu Omiadin-skog tabora u Mariboru 1939. godine spiskovi članora vatiogasnili druitava Hrvatske i Slovenije koji su istupili iz organizacije posle rcorgarizacije 1933. godine. Obavcitajno sredstvo je inventar Fonda Ministarslvo gradjevrne Kraljevine Jugoslavije (1919-1041) U fondu je najobinimja gradjevinska dokumentacija o javnim objektima. Sačuvana je i gradja o: pntevima, nios-tovima, vodovodima vodnim zaJrugama, melioracijama, 0 električnim centralama i si. - mpr.. elaborati puta Ljubljana - Kranj, Lepencc - Laborc, 1940. godina; Ježke [- Domiale 1941. godina; Šentilj - Velika. 1936. gudina, Ljubljana - Celje, 1941. godina; izvcitaj o stanju puteva Dra\ske banovine, 1933. ¿odina; vodovod Kropa - Kamna Corica - Celje, 1931 godina mclloracija Lji-bhanskkog barja, 1937 - 1940. godina; piano«, obračuni, predračuni o gradnji Srpskc pravoslavne crkve Cirilo 1 Mctodije u Ljubljani, 1930-1941 godina; tclinički elaborat za izgradnju poite u Ljubljani, 1937 - 1940. god in a. vod o vodne i druge instalacije PoStanske í ted i ónice. 1938 • 1940. godina u Ljubljani i dokumentacija u granjevinskoi» ilcln rndova na s tamben oj zgradi za Poi-tanskn itediouicu, 1938 1941. godina: izgradnja sla rinskili objekt ta V grupe u Dravskoj banovini. 19-1C — 1939 godina; ceiicvnici gradjcvinskili matcrijala i radne snage za Dravsku bai:oviiin, j 929 - 1942. ¿odina i drn- Obavcitajno sredstvo za ilco gradje Fonda jc inventar, a za preostali dco gradje l-'onda obavcitajno siedstvo su administrativne knjige. Ministarstvu poljuprivrcdc Kraljevine Jugoslavije (1918-1941) Ciiadia fonda se odnosi na poljoprivrcdn. veterinarstvo t stocarstvo. nabavke za potrebe poljoprivredc na račun reparacija. Sačnvani su sledeči matcrijali: in formacije o ekonomskim prilikama ti Dravskoj banovini, s. a.1, razna prepiske o otpiemi stoke iz llr/atskc. Slovenije i Mcdjiimnrja i dr.. 1920 codira; nepotpnn spisak osoblja ■i veterinarskim »stanovanja Slovenije. 1920. godine. Pravila Saveza zadruga za '.izgoj priplodnc si oko na pod-rnCjti Hrvatske i Slovenije. 1926. ^oilina. tabelami sta tisučki pregledi1 jodiinji veterinarski izveitaji. matcrijali o ikolovarjn pol io p r: vred noj; kadra i o polj opr ivt cd ni m ikolama. Obavcitajno sicdstvojc inventar l:on Ja. Ministarslvo pravde Kraljevine Jug( slavijo (1918-1941) Oranja fonda je kompletno sačuvana i sadiii materi jale o kaznenim zavodima i domovima maloletnika1 ma tcujalc u vezi sa pojedini in si niski m procesima; molbe i druge materijalc u vezi sa poinilovanjima, amnestijama, nasfcdjeni, sklapanjcin brakova i si. Razne druge materijalc ti vezi sa ratnom stetom. cksproprijacijama. U okviiu Vcrskog edeljenja Ministarstva pravde i njegovih odseka Katolički. Pravoslavni i Muslimanski nalaze se maten jaii o crkvenim imanjima opravci crkava i crkvenih zgra-da. crkveniip ikolama odnosima izniedju erkve i države. Obavcitajno sredstvu sn administrativne knjige a za Versko otleljenje popis gradje Ministarslvo prosveie Kraljevine Jugoslavije (1919-1940) U fondu se nala^i gradja Univerzi te ta u Ljubljani i to: izveitaji o radii, stanju i potrebama; uredbe b izmene i dopune pojcdinil- fakulteta; predloži, izmene i dopune budžeta; izvciiaji o osobljn i pntrcnania za nova postav-Ijcuja, spiskovi osoblja: o izboru rektora, dekana i nastav-nof osoblja. Odluke o doueli novčaniJi pomoči radi na učnih istraiivanja i radova; odliike o odobrcijii i Uodeli lovčp.iih pomoči za odlazak u inostranstvo i nančne svr-l)e i si.; dosijea sr-jdnjili strnčnih i nmetničkili ikola i akademija sadržc: molbe i odlnke n vezi otvaranjai uki-danja skola, razreda i odeljenja, pretvaranja privatnih gimnazija u državne; pravih djačkih udmženjn, fondova za pomaganje ¡iromainih učenika. zajednitj domova i ikola; predloži i odluke o odrcdjivaiiju ikolskili oblasti; Alí111V| xi 1088 81 tromescčni. polngodisnji i godiinji izveitaji o radii i sta-igli ikola; uvcštap in i n i si lovili izaslanika o ladn Stola, i/vcstaji o ispitima; nastavni piograini i planovi; sp.sko-vi ud bciiiku i otiobrenja /a uputrcbii; zapisnici nastjv-niiikih scdniea; i zve Staj i o Skolskim "gradama i molbc 'za njihove popravke, izgradnji! i zakup. ObaveStrjno sredstvo je invenlai Fonda. Mi iistarstvo saobracaja Kraljevine Juposhi-ijc (1919--19 44) U londu se nalaze materijali o: izgradnji žclezmčkc pruge Črnomelj - Vrbovsko: reicnja o obrazovanjn od-nosne uk.danji: Sekcijc i prcnoSe.ijii njenih pcslova na Odbor ichnioka i finansijska dokumentacija. 1936 1941. godina za železničku pirign Sv. Janž Sevnica. 1935- 1941. godina. ObaveStajno sredsfo je inventar Fonda Minisiarstvo soiijalne politike i narodnog zdravijo Kralje vine Jugoslavije (19?9-1941) U gradji sn pionadjeni sledeči podaci: molba Obče državne holnice. Di. Mihe Kiena. »hnistia bez poittelja za povečanje kredita i otvaranje namenskih ki edita radi sam.anja teikog finan sij skr. g stanj.j Obče državne bolnice. U elaboiatu se detrjjnn iznose proračuni bolnice "mi-zerne piihode". 1936 1939. 1941 godina' odgovor Mini sta istva n ai od nog zdiavlja u vezi rekvizicije privatne SkoIc u Maii'.)orii za poliche bolnice 1921. godina; lV.vei-taj o za i az m iti bolest ima u Sloveniji; materijali o zdnvst-vn i higijenskoj propagandi: pitanje repatriranja timobol-■ '¡h mvaliaa iz Bcča; icScnje o privremrnom osnivanjn Zdravstvenog okinga Hieiice1. podari o preuzimanju pen -ionera bivie Austro Ugaiskc inonaihije i izvcátaj o posebnim penzionim foiKiovuiia1, predlog da se članovi Okrnine blagajne /a osigu ra nje rad ni ka u Ljubljani is-ključe od bcsplatnog lečenja u Dižavnnj ambulanti 'a 'enerične bolesti; pr;dlog hndžeta za 1923. i 1924. ro-rit u- Odhika da se koncesije znbnih tchničaia u Ljublja ni. dohijene od bivie austnjske vlade, poítnjii i dase litino i ni ni star /.dravlja zam ol i da ih unese u Zakon o znh nim lehničariina 1920- godina; pregledi pojcrlnih bolesti. odnosno obolelih i umrlih n Sloveniji. 1920 l921.go-dina, spisak driiita-a koja se bav-c zaiiitoni deee n Nosili Mestu. Hrastniku K;imniku. 1934.. 1940. i 1^41 Badina-, rese nje da se Maribor uvrsti n red mesta ciji sc državni Čincvnici inngu Koristiti zajmom iz Fonaa za podganje izg.adjivanja stanova za državne čir->vrike. ,923. godina; ajar.-, zadriizi "Stan in dom i Ljubljani u Ciljn potpomagania nezaposlenih r^dmk.ii niiln vi,; po-rodiea. 19^7 godi i a molba zadruge 'Shi7.injsk ctoti u Lii'bljam za beskamatni zajani r?di podizanja ženskog skloniitau Ljubljani. 1930. ¿odina. Ohavcitajiio sredstvo je inventar Fonda t * Minisiarstvo trgovine , industrije Kraljevine Jugoshvjje (1P18--194|)' 11 Cradja fonda piedstavlja jcuan od najbogatijih i naj-iío*nplckí:iijili izvoia za Kniíavanje stanja privredc u na-ioj zemlji izmedju dva svetska rata. U fondu se nalazi giadja Ode!jenia za unutrainju trgovinu, Odeljenja za spolinu trgovinu. Odeljenja /a «ndiistiiju i zanatstvo Uprave za tuii^am. Odeljenja za kreditne ustanov« i osigu-ranje. Odcljcma za strnčnn nastavu i male gradje Odelje nja za uadoknadn itele pričinjenc ratom. Obaveitajno siedstvoje inventar Fonda Uz inventar sn kao dopunska obaveitajna sredstva sa-Vinjeni popisi dosijea industrijskih i 7-anatskili piednzeča dosijea baraka, Stedionica, preduzeca i si. koji su poslovali na bazi akeionarskog kapitala i desijea iko!a. U popi siiiia dosijea zastupljen je teritorijalni princip, odnosno abecedni redesled mesta, sedi Sta tir mi. akeionarskih ditiiiava i ikola. Minisiarstvo šuma i raunik.i Kraljevine Jugoslavije (1918-1941) Cradja sc naj večim del oni odnosi na oblast Jurr.arst-va. To su pre svega podaci o goletima i poiumljavanju istih podaci o ¡Sumskim rasadnieima. privatnim i opitin-skim i u mama kojc su stavljene pod državni nadzor, državi.im Snmama. IcriStima. iumskim požarima. iums-kini pilanama, inmaiskim zgradama, fondu za poiumlja-vanje i si. L1 inventarn fonda, izmedjn ostalog nalaze se matciijaii Direkcije Suma u Ljubljani. 1923 - 1926. godina; izvcitaji inmskih uprava o objekt ima (zgrade, ceste icle/.n i cc) sa koji na raspolaiu, o njih ovoj očuvanosti i picdlozima mera za dalje koriiccnje i održa"anje; zali tev za izgiadnjn šumarskih kuCa n Maitimčku i Opotovoj gori, o k n po vin i /grada /a Snmskii u pravu u Kianjskoj gori i za Diickeijn inma u Ljubljani;dokumentacijc o licitacijama železniških pragova kod Šumskc uprave u Kostajnici za žicam Mačkovcc. 1927 godina; dOKumcn-tacija o markiranju tnristickih pnteva u diiavnim Suma-m:i kol:iniI:ieija Pctlinc Mežaklja. opravka puteva Jer ka - Sla]) Savicc. 1924 1929. i 1930, godina; dokumentacija o kolandaciji mosta na Ledavi i o pomoči u grr.d-nji Siimskim upiavama, organizacijama i pojcdinieama priliknm opravke i obnove objekata siradalih u popiavi (mostovi, Skole, druStvcni domovi 1 si.). 1927. godina podan o tehmikom i drugom osoblin. regulisanju prina-diežncsti. obezbeljenju stnicnog kadra za veleposede. povečanju broja osoblja i obezbedjenjti kadra za izraau planova^ckiploataeije Suma u DcJnieaiaa. 1919. 1923-1929. godina: dokumentacija o osni vanju niže luganke ikole ti Mariboru i predaje iste banskoj upraii. 1929; i 1930. godina1. zahtev Dirckcije Suma u Ljubljani za povečanje kredita za socijalno osigu ranje radnika i bolni č-ku kasu1 zahtev za poretianic potpornog fonda za odgoj dcec iumarskih Jinovnika u Sloveniti: statisti Eki podaci 0 Siiinama i iumskoj privredi sa teritorije Diiekcije iu-ina u Ljubljani-1919 - 1928. godina; materijali o nacionalnim parliovima. odredjivanjc teicna za nacionalne ])arkove i trebovanje kreuita za uredjenje Triglavskih jezera' , teritorije planina 'Pri utah"i "Pri sedručah" jezera. 1928 i 1929. godina; materijali Direkcije Suma u Ljubljani o ckploataeiji Suma (pregled iuma po mesti-ina. zahtevi za seču knpo«na arva. spisak industrijskih' piedtizcča itd.. 1919 - 1930,-godina; nietenjali Sur/ske ipiavc na Ul^du/Bol : BiJtrici. Kranjskoj Gori ocksplo-itfdji Suma. Del i mi Cm potlači o broju pilana i strugara 1 o njihovim kapaeitetima i orijihovim kapaeitetima i o godiinjoj jircradi gradje na teritoriji Slcenije 1924 -1928; n aterijali o podeli suma na pilanc i strugarc u Ma 82 ARHIVI XI 1988 liboiskoj oblasti. ]927. godina; materijah o uicdicnin odnosa i izda vanju scrvituta pod zakup, izdavanjc doz-vole za bespiatnu popašu, scčenje l.stnika i naplata takse za popaše 1919 - 1930. godina, podaei o eksploa-taciji sa elaboiatom o vrednostiina pokretnog i nepo-kietnog imanja "Veiskog fnnua" u Sloveniji 1919 1929 godina; matciijal o kiipoprodaji Suma 1920 1930. godina; matciijal o davanju zcmljišta u zakiip hotelu 'Sv Janez" u Bali, Bistrici, 1923 1930 godina: materijah o kicditima za mclioraeiju planinskih pašnja-ka u Slovenijip 192"?. godina: niateiijali o skidanjn sek-vcsiia sa veleposade u Sloveniji. 1925 godina: materiiali 0 spiovodjcnju aqrainc íet'orme u Sloveniji" podaei o po-iumljavanjn, nagradama osnblja za rad na nošuinljavanju 1 po J iza nj n telcgiafskc linije od Mizlog stunenea do Bleda u cilju uspesnijcg rada na pošuniljavanju. 1924., 1930., 1941. godina; uveštaj o stanju áumskili .rasadni-ka; ticbovanjc ki edita za rad postojcčili i podizanjn no vih šuniskih lasadnika, nabada semena i pregled' sad.n-ca u šuinskiin rasadnicinia, 1921 1929. godina; podaei 0 Si i m ski :n požaiiuia na tentoriji Direkcije šuma n Ljira Ijanr 192!.. 1927 1929., 1930 godina; n'atciijaii n lovu za niaiiboisku i Ijubljanskn oblast. ¡919 1930, 19.38 godina1, mateiijali o liharstvu 1921 1930. godina; "Stručni iadovi Kandidata za polaganje isp.ta o eksploataeiji šuma i poSumljevanjiiniateiijali o razvit ku šuniaisvva u Sloveniji", 1924, godinai "Dnevnik o stanju Juina i eksploataeiji na podiučjn Snniske ^or.ive Velike Nedelje srez Ptuj. 1929 godina niateiijali Snniske upi ave Kianjske gore i Bohinjske Bistrice o količini 1 vrsti divne mase, o planu godišnje eksploatacijc planu pošumljavanja, o šuniskoin rasadniku, poliopiiviednoin :emljištu itd. 1926 - 1937. gotliiK Obaveštajno siedstvo je invcntai Ponda. Ministarstvo unutrainjih pošlova Kraljevina Jugoslavije (1919- 1941) Giadja fonda je vcoma fiaginentaino snčuvana- Od interesa za istorijn Slovenije u gradji fonda su sačnvani sledeči materijah: kandidatske liste Deželne vlade S'ove-nijc , Dalniacijc; izveštaji o potvTdjeniin kandidatskim listama i o piipicmania za izlioic 1920. godinc zbiiu.i niateiijali Ljubljanske oblasti i glasački spiskovi; kandidatske liste za Naredim skupštinu,oblasne sicskeskup-štine (okinzi Maiiboi.grad Celje. Radovljica i dr.). 1924. godina; glasački listovi po srcz.ovinia Dravske banovine, 1939. godina; proglasi, Lcci claboiati, inteipelacije narodni!) poslanika i dr. mateiijali o radn Partije o komn-nističkoj šiampi; spiskovi komunista i Španskih boraea; podaei c Borisu Kidriču. I<)20 1941 godina; izveštaj Picdstojništva gradske pnhcijc iz Klanja o dclovairiu ne-niačkil oiganizovanib grupa, 1923 - 1941. godina -dosijca društava, ndrnženja. kiiibova saveza; niateujirli o organizaciji Velike županijc Mariboiskc oblasti i Diavskc -auovinc. 1929 194i. godina. podaei o raznim slovc-načkini listovinia, 1921 1929. godina; materijah o Mee u narod noj izložbi i sajmovima a zemlji i i nos trans f vu >921 - 1926. godina; izvestaji o pcbiscit'' u Koruč-kcj, spiskovi sa podaei ni a o raznim lici m a 1919 192?. gjui. a; spiskovi Dravske banovine lica u p. tvoiu za II i ■II 1930 godina ijuli 1931. 1932.. 1933. godina. ' Obaveštajno sredstvo je inventar Fonda. Centralna uprava za trgovački promet sn inostranstvom (1919-1921) U fondu se nalazi giadja o piivi ednini odnosi ma sa lažnim zemljama; carine, banke trgovačka i zanatlijska adruženja. savezi i komoic; materijali Podinžnice n Ljub lj.aui o poslovanju Ljuhlianske k■ eilitne banke 1919 1921. godina; nabavei namimicc za pohebe imutraïnjeg tižišta, 1920 1921 godina; materijali o kvalitctu i obe o plcnidb' piekupeima, n ogianičavaiiju uvoza - i/voza. 0 Vi Javaniu ilo/vola stiancima o hišcm poslovnom odnosu sa stiaium firmama o zapostavljanju pojedinih | )d- 1 iičja (Siajeiska, Prekoininjc) 1919 19"11. godina; ma-icr'jali podinžnica u Ljubljani; o uvozu iz Anstrijc I919--I92I.godina. Ohavcštajiici sicdstvn je inventai Ponua. Ured za kmiiuihi cena pri Mimstarstvn trgovine i industrije Kraljevine Jugnslavije (1940 -1941) U maloj količini giadjc fonda od svega 2.40 d.ni. nala zc se dosijca tigovačkih firmi Dravske banovine.. 1940. 1^41. godina, dosijca tigovačkin fnini galanterijske i inc šovite robe. 1940. i 1941 godina dosijea trgovackih fit mi: pilana ngljenokopa, društava i zavoda za eksplciata ciju i pioinet uglja u Dravskoj banovini. 1940 i 1941 godina; dosijca lignvačkili fiimi ~ gvoždja.ske lailnjc 1940. i 1941, godina; dosijea trgnvačkih finni kože. gu inc i oblice, 1940. gndina; dosijca tigovačkih ilimi lic niikalija, 1940 godina. Obaveštajno siedstvo je invcntai fonda. Centrala industrijskih knrpnracija Kraljevine Jugoslavije (1927 -194') Grauja sadiii matciijalc LMinžcnja inilnstrijalaca za Savsku. Dia"sku i Varuaiskn banovinu, 1934. 1936 1938., 1940. i 1941. godina; gradju n veri osnivanja po dizanja piošircnja. dozvole za rad. registracije jirediize-ca. fl i m i i fahrika u Dunavskoi DTavskoj I drugim bano-vinaina, 19\3 . 1935 1940 godina; matciijalc u vezi nelojalni i utakinica pci picduzečinia na iciet Dnnavske. Diavskc i dr, banovina, 1935 - 1939. godina; matciijalc n vez- deviznog p i ometa, zahtevi i a izd a vanje d oz vol a za u vaz - izvoz od Naiednc banke radi ohezhedjiranja deviza i di. na teritonji Diavskc banovine. 1935., 193f-1938, 1940. godina jnateiijali n vezi sntanjenja carina nsloiiodjenjii od carina, ikizvob za uvo/ izvoz 1923 — 1928., 1931 - 1933 1936 i940 godina Obaveštajno siedstvo je invcntai fonda. Državna hipotekama banka (1918--PM6) * iMavna .lipotckaina banka preko svojih filiiala od kejjili j jedna bila u Ljubljani, obezbedjivda jc src Jstva i n koval a dizavnin<,- javnim i sainonpi jvnini londovinia. depozitima i kapitaliina sudikini i pupilnini. piiniala pod inteies uloge za štednjn tckucih i žiro lacinia cskonin i Tccskonta. ^ratkoiočnih lombaidnih zajmova na bazi državnih : d i ža voni gaiantovanih hartija od vrednosti, de- A RH Iii XI 198« 83 lovau';ni novčano hipotekarskih zajniova, odobravanje diigoročnih kredita liipoiekamili na bazi ncpokrctro-sli. z.ajmova vodnim i zcmljorailničkim zadrugama, banjama i si. izdavanjc založnice i obveznica i obveznica na baz1 dngorociiih zajmova i drugo. U fondu se n?laz> dos ta gradjc koja se odnosi na plasiranje kapitala n Sloveniji] od 1918 1940 godinc preko Glavne filijalc u Ljubljani. Obaveitajno sredstvo jc inventar Fonda. Rotary International (1928- -1940) Sačnvana je giadja rotary klnbova u Klanju. Ljubljani i Mariboru i to: zapirnici scdniec bpravnog odbora1 ne dcljni i mesečni izveiiaji o radii Kluba; izveitaji o novo-nrimijcniin članovima; snisak članova Kluba; razni poda-ei o članstvu; prepiska giiverncra sa Klubom i prepiska Kluba sa inostramm klubovjuia. Obaveitajno srcdsivo je inventar Fonda. Mhiislarstvo finansije Vlade FNRJ (1946--1951) Gradja se odnosi na prikupljanje državnih prihoda (u oblikn poreza. carina i taksa), izrade iniiižeta, na nlanira njv saveznog j rcpubličkih bmlžetn. analize njihovih ost varcnii, sastavljanje finansijskih i kreditnih pbr.ova i de-■'iznog plana, plana poreza, lz.vricnjc plana državnih prihoda. unntraSnji iilatni promet sa mostranstvo.ii. devizno poslovanje, o delat nosti rcp'ibličkih ininistarstva. OhavcStajno sredstvo sn administrativne knjige Fonda i popis gradje. M in ist ai sivo industrije Vlade FNRJ (1944 -1951) Gradja juiiža podatke o liaeionarizovaiiim firmama, industriji gradjevinskoj.' materijala drvnoj industriji, industrij i papira. Staniparijama. tckstilnoj indnstriii. indn-strm koic gume i obnče, prehrambenoj industriji. .:idu striii duva:ia. Sačnvani su rcvizioni i drugi izvcStai i bi-1 "si piednzeča raznili industrijskih grana; pregledi "računa pričuva za izjednacavanje ccne" republičkin predli--popisi i proeena investicije-preduzeča pc in48 ) Gradja fonda odriava aktivnosti naiih iscljcnika u SAD za vreme Drngog svetskog rata i aktivnosti vidjeni-jih članova Komiteta kao Luj Adamiča, koji je'bio i predsednik Ujcdinjenog odbora Jngoslovcna od 1 . godinc Adaii"č jc.kao sto jc i poznato, neumorno radio na upoznn vanju aincričkc i svetske javnosti sa stvarnim stanjem n Jugoslaviji i pravim eiljevima NOR-e. Sačuva-ni su govori, članei, bilteni, broSurc,1 plakati, leči o tefc-kom stanju u Jugoslaviji, kao posledici ratnog i okipa-torskog delovanja i mateiijali o konkretnim akcijama priknpljanja pomoči Jugoslaviji. bilo novčane ili u ode-či, obuči, hrani, lekcvima i sl. Uk:ipin količina gradje jc 32 faseikic nesredjona jc 1 bez popisa. IJrcd za doreljciiike - oblast severoistočne EvTcpe sa ¡■ediítcin u Lodju (1940-1944) GraJja sadrii dosijea Slovcnaca koji sn n jesen 1941. gedine preseljeni iz tzv. pogranične zone kod lirettea n razne logore Rajlia (225 dosijea). Takodjer se nalaze i dosijea iscljcnika iz Dunje Štajerske i delimicno iz Go--cnjske, bilo da sn prisilno iseljeni iz okoline Brezja, ili su se javili kao dobrovcljct za rad kao i 25 dunjea Folksdojčcra koji su se iselili od 1941. godine do 1943. godinc iz Kočevja. Obavcštajno sredstvo je popi: gradje. Vlada FNRJ - Prodred niitvo vlade (1944 -1953) Gradja Pr^dsedniStva vlade odnosi se na dnkrmenta-ciju vezanu za rad i delovanje Edvarda Kardelja u perio du 1945 - 1950. godinc u količini od osam kutijc od-nosno fascikii Kabinete E. Kardelja. S obzirom na razno-vrsnost funkcije kojc jc u toin perisdu nbavljao gradja jc, kako po vrsti tako i po sadržaju, veoma rožno vršna. Posebno treba istači gradju (zakonska i padrakorska akta) koja se odnose na zakonodavm raa SKUpttinc i Vlade u pcriodii konstitu-sanja soeijalističke Jugoslavije i izgnd nje narodne vlasti Medjunarodna saradnja nove Jugosla-rije naj;; i svog adraza i n gradji Kabir.eta Edvarda Kardelja. bilo da se radi o iz.vcštajima političkili predstavništva , delegacije iz. inostransfa. notama, informacijama, intervju za Stampu F. Kardelja u vezi rada Vijeda pete riec ministara u Londonu i djelovanje jugoslovenskc de lcgaeijc na zasedanj ima, probleme Trsta. Istro i otoka, internacionalizacije Dnnava ili o problemima ekstradi-eij: ratn:li zlcčinaca. repairijacijc, rcparaeiia i rcstituei-je Sporadična ali veoma vredna gradja govori o delovanju posleratne političke emigracije, gracjanskih stranaka i pojedinaea (Hrvatska seljačka stranka, Stcpinae Zerr-Ijoradnička stranka). Od gradje pcmenut čemo posebno: zapisnike, zaklju čke i izvcšlajc sa sastanaka Privredne komisije za Slovensko primoije, Trst i Istru pri Saveznickoj /ojnoj upravi u Trstu (1945, i jant.ar 1946. gedine) zapisnik Komisije Julijske krajine za ratn; plen (1946), izveitaj Mi.iistarsiva za novooslohodjenc krajeve o snabdevanju, obnovi, iz gradnji, opt ar tirna i sl, u I stri i Slovenackom pri morju (1949), prep.ska, resolucije, memorandum u vczj rada Kofcrcncijc ministara ;poJjn;li poslova u Londonu i Parizu po pitanju Trsta, Istre i otoka, pnvrcdno -politič-kog i zdravstveno!? stanja, pcStansko--čekovnog prometa u zoni "li", delatnosti Dr Jure Koča u izbcgliitvu po pitanju Trsta i u /.druženju "Slobodne Jugoslavije '; resolucija Savcza jngoslovcnskih iscljcnika Austrije o zadaci-ma Savcza prema domovini i o Istri i Trstu npučena vla dama SSSR-a Velike Britanije i JAD ostanin privredt u Prekoniurju; Uredba o osnivanjr Poljoprivrcdiog fj kulteta u Ljubljani sa obrazloženjem (1947); materijah o Slovenačkoj filharmoniji i njenoj koncertnoj pcslavei1 0 izgradnji domova za stare i omladinu u Ljubljani; iz vcitaj o racu Oslobodilnc fronte Slovenije za 1949. go-dinu. U ostalom delu fonda nalazi se aosta gradje oa in teresa za istoriju Slovenije kao napr, c zašli ti nacionalnih piava Slovcnaca i Hrvata u Anstriji. dvovlasničkili imanja i izdavanja prepusmea u pograničnim krajevi-ma; zap'snici i zabcleške sa sednica Ekonomske i Prav ne potkomisije MeSavite jugoslovanske — italijanske komisije za proccnn imovine. prava i interesa italijanskih državljana na teritoriji koja jc ustupljena FNRJ Ugovorom o miru sa ltilijorn kao i o imovini na starom podrti čju Jugoslavije, predloži sporazuma o snabdevanju STT električnoin energijom, o železnickom saobračajn 1 regulisanjn medjusobnih interesa na teritoriji ^TT iz- S6 ARHIVI XI. 1988 medju savezničkog vihovnog komandanta na Sredozem lju i vrhcvnog komandanta Jugosloven.ske armijc zapis-niči ;>a sedmea i sastanka Savezničke i Jug&slcverske voj-nc uprave i njiliovili komisija i potkomisija (1^47); med be, izvcštaji i prcpiska pc pitanju odnosa sa savezničkim vlastima i ponašanju ¡stili prema nošeni življu kao i piti testi i snkcbi u vezi s tim;imcvinskog regnlisanja optana-ta, reguiisanju platnog i robnog pi ometa, snabdevanje, iuzbijanje nezakonite trgovine obnove privrede kao i izveštaj o stanju u no/ooslobodjenim krajcima; piepi si rešenja o eksproprijaciji koja je izdavala Vlada .Slovenije po viasčenju Viade FNRJ (1W-1953): original na rešenja o osnivanju preduzeča, insiiuitai drugih usta nova opštetlržavnog značaja sa teritorije SI oven i''' i nji liovoj predaji republici. Obaveštajno sredstvo je inventar Fonda. S a vezno izvršno ve če (1953 - .) Kro? sedničke materijalc SIV -a . Koordinacionog odbora SlV--a 1953 - J975., mo;e se pratiti aktivnost E Kamelja u funkciji po t predsednika SlV--a i predsednika Koordinacionog odbora Napomenula bi posebno izveštaj Kardelja o situaciji oko Tiščamkog pitanja podnetog m. XIV scdnici SIV-a od 15. X !9S3.godinc Obaveštajno sredstvo ¡e inventar Fonda. Državna kormsija za utvrdjivanje zločina okupatora i njihovih pomagača (1943—I94S) Gradja fonda sadrži dokazne materijalc c izvršenim zločinima na teritoriji Jugoslavije i logorima u zemlji i van zemije Sa čuvane su prijavr zločina, iskali svedoka i oštefenika, spiskovi žrtava i oštertenik?, originalna akta okupatorskih vlasti i si. kao dokazi za izvršavanje svili vrsto zločina. Znatan deo gradje odnosi se na zločine n Sloveniji: ubistva, od vodje nje u logore, nasilno izseljevanje gcrmanizacija, nništenje imovine i sve ostale vrste zločina. Obaveštajno sredstvo je inventar Fonda. Socijalistički savez rad nog naroda Jugoslavije (1945--195^) Li gradji fonda nalazi se znatna doličina gradje koja se odnosi na Sloveniju, a mstala je radom organa Socijalis-ti c kop saveza i njegovih radnih tela. Sačuvani su mateii- j al i Glavnog odbora Socijaiističkog saveza NR Slovenije n gradji sleilečili radnili teia Savcznog oiibora Socijaiističkog saveza i to: Komisija za naroilnu inšpekcij n. Komisija za komunalna pitanja i lokalnn priviedn, Komisiia za agitaeiiu i štanipu Komisija za ideološko vaspitni rad, Komisija za socialno -dravstvena pitanja, Komi sija za poljoprivredn i zaiirngarstvo, Komisija za pcšnni Ijavanjc, Uprava za ladne brigade, Organizaciona komisija, Koi lisija za plan i cviilcncije, l/borna komisija, Komisija za odlikovanja, Komisija za takmičenje i nagiadji vanje, K on-i sij a za društveno upravljanje, Ko mi sna za društvene organizacije, Komisija za rad medjn ženama Komisi|a za idejne - vaspitm rad i Komisija za kultur no - prosvetni rae. Oii gip.djc organa Socijaiističkog saveza NR Slovenije sačuvam su stenogiami i tapisnici Predscdništva Glavnog odbor? Socijaiističkog saveza (1953-1959), izvejtaj Nadzoinog odbora Socijaiističkog saveza (XII 1955), materiali sa Plcnuina Glaviing odbora SocijalističV og sa veza (VI 1958, HI 1959), izveštaj o radii Oiganizaciono političkog sekretarijata Glavno» odbora Socijaiističkog saveza (II 1959) stenogrami. zapunici i izveštaji n radu Oslobodilne frimte Slovenije n l<152. goilim i zapis nik sa sastanka Oslobodilne fronte Slovenije (lil 19^3.). Sa čn van i sn i oiganizncioni izveštaji o mdn Socijaiističkog saveza Slovenije. Obaveštajno sredstvo je inventar Foniia. Savet za preradjivačkn indnstriju Vlade J-NRJ (1950 -1951) U gradji Kabineta sačiivani su: noimativi ntioška ma-teriiala za vojne satorc; pregledi proizvodnje kamiona za vojne potrebe; preg^d plar.ova proizvodnje i materijah nog obezliedjenja; podaci o organizaciji Saveta za pre radjivačku indnstriju NR Slovenije i njegovih generalnih glavnih direkcija; materijah' o sporu inmskog industrijska preduzeča n Dravograiln i pie-hiz.eče Kamnik oko n:ispun|jnja ugovora pregledi Škoia po strukama; poda-ei o ntrošku invesucionih sredstava za niz.e i sredn/ strnčne ¡¡kole i domove dosijca stiperdista predloženih za študij: u irostranstvn od strane Komitcta za lokalnn industrij n NR Slovenije; analize proizvodnje grupe za hcr.iijsku indnstriju, indnstriju odeče i oliuče, metalo-preradjivačkn indnstriju, drvim indnstiiju i gmpe za izvoz i sajmove; podaci o izvozu i planevima opieme; po daci d ispDruccnim artiklima; primedbe na pian raspjde le i raspodele rezervi; o laspodeli investicionih kvita o rasj jdeh deviza,o investicionoj pioblematici i d-- Obaveštajno sredstvo je inventar Fonda. AUIIIV] XI l'JRg 87 Pregled arhivskega gradiva kontrarevolu« e in drugih fondov, sprejetih od Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS Pavla Mrdjcnovič Arliiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja (IZDG) Inani med drugim ludi gradivo slovenske kon-liarcvolneijc in nekaterih civilnih ustanov. Del giadiva je zbral Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani, drugi de! pa je arliiv IZDG picvzel leta 1970 ) SlovcnsKi narodni varnostn- zbor (SNVZ) Goienjsko dinnobraiistvo (Gl)) Policijski varnostni zbor (PV7.) 1'okiajinska uprava Informativni urad Narodnostni icfcrati Tajno obveščevalna služba (TOS) Miiizia volontann aiilikomuirsin (MVAC) Škofijr.ka dobrodelna pisarna (Sl)P) Slovenska ljudska stranka (SLS) Slovensko doinobianstvn Ustanovljeno je liiln 6 dcccnibra 1^43 z odredbo Vrhovnega komisarja operacijske cone Jadransko primoijc licilricha Ramcrja, pive enote pa so iz nekdanjih belo-¿ardisličnih posadk dejansko nastale že septembra. Za organizacijo m izvajanje nalog je po ncniäkih na vodih h ■krhcl organizacijski ilab s polkovnikom hreiierjem na du. Razdeljen je bil na več odsekov m je bil preko Auf-3'isiaba für Slowenisches I andcswclir podrejen Ope.a-' •-icmu štabu /a boi pioti paitizanom. Osnovna enota j« ¡gj četa, ki je Mela 120 [jo 170 mož in je delovala kol Posadi;a ali del vccjc bojne enote. V začetku je domobranski» financirala pokrajinska uprava v Ljubljani, jd ¡1 'Šmarja 1944 naprej pa rišji vodja SS in policije lir win loosener. Gradivo ki obsega 53 fasciklov, se začne z zlirko ""adnih in zaupnih larcdb poveljnika organizacijskega Štaba u. leta 1043, 1944 in 1945. Zaupne naredbe ob-favnavaju predvsem vcjaäke zadeve: priznanja činov, az-Poiede. picmestitve. ustanovitve enol; navadne naredbe. >az la navodila, predpisi.-, pohvale enol in posameznikom jKnzvedbe, lirauec ii kaz.,^ Sledi zbirka strogo zaup i h ,r navadnih okrožnic rz leta 1943. 1944 in 19*5 razlic: 1,1 rrovenicnc, ki so razvrščene po kronološkem redu. bin? okrožnic je zelo laznolika in obsega nemška pobija in navodila -ii jih jc oiganlzaeijski Stab mo^alfrbs-:edovaü eno ta m slov. nekega "do mobran siva glede organi in delovanja enol. Med zanimivejšimi jc zaupn: 'liioznica št. 7392 o domobiaoski piisegi s tekstom m in načrtom prireditve na ljubljanskem stadionu 10. apiila 1 ^44 Iz zaupne okrožnice Št. 2716 pa izvemo, kakšne so bile nslogr Oiganizacijskcga štaba: 'nabiranje, uvrščanje, vežba, oprema in oskrba Slovenskega dono-branslva", v naslednji točki pa je izrecno poudarjeno, da je pošiljanje čet v boibo naloga nemškega Štaba za vodsl-vo borbe pičli partizanom, oskrba enol pa je stvar Auf-bausiaba. Sleoi gradivo odsekov organizacijskega štaba foboio-žitvenega. inlciidaniskcga propagandnega, sodnega, verskega zdravstvenega, sprejemnega, tehničnega) - tu so picdvseni dopisi z drugimi enotami in odseki, seznami in potrdila. Naj\*cč gradiva pripada obveščevalnemu odseku (12 lasciklov). obveščevalna poiočila čelnih o^vcščevai cev o razmerah in dogodkih v domobranskih enotah, poročila obveščevalnih centrov o picmikih partizanov, o tcreiicUi sp.ski sumljivih iu aicliianih domobianccv, kar tolcke večine partizanskih enot 7 bolj ali manj popolnimi seznami borcev. Sledi 30 fasciklov gradiva posameznih večjih ali manjših organizacijski 11 enot — bataljonov, bojnih skupin, udarnih bataljonov in čet, Višje enolc-so bile večkrat reorganizirane in ohranjenega je malo gradiva medlem ko gaje pii nekaterih četah nekaj več (2 fascikia, lahko pa samo nekaj listov). Tu najdemo sezname moštev, naredbe in okrožnice organizacijskega štaba, dopise,- ob vcščavalna poročila, plačilne sezname. Zadnja dva fas-cikla obsegali podpisne pole, ki so jih morcli domobranci podpisali ob domobianski prisegi in so razporejene po abecednem redu. Slovenski narodni varnostni zbor (SNVZ) IJsianovljcn jc hi I 26. novembra l°43 z dopisom Odi-la Globocnika. višjega vodje SS in policije v operacijski coni Jadransko piimorje. Formalno gaje vodil organizacijski š:ab s polkovnikom An tonom Kokaljcm na čelu, v resnici pa jc bi! [-odrejen Globoeniku. Kljub pomoči Slovenskega domobiansiva jc zbor ostal Številčno šibak, njegova osnovna enota pa je bila četa. Oh/aujcncga je. 12 fasciklov gradiva iz Primorske za leto 1°44 in 1945 Čeprav nI popolno, je iz njega vedai-le razvidna osnovna organizacija SNVZ P:va dva faseikla obsegala redne in zaupni, naredbe inšpektorja SNVZ ter dopise poveljnikov in itabovskupin tei čel, V zvezi z ustanovitvijo ¿NVZ ie je ohranil Glo-bot nikov dopis Kokaljn kjer Ba določa za inšpektorja, ki mu je neposredne podrejen ir dobrva od njega vse smernice delovanja Sledijo šc določbe glede vojaSka 01 ganizaeijc, nalog, fhanciianja, uniform. Giatlivo ožjega štaba se ni ohrailo, razen nekaj drob-cv iz posameznih odsekov; še največ materialov ima ob- aa ARHIVI XI 198« veščevalni odsek, ki vsebuje razne sezname partizanov, teience-v, pripadnikom OF. Gradiva čet je malo in obsega zvečine le po nekaj listov: seznami moštva, dopisi, poročila. Največ arhivskega gradiva se je obranilo pri pove'jstvu skupile Postojna, ki "sebuje predvsem dopise z nemškimi oblastmi m nižji mi enotami Obranili so se tudi nekateri propagandni spi si slušateljev propagandne Scle (Komando SS 4dna Trst), dopisi rekrutne šole SN7Z v Trstu in gradivo policijo SNVZ, Gorenjsko domobranstvo Prve postojanke so nastale v začetku leta 1944, do aprila 1945 pa jih je bi'o okrog štirideset. Imele so zna čilnosti vaških strač in so bile pudtejcnc okrožnim izpostavam nimške tajne policije. Ohranjero gradivo jc zelo skromno in obsega le tri fascikie iz obaobia 1^44 do 1945. V prvem faseiklu je pomembno povelje poveljnika Gorenjskega domobranst-va Ileibertp Diehtla o ustanovitvi kjer v drugi točki poudarja: "MoStvc Goier.jskcja Domobranstva jc prostovoljno izjavilo, da želi, ua ga vodi Sicheriieitsnoliciia, zato ji jc v disciplinskem vojaškem in v vsakem drugem poplcdu podiejcno, oboroževano in oskrbovano". Sledijo šft določila o ustanavljanju posojank, odgovornosti poveljnikov, o aretacija!], mobilizaciji, financiranju; uniformah. Ohranilo se jc okrog 4O odredb in ok rožnic vodje centra Gorenjskega domobranstva Slavka Kicka glede delovanja postojank, propagande pisarniš kega poslovanja j kakor tudi obveščevalna poročila o vojaških akcijah, ki so jih postojanke Gorenjskega domobranstva pošiljale centru ' Sledi gradivo 37 postojank, ki ga sestavljajo zvečine seznami moštva- dnevna in tedenska poročila centru Go-rcniskega domobranstva (ta so dostikrat zelo skopa in formalna) in dopisi. Zanimiv je tudi dnevnik Alojza Pcmeta, sefa piopa gandnega odseka Gorenjskega domobranstva, v katerem s svojega zornega kota opisuje razmere na Gorenjskem. Policijski varnostni zbor (PVZ) Ustanovljen je bil 28 oktobra 1943 7 naredbo šefa pokrajinske uprave Leona Rupnika. Vsi Člani zuoia so bili obenem člani Slovenskega domobranstva in so bili povezani z nemško policijo preko nemškega zveznega oficirja. V okviru te organizaciji, jc deloval tudi oddelek politične policije z določenim številom policijskih agen tov. Gradivo obsega 25 faseiklov in se začne s statutom in tajnimi pravilniki,'kjer so določene naloge PVZ in odnos do nnmikiii oblasti. Slediji naredbe upravnika policije in poveljnika PVZ,'ki vsebujejo predvsem povišanja, namestitve premestitve in kazni. V naslednjih šestin fasciklili šo'spisi iz lču'1943, 1^4^ in 1945; ki se narašajo n^1 poveljstvo policijskega zbora, dricvia poročila' policijskih postaj prošnje imem vaivja dopisi Gradiva samih policijskih postaj je malo in ob'Sega v glavnem se/harre mj',Štcv,"rarclbe in prošnje za izdajo pre pustnic Tudi gradiva politične policije je 1' nekaj se^na-' rr.O" in dopisov ohianjeni pa so seznami političnih zapornikov sodni/i naporov od no/embra 1943 do maja 1945. Pii upravi policije jc ohranjen ilcl gradiva Komisije za izpust intcinirancev; pioinje iu seznami intCiniian-ccv. 01i;anilc so se tudi prošnje za prepustnice, uiejene po abcecdncm redu Pokrajinska uprava Po kapitulaciji lialije jc poiaajiiiska uprava ohranila v glavnem enake oddelke kot visoki komisariat, vodstvo p? jc prevzel Leon Rupnik, ki nm jc bil dodeljen nemški svetovalec. Gradivo vsebuje odrcibc, uolocbe in dopise šefa pokrajinske upiavc, večino (6 faseiklov) pa zavzemajo spis; okrajnega glavarstva Novo mesto za leta 1943, 1944 in 1945. To so dopisi s šefom in uradi pokrajinske upiavc v Ljubljani, s policijskim zborom, informativnim uradom in sodišči. lformativni urad. Informacijski oddelek Ustanovljen jc bil 8. oktobia 1943 kot oddelek pokra jinske uprave, njegova naloga pa je biia obveščevalno in propagandno delo. Po nemških navodilih je bil večkrat rcoiganiiiran, v končni obliki jc nastal informacijski oddelek, kije zdmževal informativni urad, propagandni odsek in tiskovni urad. V okvini lnfoimativncga urada so bili ustanovljeni tudi narodnostni referati pn okrajnih glavarstvih, ki so zbirali podatke o narodnoosvobodilnem gibanju in njegovih pristaših, in Tajna obveščevalna služba (TOS), k> je s svojimi tajnimi agent vohunila med prebivalstvom in podatke pošiljala okupatorju in njegovim sodelavcem. Gradivo obsega poročila o delovanju propagandnega odseka, odsekov za kulturo, narodopisje, Šport aktivno propagando, odloke in odredbe ?cfa pokrajinske upiavc in informativnega urada in propagandno gradivo (pioti komunistična predavanja in referati spominski.govori, giadivo za protikcmnnistično razstavo, pripravljalni material za drugi del Cinili bukev). Gradivo TOS vsebuje iclerat o delovanju te organiza cijc ter navodila in povelja članom obveščevalne slui.be. Največ gradiva zavzemajo seznami pripadnikov OF v L,ju bljani (abecedni seznami po kategorijah dejavnost1, usta novah, okrožjih). Izdelana je bila tndi obseina karto*cka pripadnikov in simaptizerjev OF, ki vsebuje 808 listov Zadnji 4 fascikii vsebujejo informativni biletn VESfl ki so jih začeli iidajrti voditelji Slovenske legije Že julija 1942 in se jc delo nadaljevalo v TGS do jannaria 1945 Ta ovaduška poročila so bila dostavljena tudi okupatorskemu vojaškemu poveljstvu iu doniobianstvu. | Gradivo narodnostnih referatov obsega največ gradiva iz narodnostnega referata Novo mesto seznami teren ccv in pripadniki OF obveščevalna poročila o piemikili partizanov, dopisi. Milizia volontaria antikoinmiista (MVAG) : Prve oborožene enote so nastale sredi leta'1942'kot vaške stiažc za obrambo posameznih krajev ali operativnih enot, ki so se borile skupaj z italijanskimi O razpore ditvi in taktični uporabi enot je odločal okupator, kijih je tud' vzdrževa. ARHIVI XI 1988 89 Večina gradiva je v italijanskem arhivu, gradivo ki ga jc izročil RSN"7 pa obsega 'c 3 faseikle: navodila za delovanje vaških in narodnih strai ter navodila in načrt 7-a božične racije leta 1942.Sledijo različni bolj ali manj popolni seznami članov MVAC. 1. bataljon MVAC pa je ohranjena tudi kartoteka s podatki o moštvi:. Zelo skromno jc gradivo Slovenske in Dekliške legije (nekaj r;ircdb in se/namov). Zanimivejša so mesečna poročila kapiana Glavača (enc^a glavnih organizatorjev bele garde in tajne obveščevalne s1u*.be) o domačih političnih razmerah jeseni 1943 Samo po nekaj listov jc ohranjenega gradiva Primorskega. Štajerskega. Gorenjskega ii Soikega četniškepa odreda za leto 1944, ena mapa pa jc gradiva čciniSkc tajne obveščevalne službe DOS s skico °rgani;.acijc In dnevnimi povelji za leto 1944 Škofijska dobrodelna pisarna Ustanovil jo jc ljubljanski Škof Gregorij Rožnian in je organizirala pomoč drnž.nam, ki niso sodelovale z osvobodilnim gibanjem. Gradivo obsega 25 fasciklov in ga v glavnem sestav-Ijvio različni seznami, zelo malo pa izvemo o ustanovitvi organizaciji in delovanju pisarne. Najštevilnejši sosez nami osc^ in ustanov, ki so drrovale pisarni abecedni seznami podpiranccv po župnijah, prošnje za podpore, največ pa jc cvidenčnili listov prosilcev podpo-(11.176) i nakaznic za tkanine in oblačila izdane, v Ljnhljaui, Kočevju m Novem luSKV Slovcnsks ljudska stranka (SLS) V treh fasciklih je 'brano gradivo pred vojno najmočnejše slovenske stranke SLS: sitnacijska poročila o osvo- bodilnem gibanju za Gorenjsko Štajersko Koroško in Primorsko, poročila o materialni Škodi in žrtvah v času okupacije programski referati Straže, politična poročila Mihu Kreku v London jeseni 1942. Ohranjenega jc tudi nekaj gradiva pTotikomunističnega odbora s podpisni-mi polarni protikomnnističnc božične spomenice. SKU-P Prvotno ureditev gradiva je težko ugotoviti, ker jc prcecj pomanjkljivo in jc bilo ponovno urejeno, tako da je ustrezalo uradnim potrebam Republiškega wkre-tariata za notranje zaucvc Načelo provenience dost' krat ni bilo upoštevano, ampak jc gradivo zbrano skupaj glede na določeno lematiko. Kakšno je bilo takratno poslovanje, je razvidno tudi iz ohranjenih delovodnikov, indeksov in registrov. Za organizacijski Štab Slovenske ga domobranstva so ohranjeni delovodniki za leta 1943 1944 in 1945 (9 knjig), register naredb za leto 1944, /apovesti in ekspcdicijska kniiga poveljnika stana Slovenskega domobianstva. Tr.di za policijsk: zbor ima mo vce registrov in delovodnikov. Literatura in viri. Metod Miku?, Pregled zgodevinr NOB v Sloveniji, 1--5, Ljubljana !96C 1"70. Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 19411945. Knjižnica NOV m POS. Ljubljana 1976 Arhisko gradivo Slovenskega domob*austva in ostalih provenicnc, sprejeto iz RSNZ 197(1. Neka,; vsakdanjih drobnih tiskov iz NOB v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja Marjeta Čampa Pri izbiri gradiva sem skušala zajeti del nevojaškega tiska, s katerim sc je pogosto srečevalo prebivalstvo in z. njim aktivisti v svojem vsakdanjem življenji/. Meje med civiino in vojaSko sfero mod seboj niso bile ostro ločene, zato se gradivo včasih prepleta. Tudi na ta način sc nekako dopolnjuje slika vsakdanjika v NOE. Obravnavani so sledeči tiski (obrazci); popisi prebivalstva, kartotečne pole, osebni listi osebne izkaznice, dovolilnice in pre pustricc. Dodani so Sc koledarii. To gradivo jc hranjeno - zbirki NOB tiska - fasc XX XX* XXII, XXIV in "-XIX (gl. tudi: M Čampa, Zbirka NOB tiska v arhivu 1ZDG v Ljubljani, Gradivo, ki sc nanaša na gospodarsko 1, rohlematiko obdobja NOB. Arhivi. 1981. Št. 1 - 2. IV, str. 103 - 101. Tu so upoštevani razni obrazci, ceniki, denar lepaki) RA7N1 POPISI PREBIVALSTVA so bili v vojnem časi- dokaj pogosti. Imamo ciklostiranc tiskovin; za evidcucc izgnancev, in t črni ran cc v, konfvwunia m voj-"¡h ¡'jetnikov za potrebe okraja in okrožja. Poleg Hbi uainili vprašan; jc ena lubrika spraševala no eventuclni hiSi in posestvu izgnancev in tudi v kakšnem stanju jc omeniena lastnina. Posebni spiski podpor zbirajr' tef podatke o družinah: Število otrok do 14 leta in odras-':li članov, ki so nesposobni za delo skupne Število družinskih članov in različne stopnic podpore (I - 111). Zgo'j poimenska seznama sta predvidena za mladino ("potrebna pomoč v obliki ucnaria, hrane ah obicke") in za uboge, ki so prejeli denarno podporo. Poimenski Seznan iiegalucgr kadra icreau na Go-reniskem leta 1945 spraiujcio po funkciji in eventualni 90 ARHIV] XI 1 98H spodobnosti za NOV in če ima dotični tudi kakšne orož- . je. — Primorski seznam kadrov je malo obsežnejši. saj sprašuje Se po rojstnih podatkih in poklicu ne le c bivališču in funkciji. Ciklostiran jc tudi poimenski :,ezaam prcbivalccv na ki ima tele rubrike: ime vasi, priimek in,ime vašča-na, njegov rojstni datum, kraj rojstva poklic, zakonsko stanje, Stcvilc otrok in na koneu opombe. KARTOTEČNE POLE Splošni podatki za uslnžbcn ■ ce so nekakšne kartoteke ki zajemajo kar 41 vprašanj. Nekatera med njimi so zanimiva: o odnosu uslužbenca flo ljudi, o njegovi usocšnosti pri delu, ali je sposoben za višje tunkeije itd. (Forniular jc razmnožen s eiklostilom.) Poleg običajnih podatkov jc moral uslulbencc odgovoriti Se na sledeča vprašanja: poklic in imovinsko stanje, zna 'čaj in karakter politična opredeljenost politično pre pričanje do okupacije Jugoslavije od kdaj seje ndejstvo-val v narodu oso vobodil nem gibanju, kje in kako, kakšno funkcijo je imel v NOR in kje, kako se jc izkazal pri se danjem delu, ali je sposoben za izvrševanje dosedanje slin žbe, kakšno delo mu najbolj odgovarja, kakšne pogoje ima za nadaljnji raz vej. Na konen sledi Se splošna ocena in karakteristika ter "opis nadaljnjega razvoja". Omenim naj tudi tiskan forniular Kartoteka predhodnih podatkov za vojake, A i se; bili v ujetništvu, in ¿a osebe, k\ so bile v internaciji, im prostovoljnem aH prisilnem delu v inozmii/m Obrazec izvira že iz dn' takoj po osvoboditvi pa sem ga vseeno nvistila semkaj, ker se po svoji tematiki navezuje na sezname izgnancev in interni ranccv med NOB. Ker ta popis ni namenjen le Složen ceni, je seveda podrobnejši1, sprašuje tudi po vcroizpovc di in državljanstvu ter bolj natančno koi sicer o poklicni usposobljenosti. Ostale rubrike pa so: kje kdaj in kako jc bil tisti človek ujet, v katerih taboriščih jc bil kdaj in kako jc odšel na delo ali bil interniran, kje jc bil na delu oziroma v internaciji; zdravstveno stanje; odlok komandanta zbirališča (variante: imenovani se mobilizira, pošlje na dopust, da na razpolage sindikalni organizaciji ali pa se napoti ustanovi za socialnc skrhstvo); kiaj opredelitve (pod to rubriko se navaja sedež vojaške ko-manuc aii pa kiaj zaposlitve). Kot običajno jc vprašal nik zaključila rubrika ' pripombe". Ciklostirani OSEBN! LISTI so popisne kartoteke z. mnogimi vprašanji, ki so skušala zajeti populacijo, pot rebne socialnc zaščite (Iz obdobja stare Jugoslavije so pustili rubriko o domovinski občini). Pri osebnem listu otreka so družinske in socialnc razmere opisane s temi vp.ašanji: poklic, hivališče in pelitična opredelitev star šcv. Število družinskih članov (zaposlenih in iiczapos'e-mu), ah je družina pnbezala iz okupiranega, kontroliranega ali osvobojenega ozemlja; ali ima družina kakšno premoženje (premičnine, nepremičnine, naložbe v denarju, vrednosti panirji). Če je otrok sirota, kdo ga vzdi žujc ime in bivališče eventualnega skrbnika. Sledi rubri ka za mnenje, kakšna podpora je oiroku potrebna (dt nar oolcka, sprejem v mladinski dom) in opombe krajevnega ter okrajnega NOO. Osebni Ust noseče aH doječe matere evidentira s'edc če podatke: poleg standardnih informacij Se datum poroda oziroma čas pričakovanega noroda, njene socialne razmere (meSSanska kmečka ali delavska družina), ali se lahko preživlja sama, dobiva eventualno podporo, preskrbljeni in nepreskrbljeni otroci, stanovanjske raz ir.cre (3 te vilo oseb, ste vile sob m postelj), ali je pribe zala z okupiranega oziroma kontroliranega ozemlja, ali ima zadostno opremo kaj Še potrebuje 1er sploSno zdravstveno stanje matere. Ob koncu naj bi bilo zapisa no inncilje kakšno pomoč potrebuje (bodisi v denarju, obleki, ill jc mati z otrokom lahko v dosedanjem krajn ali pa je nujen sprejem v materinski dom). Sledijo običajne opombe krajevnega in okrajnega NOO Osebni list za onemogli, in upokojence beleži zaporedno številko kraiotekc. ime z rojstnimi podatki in social niiiii razmerami. List pa se končuje z mnenjem oblasti kakšne socialno pomoč potrebuje (denar obleko ali pa je nujen sprejem v dom onemoglih) ter z opombami kra jevnega in okrajnega NOO, iako kot povsod pri teli kan gorijah prebivalstva. — V praksi pa te zaščite ni bi'o mogoče v celoti realizirati zaradi vojnih razmer (01.: Jože Prinčič, Odnos ljudske oblasti slovenskega nariida de otreka v obdobju NOR (1944-1945), Otroštvo v senei vojnih dni v Sloveniji, Ljubljana 1980. str. 62—70) Nekatere teh rubrik so take imele predvsem politični značaj. Osebji list za prosvetne dela i ■ec kaže na spccifiko in občutljivost tega poklica. Njegove rubrike so: zrelostni ah usposobljcncstni izpit, dosedanja službena mesta kje jc bil ter kaj je delal učitelj po 6 aprilu 1941 kakšna znanje tujih jezikov ima. katere tečaje je obiskoval, ne-dalnjc So'anje, pedagoško ndejstvo vanje in interes, opom be šolskega nadzornika. Na koncu forniular podpišeta oba učitelj in nadzornik. Priloženo jc tudi posebno navodilo za izpolnitev rubrike o pedagoškem udejstvo-vanju: odgovoriti jc bilo treba ah jc učitelj pisal v pedagoške liste, morda napisal brošuro oziroma pedagoško knjiga: ali je kdaj imel pnizkusni razred, na katcieni strokovnem področju hi se želel izpopolniti. OSliHNE IZKAZNICE, tu navajam iri legitimacija ki so hilc namenjene civilncniu prebivalstvu. Pokrajinski odbor OP za Coienjsko jc dal natisniti za Člane OP 1944. leta lepo oblikovane izkaznice v rdečem Tisku s Triglavom in peterokrako zvezdo (tiskarna Trilol). Poleg standardnih podatkov seje v to izkaznico vpisovalo Še funkeijc in poklic. Likovna oprema primorske oseb ne izkaznice jc zanimiva pe svoji vsebini N'a papirju raza barve si sledijo prizori: slovenski grli stražita dva partizana1 v ozadju se lipovi listi in vasica s cerkvijo; partizan s puško, obdan z lipovimi vcjieami, leva in desno oh njem orie orač in stoji mati a otrukoni. Rubrike kažejo da je to res prava osebna izkaznica: priimek in ime, rojst ni podatk', bivališče, stan, poklic; postava, višina, oči lasje, nos, usta, posebni znaki. Sledi popis načenika narodne zaščite Ker je bila svohoda ?.c ored vrati, nas ne preseneča visoka nakhda osebne izkazmec 13,000 izvodov v aprilskih dneh 1945 (tiskarna Doberdob). Tudi Okrožni narodnoosvohod'lni odbor za Južno Primorsko je 1944 leta izda! svojo preprosto ciklostirr-no izkaznico za aktiviste, oproščene službe v NOV. Rub rikc: kraj, datum, de kdaj je oproščen vojaške službe in podrobni osebni opis: izkaznico sta podpisala tajnik in preasccinik odbora. DOVOLILNICE - PREPUSTNICE za ilustracijo ob ranjenega gradiva naj bedo tile trije primeri. Komandna mesta Sežane jc 1944. leta izdala ciklostil-no Izkaznico za vožnjo v službo s kolesi. Rubrike kraj, kamor se vozi, znamka in številka ko'esa podpis polit kom.saija in komandanta. Okrožni odbor OF Kranj jc izdal svojo ciklostirano p overil ni co "za tovariša oz. t o va ršico ...... kije opolnomočen vršiti svoje delo v okraju. Vse vojaške in politične oblasti ter kurirje se naproša, AlílIlVl XI 1988 91 nudijo omenjenemu tovarišu (-ici) pri izvrševanju njegove (njene) dolžnosti potrebno pomoč". 1'repiistni-cajc (»ljffl do preklica. Podpisal pajojc sekretar okrož n:ga ndhnrr. Of Napisana je v takrat značilnem slogu (jnnij 1944). vsakdanjika izstopa tiskana dovolilnica, ki jo je izdale predsedstvo SNOS "za vstop v vse urade in usta-1tlve Imela je dve rubriki: ime obiskovalca in podpis člana picdsedstva. KOLl'l)/\RJI tukaj na kraiko opisujem stenske kc lesarje (zvečine ciklostirane) in žepne koledarčke (tiska-v letih l<)44 1945. So dokai dobro urejeni, tako ^ehinsko kot obli kovu 11. Oboji pa imajo zraven okrajšav posamezne c3nc\^c v tednu Jc imena in cerkvene praz> nike. Stanki koledarji so prinašali celo lunine mene; 11:,tis■ njeni pa so bili tndi važnejši dnevi oziroma datumi kot na primer. 8 marce, 27. april 1. mai I avgust (med-'■'lodni protivojni dan), 7. november. 29. november '943, Koledarskemu delu so včasih dodane aktualne politične parole tistih dni: Naj živi maršal Tito! Za vsa--ga poštenega Slovenca je mesto v Osvobodilni fronti! Sffrf fašizmu - svoboda narodni itd Koledar lielo-ranjske telmike za leto 1944 ima v glavi lepo stiliziran slovenski grb s kratico 01: v rdeči m črni barvi Novo-"'■cika telmika je svoj koledar za leto 1945 okrasila s pe teiokrako zvezdo in rdečimi nageljni. — Štajerska tehni-Aikcre je opremila koleilar s svojim podpisom in s st ziranim slovenskim grbom v črni barvi. Napadena in -Juičcna je bila 6. februarja 1°45, polovica osebja jc izgubil;, Hvijenje. Zaradi le tragične usode nam jc njen koledar biižji. Šepni koledarčki so bogatejši Koledarček Partizan -ke^a lnnvnika za leto 1945 (na 36 straneh gaje izdal Pokrajinski odbor OP za Slovensko pri morje) obiavlja poleg običajnega koledarskega dela spominske dneve * -se mesecu v le 111. Zvečine prevladujejo dogodki iz NO D i 11 II ivetovne vojne (i?jemoma sei.e nazaj do fran-easke revolucije 14. jnlijd 1789). Dodani sc nekateri d ne v,, ki se nanašajo na zgodovine Slovencev in Primorske v 20. stoletju, kakor tudi spomhu na Prešerna. Gregorčiča, Jenka Levstika. Cankaija. Zupančiča. Ig i,ac',ja Borštnika. Riharda Jakopiča. - T11 so natisnjene Temeljne ^ečke O F seznami članov IOOF, iWNOJ. NKOJ SNOS dodane sc kratke informacije o narodnih' sodiščih, narodni zaščiti in Rdečem križu Slovenije. Podobno vseb;nc'" precej skrajšani verziji prinaša ciklosti-ran koledarček ki ga je izda! Okrajni "dbor OF Sloven- ske Konjice V povzetku je objavil tndi izjavo Tito - Ri bar (koledarček je riel felc marea 1945 na 16 straneh). Likovna nprema omenjenega koledarčka Part-'zanskc ga dnevnika je razkošna za list1 čas in tndi njegova nakla da je visoka - 7.000 izvodov (tiskarna Slovenija). Janez Lajevec je prispeval linorez za barvno naslovno stran: grad Miramar ovit z lipovo vejico in partizani s sloven-' sko irobojnico (v temnoijavi, svetlorjavi in rdeči barvi). Jože Bergman je izrezal dva linoreza: maršala Tita in Franca Rozmana •- Staneta. - Tiskarna Slovenija je natisnila tudi več koledarskih prilog (lete 1945 4 stiani)k Pa rt ižanske 11111 dnevniku: likovne izvedbe variirajo, vsekakor je najlepša Lajovčeva (grad Miramar v modri in beli barvi). Tiskarna 13- A v Kočevskem Rogu je izdelala koledarček na štirih straneh za leto 1944 7. znanim Jakčc/im portretom Tita in nekaterimi pomembnejšimi spominskimi dnevi (1789 - 1943) V Kočev-skem Rogu jc bil natisnjen tndi Naš koledar 1945 ki gr je izdala Propagandna komisija pri IOOF (I6OO0 svodov naklade. 64 strani.. Partizanska tiskarna). Ovitek je v zeleni barvi z rdečo peierokrako zvezde, Na notranji strani pa ie Titov portret (delo Vlada Jordana) in kliše. p:iška s palmovo vejico ter naslov v modrem in rdečem tisku.'Zanimiv je edini dodatek v tem koledarčku spominski dnevi: le—ti se nanašajo predvsem na NOl) v Sloveniji in tndi v Jugoslaviji. Poleg tega je objavljenih precej zgodovinskih dogodkov ki segajo v kulturno ter nacionalno zgodovine Slovencev injužnih Slovanov od 6. do 20. stoletja: odhod Langobardov. brata^ Ciril in Metod, ustoličevanje koroških vojvod, kmečki pnnti "PTTnibár. J_. Dalmatin, bitka pri Šisku. Valentin Vodnik. A. T. Linhart, program zedinjene Slovenije leta 1848 in slovenska zastava, taborsko gibanjena Slovenskem. dnalizem v avstro-ogrski monarhiji. majniSka d^ klara"ija leía |9J_7, Ü- Maister. Omenjene so se osebno sti sv. Sava. Mat^a (jubc:. Ivan Gimdulič. Zrinjski in Frankopan. Vnk Karadžič. Svetozar Mijrkovič Gavrilo Princip. Stjepan Radič. Zabeležena jc bitka na Kesovem polju leta 13R9 pokol pot uric leta 1709 v Orn, gori. 1 srbsk upor leta 1804 Mirske pr"vini;e aneksija Rosne iti Hercegovine leta !9P&. oatkaiskc voine 1912 - 1913. krfska deklaracija 1917 itd. Na korfclf je dodana opomba Propagandne komisije pri IOOF da ;i spominski dnevi niso popolnoma točni, marsikateri pomemben vojaški a!i politični dogodek m zabeležen. Zato komisija prosi za dopolnila. 54 Mil II VI XI 1988 Arhivsko gradivo fonda Okrajne gospodarske zoornice Ljubljana ti njenih predli kov Marija Perko Zakon o ustanovitvi enotnih gospodarskih zhornic (Ur. 1 FLKJ it. 22/1962)je določal, da se tedanje zbor. niče z gospodarskega področja in zadružne zveze spojijo v zvezno rcpubliike in okrajne gospodarske zbornice. S tem je bila leta 1962 ustanovljena Okrajna gojpo darska zbornica Ljubljana, ki je nastala s spojitvijo *!>■ govinske zbornice za okraj Ljubljana Gostinske zborn ce 7.2 okraj Ljubljana Obrtno—komunale zbornice za okraj Ljubljana in Okrajne kmetijsko—gozdarske zbornice Ljubljana. Zaradi neprestanih sprememb upravno--teritorialne razaelitve so seji priključevale sosednje okrajne gospodarske zbornice Z dokončno odpra /o okra jev kot upravnih organov v SR Sloveniji 31. marca 1965 je posle Okrajne gospodarske zbornice prevzeia Gospodarska zbornica SR Slovenije. Kot pravni naslednici področnih zbornic, zvez in združenj je Okrajni gospodaiski zhomici Ljubljana pripadlo njihovo arhivske gradivo, ki je dobio ohranjeno in kot tako bog.nt vir za preučevanje gospodarske zgodovine. Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana Za območje cele Jugoslavije je deloval;, enotna Trgovinska zbornica FLRJ ">d leta 1946 (Jo 1952, ko je bila ustanovljena Trgovinska zbornica za okrai LjiiHjana, Te ga leta je bila ustanovljena tuili Trgovinska zbornica za glavno mesto Ljubljana, ki je leta 1955 pienehala ohsta-jati. Njune posle jc prevzela Trgovinska zborr.caza okraj Ljubljana, ki jc v naslednjih letih prevzemala tudi posle sosednjih okrajnih trgovinskih zbornic. Leta 1962 ;o vse trgovinske zbornice po posameznih okiajih prešle v okiajne gospodarske zbornice. 1'reeej kompletno arhivsko gradivo sestavljajo zapisniki sei ipravnib organov zbornice (1952 -1962), zapisniki strokovnih izpitov in odločbe o strokovni izobrazbi (1953--1963). Sliko stanja trgovine pa nam kaže giadv koynfll odborov in komisij ter poročil?, statistični podatki a obrtne obrate in delovno silo glede na bnmštvo n stroko Enakovrstno aihivsko gradijo se hram tudi za O rt no zfc )rnia za ok;aj Lj ubrana okolica za ob dot je 1956-1957 in leto 1961, prav tako tudi za čas obste ARHIVI XI 1988 93 ¡a naslednjih okrajnih obrtnih zborme: radovljiške (1950 -I195?|4:aniniik( (1950- 1952).kranjsko (1910-1962); /a novomeške pa sc v tem fondu najJejc le poročila o delu (1^58 1960, 1961) in gradivo ¿a reje upravnega od' bora (1960—1961). Podobno arhivsko gradivo obstaja /a Otrtiio-koninnalno zbornico za njeno dveletno oclo. Okrajna kmetijske-gozdaiska zbornic? Ljubljana Od leta 1947 so delovale na nivoju republike in okraja zadružne zvez? in zveze kmetijskih zadrug. Za Ijubijan sko zvezo so ohranjeni zapisniki upravnih organov(!947 -1965), poročila (1960-1962), pregledi proizvodnje (1958-1959). sezrami delavccv (1957) in kmetijskih zadrug (19^5). Okrajna kmetijsko -gozdarska zbornica L ubljana je bda ustanovljena decembra 1C)60 in je poslovala do leta 1962, ko je prešla v ccnotno Okrajno gospodarsko zbornico. Iz zapisnikov njenih upravnih organov poučil in analiz lahko spoznamo problematiko kmetijstva v okra ju Ljubljana. Za celo republiko je bila teta 1954 ustanovljena kmetijska zbornica LRS, ki je združevala državna in zadružna kmetijska posestva, gozdno--gospodarske orginizacije in zveze kmetijskih zadrug. Naslednje leto se je preimenovala v Zbornico za kmetijstvo in gozdaist-vo LRS leta 1962 pa se je /.družila v enotno Uorpodar-sko zbornico LliS. Arhivsko gradivo Okrajne gospodarske zbornice Ljubljana in njenih prednikov laliKO razdelimo v več delov. En del so -Jokumciiti, ki smo jih navedli zgoraj Dodati moramo Sc fragmentarne zbrano tehnično dokumentacijo poslovnih zgradb gostinske, trgovinske in gospodar ške zbornice Ljubljana in nekaterih Šolskih poslopij. Do dar,; ;o tudi personalne zadeve uslužbencev zbornic in matične knjige.1 Drugi del sestavljajo zaključni rafuni, ne samo zbornic, ampuk predvsem podjetij, ki sc bila dolžna po? Ijati zaključne račune zbornici in obsegajo čas od le;a 1952 do 1965, od tega je večina iz obdobja 196? - 1964. Skoraj vsem so dodana poslovna poročila. Zbranih je 274 arhivskih enet. Popkali smo jih s pcmoCjc računalnika "rr jim določili naslednje parametre1 Številko arhivske enote, naslov arhivske enote, kraj, kratka vsebina in časovno obdobje. Strokovna obdelava tovrsmegj. arhivskega gradiva s pomočjo računalnika pomeni velik prihranek pri času (kkrati sta bila narejena arhivska indeksa rmen iir krajev) boljSo preglednost in kvalitsto popisa. Cc bi uporabili za opis dejavnosti Šifre, bi bil popis še bolj uporaben. Poseben dtl fonda Okrajne gospodarske zbornic Lju bjjaua pomenijo registri zadrug, zdruienj, g/emijev, komisij rn zbornic- Vodeni so za različna časovna obdobja (najstarejši od leta 1885 najmlajši od leta 1962, korena letnica je 1965). V njih lahko najdemo podatke od !cta I8t>2 do 1(>65. Razvrščeni so glede na teritorij v naslednje ¿kupinc: ¿a širši teritorij (Slovenija, Dravska banovina, Kranjs ka). Ljubljana Ljubljana-mest o, Ljubljana-okolica, sodni ok/aj Ljubljana, okraj Ljubljana, okraj Ljubljana-okr lica, ostali kraji v Sloveniji. V vsaki od teh skupin so registri razvrS;ni po abccc Ji strok in po letih. Vseli skupaj jiii je 101, oziroma 3 tekoči metri. Kaziskovalec, ki bo proučeval gosrodarsko zgodovino, bo lahko naSel v arhivskem grrdivu fonda Okrajne gospodaiskc zbornico Ljuhljaua (s predniki) ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, veliko koristnih podatkov. Gradivo o neuspelem aieniaiu na generala l eona Rupnika v septembru 1941 Ivan Nemanič Po okupaciji m ustaircvitvi Ljubljanske pokrajine v le-lu 1^41 je Ljubijaira postala sede?, italijanskega akupa torja. V njej je nastanil svoje civilno—poliliCne obiastne organe in vejasko poveljstvo. Poleg tega je v tenr času delovalo v Ljubljani tudi vojaSko in politično vodstvo NOlt CK kPS. Vrhovni plcnum z IOOF 11 tudi Glavno poveljstvo partrzanskiir čet. Potem ko sc je osvoV,dilm hoj vedno bolj razraScal in je tudi okupator z domačimi izdajalci stopnjeval svoje nasilje in aktivnost proti NOI1, je "zmkiiila potreba po zaSčiti slovenskega naroda ur Sc bolj organiziranem osvobodilnem boju. Zrradi lega jo je bila I5 avgusta 1941 ustanovlila Varnostno obveščeval na služba Osvobodilne frente (VOS OF), ki sc je v boju proli okupatorju in njegovim sodclacvem naslanjala na široko mrežo množične obveščevalne sliržhc. VOS OP je v Ljubljani do jeseni 19^2 izvrševala justifikacije na rodnih izdajnlccv, ki jilr je slovenska narodna justrca ob- sodila na smrt. Verjetno je poizkusila vscpicmbiu 1941. leta ohraiuiralj z generalom Lconorr Ruprikcni- Arliiv SR Slovenije hrani v fondu Okrožnega sodišča'/ dokument o atentatu na Leona Rupnika, ki je stanoval na TržaSki 40 a v Ljubljani. O dogodku bil na policijski postaji po pričevanju Rtipnika rn žene njegovega sina Ksenije Suvajdžii sestavljen zapisnik Leon Ruprik je domnevi, da so napadli komunisir ali pa kukien pndoflo. bivSe jugoslovanske vojske in je o njem pripovedoval: "Dne 25 septembra 1941 sem bil doma (Tržaška a v Ljubljani). Taiča me je poklicala, da me i5če neki mofki ki mi prinaša pismo. Prišel sem v pritličje in pn vhodnih vrr.tilr opazil nekega moSkcga, ki je bil star okrog 24 let in visoke ias'r. Vprašal sen: ga, kaj bo dobrega. On pa je brez beseda potegnil izza suknje samokres (mislil sem. da mi bo izročil pismo) ter pričel name streljati . Instiktivuo sem se sklonil. Pri 94 Alii 1IV] XI 1988 icni me jc ž.e zadel strel v glave, v levo sence, zaiadi česar sem za nekaj trenutkov izgubil zavest. Mciltem jc neznanec pobegnil. Kot najstarejši oficir sem bil zaporen kot ptedsednik odbora za cviilcnco aklivnili članov jugoslovanske vojske kaiere odhor posluje na Ambroževem trgu v mestnem vojaškem nradn ter ima namen, da ntn.i italijanskim oblastem potrebne podal-kc zarad podpore aktivu.m jngoslovansk.m voiakom. Mogoče se jc to moje poslovanje smatralo kot nekaka organizacija bele garde, kakor se jc govorilo po Ljubljani. Glede na to bi bilo siorile." iskati med komunisti, ker imaio navado, lla voditelje odstranijo Mogoče hi bil pa ludi storilce kaK nezadovoljen podnficir, ki me jc smatral ougo-ornini, da nejgova pioSnjn ni bila upoštevana od strani Visokega koniisariata za podpero. Ranjen sem bil v levo sence, kjer je krogla Sla med lo-ban,o in kožo kake 4 cm in zopet izstopila ter sc bo verjetne ta poškodba zazdravila brez posleilic Odškodnine ne zahtevam Nato jc o dogodku pričala žena kapitana Rtipnika, Ksenija Suvajdžič, star? 19 let: "Viiicla sem neznanca, ko je vstopil v hišo TaKrat sein bila na vrtu, Vprašala sem ga kaj želi. Zelo ljubeznivo meje pozdravil "Klanjam se" ter odšel naprej v hišo. Na to nisem b;la pozorna, ker jc prihajalo k očetu tudi po več ljudi na dan pc razne podpis:, potrdila pndp.irc, stare obleke itd. jju jc to visok moSki (okrog 180 cm) elcgamnc, oblečen v temno-sivo obleko z mndrn srajen in moilro sivo kravate, leni nih kostanjevih las in izrazitih ličnic itd- Nato sem slišala, ko je star mami rekel, da ima za očeta nujno pismo. Oče je prišel po stopnicah ter nate dva strela in krik mojega dveletnega sina. Skočila sem proti vhodu v hiso, ko je neznanec ravno prišel ven. Prijela sem ga za ramo ter kucala na pomoč. Takrat je imel samokres že v žepu. ga izvelekel in mi ga med ruvanjem nastavil na čelo. Zaobrnila sem se in ga hotela prijeti za nogo pa meje sunil in stekel k vrtnim vratom. Jaz sent stekla za njim ici sem vi deia, da ga jc tam čakal neki moški, manjše rasti in svetlih ias. Bil je na kolesu in jc ime! pri sebi drugo kolo Kn jc neznanec prišel do njega, nai je ta kolo izročil, sam sc jc pa odpeljal llaljc. Dn ilrugc hiše sta vuzila precej iiiiro, potem pa počasi ter še gledala nazaj proti mem, ki sem vplila "na pomoč" ter bmčno zavila proti Rožni dolini". Leon Kupnih jc bil ic isti dan 25, septembra (941 sprejet v Ohčn državnn bolnico na kirnrgijski ooilelek, kjei jc bila ugotovljena lažja poškodba. Spisu je priložen tulec nahoja (verjetno kalibra 6,35), ki jc bil izsircljcn pri atentatu. I / Arhiv SR Slovenije, Okiožno K/p, 1499/41, i^c. 2t>. JllJ L'tU^ft ><" ctjtfftl wiivit' tcn --ti nj «ii -^Ki^ii ^tp vof- uW na ^Vcn» nnfttn fyifytty fat: Hreckcrietif, hulc.x ulpluibeticns fes (onim a sanctorum pc- tuhun mtmun 1716. Zbirka rokopisov 1/65 r ¡z prakse za prakso Urejanje m pop^ovanje sei zaključnih računov ob prevzemu v arhiv Branko Šuštar Zanimivo zvisl arhivskega gradiva piedstavljajo zak ljncni računi. Tipska navodila za odbiranje aihivskcpa giadjva1 j ali upoilcvajc lako pri organizacijah združenega dela. občinskih organin družbenopolitičnih organizacij kol pri služIli družbenega knjigovodstva in upravnih oiganili občin, če omenimo le nekaj primerov. Zaključni račun kot kontni prikaz finančnega poslovanja v določenem la/dobjn (nas zanimajo zlasti letni zaključni ra činu) sestavljajo vsi uporabniki družbenih siedstcv. Pri gospodarskih orginizacijah obsega bilanco s prilogami. obračun in delitev skupnega prihodka ter poslovno poročilo, kaKoi to omenja pravni leksikon iz ¡rede Šestdesetih let.2 Prav to poslovilo poročilo pa daje obilico podalknv, nporabum tudi za raziskovalca. S prevzemanjem serij zaključnih računov od ustvarjalca. liri katerem ie li zbirajo, i, j. od občinskih uprav, nili oigaoov in od podinžnic službe družbenega knjigovodstva skušajo zajeti arhivi tudi invistno gradivo ne valnriziranih usivaijalcev. Za pndioČjC Ljubljane je moč iskati zaključne račune v fondih upravnih organov na ravni okraja (mestni ljudski odbor ¡.¡ubijata li)45 1955 pos:bej bilance 1954, pa tudi v dmgih podiondih, npi. obrt m industrija in za okolico mesta OI:rajni ljudski odbor l.jubi/ana okolica 1945 1955. za kasnejii čas pa delno ie Okrajni ljudski odbor Ljubljana 1955- 1965) pa tudi v fondu Okrajna gospodarska zbornica Ljubljana, Z ustanovitvijo ljubljanskih občin (občinskih ljudskih od-borov)je tovrstno giadivo naslajale tudi na tem nivoju. Ud sedanjih petih ljubljanskih občin so sc ohiamle se riie zaključnih računov kol kaže le pr dveh. Tako hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana lovrtno giad^ovok-viiu fonda Obciua Ljubljana - Šiška3 za Čas 1956-1966 v obsegu nekaj nad 6,5 tekočih metrov in fonda Občina Ljubljana Center4 za Čas 1955 -1967 v obse gn 34,2 tekočih metrov. Zaključne racinie po letu 1967 bo arhiv prevzemal od slu/bc dinžbenega knjigovodstva. Prevzemam; serij zaključnih računov od cnili ustvarjal cev in Sc v okviru gradiva ra^glaScniii ustvarjalcev arhivskega gradiva odpira sicer vpraSanja podvajanja a to bo mogoče reševati največkrat Sclc pri notranjem urejanju v arhivu. Obe seriji zaključnih računov s pndiočja Ljubljane od srede petdesetih do srede Šestdesetih let in sc cez sta popisani podobno r.a kartotečni način {naziv upciabnika družbenih sredstev leto zaključnega računa) in tehnično urejeni večidel po letnikih, bodisi, da je bila taksna ure ditev ohranjena (ŠLka) Lili pa obnovljeni ob pre jemu (Centei). Ureditev vsakega od popisov pa je drugačna. V prvem pnniciu je bilo dobrih 1.150 kailolečnih lističev za zaključne račune s podiočja občine SiSka urejenih po dejavnostih oziroma stiol.ah. Oblikovano je bilo devetnajst skupin in naiejcn popis. Tako si slede cleklio, kovinska-strojna. kemična, tekstilna (; krojaSl vori), nsnjarska. lesna, gradbena stroka usluge (s pleskarstvom) komunala, ilmga obrtna in industrijska podjetja. prehrambena stroka, kmetijske zadruge gostinsl vo. turizem, promci, tigovina. piosvela. i Iravslvo in driižbene oiganizacijc in služhe. V,okvuu posameznih skupin si slede podjetja, oblati in ustanove po abecednem redu in pri vjaki so označena leta in tehnične eno le zaključnih računov. Na primer: 2. Koviuska-strojua stroka Libis, obnuo kovinske podjetji Litostroj\9$7: 119,1959: 32.1960: 138. 1961: 265,313.1962: 533,1963: 825, 19b4; 870,1965 994,1966 1120 delavsko usluibemku restavracija i.iiostrvj 1959 obrtna ambulanta Litostroj 1957 .. Skip Strojno kovinsko industrijska podjetje VHmarjc Serija zaključnih računov s podiočja občine LjuMja-na- Center pa ima ko» pripomoček za uporabo kar kar lolcko z nad 3000 kaitioami ta posamezne arhivske enote. Osnova tej kartoteki jc abeceda (imen podjciij in obratov ipd.) ponekod pa so oblikovane posebne skupine (npi dijaški domovi, gostinstvo z gostih,ami, ies-lavracijanti bifeji in gcstinskiin; podjetji, lekarne, pekarne, slaščičarne, Scle in vilci). Take sc npr lekarne pod Črko 'T , znotraj te skupine pa si skdc poiamezne lekarne po abecedi i nun. 96 A K111VI XI 1988 Ker jc takšna abecedna razporeditev pomanjkljiva, kadar iščemo več podjetij iste stroke, pa jc narejeno pre-eej ka/.alk (glej glej tudi), ki skušajo tako zbrati npr knjigoveznice, pleskarstvo, tekstilna podietja, zadruge in pouobno Na prinr.cr; Defr tka enotnost 1967: 3227 Delavska kujiiiuca 1954: 7412 Drlikatesa, trgovske podjetje 1956 118.1957: 213, 1958: 815.. - Dijaški domovi Dom mladine v trgovini iu gostinstvu 1964: 242.3 Dijalk i dom Ivana Cankarje 1957; 569. 1958 878 Dijaški dom zohotehuičttc srrdujc Šok 1957: 501 ... DrJavui o brini mojstri glej: Alpina, (irom Jože Modna krojacuiea Sefie -ŽDUtar Driavvi zavarovalni zavod 1962: 1999 Prvi način ureditve po dejavnosti ne ločuje obiti in industrije v okvir» iste dejavnosti, saj jc včasih težavna že uvrstitev v eno od dejavnosti oziroma strok. Poskušalo se je tudi opozoriti na preimenovanja ali združevanja, a takšna izdelava popisa z.ahtcva skoraj preveč podrobnega gradila. Glede na precej ckonomičntjSo izrabo časa e abcccdni sistem ureditve s kazalkami verjetno kar dovolj uporabne informacija uporabniku, čeravno bo za pregled posameznih paiog potrebno malo več truda. Za zaključne račune s področja občine Cenfer pa je na voljo fe popis arhivskih enot po letnikih. Če ic pri prvem prevzemu zaključnih računov v Šiški sodelovala skupina arhivistov, ki so to popisovali in prev- zemali v okviru gradiva občinske uprave, pa jc popis iu ureditev v primeril občine Center rezultat sodelovanja delavca v rcgistraturi občine in arhivista, ki je v sodc'o-vanju z ariiivskini tehnikom popisne lističe tudi uredil. Kaže. d? jc takšno abecedno urejevanje obsežnega gradiva zaključnih računov tudi najbolj ekonomično soj je lanko opravljeno ob prevzemu, nudi pa seveda precej boljšo informacijo, kakor splošn. podatki o prevzemnih seznamih (npr. zaključni računi. leto) ali pa tekoče navajanje velikega števila tovarn, obratov ipd. v za poredju, kakor je gradivo odlcieno. Seveda pa tudi ra> čunalniško uiejanje tovrstnega gradiva ponuja večje možnosti, o ka te rili bo še slišati- Nemaia pa izpolnjevanje kaitotcčncga ("hodnega) obrazca s štirimi podatki ime družbene pravne osebe ali društva, zaključni račun poslovno poročilo, leto — lahko zaupamo arhivarju ust varjalra, od katerega prevzemamo zaključne račune, saj kaže izkušnja, da se lahko takien kartotečni popis opra^ vi že pred prevzemom v arhiv OPOMBE 1. Priročnik za ttrokevno usposabljanje dclavccv, ki delajo ?. dokumcniarnim gradivom, Ljubljana 1984. sir. 114, 119 126 105. 2. Pravni tckiikon. ti.ograd 1564, Ur 1087 (zauini račun). 3. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Občina l.iuHjana Silka. a.f. H- 4. zaključni rsčuni IPiT-ti.iS, 6S fatc.. 6,5 ini (delno ludi a/. II. 1). Popi i iz t.ia 1984 4. ZAL, Občina Ljubljana Center,a.f. Ii. 1, serija zaključnih raiunov 1956 -1967, 342 Ikalel. 3259 a.t.. 34,2 In-. KirlolcCni pjpis ii tela 1987. Kaj se je spreminjalo v letih 1921 do 1929 na okrajnih sodiščih v Julijski krajini? Liljanu Vidrih-Lovrenčič V Gorici in Tistn so 6 februarja 1921 italijanske oblasti pripravile slovesnosti ob priključitvi Julijske krajine h kraljestvu Italija. Odtlej dalje seje nezadržno širila italijanska zakonodaja na vsa področja. Sodstvo jc doživljalo postopna zamenjavo prejšnjih zakonov z novimi celih osem let. Šele s I. julijem 19291 so sodišča v ecioti delovala na podlagi italijanskih zakonov. Ta prehod ni bil lahak, ne za osebje sodišč in tudi ne za prebivalstvo. Težavo je predstavljal žc jezik, še bolj pa stalne spremembe starih zakonov Dobro leto po aneksiji sta s 1, aprilom 19222 stopila v veljavo kazenski zakonik in ^akonik o kazenskem pravdnem redu Na podlagi razširitve kazenske zakonodaje in zakona o institneioniranju novih sodišč3 so v kazenskem področju v drugi polovici leta 1923 dokončno na novo poslovala tudi okrajna sodišča, kar dokaiujc ludi ohranjeno arhivske gradivo. Vpeljava civilne zakorodaje se je rs vleki a v ¡etc 1929. S 1. julijem 1929 je pričel veljati kraljevi dekret šr 2325 z dn ■ 4 novemb a J92P ki jc določal poenotenje civilne zakonodaje na priklju čenih ozcn.jjih, S tem zakonom so stopili v veljavo :i-vilm ¿akonik, zakonik o civilnem pravdnem \ du in t.govinski zakonik. Zakon je predpisal raziiritcv zakonov in poslovnikov v z.vezi z mirovnimi sodišči ter notarji. Potrdil je vcljajiost nove ureditve sodišč ter splošne in posebne sodne poslovnike Na pi moram omeniti splošni sodni poslovnik iz leti I ¿65 4 čeprav je bil že pred razširitvijo zakonodaje v gtavnftr že spremenjen. Naj ga na kratko opišem. Pi vo poglov|« )bravnava uredite/sodišč. Dmgo pogl.ivr se nana.!a rw civ!lni pos-opek Zajema način delovanja mirovnih idnikov ter odenj- registrov in lmnjeii- spi -=ov Predpisani o registri. Kijih --odijo ^sflfciczrfa"sodiS-ča (preture. tribunali.. apelacijska «idisča in knsneijski. AKJNtiil XI 19«8 97 sodišče). in tudi njihovi spisi Tretje poglavje se nanaša na kazensk1 sodni postopek m prav lako piedpišc spise in icgistrc posameznih sodišč. Lcla 188?, je izšel novi poslovnik5. v katcicni so zbrana določila splošnega sodnega poslovnika in vseh poznejših sprememb. Predvsem nalančno določa delovanje sodnijske pharne. Posebej opiše ravnanje s spisi od nastanka cz.iroma ptejetja do arhiviranja. Navaja in piedpi Se ločne obrazce rcgislrov za posamezna sodiSča. 7a len žensko področje polrdi določila splošnega sodnega poslovnika. Leta 1892 je iz.iel poslovnih. ki je posebej cnejal sodne spise in delovanje sodnijske pisarne 1-eta 1910 so spremenili poslovanje s sodnimi depozili in regislte. ki so jih sodiSča vodila v zvezi z njimi Večjo spremembo je prinesel zakon 5. oklobra I9138 ki je na podlagi novega zakonika o kazenskem piavdncm redu razveljavil določila splošnega ¡odnega poslovnika glede kazenskega področja in vpeljal in predpisal nove legislie. Tako veljavne sodne poslovnike so lcla 1922 oziroma 1929 dočakala li/di okrajna sodišča Julijske krajine. In kako naj bi izgledal arhiv okrajnega sodišča?. Vse dokcinienlc nastale v pisarni, so vpisovali v kronološki register (rcgislro cronologico) ii1 označili z. tekočo ilevih ko registra Za vsako zadevo se je v scdnijsK: pisarni oblikoval faseikel. v kalerega so kronološko odlagali doku menic le zadeve. Poscbci so hranili sodbe in zapisnike obravnav vezane v knjige. Izvršbe so vpisovan / poseben repertorij. Vsak faseikel je vseboval popis dokumentov. Tekoče so jih ilcvilčili ir shranili v p-sarni. povezane v primerno velike svežnje (huste), ki so imeli označeno vseh no. Kazenske in civilne zadeve so vodili ločeno. P sama je morala imeli abecedni indeks vseh slrank in seznam vseli faseiklev, vezanih enol in rcgislrov v arhivu. Tako sc je na okrajnih sodiščih v letih 1921 do 1929 usla!i1 način poslovanja s spisi Pomembnejših sprememb v nadalnjem obdobju nj bilo. S tem prispevkom samo nakazujemo glavno zakonodajo, ki je prinaSala spremembe in na kaleri tudi sloni slrokovna obdelava fondov s področja sodstva navedenega obdobja. Nujna pa je Sc podrobnejša faziskava in pnmcrjava z dejanskim slanjem ohranjenega arhivskega gladiva. OTOMim 1. Rrgio decido 4. novrmbic Í9i8 n. 2325. Iliiposirioni pci l'unifi :ar (le Icgitlaliva nci icniloir innesii al Rcgno, 2 K?gio dcctclo Î3. giupn" 19ÎI, n. 8B7. cliccjlcntlc ncllc nuovc l'iovincic annc*w al Rrpno in vinti dcllc lep^i 2i tciicm-bic 19:3. n. 1322. c 19. iliccmb'c 1920. n. 1778. Il Codicc pcnalt quelle J pioîcduta pcn.ilc cd altic tíctciminaic luu; Ri-fi'j dttii'lo 22. tlircmbic 1921, n. 1851, chc pioioca al I .ipiilc 1922 l'cnltaia in vif->ic ncllc nuovc Ptovinclc de! Rcgno ¿11 zhur predstavlja posamezni nfcčni zbor svojn arhivskn ennto: 1 Zapisnik seje iniciativnega odliura krajevnega ineds-•rukovnega sveta, 3. 7, 1945 ustanavljanje podružnic 2 Zapisnik občnega zbora, 29. 4. 1947 Na konen pleni.....1 sn zapisniki razvrščeni v nkvirn arhiv ske enote kronuluSko za nbilohjc enega leta in z. navedbo vsebine 9 Zapisniki plcniima, 1946 ■5 II 1946 (31 a 11 c vanj ske zailnige) 7. 12. 1946 (¡mročilo s IV. plenuma ILSZDNJ) Tnrej ni naveden celoten dnevni red. pač pa je izpnstav-Ijena najpomembnejša vsebina seje. Na pnrioticn način so popisane tiSdi konfercncc: 18 Zap snik sindikalne konference, 25, 11 1945 ■ ARHIVI XI 1988 99 politični picglcd oh volilni zmagi ljudske fionte (rcfcicnt Seigej Krn iglici) — delavski zaupniki Zapisniki izvišnega odlioia o/.iioina piedscdstva so popisani zgolj k (H kalegoiija giadiva v določenem časovnem obdolijn: 22 Zapisniki sej izvršnega udliora 194." 194(> Gradivo v podskupinah Aoiimi/ je pop' ;ami na osnovi ki iMtijJ giadiva (zapisniki, poiočila) in v (lkvini la/jimia več let Tako v podskupini mladinska komisija: .16 PoruCila (mesečna) o debi komisije, 1947. 1948 V gradivu rajon škili sindikalnih svetov v podskupini zapivsiki s(i v eni arhivski enoti združeni zapisniki vseh RSS za vsa ohranjena leta: 126 Zapisniki RS S. 1°47 1948 rajon 1 Centei injon II Šiška Pcži.jiad rajon HI Moste lajon IV liakuvnik Vič V podskupinah porodila in scctuittti so arhivske enote glede na vsebino zn celotno časovno ahdohjc. Gmdivo v tietji celoti Jll gradili) krajevnih udbo-nir sindikatov (do oktolna 1948 kiajevnih odluirtiv ,:vez KO. od leta 1951 pa mestnih odborov /ndikatov MOS) je popisano |io vseh delujočih odborih smdikaiov. ki so izpričali gradivo ne glede na to, da so se v vsem tem casn le—ti zdiuževali ah pa lazdinževali (tako jeseni 1946, fcbiuarja 1948. leta 950, leta 19.52). Arhivske enote so la/.vrščcne lil popisane v kombinaciji uigani/a-eijske sli lik line in katcgoiije giadiva in za celotno časovno obdobje. 1'uglejnu: si popisano podskupino KOS delavcev in nameščencev kani Cue indi ¡strip-: 1 S3 Zapisniki občnih z.hoiov KOS. 1948, 1951. 1952 154 Zapisniki konfeienee KOS. 1949 155 Zapisniki sej iz-išnega odbora KOS. 1^45, 1949 156 Zapisniki sestankov s piedsedmki podružnic. 1949 157 1'oiočilo KOS o dejavmistili vleiih 1945 -l')48 158 Poiočila (1'omescčiia) o dejavnosti KOS po sektoi jih dela, 1948 1949 159 Zapisniki sej podriižme 1945 Tvulka Dolmčai & Cd.' Ljubljana Vič Tovarna z.a klej Med elementi ki jih liuim vsebovati inventa: (hisiori al ustvarjalca giadiva historiat gradiva, popis) sta izdeb na tudi i n i! e k s a ( k a z .11 i) tematski in imenski. Tematski indeks vselnije ključna gesla ki opozarjajo na pomen dejavnost sindiKalne oiganiz.aci ic odiažajo torej vsebino dokumenta. Imenski indeks pn vsclmjc osebna, k.ajevna ir, stvarna imena. Poglejmo si nekaj gesel tematskega indeksa. O i gani/.h an ost zveze sindikatov: sindikalna organizacija v Ljiibljar. ulični zlioi MSS občni zlioi, KOS jilennni. MSS pleiinnt, KOS komisija za zaščito Jela, KOS sezrani članov teles, MSS seznani članov teles. RSS De!o zveze sindikatov poiočila: dejavnost sidnikatov v Ljubljani delu. MSS delo, RSS uclu, KOS dehi, podružiiie Delavski svei volitve: — dtlovan ¡e seje a delavskih svetili, S-etozar Vnkinanovič--Tempo delavski svet. nsianavaljanjc, navodilu (10 ZSS IV imenskem indeksu je polichno opozoriti, da so vsi KOS naiteti pot geslom krajevni odbori sindikatov pod geslom podjetja so ahcccdno našteta vsa podjet-;a ki se poiavljaju v giadivn, v okvim gesla pod mini tf, sindikalne so navedene vse podmžnicc. Okrajni sindikalni svet Ljubljana 1954 -1965 - p(ipish Na osno": le :zknSnje jc incjeiio in popisano gradivo Okrajnega sindikaln-ga sveta Ljubljana za čas 195^ 1965. Oli tej mcdilvi je bilo izločeno se 0.4 lekočih mehov gradiva, tako fond vsebuje 2,6 tekočega mctia giadiva Giadivo je lazdeljeno v Stin eelott L Gradivo Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljane okolica za čai 1951-1954. Samostojnega fonda nisem oblikovala Iz dveh iazlogo\ giadiva ni niti za cnoaihiv sko škatlo (le 4 aihivske enoic) in 15. maja 1954 seje Okrajni sindikalni svet Ljubljana okolica ztliužil z Mestnim lindikahiim svetom Ljubljana v Or rajni sindikalni svet Ljubljana. II, Drugo ceiolo piedslavlja giadivo Okrajneza sindikalnega sveta Ljubljana s skupinami kot pii Mestnciii sindikalnem svetu Ljubljana, ne k a te ic od teh pa so razčler jene Se na podskupine, 111 V tietji ;cloli je gradivo občinskih (krajevnih} situ'-' kanih Jrlibr - vseh, ki jih je v casn svojega obstoja povezoval Okrajni sindikalni s ve' To so: H oi ovni ca. Cerknica, Cinonielj, Du bi e polje, Ddbiova pii Ljubljani, Domžale, Giosnpljc. Hrastnik Ivančna Gorica, Jesenice. Kamnik, Kočevjt, Kianj, Litija, Ljubljana Bežigrad Center. Cinnče Moste, Polje, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Rudnik. Šentvid Šiška. Vič, Vič -Rudnik Logatec. Loška dolina. Medvode. Mengeš. Metlika. Novo mesto, Radovljica Ribnica. Sodtažica, Škofjn Loka Ti hovljTleli nje. Ti žic Velike Lašče, Vihnik.i ii: 7. ago i je. IV. Zadnja čctitu celoto Ive:i giadivo podniiuic, ki so z.dnižcnc v skupine pripadajočega sttokovnega sindikata Za oblikovanje enot popisa in označevanje njih vsebine sem upoialiila enake kiiterije kot pri inventaiju. Izkušnje pii npoiahi gndiva pa kažejo da hi bilo poliebno v piihodnosti izdelali dodatno Še tematsko in imensko kazalo. Ohranjenost m dcsfipnast sindikalnega gradiva od leta 1945 do danes^ Kei nas v piičujočem sestavku ic posebej zanima gradivo sindikalnih oiganizacij s podiočja Ljubljane, na za 100 AKHIVI XI 19«8 sklop navedem Je nekaj ugoloviiev o leni. Pri raziskovanju dejavnosli sindikata v Ljiibljani za lelo 1954 je potiebno uporabi: i gradivo obeli fondov igle-de na že amenjeni datum združitve Mesinega sindikalnega sveia Ljubljana i i Okrajnega sindikalnega sveia Ljubljana okolja v Okraju, sindikalni svet Ljubljana - 15. naj '954). Glede na cas delovanja strokovnih sindikatov v okviru mesla oziroma do oblikovanja le-leli ua ravni okraja (lela I95(i) iu na ruvni posameznih ljubljanskih občin (1957) se gradivo njihovega delovanja za Iclo 1954 in 1955 nahaja v fondu Okrajnega •¡indikalnega sveta Lju-b'jana, kar velja 1 udi za gradivo :,indikalnili podružnic. V okviru fonda Okrajnega sindikalnega sveta L,iib-Ijana se nauaja indi gradivo vseh de ve lih občinskih sindikalnih svetov, delujočih v Ljubljani med leti 19551961 (Ljubljana Bežij id Cenler, Črnuče, Mosle Polje Rudnik, Snelvid, SiiKa in Vič). Od konca lela J961 pajili deluje ie pe Ljubljana liežigrad, Ccnler, Moste-Polje, Šiška in Vič- Rudnik. 0 delovanju sindikata se lahko seznanimo še iz zbirnih poročil in analiz dela Okrajnega sindikalnega cvela. Iz gradiva Meslncga sindikalnega sveia je moč razbrali predvsem začetke organiziranja nove sindikalne organizacije na ravni mesla kol 1 udi njenih osnovnih celic — sindikalnih podružnic, nepoSiedne naloge in akcije. izvedene skupaj z drugimi množičnimi organizacijami pri obnovi dežele in gospodarstva. Zal tudi v lem fondu ni ohranjeno ne po količini in ne po k/alileli gradivo o (ielu delavskih zaupnikov in delavki h svetov. V gradivu Okrajnega sindikalnega sveia I.jubljana pa je moč s'edili vključevanju sindikala za uveljavitev drnž-oenega samoupravljanja na gospodarskem področju, razvoju poli ličnega sistema, področju vzgoje in izobraže vanja in socialne polilike (šlevilna poročila, analize, zapisniki posvelovanj). V prispevku predslavljena popisa in sumarni popisi ljubljanskih občinskih sindikalnih svetov za čas 1955--1967 omogočajo uporabo gradiva in raziskave za čas od leta 194? do 1967. Med le)i 19i>7 in 1973 občinski sindikalni sveti v Ljubljani ne delujejo, pač pa je bil aprila 1967 ponovno usianovljcn Mestni sindikalni svet Ljubliana. Glede na kvaliielo odbranega in urejenega arhivskega gradiva lega sveta, ki se na njihovo željo nahaja Se pri tislvarjalcu, pa lahko to obdobje pomaknemo še bliže našemu času. Sindikalna organizacija v Ljubljani je ob organizaciji zveze komunistov lisi a družDcnopohliČua organizacija, ki ima ob vseli vrzelih, značilnih za gradivo lega obdobja, ohranjeno gradivo vse ad lela 1945 pa do danes. OPOMI1E 1 To |iiohlcmaiiko osvetljujejo rcf~rali Xt ztioiovanjc: ai-hivskiti delavcev Slovenije v Oalciu lela l'J8J, otijnvljcni v plačilu Ailiivi, Iclnik VI. šl. 1 ? Glcle na obiavnavano leino pa naj še posehej ipozoiiin na referata Maiejc Jeiaj Aillivsko giaili vc Ri.piib;iikc^a sveia Zveze sindikaiov Slo-enije sir. 57 81 in Marije Olilak Caini Sliokovna obdelava in popisovanje giadiva diiii.henopoliličnih oipanizacij, sir. 45 50. 2 Članki s to tematiko so objavljeni v glasilih Ailiivisl. Ai liivvki prcgleil, Glasnik Makedonski arliivist. Naj oineniin le nr kaj i iltli, ki govoi ijo o sinilikclni organizaciji: llogi'an L#kič Sred.vanjc poslciainc gradje sindikalnih oignnizacija, Arhivski preglej 1-2 llcogiad, 1967; Rosa Cvijovič Siciljivanie fonilo-va Hcpuhhčkog viječa Savczj sindikaia i icpuhličkih odbora slrukovnili siiidikala za Ilosnu i llciccgovinii u periodn 1945 1S64 godine, Glasnik ailiiva i diuilva itihivskih raJr.ika liosne i tle i cepci vi ne, XXVI, Sarajevo 198?1 Lisla katcgoiija legislra lurskog iiiaieiijala u inkovima čuvanja (za peiioil od 1961. do i9?8 p.), Ilcogrnil, 1980. 3 O ilclovanju slovenskih sinilik.nov po Icln 1945 glej prispevka Jcrc Vcidnšek SlariC Oigani/acijn in delo slovenskih siniiikatnv v k:i)i 1945 1953. Dilavska cn"552. 4 Zgodovinski ailiiv Ljubljana iZAI.). dosje fnnila Mtilni sindikalni svel l.juhljana I945-J951, japisnik o izročilvi in privzemu grad'va. 5 ZAL, dosjeji omcnj-.nlh fondov, ptipisi in poitčila o ilciu. 6 ZaL, M«! ni muh kalni svel Ljubljana 19-iS 1954 inven-lar, l.juhljana 1985, lipknpf V lem času MloiniOis politika ai hi va ni vključevala izdaje inveniaiiev. 7 Ljiljana CigLir, Navodilo za odbiranje aitiivskega gradiva iz dokuiTieiiiaiiicga gradiva drui.bcnoi>oliličn'ti 'u ga niza cij Ai li¡vi V, Si. I 2, Ljubljana HR2 dr. 37 .38. 8 ZAL, Okrajni sindikalni svel Lju h Ijana 1954 - 1963, [lojiis, Ljulbjana ) 98fj AltlllVI XI 08 101 Kulturna društva in nji.iovo dokumentarno gradivo v južnopnmorskih obi nah Milica TnhŠc-Stoifa Kulturno delovanje v ohdobjih boja za nacionalno identiteto jc svojstveno, jc )ia tudi bogato. Takoje bile delovanje tndi na nhmočjn. ki jt v pristojnosti Pokrajin skega arhiva Koper. Večina dokazov o tej pestrosti pa bo žal osta(a le v citiranju ustnih viiov in časopisnih ob vcslil, pa tndi neredko v zapisnikih tedanjih organov pregona. Iz arhivskega gradiva bo omogočenih le malo rezis-kav... V Pokrajinskem arhivu Koper smo v preteklih desetletjih zaradi vsem znanega vzroka pomanikama prostorov spnjeli malo tovrstnega arhivskega gracnva, ki se pietcž-no nai.aša na obdobje 1945 —1954. oziroma na obdobic po letn 1954, pa Se to jc v zelo okrnjen, količin 7, začetka t>rga stoletja imamo tri fragment am c fonde iz Doline itri Trstu. Jelšan v občini Ilirska Bistrica in iz Dekanov v občini Koper. Naf najslarej:.'. fragment arhivskega gradiva DrnStva filliarnionikov iz Kopra pa datira vprej-Snjc slnlctje. Stanje, ki ga v nadaljevanju posredujem, iziiaja iz ngo-tnvitev pri ustvarjalcih dokumentarnega gradiva ;z pogovorov z bivšimi aktivnimi kulturnimi delavci na terenu ¡i iz. razgovorov s tajniki ZKO v vseh Šestih občinah. Po evideneah 7K0 posameznih občin deluje na našem delovnem območju 115 oddelkov kulturne dejav nosti v samostojnih društvih, sekcijah, skupinah in odsekih in 35 Šolskih kulturnih dinšte^in dejavnosti za predšolske otroke. Doha delovanja jc lazlično dolga, prav tako tndi njihova aktivnost različno intenzivna. Nekaj dokumentarnega giadiva je zbranega na sedežu ohčir.ske ZKO. nekaj prt mcnjajocih se funkcionarjih društev večine grad.va pa ni mogoče najii. Na območju občinske Zveze kulturnih organizacij IlirsKa Itistrca deluje deset društev s heterogeno kulturno dejavr,ostjo. Glasbeno aktivnost predstavljalo moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske liistricc mešani pevski zbor Alojz Mihclčič iz Marij, mešan' pevski zhor Kale Knežak m Komorni dekliški zbor v Ilirski Histrici. ki je v ustanavljanju. SploEna kulturna društva so v Pod. gradu, v delovni organizaciji Usonit v Ilirski Itisirici. Med specializirana kulturna društva v Ilirski Bistrici sodijo tndi dramsko društvo, literarno društvo in likovno društvo Piane Pavlovcc. Posebno aktivno jc Društvo za krajevno zgodovino in kulture v Ilirski Bistrici, ki uspešno deluje že visto let in izuaja tudi svoj zbornik. Večina društvenega dokumentarnega gradiva na ZKO sega v obdobje on leta 1979 dalj* Zelo skopoje grtdivo o 1 leta 195^ do 1979. Posebnih šolskih kulturnih dinš-lev ni. Šolska mladina se vključuje v kulturne društvo kraja Ali bosta res ostala edina arhi-ska vira. kulturne razgibanosti tega območja zgodnejšega obdobja, prevzeti fonda prosvetnega drnšiva SLOGA (1912-1969) iz Jelšan in Ljudska picsv;ta iz Ilirske Bistricc za obdobje 1945- 1952? V občini Izola je DPD Svoboda ustanovljena leta 1956. organizacijsko pevezala gledališko skupino godbe na pihali ir. moški nevski zbor Vzporedne s tem jc začelo delovanje knjižnice, ki seje kasneje profesionalno organizirala. Gledališka skupina jc intenzivno delovala do leta 1964. pozneje pa samo občasno. Godba na pihala je delovala ou leta 1904 dalje z raznimi imeni. Zborovsko pc-tjc jc doživelo več vzponov m padcev od moS-kega. ženskega in mešanega zbora (v letu 1969) do popolne ukinitve, nastanka in delovanja moškega oklela Zunaj mestnega siedišča je delovalo le kulturno društvo (in Se deluje) Janko Piemrl—Vojko v Dvorih nad Izolo z moškim pevskim zboiom. Aktivna jc tudi likovna skupina LIK Z ustanovitvijo ZKO leta 1981 st jc tudi dejavnost zelo razmahnila, ziasii delo v lutkovni, plesni, gledališki. otroški knltumovzgojni skupini Mavrica in Hci-banovem kinbu. v likovni šoli. gledališki delavnici lile rami dejavnosti Agras; ustanovljen jc bil Obalni komorni orkcilei. Obalni oktet in galerija l^oža. Šolska kulturna dejavnost na nižjih stopnjah je živahna v krajevnih skupnostih in jc razvidna iz šolskih kionik Izolska kulturna dejavnost jc za obdobje po letn 1953 sorazmcronia dobro ohranjena v arhivskem gradivu odbranem na sedežu ZKO. Delno je mogoče ¡.vedeti o tej dejavnosti v fondu Slovensko--lirvaikc prosvetne podzveze s sedežem v Kopru (1945 l°54), v fondu Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev za okraj Kiper (1954--1962) in v giauivu Zveze prosvetnih diuš-tev Koper v letu 1954 in 1955. Vsa dejavnost bialnih krožku^ dejavnost ob ljudskem domu in narodno -pre-liuiia kulturna dejavnost delavske Izole in kmečkega podeželja pred in med obema vojnama bo stala zapisana le po nslnili virih Na območju občine Koper poteka kutlurna dejavnost v samostojnih društvih zunaj ZKO (Diušlvo ljubiteljev g^sbe, Glasbena mladina. Obalno dinštvo likovnih ustvarjalcev . ,) v ZKO pa se vključujejo kulturna društva na osnovnih šolah (Dekani, Gračišče 11rvaiini, pet društev na osnovnih šola!) (Kopei Marezige, Škofije, Šmarje in Bertoki) kulturna dinštva srednješolcev (v dijaškem domu, na ekonomsko -diužbeslovni siednji šoli, na na-ravoslovno-inatemalični Soli in SKPS). V delovni organizaciji TOMOS dolnje mešani pevski zbor, V krajevnih skupnostih sedaj dcluieio društva Jadran Dekani, mešani pevski zbor Bertoki KUD Svoboda Piidvor, Ivan Cankar v Mare;:igah KI'D v Škofijah, moški pevski ztoi France Bevk v ¿narjah KUD Božidar Kolarič v Mrvati-nili Samostojna kulturna društva sestavljajo mešani pevski zbor OBALA, ki ima tuui mladinski pevski zbor Pi lialn: orkester v Kopru, mešani pevski zboi društva upo kojenccv v Kopru, moški pevski zbor Ciril Kesmar iz Semcdcle. moški pevski zbor LOVCI iz Dekanov KUD S6 ARHIVI XI. 1988 Hratstvo in kultni na sckcija dinitva slej ili in slnhnviil-n¡h K samostojnim skiijiinam voknru /KO sodijn ama-lerski oder VAL \t folklorna skupina Mavrica, tri skupi de plesne delavnice, pet pfcsmi-izraznih skupin, lutkovna skupina Papihi. lutkovna delavnica. dve likcivni deiav oici. literaria skupina FONTANA in dejavnost kulturne vzgoje za prciliolskc otroke Vesele uricc N'isem Se ngn-tovila. kako se stanje dokumentarnega gradiva odraž.a v dejavnosii na teieitii. prav tako ne količine ustvarjenega dokumentarnega giadiva p>i društvih, ki se nc vključuje jo v ZKO. Dejstvo je. da Šolska kulturna drnSiva suhega dokumentarnega gradiva ne ustvarjajo in ¿c dejavnost piav rako zajera v iofskili kronikah. Tudi samostojne skupine ga ne ustvarjajo. Večina drnStcv krajevnih skup nosti ima v njih tudi sede>. in njihovo administrativno pc slovanje poteka holj pteko te skupnosti kot preko/KO. Tr.di za ku'tnrno dejavnost Kopra in zaledja po leln 1945 bomo zgodovinske vire iskah Se v že omenjenih in prevzetih okiajnih fondih Toda, kje je aihivikc gradivo slovenskih prosvetnih društev, ki so Se pied zakonsko prepovedjo na tem območju živo delovala? In arhivsko gradivo tistih kiilturn'h diuirev. ki so nastala iz odpora proti poi talij anee vanj n slovenske zemlje" Je dokončno izgubljeno dragoceno arhivsko gradivo zelo obiskanih bralnih in izobraževalnih dniitev ter množične glasbene ustvarjalnosti iz obdobja 1869-1915 na koprskem podeželju kor so Strada Istrski grmič. Slovenski dom Slovcnrja. Svoboda Slavnik. Nai doni. Jadram. Samo in sc mnoga druga kulturna JrnSrva? liiez gradiva kulturnih društev je zgodovina i.e takrat nacionalno osveščene slovenske Istre neobjektivra. Na območju občine Pirat j vso kulturno dejavnost vodi in usmerja KUI) Karo! Paliot Organizaciji; /KO v občini nr. Zunaj KUI) deln e le folklorna sknpina v Ravnil in glasbena sknpina Savrinke v K S Padna--Raven -Nova "as. V Sečovljah deluje Se iolske kulturno ilrnSlvo. Deiavnost KUD je zelo tazgihana (hobnarska. baletna, folklorna sckcija. mladinski puialni orkester, molki pevski zbot, vokalna skupna. tniiiburaika sknp.na. mala istrska godba lutkovna jckrija...). Dokumentarne gra divo je z? "bdolije od leta 1975 za vso dejavnost zbrano v piostorili K UD. razen gradiva ukinjene godhc na pihala. ki je ostalo v godbenem domu. Za obdobje pred lc lom 1975 bo delno najti gradivo v fondu Skupščine oh čine 1'iran. delno ]>a v že citiranih prevzetih arhivskih fondih okrnjnih institucij. O kiiliinnein delovanju pred lciom 1945 za to občino nimam prdatkov. V vseh treh obalnih občinah je izredno živahna kulturna dejavnost pripadnikov italijanske narndiinsti. kiju združuje obalna Skupnost Irahjanov. Dokumentarnega gradiva teh dniitev Se nisem proučevala. Na Nottanjskcm je tradicija kulturne dejavnosti p:av lako zelo uolga Postojnsko območje je ohr:milo najstarejšo se delujoče dmStvo Lipa Stndecio kije Mío usta-novijene leta 190(>. V pietcklih desetletjih je delovalo bolj ali manj ¿tadraf predvsem z gledališko in pevsko dejavnostjo. Podobno jc s KUI) Pivka, ki izvira Se iz predvojnega obdobja. Je tudi nai bol i mno?.ično. Obre ga me-Sani pevski zbor Pivka, oktet Javor Pivka, dchijeta odi asía in mladinska, gledališka sknpina. Prireditvena dejavnost je pestra Tudi KUI) Podpora Buknvje izvira i/, začetka stoletja, Po vojni je razvilo le gledališko irn pevsko dejavnost. Ima mcSki pevski zbor in rccitntotsko skupino. Na krajevni ravni jc izredno zivalina prireditvena de javnost. Ob tem ne pozibijo niti na stare ljudske Scge in običaje, Na Planini, v Prestrankn. Dolauah in lhaičah so mlajia ilriiitva. Njihova akiivnosi je jircilvsciii ghishc-lia in gledališka, Pri NKI'D Miroslav Villiar v Zagorju ter jin KUI) KoSana je vidna juileg nsialc ludi plesnn dejavnost. Tin I i v 1'nsiojni sn gleilalifčniki in jievd z vrsto zborov naj lktiviicjii Razvili so se i/. Gledališkega ixlra in SKUD Stane Semič Daki 011 vsej lej tradiciji jc dokumentarno grailivo le malo ohranjeno. Nekaj te ilcjnvnosli obsega v l'iiknijiuskem arhivu Koper že juc vzeti arhivski fonil Okrajnega odbora Ijnilskc prdsvete Postojna za nbddhje 1('45 1955. nekaj gradiva obsega zc citirani tonil kasnejšega olulobj;i na kopiskem nkrajiicm nivoju. Delan so hraiuielji siarejše fragmentarno gradivu predvsem iz prcdvojnega obdobja. izročili v notranjsko kiafko zhirko sedanjega muzeja v Postojni. Unigo gtailrvo p:i bo jiotrchno Selc odkriti in zbrati, saj jc večina Se ohranjenega dokumentarnega grad,va nahaja pri privatnih liraniicljili. Drnïrva imajo le f-agiticnle svojega dokumentarnega gradiva Tnili na postojnskem območju Šolska društva čepi a v zelo aktivna in kiajevno angažirana, ne ustvarjajo svojega dokumentarnega gradiva (SKUD Osnovna Sola Pivka. SKUI) 25. maj osnovna Sola Prcslranek, SKUD Miroslav Vil-bar Postojna, Kulturna skupina Vz nujnega zavoda 1'la-(lina, SKUI) lîrinjcvka Srednja rehniika naravoslovna Sola Postojna in pevski krožek Gozdarskega Šolskega centra v Postojni). V scžai.ski občin' hrani ZKO dokumentarno gradivo le za KUI) Jože Pahor in njegiivn kinosckcijo lei arhivsko gradivo Gobarske dn /ine .Se/.ana čeprav k nje ne sodi Na obsežnem terenu ilehijcjo kulturne dejavnosti, k. ustvarjajo dokimieniariin gradivo: Goilha na pihala v Divačr KUI) 15. februar v Komnu. KUI) 1'cpca Čelio-vih--Tatjana v Senožečah. KUI) Kbsje v Štanjelu. 1'ev ski zbori Divača. KUI) Jože 1'almr v Sezam. Svojega dokumentarnega gradiva nc ustvarjajo: KUI) Prane /ihnr-na l'o"ir. KUI) Tabor Lnkev. l'Z Kraški bori Štanjel KUI) I h pelje Kdzina pevski zbor Ponikve, del ukin jenega KUI) Veticck rz. Dutovclj jia deluje v . n .jrr-r t jjjijC^ j; V •.rtrh:""- /*rfrttpi>/ « if k Ti sifd rnf /K rfo- Srif-<*-¿Cft r? {¿¿sr, tt/sčiS«/ 7 ■> ¿/i' 'A j [JJ«*' frLc i ■ rv/^.. f Atif*. »¿m A v j? / t ,'s sf ? ' nje govega upravnega aparata ter posebej ic njegovega poivc tovalncga oigana slovenskega sosvcis ali konznltc nadalje oboroženih oddelkov civilne uprave (polieijc, kara bmjerjev, finančne straže in otinejne milicc) ter jodsiva. Posebni poglavji pa sta namenjeni italijanski fašistični stranki in njenim organizacijam ter vojski. Uvodna študija j e 'zčrpen. na osnovi picnčitvc vseli dosegljivih virov po dan celovit prikaz italijanskega okupacijskega sistema v t.i. Ljubljanski pokrajini. Objavljeni doku men ti. ki sledijo tej študiii. so veiodostujna dopolnitev lega prikaza. V knjigi jc obja vljenih 109 dokumentov, ki jih jc avtor zbral pr svojem dolgoletnem raziskovalnem delu v doma čili -i tujih arhivih, predvsem v arhivu Inštituta za zgodo rino delavskega-.gibanja v Ljubljani, Vojaško--zgodovin skeni inštilnln - arhivu oboroženih sil v Hengradn terai hivu Republiškega sekretariata za notranje zadeve v Lju b'jani in v Nacionalnem arhivu v Washingtonu (National Ardiivcs \Vashington) ter Osrednjem državnem arhivu v Rimu (Archivio Centrale dcllo stat o lionu). Dokumenti so nrejeni pc kronološkem redu, prvi nosi datum 12. april 1941, zadnji 30. doccmber 1942 V pred govoru jc avtjr pojasnil svojo omejitev pri izboru dokumentov le na leri 1941 in 1942. Za leto 1943 oziroma do kapitulacije Italije septembra 1943 namreč ni ah na niso oVanjcni ali dostopni takšni izraziti dokumenti, ki bi nva j; v italijansko okupacijsko politiko do zasedenega ozem ARHIVI X* l98R 109 ,ja In njegovega prebivalstva kakšne poicbrc spremembe in novosti. Skoraj polovica Dbiavljenib dokumentov so zapisniki oziroma zapisniki sestankov italijanskih sprejela na osnovi Zakona o Enciklopedija Slovenije 1, A-Ca, Ljubljana 19C7, 421 str. Med gesla — abeceda in Cavazza ujeto vedenje o Sloveniji in Slovencili vsebuje tudi enciklopedično predstavitev arliivov. Doslej smo imeli pri roki pregled v line i klopcdiji Jugoslavije (Zacreb 1955), ki gaje pod geslom Arhiv, Arhivi i' Sloveniji pripravil dr. Pavle lilaznik, ko smo imeli Se Državni arhiv v Ljubljani, njegovo mariborsko podružnico, arhive v okviru muzejev, Zgodovinski arhiv CK ZKS, Mestni arhiv v Ljubljani ter ljubljanski in mariborski Škofijski-arhiv. Druga izdaja Enciklopedije Slovenije (Zagreb 1985) je prinesla tokrat tudi v slovenščini - prispevek dr Sergija Vilfana ki je pod geslom Arhivi Slovenija predstavi! razvoj arhivov in stanje Se pred združitvijo Pokrajinskega arhiva v Kopru in Mestnega arhiva v Piranu ter navedel literaturo, najmlajšo, iz le-*a 19^6. Pregled slovenskih arhivov je v zadnji enciklopediji, ki nam je na voljo, v Enciklopedij, Slovenije pod geslom arhiv prispeval dr. Jcie Zonlar Najpici predstavlja nastanek, razvoj m stanje arhivov v Slovc-niji z arhivsko mrežo in pregledom arhivskih fondov v arhivih, upošlevajoč tudi regionalne in posebne arhive pa tudi vodnike in inventarje ter drugo dejavnost slovenskih arliivov V sklopu istega gesla so predstavljeni ic zvezni arhivi in arhivi v tujini (največ avstrijskih 12 in francoskih 7, pet madžarskih, sest italijanskih, štiije iz obeli Ncmčij, trije iz Velike. Britanije, vatikanski in Se osem drugih). Vsako geslo dopolnjuje literatura ki je pri predstavitvi arhivov iz tujine precej obsežna sicer pa omenja zlasti vodnike. Pri slovenskih je kot najmlajši upoštevan Še celjski vodnik (1985). Posrbcj je v enciklopediji predstavljen še Arhiv SK Slovenije tajc imel svoje geslo že v Enciklopediji Jugoslavije, izdaja v slovenskem ,eziku iz leta 1983 in gaje napisal Peter liibnikar — tokrat je napisala geslo lima Umek. Zanimivo pa je Še geslo arhivistika, ki ga v Enciklopediji Jugoslavije ni najti in preustavija vedo "o arhivskem gradivu in dejavnosti v zvezi z njim" ter omenja — česar v prejšnjem tovrstnem pregledu ni — ludi naše glasilo, strokovni časopis Arhivi. Med kakimi petsto avtorji različnih gesel jc najti tudi kakšno desetino sedanjih ali nekdanjih arhivskih delav. ccv k so kot poznavalci posameznih poglavij preteklosti napisali določena cesla, Branko Šuštar OPOMBE - Sodobni arhivi: 1'osvciovanje o strokovnih in ichn.čni!i vpraianjili v arhivih v: Aihivi VIII/1985, sir, 122-123 Vodnik po fondih in ubirkali Zpodovinskrga arliiva v Celju, Celje 1985 (poročilo), v; Arliivi Vlll/1985, sir. 148 -149 Ob posveluvanju Teliniina ilokumeniaeija kol del kunui ne ded;ičinc v; Arhivi IX/19R(i, sir. 3 -4 Problemi vrednotenja in popisovanja tehnične dokumentacije 7.a grndilev ohjeklnv, v: Arhivi IX/1986, sir. 45 -49 Gll lel Plečnikov'»' cerkve v Siškl, v DrtJiinu 38/l-J8',slr. lt> - Varstvo spomenikov: revija 7.a Iconjo in prakso spurrcniš-kepa varstva 18/1936 in 29/1987, v: Kronika 3S, 19U7, Sl. 3, str. 219 ARHIVI XI IPÍÍ8 1251 Janko Messner, Živela Nemčija! Iz dnevnika Janka Messnerja 12. 3. 3C-21. 1. 11, /fllcžba Drava - Celovec, Partizanska knjiga -IjubSjana, Ljub! j sna, Celovec 1988, 158 str. Založbe Drava iz Cclovca in 1'aiti/anska knjiga iz Ljubljane sta izdali knjižico slovenskega pisatelja, pulili-cista in vseskozi aktivnega borca za ohranjanje slovenske besede na avstiijskeni Koroškem Janka Mcssncm. Puhli-Kac-ia ima naslov Živela "icničija. kiei je Ncmčiia namenoma pisana z male začetnico. Tojc dnevnik odiaSčajo-čega. zelo vernega dijaka, ki je sprva obiskoval Marijana čc v Celovcu, nate pa. ker sc it nacizem vse bolj Siril nadaljeval Šolanje v K, 1937 Osemindvajseti letnik Arhivskega vjesnika v prvem ue-hi kot običajno objavlja prikaze arhivskega gradiva. Win fried Shnlze v sestavki. Novi viri za zgodovino slavonskega kmečkega upora 1573.leta objavlja dokumente, kijih je slučajiiG našel v Glavnem državnem arhivu v Miinche-nu v fend 11 "Zunanje države. Avstrija". To je zbirka pisem, prepisov in konceptov pisem meč vojvodo Karlom Avstrijskim, njegovim tastom vojvodom Al Kredit oni lia varskiin. salzbnrškim nadškofom ter nadvojvodom Karlom Tirolskim. Ta korespondenca je zanimiva predvsem zato, ker kaže reakcijo na nporin politike zadušit vele tega. Josip Lucič v svojem piispvekn Miscellanea sEccnIi XIV cx archiviu Ragnsi.i objavlja deset dokumentov o zvezah zaledja t. Dubrovnikom. Prva dva dokiimenla govorita o izvozu vina iz Dubrovnika v Bosno, kraji vina na bosanskem področju, o trgovini s konji, voskom, usnjem in pregr.njali. Ostali dokumenti pripovedujejo o primorskih krajih in postopkili ob piodiji zemlje. vinograilov itd. Hosilja Jnnjatovič objavlja živnjenjepis komunista in revolucionarja Dragutina MaruSiča, ki je bil verjetno napisan konec leta 1935 ali v začetku 1936. leta. Fotokopijo dokumenta hrani arhiv CK ZKJ v Beogradu v fondu Koinhitcrna. Avtorica navaja, da so siceronjein pisa li že mnogi, vendar je v večini zapisov precej napak, predvsem zalo, ker niso poznali vseh dokumentov, zato tudi objavlja le biografijo, ki nam obenem prikaže nekatere značilnosti in sindikalne organizacije v Zagrebu v letih 1979, 1931, 1934 in 1935. V bogatih opombah po-jasnjnjc posamezne nejasnosti v tekstu. Josip I'aver, Slavjcä Pleše. Aua ¿iiibar, Djuro Zate,.alo Marija M arge t ic ¡ti Marijan Raguš so v več člankih na temo Pričevanja o Titu vnaSih arhivih nah picked gradiva, ki ga hranijo hrvatski arhivi o življenju in delu tovariša Tita. Prikazano je gradivo, kije nastalo z delovanjem upravnih in sodnih organov Kraljevine Jugoslavije in t. i. NDI1. gradivo narodnoosvobodilnih organov in organizacij ter iz obdobja socialistične izgradnji in samoupravnega socializma. Pomembne podatki' o Titn vsebujejo tudi zbirke plakatov in drugih tiskanih materialov ter spomin sko gradivo. Sledi kronologija bivanja predsednika Tita v posameznih krajih Hrvatske A'ena Fazinič iz Muzeja Korčuie jc pripravila za objavo znanstveni članek o oporokah nckateiih Koriulank v 16. stoletju. V teh oporokah spoznamo vrsto zanimivosti iz tedanjega življenja. R: zen nepicnncnin so Koičulan kc v oporokau zapuščale ccrkvi. članom družine, pnja tejem in služabnikom predvsem nakit iz zlata in stebra ter ob'eko. Aihivsko gradivo Vnkovarskcga vlastelinstva 1719-19d5 objjvlja Stjepan Srian v svojem prispevku. To gradivo je prvorazredni vir za preučevanje ekonomske zgodovine vzhodne Slavonije, Srema in okolice od 17. stoletja do 1945. leta. Tudi tokrat m bilo pozabljeno restavratorsko delo v arhivih Tanja Mnšnjak opisuje pos'opkc rcstavriraiija globusa v laboratoriju za restavracijo in konscrvacijo Arhiva Hrvatske. Obnova globusa zahteva sodelovanje strokovnjakov različnih profilov, glede na to, iz kakšnega materiala so. Da hi sc arhivska služba Hrvatske lahko vključila v arhivsko informacijski sistem (AlS) Jugoslavije sc mora dosedanja dokumentacijske--informacijska služba (D1C) razviti v IN DO K službo ki bi morala poleg redne dejavnosti uvesti tudi razvojno službo, avioriatsko obdelavo podatkov ter bazo podatkov ta zgodovino. Kako bi to dosegli. opisuje Dami; Zagotta v-članku INDUK služba Arhiva Hrvatske. Radenko R Radojčič ugotavlja, da je družbena samozaščita v arhivih Hrvatske nezadostna, p red in zaradi pomanjkanja materialnih sredstev ter subjekt'vriili vz rokov Tako stanje bi lahko spremenili It s sodelovanjem SirSc družbene skupnosti. V rubriki Prikazi so predstavljene nekatere publikaciji in revije zadnji del revije pa prnaša vesti o sk!:pih s posvetovanja o zaščiti arhivskega gradiva zunaj arhiva v SR Hrvatski ter o piaznovanjn 85-letnicc Arhiva Srbije. Delavci Arhiva Hrvatske so sc leta 1985 poslovili od Jr. Benarda Stullija. Tu je abjavljen poslovilni govor Frana Glavina. Devrtindvajsen letnik je tematska Številka, v kateri so objavljeni referati s posvetovanja o zaščiti arhivskega gradiva zunaj aihiva. Obdelano je prevzemanje, urejanje in strokovna obdelava gradiva sccialističnega ohdob i. JoJp Paver daje pregled problemov, ki st, pojavljajo pri urejanju in strokovni obdelavi tega gradiva. Glavr-a značilnost je, da je gradivo dc leta 1951 ohranjeno le fragmentarno, potem letu pa sledi inflacija le--tega. Dt lo otežujejo udi pogoste spremembe v organizaciji in pristojnostih ustvarjalcev gradiva. Opozarja na noinosti in nnjnost enotnega načina urejanja in strokovne obdelave arhivsko--dokumentarnega gradiva Mailja Jiuič govori o zaSčiti arhivskega gradiva družbenopolitičnih organizacij s področja severna Dalmacije Gradivo, ki je bilo prevzeto o' ustvarjalcev, se nahaja [4(3 ARHIVI XI 1988 v Zgodovinskem arhivi) Zadar, del gradiva je ic pri ■ ■ s t -varjalcih. del pa se nahaja pri posamezniki!), V arhiv je bilo prevzeto gradivo prvič leta 1968. in sicer gradivo paitijskih komitejev in drngin DPO, Velik del gradiva je bil popolnoma neurejen mnogo dokumentov pa je tudi manjkalo in so tako fondi precej nepopolni, Slavko Razov preustavi napore, da bi arhivi in ustvarjalci skupaj pripravili navodila za zaščito arhivskega gradiva. V ta namen so v severni Dal manj i izvedli tudi posebno anketo. Velik problem pri tem je premajhno Število kadrov in tudi njihova neustrezna strokovna usposobljenost. Ana Vukovič v anali i o stanju 111 problemih zaSčitc arhivskega gradiva zunaj arhiva v SR Hrvatski iiavedc Število icgistratnr, ki jih arhivu /odijc v evidenci, količino tega grad'va, Število seznamov dokumentarnega gradiva z roki hranjenja, količino prevzetega gradiva, realizacijo zakonskih določil ustvarjalcev glede izdelave popisov gradiva, način kontaktiranja med ustvarjalci in arhiva ter probleme, s katerimi sc srečujejo arhivski delavci v zvezi z zaičito gradiva zunaj arhiva s predlogom za njihovo rešitev. Postopek prevzemanja dokumentarnega gradiva v arhiv Marijan Rastič predstavi kot sklep nekega kompleksnejšega procesa, sodclcvanja med ustvarjalcem in arliivnm in ga ne moremo zoiiti zgolj na samo dejanje prevzemanja in izdelavo primopredajnega zapisnika Predloge za napredek pri zašiiti arhivskega in registra turnega g'adiva je pripravil Davor Eržišnik O valorizaciji gradiva kot instrumentu zaSčitc gradiva v nastajanju govori Rosana ilergant -Husič Sledi vrsta člankov o urejanju in strokovni obdelavi gradiva in sicer s področja uprave, gospodarstva 'n sodstva (avtorji so Jelka Mclik, Olga Gilcr, Marita Zupančič, Slavojka Šadek, Nataša Uajič Žarko, Peter Klasine in Dubravka Ccngič). O problcmui v zvezi z mejanjem in strokovno obdelavo arhivskega gradiva po letn P.M5 razpravlja Nedelika Krcmzir, o metodologiji izdelave in stnikturi popisov fondov, ki sc urejeni pc prineipn provcnicncc, pa DuSanka Rasulič IVeliminarno beležko o Ljudski fronti Jugoslavije (1945- 19(i0) je popravil Vukman Boričič. Za zgodovino socialističnega obdobja je pomembna tudi obravnava filmskega gradiva (Jasna Stankovič). S problemi mikrofilmanja arhivskega gradiva iz povojnega obdobja sc ukvarja Martin Mcdrnšan, s tehnično zaSčito in re sta vri ranjeni pa Tanja Mušnjak. Prav gotovo je za to obdobje posebno zanimivo gradijo ki ga hranijo posamezniki. O tem govori Dnbiavko Pajalič. Na koncu tega obsežnega pregleda pioblcmatike zaSoitc in nrejanja povojnega arhivskega gradiva sledijo še standardi v arhivsko-informativnem sistemu, ki jih je pri pravil Damir Zagotta. Kljub obrežnemu prvemu delu je v publikaciji picecj ocen in poročil posameznih revij in knji^, Ivo Picorič pa jc pripravil poslovilni članek od Vinka Forctiča, upoko j enega znanstvenega sodelavca dnbrovniškigu arhiva. Scur.iega oktobra 1986 jc bil v Arhivu Hrvatske oh 1. obletnici smrti dr. Bernarda Stullija znanstveni pogovor posvečen njegovemu življenju in delu V XXX številki Arhivskega Vjesnika so objavljeni prispevki s tega po« vete vanja. Petar Strčid je govoril o življenju tega pomembnega znanstvenika zgodovinske in arhivske vede. Ryjen je bil v Dubrovniku 19'5. leta, nmil pa leta 1985 v Zagrebu, Znanstvene delo Bernarda Stnllija je predstavil Dragovan Scpič Njegova strokovna in znanstvena dela lahko razdelimo v dve skupini1, zgodovinska in ar-hivistična. Prva sc nanašajo na zgodovino primorskih mest gospodarsko zgodovino pose hej prometa, na italijanski ircdcntizem iu imperializem na Jadranu in jugoslovansko -italijanske odnose ter na revolucionarna vrenja med južnimi Slovani Avstro Ocrske. S področja arhivistike so pomembne predvsem študije o arhivskem gradivu v novi zakonodaji Hrvatske o inventarizaciji dubrcvniSkega arhiva v začetku 19. stoletja ter valorizaciji m inventarizacij. arhivskega gradiva iploh. To so bila prva ucla te vr;tc v jugoslovanski literaturi. Posamezna zgoraj omenjena dela so podrobneje predstavili v svojih prispevkih Marijan Rastič (Bernard Stu Hi iu arhivska zakonodaja), Miljcnkc Pandžič tA:hivska dela Bernarda Stulliia), Josip Lučic (Prispevek U SPilli-ja k preučevanju dubrovniške ''godovine), Josip Kola novi£ (Prispevki B Stnllija k zgodovini Dalmacije), Da nilo Klen (Dela B Stullija c Istri, Reki in Trstu j, Ivan Očak (B. Sinili zgodovinar icvolneionamega gjhar.ia mornarjev 1018. leta), Dragutin Pavličcvič (Dela B. Stullija iz zgodovine prometa na Hrvatskem) in Dunja Riehtinan AuguStin (U Sttilli o življenju naroda). Zelo zanimiv je prispevek Vjekcslava Majcna Filmski fond Solc ljudskega Hrir^a Anrija Stampar v Kinoteki Hrvatske pri Arhivu Hrvatske. Avtor prikaže razvo filmske dejavnosti pri zdravstvenem prosvctljevanju inj-SirSih ljudskih ninoiic. Prvi začetki segajo v leto 19z4 na Inštitutu za socialno me d i :ino, največji vzpor pa jc ta dejavnost dosegla s proizvodnjo /d ravst ve no -vzgojnega in Jok..mcntarnega filma v Soli ljudskega zdravja v Zagrebu. Pc prenehanju njihove aktivne uporabe jc cclotcn filmski fond ostal do leta 1969 v prostorih Solc ko jc celotno gradivo prevzela Jugoslovanska kinoteka iz Beograda, leta 1982 pa Kinoteka Hrvatske. Tu so vse gradivo, ki je hilo v zelo slabem materialnem stanju, nap prej tehnično zavarovali, nato pa uredili in nopisali Seznam vseli filmov je tn ohjavljcn. Stjepan Srian jc pripravil pregledni članek o matičnih knjigah ,.a področje Zgodovinskega arhiva v Osje-kn. Obravnava njihovo zgodovino, zakonodajo o vodenju matičnih knjig, jezik, v katerem so pisane ter način urejanja teh knjig Posebno pozornost zasluž' tudi poročile Josipa Kola-noviča o obisku glavnega nrada za arhivske dobrine M' nistiMva z.a kulturne in naravne dobrine v Riinn. Predstavi nam organizacijo arhivske službe v Italiji s poudarkom na informativnih sredstvih in AOP. metodah nrejanja mikrofilmov arhivskega gradiva, snemanega v varnostne namene in na evidentiranju virov za zgodovino SFRJ ki se nahajajo v Centralnem državnem arhivu, Tatjana Mnšnjak je sodelovala pri akciji rcicvanja pop lavljcnega knjižničnega gradiva ob poplavi v Centralni narodni knjižnici Črne gore Durda Crnojevic na Cctrnju febrnaija 1968. Takiat jc bilo ped vodo okrog 150 tisoč zvezkov periodike od prejšnjega stoletja do danes- Svoje izkuSnjc pri tem dc(u jc predstavila v članku Reševanje spomenikov pisane kulturne dediščine v prime m poplav. Josip Lučič objavlja V del iz svoje serije nepoznanih dokumentov Misecllanca saccnl'. XIV cx Arehivio Ragu-ssii (Dnbrovuik) - NaSi in drugi kraji. Josip Barbarič jc pripravil popi* arhivskega gradiva ki gaje Arhiv Hrvatske prevzel v letih 1982- 1985. V rubriki Rcccnzije in occne objavlja Pctar Slrčič svojo oceno publikacije Jovana Popoviča Zbirka prcdpi sov iz arhivske dejavnosti Beograd 198? Izcrpcr. prikaz ARHIVI XI IJ88 11 vije Ameriški aihivisl, St. 1. 2, 3/85 in 1. 2/86 je pn-piavil Ivo Ficovit. Sievilni so prispevki v mbriki Vesti, ki nas seznanjajo i nekaterimi publikacijami s področja zgr-tlovmopisja in arhivistike tci z dejavnostjo aihivskib delavcev llivatske _M9 oziroma Jugoslavije- Vjckoslav Majcen je prip:avil ln me-moiiam Tci ¡iulina ki je kol diplomirana fiimska j n TV montaieika veliko prispevala k uspešnemu delu Kinoteke Hrvatske. Darinka Drnovšek I a gazette des Archives, št. 124 l.a Ca/.cttc des Aicbives. stiokovno glasilo Društva tiancoskili ailiivistov, prinaša v št. 124 za 1, trimesečje 198dioeju mnogokiai zavisijn od pcdjelnosij posameznike! v tel, vodstvih. Medlem ostajajo prohlemi, ki so arhivom skupni, ie nadalje neie-Jeni. Pri druStvu fiancoskili aih.vislo- je b'1a ustanovljena delovna skupina z nalogo, da bi v fiancoskili aihivili med seboj povezala vse. ki delajo na področju infoimaii-ke. imajo pri tem izkušnje in jih (a dejavnost zanima. Aihivska šolska služba in osnovnošolski ponk v aihivili; uieditev arhivskega avtobusa v Ailiivn de L'Orne Pied skoraj tridesetimi leti so francoske oblasti začele z akcijo da bi gudivo, ki ga Inanijo aihivi picdstavili učer.eem Pri leni je aihivska šolska služba upmabila pc dugoška sicdsfa tazslave. objave tekstov zhiik. audio-vizualna siedstva ki so v pni vrsti pnlagoiena starejfmt učercem. Vendai so tndi mlajši učenci, biž ko se naučijo pisati, dojemljivi in sjiorobni. da si piidobljcie pojme zapomnijo, bvimo icšilev je pieizkusil depaitirajski ailiiv L'Oine y, bibliotečnmi ali muzejskim .llrivskim avtobusom. V podeželskem ok'aju, kiei "ivi. picbiva'stvo kulturno izoliiano. nudi ailiivski avtobus ponk o zgodovini domovine llc'cžkc. iniomacijc, razmišljanje V mbriki je picdslavijrno prizadevanje Diušiva za iz-beljšanje odnosov adminisiiacije 7 javnostjo, ki je v lelu 1977 uvedlo anketo z vpiasanji o delovanju administia-nje v javnosti. Pokazalo seje, da b bilo potiebno mnoga vpiašama osvetliti. Na tisoče pnloib vsako leto je tinova pot za adniinistiacijc na vseli nivojih, km piedstavlja iz gubo časa. energije in denaija. Vendar so med pritožbami tndi npiavičene, ki jih jc potiebno upoštevali. Pomembna je ugotovitev o pomembnosti časa pri iese ,anju vlog admiitistiaciji posebno ie se nanašajo na finančna vprašanja, npi. investicije velikih oiganizacij ali pa icie-va^jc socialnih vpiašanj. R*jbiika v kiatken. prinaša neviee s pcdiočja aihivske dejavnosti1 med Direkcijo aihivov Ftancije in Mimstistoni za 120___ Ali II1VI XI 1988 kmetijstvo je bil sklenjen 'dogovor o izročanju gradiva v javne arhive, o izločanjn in hranjenju gradiva sprejem gruliva sodobnih arhivov vdcparlinajskc arlii-W abecedni seznam izročiteljev gradiva v ičtih 1981, 1982 — Arhivi in pouk zgodovine V Montpellieiju je bil v letu 1984 seininar o pouku zgodovine in uporabi arhivskega gradiva pri lem. Seminarja sc se udeležili minister za "zgojo vodilni strokovnjaki s področja arhivov in drugi. Arhivi in raziskavi zgodovine Raziskavo je vodila direkcija arhivov z namenom, da bi podprla uporabo arhivskih fonuov pri Študiju zgodovine. Zaiema zlasti raziskovalce ki sodelujejo s konservatorji Nacionalnega in departmajskih arhivov. Ti naj bi pripravili pomagala, ki b> omogočala uporabo nepoznanih arhivskih fondov s področja lekamiitva. mornarice in navi-gac.ji;, panSke historične topografije, kinematografije audioiizualne tehnike itd. Uporaba arhivskega gradiva v drugem kraju V letu 1924 je bila ustanovljena služba , ki omogoča uporabo arhivskega gradiva s pošiljanjem raziskovalcem v drugem kraju. uporaba administrativnih dokumentom otrok v vzgojnih zavodih, ki jih je zapustila družina ali pa jc bila nes- posobna skrbeti za njihovo vrgojo — odgovor Direkcije arhivov Francije n? vpraianjc mnogih arhivistov o obveščanjn in o okrožnicah direkcije obvestilo Diickcije arhivov Francije glede razvoja kompclcnc države na področju arhivistike — razstava pisarniškega polnStva 20 stoletja v letu 1981. Sledi personalna kronika v Nacionalnem in departmaj skih arhivih za januar in februar 1984. Na naslednjih straneh poroča Gazettc o glavni skup ščim društva francoskih arhivistov ki je bila novembra 1983 v Crctcihr. o sklepih generalne skupščine, finančnem poročilu društva za leto 198?, o poročilu urednika časopisa in o poročilu sekcij ter delovnih skupin. Sledijo poročila o sodelovanju z društvom profesorjev in končno poročilo predsednika društva. Na končnih straneh 124. številke najdemo podatke o bibliografiji inventarjev repertorijib in vodnikih Nacionalnega in departmanjskih arhivov ter ocene publikacij Odprtje zgodovinskega arhiva evropske skupnosti. Likscniburg 1983 119 str.; Vodnik po mestnih arhivih Spanje1, 1 N. A. pred N. A, razprava o admini s t racij i. 1983,294 str. Ivan Ncmanič Mitteil-ingeti des Steiermarkischen Lar.desarcirvs Folge 37, Graz 1937 Vsebina: Gerhard Pfcrschy. Delovno poročilo Štajerskega deželnega arhiva za leto 1986 Heinrich Purkarthofcr, Dodatek1 V letu 1986 podeljeni iJajcski občinski grbi Jorg Mayr Siajcrski deželni arhiv v nekdanjem karnicli čanskem samostanu - poročilo o celotnem načrtu in o prvi gradbeni lazi Hermann Rumschöttcl. Načrtovanje arhivskih zgradb na mednarodnem področju Franz Otto Roll "Čarovnica" Veronika, ljubezenski čar, plemiška politika in "renesančni" človek v štajerskem [godnjem 15 stoletju Walter Brunner, Öpisi deželnih sodišč in obmirij, Doner ki k opisom štajerskih sodišč Jeremy Black' 'Gemot O. Gürtler Popotni vtisi dveh angleških plcmičcv 1783/84 Ocra'd Ganser,. Grazsr Zeitung iz leta 1938 kot vir o pn ključitvi - anšlusu Oglas: Izdaje Štajerskega dežolncea arhi ra Prvi prispevek jc napisal direktor dr. Gerhard Pfcrschy To je v devetnajst poglavij razdeljeno delovno poročilo Štajerskega deželnega arhiva za leto 1986 Dodatek k poročilu je priioevek dr H. Piirkarthofcria o občinskih grbih. Jorg Mayr sc jc lotil pisanja o adaptacijah delili v bivjem karnicličauskcm samostanu, kjer bo po končanih delih imel svoje delovne in skhdisčnc prostore Štajerski dcfclm arhiv, ki jc sedaj raztresen n3 sedmih lokacijah Prispevku jc priložena skica tloris ter dve fotografiji zgradbe Seveda je zgradba pod spomemikini varstvom in kot taka svojevrsten i*ziv. Prva gradbena faza jc končana in prostori predani svojemu namenu. Prispevek dr. II. Rumschbtlla jc pravzaprav predavan jc. ki ga je avtor imel ob otvoritvi oddelka za novejše arhivsko gradiva Štajerskega deželnega arhiva v prostorih prenovljenega kar indijanskega samostana februarja 1987 Poudaril jc 'da bo arhiv, kc bo v celoti končan, ustrezal /sem sodobnim zahtevam, ki so poirebnc daje takšna namenska zgradba funkcionalna. Dr, Ri)lh seje v svojem prispevku lotil analize virov Svoje delo jc osredotočil na obdobje Friderika Celjskega. Posebej pa gaje zanimala usoda nesrečne Veronike Dcsc nisKt A"tor navaja Valvasorja pa tudi pisatelje, k, so to temo "»bdela!. Isposlcvho. PrijpcvcV jc p>3an zanimivo, z močno osebno noto, opremljen pa jc s številnimi, ob stznimi opombdmi Naslednji prispevek je napisal dr. \V. linmncr. Opisal jc deželna sodišča in obmirja, ki do sedaj se niso bila objavi ;na. sc pa navezujejo na delo Mcila in l^rcncgg.-rja o slajcrsklh sodiščih. Večina gradiva sc nahaja v čc':os!o-vsškem državnem arhivu v Trchonn in do pred kratkim ni bMo dostopno Avtor obravnava 22 krajev. G O, Gurtlcr objavlja'dve poročili o potovanju Od AlilllVI XI 1988 ra Trsta de lienctk ter Od Dunaj? do Benetk, kiju je napisal Benjamin Tlioinpson ter ju naslovil nn sirri Roberta Murraya Keitlia, akreditiranega na diinajskein dvoru. Poiočili sta objavljeni v angleSčiui ter v iicuiSkcui prt vodu Zanimivi sn geografski vidiki tega potovanja, tudi kulturno -politični ter socioloSko-kiiltnrni vidiki, IVscc se je ukvarjal tudi z vegetai 'jo iu lavno prspotovanega področja. Zadnji prispevek jd napisal dr. G. Glin ser in siecr jc vzc! pod drobnogled Gra/er Zcihing iz leta 1938 ter ga olira-maval kot vir o auilnsii. Do 19 marca 1938 jc bil Grazer Zeitung razdeljen na tri področja: "uradni tlel" je obravnaval imenovanja iz pristojnosti zveznega picd- sednika, zvezne zakone ter objave ftajerskega dei.rinc' ga glavarja. "Neuradni del" jc vseboval poročila iz deželnega zbora, o delu deželne vlade, pospodaiska in kulturna dognanja. "Uradni list b Grazer Zeitnngii"jc prinaial predvsem objave in rajglase sodiSč c stcčajili iu prisiinili dražbali ter bil tako slika brczupnili gespo-duskili razmer. Pc 22. marcu 1938 pa sta bila 'uradni" in "neuradni del združena, "Uradni list" je sicer ostal, jc pa spremenil vsebino. Prispevek je nanisan telitno in z dobrim poznavanjem takratnili razmer, Nada Jnrkovič 1 osebna vesti Dr. Tone ierenc je šestdesetlemk Redni profesor za zgodovino novejše dobe na Hozof-ski fakulteti v Ljubljani in znanstveni svetnik v Inštitutu :a zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani dr. Tone Fc-icne je p, deecnibia 1987 praznoval svojo šcstdcsetlctiu- co. Rojen je bil v Ver/.cjn. t;un je hodil v osnovno šolo, v n;>jo gimnazijo pa v Ljutomeru. Med vojno je delni doma nn očetovi kmetiji, ¡10 vojni in odsluženjn vojaščini: jo končal gimnazijo in uiaiuriial v Murski Stiboli leta 195 I, Diplomiral je na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani leta 1956, l'o diplomi se je zamislil kot arhivist v Muzeju naiodnc osvoboditve LR Slovenije 111 ostal v arhivu tudi po ustanovitvi Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljnliljani, ko se je ta \v Muzeja pre selil v novonstanovljeni inštiiiii, Leta !9(i0je hi! izvoljen za znanstvenega delavca, leta 1965 je v Heogindu duktn nral. i'o triletni prekinitvi dela na Institutu, ko je deial na iiicjanju in doknnientiiaiijii fctcgrafikegr arhivskega gradiva v Muzeju, se je leta 1968 ponovno vinil na Inšti-tnt 111 prevzel vodenje arhiva. V letih 1970 1975 jt liil obenem tudi ravnatelj Iii5titiiia, Medtem je bil leta 1970 izvoljen za znanstvenega sodelavca ¡11 leia 1976 za znanstvenega svetnika, l'o letu \i)lS je bil vodja znanstveno raziskovalne enole InMituta, Svet Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani gaje leta 1981 izvolil in leta 1987 ponovno izvolil za rednega profesorja zgodovine novejše dobe. Zc pred tem je več let sodeloval pri pedagoškem delu na Filozofski fakulteti, zlasti s štuuenti na 3, stopnji študija. Ves čas od svoje zaposlitve v arhivu Muzeja narodne osvoboditve pa je sodeloval tudi pri muzejskem den.. Med najpomembnejšimi je gotovo postavitev muzeja v Uicstanici, V vrst1 nilcjstvovaiijn 11 a raznih področjih zavzema posebno mesto delo v arhivih. Temu je namenjen ta zapis. Dr, Tone Ferenc je začel svojo pol kol arhivisi. Oh delu z dokumenti iz obdobja NOli ki so prišli v arhiv dostikrat razsuti in pomešani, je spoznal kako lahko pa stanejo tudi zapisi z navidez nepomembno vsebina, ko so vključeni v fonde, kamor po izvoru sodijo v povezavi z drnginu dokumenti pomemben zgodovinski vii. Ta neposredni stik-z aihivi na samem začetku njegovega dela, oplaia ves čas njegovo delo zgodovinarja laziskovalca. 7x kot štiidrnt 11a univerzi jc ud 3. letnika dalje sodeloval v Vajnozgodovinskem institnin pii pripiavi 4 5, in 6. knjige VI toina Zbornika dokumentov in po datknv o narodnoosvobodilnem hojn jugoslovanskih na rodov. Ko sc je po dipiomi zaposlil v Muzeju narodne osvoboditve je dobil ihivo ustanovljeno mesto arhivarja z nalogo, da hi '''znanstveno urejeval določene 11111 arhive in raziskoval zadeve zgodovinskega značaja ki bodo po stavijenc v njegov delovni program." Taka mlogo je do bil že dobro leto za tem. Vodstvo arhiva 11111 je zaupalo priplava giadiva, potiebncga za obrambo v sodnem procesu pioti beneškim partizanom, ki se je tedaj pripravljal v Italiji. Nalogo je vestno opravil. Nedvomno je tudi ta "učna doha" oblikovala njegov smisel v:\ /hiranje ure ditev, obvladovanje in kombiniranje podatkov, značilen z;i vse njegovo kasnejse delo, Oo vsega začetka je moč opaziti da ga dokumenti zanimajo predvsem po svoji pričevalnosti. Ob delu v arluvu neiiinoi 110 zbira podalke raziskuje, piše Kinah1 pieide v vrste raziskov.-ileev, čeprav sc tudi iz aihivskih vrst popolnoma nc iztrga. Leta ¡969 postane arhivski svcUivalcc za delo na gradivu politične zgodovine novejše dolie, leta 1974 višji arhivist 111 leta 1976 nrhivsk' svetnik, S svojim ilcloni je ves čas tudi v arhivih Obse/no je njegovo delo pri izdajali virov Sodeloval je pii žc (lincnjenein VI, tonui Zbornika do kiunc'itdv in podatkov o narodiiaosvobodilncin boju jugoslovanskih naiodov, nd 4 knjige dalje, Zborniku fo tocrafskih dokumentov iz narodnoosvobodilnega boja. Sodeloval je p i nastajanji! temelju 1 h edicij virov iz časa 1941 1945 kol so Dokumenti ljudske revolucije. Jesen 1942 Koicspondencn Edvaida Kardelja 111 lloiisa Kidri ča. Uredil in komentiral je zbrana dcl;i lioiisa Kidriča 111 Edvarda Kardelja, liil je član niedništva Zbranih del Jos;pa llroza lita in glavni urednik slovenske izdaje tega zhfjiiiiKa, Sam je piipravil izdaio dokumentov o nacistični laznaiodovalm politiki ter knjigo doknineii tov o italijanski fašistični politiki v Ljubljanski pokrajmi. Z opombami je opremil londonski dnevnik Izidorja Can kaija in številne posamezne vire. Prav pri izd; ianjn virov se kaže njegovo poznavanje arhivskega gradiva v slovenskih in jugoslovanskih ailiivih, kot tudi v številnih arhivih zunaj naših meja, tako v Rimu, Bonnu, ARHIVI Xi 198R 123 Koblcnzu, NVasliiiigtonu, Londo.iu in Berlinu. Zaradi poznavanja viro" je iahko nastopil (leta i 967) kot izvedenec n.i procesu proti esesovsknn zločincem iz tržaške rižarnc. Deloval je v Ailiivskein dniitvn Slovenije. Celo desetletje je bil član društvcnga izvršnega odbora in nato njegov podpredsednik, od leta 1980 je član izdajateljskega sveta revije Arhivi. Leta 1959 je za arhivsko posvetovanje v Školji Loki pripravil referat o ariiivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, na II. zborovanju v Kopru (1966) je govoril o gradivu za zgodovino naro-lnoosvo bodilne borbe v Sloveniji v arinvih izven Slovenije na IV. zbore vanju v Ptuju (1968) o objavlianjn virov za zgc dovino NOB v Sloveniji za VII. zborovanje v Slovenj Gradeu (197*0 je pripravil poročilo o gradivu NOH v Sloveniji v jugoslovanskih aihivih, za:lX zborovanje v Radencih (1979) referat-Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo. Sodeloval je s prispevki na posvetovanjih o programu (edicij virov za slovensko zgodovino, ki jih je v letih 1^69--]972 organiziralo Arhivsko društvo skupaj s Sekcijo za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Delal je tudi v Skupnosti arhivov Slovenije. Bil je član Komisije za ugotavlanjc strokovne usposobljenosti delavcev v arhivih pri Sknpiiosti arhivov v Sloveniji ter izpra3cvalcc za specialistični strokovni izpit, Kot vodia arhiva InStitnta ;:a zgodovino delavskega gibanja je posebno skrb posvečal izobraževanju delavcev. Podpiral je arhivske delavce pri pridobitvi potiebnega strokovnega znanja, saj jc vedel, da dj strokovno usposobljeni delavci lahko približajo arhivsko gradivo raziskovalcem in diuo,ini uporabnikom. Poskrbel jc, Ua so se lahko udeleževali stinkovnih srečanj. Vzpodbujal jc arln ViSte naj objavljajo svoje pr.spcvke v glasilu Inštituta ali drugih strokovnih glasilih. Med redne naloge arhiva je bilo teuaj vključeno tudi dopolnjevanje arhivskih fondov z mikrofilmanicm gradiva v drugih arhivih in zbiranje ustnih virov. V letih 1972 in 1973 je skupina raziskoval cev, v katero so bili vkljuccni tudi arhivisti. evidentirala in i.iikrofihnala gradivo v Arhivu Jugoslavije v Beogradu. Kad je pomagal delavcem pri reševanju strokovnih problemov nikoli svojega znanja ni hranil zase Posebej jc želel vsakega uporabnika v arhivski Čitalnici domačega in tujega uvesti v delo, svetovati mu, kje in kako naj željene podatke išči Če jc bilo potrebno, jih je v delu tudi vodil, Ko se ob jUDileju utrne spomin na sKupna Študentska leta, ugotovimo, da je že takrat izstopal po svoj, izjemni delavnesti, resnosti in vztrajnosti. Zdelo se nam je da je hotel - ker je bil nekoliko starejši od večine nadoknadit med vojno zamujena leta, Kolegu Tonetu ob jubileju želimo Še krepkega zdravja, Ja bi uresniči! svoje načrte dclo"nc vneme in vztrajnosti pa mn več, ko jn ima skoraj ni mogoče želeti Marija Oblak--Čarni iz arhivske zakonodaje Pravilnik o strokovni obdelavi in izdelavi pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva (Uradni list SRS, št. 11/88) Jnže Žen (ar Naslov pravilnika vsebuje dva pojma: strokovna obdelava arhivskega gradiva in pripoinock' za raziskave arhiv skega gradiva. Kot strokovno obdelavo arhivskega gradi v a razumemo konino urejanje in popisovanje arhiukcgs gradiva, vključno z izločanjem nepotrebnih delov doku rrentarnega gradiva, ki so morebiti ostali ob odbiranju arhivskega gradiva. Pripomočki za raz.skave arnivskega gradiva so arhivski inventar, pripomočki, ki imajo za osnovo ptjmc ter ariiivski vodnik Pravilnik jc namenjen arli.vom ter organom in organizacijam, ki so izenačene z arhivi glede varstva arhivskega g-adiva (100. in 101. člen zakona o naravni in kulturni dediščini), nanaša pa sc tndi na arhivsko gradivo občanov in civilnih pra vnih oseb, k niso društva, katerih do kumentarno gradivo je bilo razglašeno za arlnvsko gradivo (59. člen omenjenega zakona). 1. člen Ta pravilnik določa osnnvc strokovno obdelavo arhivskega gradiva, osnove za i/.de lavo pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva, način označevanja arhiv skega gradiva ter dokumentacijo o strokovni obdelavi arhivskega gradiva STROKOVNA 01)lil: LAVA ARHIVSKEGA GRADIVA 2. člen Arhivsko gradivo se ureja v okviru arhivskih fondov in arliivskili zbirk. Arhivske fonde in arhivske zbirke sestavljajo arhivske enote Arhivske enote so dokument, zadeva, združeni dokumenti aii združene Tadeve. Arhivikc enote, ki sestavljajo arhivski fond, temelji-(> praviloma na uteditvi, nastali pri pra/n. oziroma fi zicni osebi, od katere izvira arhivsko gradivo (v nadaljnjem btscdilu usfarjalec arhivskega gradiva), ialiko pa sc več enot prvotne ureditve združuje v eno aru i v-sko enoto. Vsebina prvega odstavka tega člena izhaja iz načela provcnierice i pri m. S. Vilfan J, Žontar Arhivistika. Arhivsko društvo Slovciiije, Ljubljana 1973, str. 54) O tem, kaj sta arhivski fond in arhivska zbirka prim. 3. in 4. člen pravilnika o sestavi in vodenju evidence arhivski ga sradiva (Uradni list SRS.it 34/81; popravki: 2/82) Kot dokumente razumemo-tudi arhivsko gradivo v obliki knjig:, kose nespisO"iicga gradiva kol npi zvitke mikrofilmov kasete itd. Dokument ima lahko torej različno zunanjo obliko. Pri spisoviem grauivn poznamo tudi ši.še enote (zadeva, združeni Jokumcnti, zdrtiicne zadeve). Zadevo sestavljajo dokumenti (in priloge), ki obravnavajo isto vsebinsko vprašanje, isto nalogo ali isti problem. Združeni dokumenti ali združene zaucve so enote gradiva, ki obsegajo več istovrstnih zadev, več istovrstnih dokumentov. d okn men te, ki se nanašajo na isto pravno ah fizično osebo, dokumente nastale ob korespondiranin ■/. isto osebo ipd. Pri tem gre za homogene celote, ne pa za skupine enot Za združene dokumente ali združene zadeve nismo picvzeli imen? dosje, ker ima ta poiern v ariiivski terminologij i različne pomen c. predvsem pa jc to splošna oznaka za kakršnokoli enoto spisovuega gradiva (prim. Dictionary of Archival Terimiiology^Dictio-miaire dc Tenniiiolegic archivisliquc, International Council on Archivcs=Ooiiscil IncriiatiOLial des Archives New York London -Paris 1984). Zadnji odstavek t;ga člena temelji na načelu pr"ot ne ureditve (prim S Vilfan-■ J Zontar. o. d str. 62). Dokumentov, ki so bili pri poslovanju združeni v eno enoto, ne smemo delili tndi iz razloga, ker bi s tem zmanjšali verodostojnost pri če val r. ost i. To pa štejemo kot lastnost kulturne dediščine. Zaradi boljše preglednosti. ekipeditivnejše strokovne obdelave in ekonomič-neišega hranjenja lahko več vsebinsko enakih enot. nastalih na podlagi prvoine ureditve, združujemo (v okviru delov, na katere je arhivski fond razčlenjen), pri tem pa upoštevamo tudi primeren obng enot 3. člen Arhivski fondi in arhivske zbirke morajo biti raz členjeni po vsebini, funkcijah oziroma nalogah ustvai jalca oziroma ustvarjalcev arhivskega gradiva, po lastnostih arhivskega gradiva, ali časovnih obdobjih, oziro ma na podlagi kombinacije navedenih načinov. ARHIVI XI IPÍÍ8 125 Arhivske enote morajo biti razvrščene niinierično, k i on oí oí ko, vsebinsko abccedno ali geografsko oziroma na podlagi kombinacije navedenih načinov. Razčlenitev oziroma razvrščanje se mora ravnati pia viloma po načini', ki ga je uporabil ustvarjalce arhivskega gradiva. Elementa ureditve dokumentarnega in arhivskega gradiva sta razčlenjanje in razvrščanje. O načinih razvišča-nja p rim. M Breje--M. Lorbar, Priročnik r.a poslovne sekretarje. Gospodarski vestnik, Ljubljana 1 ^86, sir. 74-81. Kratek pregled razvoja urejanja spisovnega gradiva pri i.sivarjatcih v naših krajih prnii. v S. Vilfan—J. Contar, o.d.,str- 31 -47. Tretji odstavek lega člena linielji na načrln prvotne uieditvr (prim, S. Vilfan J. Zontar, c d. sir. 62). 4. Člen Osnova popisa arhivskega gradiva je arh.vska enota. Popis arhivske enote obsega signa t uro aihivskega fonda oziroma arhivske zbirke, signaturo arhivske enote. ime arhivskega fonda oziroma arhivske zbirke, sku pino, v katero se arhivska enota nvriča (ra podlagi razčlenitve arhivskega fenda oziroma arhivske tbirke, glede na predvideno razporeditev v arhivskem inventarju), obdobje, v katerem je arhivska enota nastala (začetno in končno leto) ter o/nako vsebine ■ Popis ohsega tudi izvor, ce arhivska enota ni nastala pri delu iisivarjalca arhivskega gradiva, oil katerega izvira arhivski fond prejšnjo signaturo arhivike enote (nastalo pri ustvarjalcu arhivskega gradiva ah v arhivu), če se nanjo navezuje spisovna evidenca ali drug pripomo ček. ki se uporablja ali čc jc bila v strokovni literaturi že citirana ter rok trajanja zaupnosti če je gradivo arhivske enote ziinpiu:. Vsebino arhivske enote označujemo s kratkim opisom in s pojmi. Opis vsebine se ravna po vrst1 enote izhajati pa mora iz funkcij oziroma nalog ustvarjalca arhivskega gradiva. Kadar mora popis odražati večjo podrobnost ali kadar morajo biti označene posamezne vrste arhivskega grauiva. se navajajo tudi drngr vseb.ne arhivske enote ali posamezni dokumenti v enoti Za pnsamezne vrste arhivskega gradiva lahko obsega popis tndi podatke o izdajatelju, avtoijn. jeziku ki ga želimo posebej naznaciti, znaki;- in zaznamkih na dokumentu ter zunanjih značilnostih gradiva. Pravilnik obravnava popisovanje, to^: zajemanje po datkov o arhivskih enotah Zajemanje podatkov o arhiv skiii fondih in zbirkah kot celotah je urejeno s pravilnikom o sestavi in votlenjn evidence aihivskrga gradiva (Ur. list 3RS, it. 34/81 popravki' 2/82), zajemanje podatkov o širših strukturnih delih arhivskih fjndov in zbirk ki se posledica njihovega razčlenjanja, pi s pravilnikom o odbiranjii in izročanju arhivskega gradiva arhivu (Ur. list SRS, it. 34/81, popravki 2-'82). Pon da rj rimo, da 7, člena tega pravilnika r,i mogoče laznmeti edino kot popisovanje širSih strukturnih delov, marveč tudi kot popisovanje arhivskih enol, kadar je lo potrebno in možno (če ne obstojijo npr. sptsovnc evidence). Eden iznieil temeljnih ciljev arhivov v perspektivi jc namreč ta. da bi že ob prevzemu arhivske graujvo tndi strokov nc obdelali. Ni pa dobro da se za oba "popisa" uporablja isti termin Menimo, tía bi bilo bolje, ko bi za prikaz gradiva, ki temelji na razčlenitvi fonda, uporabljali izraz "seznam arhivskega arhiva" Ta izraz je že uporabljen v nčbenikn Arhivistika (str. 112-113) ter v Priročniku za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z. doknnien tarnim gradivom (str 79 -83). Prvi odstavek tega člena temelji na načelu, Jajc lahko enota popisa le enota, ki temeiji na ureditvi arhivskega grabiva. Zato kot enot? popisa ne prihaja v poštev npr gradivo, ki jc shranjeno v eni arhivski Škatli, Poudariti moramo, da upošteva popisevnje difeienei-ran pristop glede na pomen gradiva. Navedeni so ob'-ez-ni elementi, poleg tega pa tudi fakultativni. Posamezna arhivska enota ima lahko več vsebin. Osnova je tista, ki izhaja iz funkcij oziroma nalog ustvarjalca. Način izražanja vsebine te odvisen od vrste arhi"ske enote, kar bo podrobneje razloženo v priročniku. Določba, tia navajamo v popisu arhivske enoie ludi posamezne dokumente v enoti, omogoča, da pridejo eo izraza poniembnejii dokumenti, ne da b, bile treba iz njih ustvariti posebno annvsko enoto. Zadnii odstavek tega člena se nanaša na posebne vrste grad^a (lisline. kerte, načrte, plakate, filme, fotografije ild.) PRIPOMOČKI ZA RAZISKAVE ARHIVSKEGA GRADIVA 5. člen Arhivski inventar je pripomoček za raziskave arhivskega gradiva, ki obsega historiat .ustvarjalca gradiva, hlstoiiai gradiva, prirejen popis gradiva iz prejšnjega člena konkoidančno razpredelnico signatur arhivskih enot če se uporabljajo tudi prejSnje signature ter ka zaia oseb in krajev, vsebovanih v popisu po potrebi pa tndi stvari. Prirejen popi:, giadiva mora biti sistematično oblike van in po potrebi zgoščen • Popi* ii 4. člena pravilnika še ni arhivski inventar, čeprav bi codali ostale dele kijih mora obsegati inventar. Preuvsem mora biti v invenlarin arhivsko gradivo sistematično razvrščeno (ne glede na dejansko ureditev), ker je sistema t čna razporeditev osro"a za isku-n grad.va Štejemo namreč, da je arhivski inventar pripomoček za-raziskave arhivskega gradiva na podlag strukture Nadafje morajo biti popisi zgoSceni, ker siccr niso pregledni, Kako sistematično oblikujemo in zgostimo popis, ho razio?-Ciio v priročniku 6 člen Pripomočki za raziskave arhivskega gradiva, ki imajo za osnovo pojme (stvari, osebe kraje) m ki jznačuj.jo vsebino arhivskih enot, povezujejo pojme z drugimi podatki, vsebovanimi v popisu arhivskih enot. 7. člen Pripomočki za raziskave arhivskega gradiva se izdelujejo za arhivske fonde in arhivske zbirke ali njihove dele, določene teme, časovna obdobja ali vrste grauiva, 8. člen Aririvski vodnik je pripomoček za orientacijo po at hivskeni gradivu. Vodnik za londe in zbirke arhiva, za poiamczne arhivske fonde in arhivske zbirke obsega osnovne podatke o arhivskih fondih oziroma arhivskih zbirkah (unc fonda [4(3 ARHIVI XI 1988 oziroma zbirke, naziv ustvarjalca oziroma ustvarjalcev arhivskega gradiva ter čas njihovega obstoja, začetno in končno leto obdobja, v katerem je nastalo arhivsko gradivo, količina arhivskega gradiva), po potrebi no Jatkc o naiogah oziroma funkcijah ustvarjalca oziroma ustvar jalccv arhivskega gradiva, njihovi organizaciji, skupinah gradiva, na katere so fondi oziroma zbirke razčlenjene, ohranjenosti gradiva ter kazala. Vodnik za fonde in zbirke arhiva obsega tudi prikaz arhiva in njegovega razvoja, predvsem v povezavi v. gradivom, ki ga hrani ter napotke za uporabo. Arhivski vodnik za določeno temo, časovno obdobje ali vrsto arhivskega gradiva, obsega podatke iz prejšnje ga odstavka c delili arhivskih fonuov oziroma aihivskih zbirk ki vsebujejo ustrezno gradivo. O arhivskih vodnikih prim.: Information and orientation of the user International conférence of tlie Round table on archives, Oslo 1981; Directives méthodologiques concernant la préparation des guides gene-aux d'archives nationales une étude RAMP, PG1--83/WS/9, UNESCO, Paris 1983; M. Drnovšek, Vodnik po arhivu, Arhivi lU, št. 1-2. Ljubljana 1980, str. 27-28. OSTALL DOLOČBE 9. člen Arhivske enote morajo biti tehnično opremljene m signiranc. Signatura enote obsega zaporedno številko enote v okviru arhivskega fonda oziroma arhivske zbirke, ali pa v okviru njegovega oziroma njenega dela. Signatura arhivskega fonda oziroma arhivske zbirke je zaporedna številka vpisa fonda oziroma zbirke v registru fondov v arlhvn. Tehnične enote (škatle, svežnji, knjige in drugo) mo rajo imeti na vidnem mestu navedene naslednje podatke naziv arhiva, k, brani arhivsko gradivo ime in signaturo arhivskega fonda oziroma arhivske zbirke zaporedno številko tehnične enote v okviri: fonda oziroma zbirke ter začetno in končno signaturo arhivskih enot v okviru tehnične enote. 10. člen O strokovni obdelavi arhivskih fondov in arhivskih zbirk se vodi dokumentacija, ki obsega osnovne podat- ke o fondu oziroma zbirki (8. člen tega pravilnika),- zapisnike in zaznamke o dejstvih, ki so vplivali na ohraiije nost arhivskega gradiva o načinih na podlagi katerih je bdo gradivo urejeno, sezname nepotrebnih delov gradi va s kriteriji na podlagi katerih so hili izločeni v arhivu ter podatke o gradivu, ki ga je treha konzervirati oziroma restavrirati ali posneti na mikrofilm zaradi varnosti. Osnovne pedatke o arhivskem fondu oziroma arhiv ski zbirki ugotavljajo ze ob izročitvi arhivskega gndiva arhivu (p'im. 8 člen cit. pravilnika o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu) vendar je potrebno ob strokovni obdelavi te podatke preverjati oziroma dopolnjevati. Dokumentacija o strokovni obdelavi arhivskega gradiva je priloga registra fondov (prim. 10. in 12. člen že omenjenega pravilnika o sestavi in vodenju evidence arhivskega gradiva). 11 - člen Izbor izdelave vrste pripomočkov iz 5., 6, m 8. člena tega pravilnika se ravna po sistemu ureditve arhivskega gradiva, po uporabnih spisovnih evidencah in drugih pripomočkih, ki jih je vouil ustvarjalec arhivskega gradiva, ter o vrstah in poinenn gradiva Pri sistemu ureditve se vprašujemo zlasti po tem, ali omogoča struktura arhivskega gladiva p.egled nad gradivom. Arhivski vodnik za posamezni arhivski lond 'zdchije mo predvsem v primerih, ko nna fond uporabne spisov ne evidence in zato gradiva v arhivu ne popisujemo. 12. Člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan pc objavi v Urrd-nem listu SRS. Št. 037 -7/87 Ljubljana, dne 28. decembra 1987. Republiški komite za kulturo Predsednik' Vladimir Kavčič i.r. ARHIVI XI 1988 127 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 128 AÜIIIVl XI l£8g Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XI 1988 129 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 130 ARHIVI Xl 198» Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XI 1988 1269 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka [4(3 ARHIVI XI 1988 ARHIVI XI 19S8 13;, Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 134 akhivi xí im Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka bibKograíi ja arhivskih delavcev Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 136 ARHIVI XI 198s ARHIVI XI 1988 1275 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 138 AÜ1IIV1 Xl ms Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka i AlílllV] XI 1988 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 140 Ali 111VI XI 1988 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XI 1988 141 142 AliíIIVI XI 1988 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka i ARHIVI XI 1988 143 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 144 ARi 11VI XI1198tS Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka AííilIVI XI 19*8 145 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka [4(3 ARHIVI XI 1988 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARIHVI XI 19S8 147 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 148 ARHIVI XI 19*8 1 ARHIVI XI IPÍÍ8 149 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 1^0_ARHIVI XI 19S8 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka -3-'-1-3-1-3--- ARHIVI XI 1988 151 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 15*2 ARHIVI XI 1PS8 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XI IPÍÍ8 153 154 AKI1IVI XI 1988 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka MíilIVl XI 1188 155 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka [4(3 ARHIVI XI 1988 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka ARHIVI XI 1988 157 158_____AK11IVI XI 1988 Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka T"-1-—'—™—--»----—1- I AHI.IVI XI 1988__159 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka . ITDK 920.25-719(497.12 Kranjika)" 1873/1918" Jožu ¿omar dr' ravnatelj Zgodonnski arhiv Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trgi?, Yl' Delovanje Ontrelne komisije za umetnostne in zgodovinskt spomenike Arhiiskega sveta tir arhivi n< Kramskem Arnivi, Ljubljana, Xl/1988 št 1-2 str. Avtor prikazuje delovanje Cen./alne komisije za prouče/anje in ohranjanje umetnostnih in zgodonnskih spomenikov na kranjskem od leta 1873 dalje, potim ko je vključila v svoi progra.n tudi varstvo arhivskega gradiva. Njeno delovanje je bilo povezano ?, nastankom deželnega arhiva {188"7), sicei ?a je pospeševala p.egledt in inventariziranje arhivov. ki so ga opravljali konservatorji in koresporoenti Komisije LDK 323.15(4=863):930.253(450) Ferfn Cestrin, dr. redni profesor v pokoju. Univerza Edvarda Kardelja. Filozofska fakulteta, Ljubljana. Aškerčeva 12.61000 Ljubljana. YU Gradivo za zgodovino Slovencev v italijanskih arhivih Arhivi, Ljubljana, XI/1988,5t. 1-2.str. Avtor obravnava pomen arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev v italijanskih arluvin (državni arhivi, občinski arhivi, občinske javiie knjižnice, notariatski arhivi). Posebej opozarja n? senje virov kot so listine, notarske knjige, gradivo utesine samouprave m njenih institucij ter na gradivo v zvezi s pomorstvom in trgovino lrDK 930.253f456.3Dr949.712 France M Dolmar, dr svetovalec direktorice, Arhiv SR Slovenije, 6100C Ljubljana, Zvezaarska l,YLi Uradivo za zgodovino Slovencev v Vaukar.skih arhivih Arhivi. Ljubljana, XI/1988, št. 1-2,str. V sestavku je podana kratka anrliza dosedanjih raziskav slovvnskih zgodovinarjev v Vatikanskih arhivih Navedeni so pripomočki, ki so raziskovalcu na voljo v čitalnici arliiva in predstavljen program raziskave v Vatikanskih arhivih, ki ^a vodi Ariuv Slovenije. UDK 930.2530 00):^49:712 France M Dolinar, dr., svetovalec direktorice, Aihiv SR Slovenije, 61 300 LJubljana. Zvezdarska 1, YU Evidentiranje arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev v arhivih izven Slovenije Arhivi, Ljubljana XI/1988,St. l--2,str. V pričujočem sestavku je podan kratek prikaz opravljenega dela na področju evidentiranja arhivskega giadh^ za zgodovino Slovencev/ arhivih izven Slovenije Avtor pa opozori tudi na nekatere probleme, ki so s tem evidentiranjem povezani. UDC 523.15(4-863) :9 30.2 53(450) Ferdo UeMrin, Dr., Retired Prolessor in Ordinary, University of Edinrd K-rdelj, Facultv of Arts and Sciences 61JOO Lptbliana ASkerceva 12, YU Archives for the History of tne Slovene;, in Italian Record Offices Arhivi (Archives), Ljubljana Xl/i9SS. No. l- 2,pp Tlie author deals with the significance of the archives tor the history of the Slovenes in Italian record ofiices (state record office:, community public reading-rooms, archives of the offices of a notary). F,s peually he points out to the series of sources such as documents, no tary hooks, records of the city selfmanagiment and its institutions, and to the records referring to sea-business and sea-trade. UDC 930.25:719(497.12 Kranjska)*T373/1918" Joze 2ontar. Dr.. Director. Historical Record Office Ljubljana, 61C00 Ljubljana, Mestni trg 27, YU Activities of the Cential Commission for An and Historical Monuments of the Arehive Council and Record Offices in Carnicla Arhivi (Archives), Ljub'jana. XI/19SS, No 1-2 pp. The author discribt-s the activities of the Central Commission for Study and Preservation of the Art and Historical Monuments in Carniola from 1873 on, after having included archives protection in its programme. Its activities were connected with foundation of the Regional Record Office (1887), otherwise it, however, furthered surveys and m.-entarisation of the archives, being performed by the conservators and correspondants of the Commission. UDC 930.253(100):949.712 France M, Dulinar, Dr Adviser to Directress, Record Offue of the SR Slovenia, Zvezdarska 1, 61000 Ljubljana, YU Kerpmg Record of the Ar-hives for the Histoiy of the Slovenes in Re cord Offices outside Slovenia A*tiivi (Archives), Ljubljana Xl/1988 No. 1-2, pp. The author ^i\es a short survey of the pcrfo-med work concerning the Keeping record of the archives being of importance for the history of the Slovenes in record offices outside Slovenia. The author also points out to some problems. connected with that keeping record. UDC 930.25 3(456.31):949.712 France M, Dolinar, Dr., Adviser to Directrcss Record Office ot the SR Slovenia, 6100C Ljubljana, Zvezdarska 1, YU Archives for the Historv of the Slovenes in the Vatican Record Offices Arhivi (Archives). Ljubljana, X1/19SF. No 1--2, pp. The author gives a short survey of tlie up till now researches of the Slovene historians in the Vatican record offices He gives the instruments, being at disposal to researchers in the reading-.-room ot the record office, arid describes the programme of the research in the Vatican Record offices being led by the Recoru Office of the SR Slovenia. UD K 930.253:262 3(497,12 Ljubljana)"! 7/20" Fiance M Dolinar, dr. s rt to valeč oirekiorice Arhiv SR Slovenije, 61000 I-jubljana, Zvezdarska 1, YU Nadškofijski arltiv v Ljubljani od Tomaža Hrena do Maksa Miklavciča Arhivi, Ljubljana, XI/1988, it. 1--2, str V sestavku je podan pregled unjania arb/vskcga gradiva Nadškofijskega arhiva v Ljubljani od Škofa Tcmaža Hrena (i 59",--163ti) do dr Maksa Miklavčiča (1937-1971). Maks MikJavčič je položil temelje današnji sodobni uredit« Nadškofijskega arhiva v Ljubljani po načelih provenience UDK 929 Kovač K. Ignacij voje, dr., redni profesor, Univerza Edvarda Kardrlja, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, ASkirčeva 12, YU Delo dr Karla Kovaea vdubrovntik:m arhivu Arhivi, Ljubljana.XI/1988 St, 1-2,str, Avtor obravnava delo Karla Kovača (1880 -19P), rojinega v Ljubljani, ki je po Študiju zgodovine v Uradcu in Innsbmcku tei arhivskem študiju v Rimu, od leta 1911 do 1914 načeloval dubrovniSkemu arhivu ter v kratkem obdobju poleg vzornega amivskega strokovnega dela objavil Številne arhivske vire in zgodovinske Študije vezane tlastf na zgodovino srednjeveškega Dubrovnika, delno pa tudi /ta južno slovansko zgodov no. DDK 353 (497.12):930.253 Brine Kozina, samostojni svetovalec—arhivis' Arhiv SR Siovenije, 610o0 Ljubljana Zvezdarska 1,YU Problemi valorizinji godiva republ^ikih upmvnih organov po letu 1945 na primeru Ministrstvo za prosveto Aihivi, Ljubljana, XI/1988, St. 1-2, str. V prispevku so prikazane spremembe v razvoju republiških *ipravnih organov po letu 1945 in na primeru Ministrstva za piosveto Droblerm, ki se kažjo pri valornaciji graaiva iz tega obdobja. UDK 929 Mal J. Peter Ribnik ir, irhivrki svetnik, Arhiv SR Slovenije, 61000 Ljubljana. Zve^darska 1, YU Dr, Josip Mal, njegovo d;lo v arhivu m za razvoj arnivistiki Arhivi. Ljubljana, XI/1988 St, 1-2, str. V članku podaja avtor zgodovinsko vlogo dr Josipa Mala, slovenskega zgudovinarja in državnega arhivarja v Državnem arhivu pri Narodnem muzeju v letih ly09 - 1945, njegov pomen za razvoj arhivov in arhivistike v Sloveniji. UDC 929 KovaC K. Ignacrj Voje, Dr., Regular Professor, University of Eihard Kardelj, Farulty of Arts and Sciences, 61090 Ljubljana, Mk^rCeva 12 YU Activities of Dr. KaH KovuC in Dubrovnik Record OfPce Arhivi (Archives), Ljubljana, Xl/1988 Nc. 1-2, pp. The author deals with the activities of Karel Kovac (1880-1917), born in Ljubljana, who after studies oi history in Graz and Innsbruck ana alter archive studies in Rome headed the Dubmvnik Record Office from 1911 to 1914, During a very short period he in addition to periect archival expert activities published numerous archival sour ces and historical studies, being connected most of all to the history of medieval Dubrovnik, parti), however, also to the history ot Southern Slavs UDC 930.253:262.3(497.12 Ljnbljara)"17/20" France M Dolinar, Dr. Adviser tc Directress, Record Office of the SR Slovenia, 61000 Ljubljana, Zveidarska 1, YU Archbisnop Record Office in Ljnoljanr from ToiraŽ Hren 'o Maks Mik-lavčič Arhni (Archives), Ljubljana, Xl/1988, No, 1-2, pp. The author gives a survey of classification of thi archives of the Archbishop Record Office in Ljubljana from the bishop Tomaž Hren (15971630) to Dr. Maks Miklavcii (1937-1971). Maks MikiavčiČ lias lard foundations to the contemporary classification of the Archbishop Record Office in Ljubljana according to the provenance principles. 1JDC 929 Mai Y Peter Ribnikar Archive Councillor, Record Office oi the SR Slovenia, 61000 Ljubljana, Zvezdaiska 1, YU Di, Josip Mai, His Wcrk in the Archives and for Development of the Archive Science Arhivi (Archive*,), Ljubljana, XI/1988. No. 1-2. pp In his contribution the author deseribes historical role of Dr. Josip xMal the Sloveue historian and state archivist in the State Record Office at National Museum in LjuVjana in the years 1909- 1945, his significance for development of archives and archive science in Slovenia. UDC 353(497.12):930.253 B-ane Kozina Arelmist, Record Off.ce of the SR Slovenia, 61000 Ljubljana,Zvezdarska l.YU Problems Concerning the Appraisal of the Rtcordr of Republic Admi mstrative Organs af'er 1945 — the Instance of Board od Education Arhivi (Archives), Ljubljana. Xl/1988 No. 1-2. pp. The contribution describes the changes tn development of republic administrative oreans after 1945, The instance of Board of Education is given tc present the problems, being, evident at the appraisal of the records ii;om that period. UDK 347.99:93fl.253 Jelka SMik, samostojni svetovalec—arhivist. Arhiv aR Slovenije. 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1,YU Valorizacija jradiva ivdniih sodišč Arhivi Ljubljana, XI/190S, st. 1-2, str. Arhivjko gradi .-o sodišč je zelo obsežno in b opat o. Zamdi svoje neposrednosti je zanimivo za osvetlitev raznovrstnih življenjskih področij. Valorizacija zahteva dobro poznavanje dela sodišč na em strani in poznavanje možnost: uporabo tega gradiva na drugi s.rani, pravna zgodovina narnref ie zdaleč ni edina temveč je celo ena izmed manj pomembnih uporabnic. UDK 336 126.55:950.253 Petei Rib nikar, arhivski svetnik Arhiv SR Slovenije. 61003 Ljubljana, Zvezdarska 1, YV Valorizacija dokumentarnega gmdiva Službe družbenega knjigovodstva v SR Jlovemji, centrala Ljubljana Arhivi, Ljubljana, M/198R št 1-2, str. Članek vsebuje podatke o usianovitvi pristojnostih in organih službe družbenega knjigovodstva, njenih organizacijskih enotah ter opis postopkov za valorizacijo dokumentarni ga gradiva v letih 1975—1984 s prikazom kategorij arhivskega gradiva, ki nastajajo pri njenem poslovanju. UDK 347 ^^O.iSS Ana Zelotelj, Valorizacija dokumemamega gradiva organov za postopek o prekrških ArhM, Ljubljana X1/I?8S St. 1—2, str. Prispevek piedstavlja vrste dokumentarnega gradil, ki nastaja pri delu organov za postopek o pekrskih ns H in 11. stopnji, njegov vsebino ter predlog za valorizacijo tega gradiva glede na njegovo vsebine. UD k 651:930.253 Vladimir 2umer, arhivist, Arhiv SR Slovenije 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1, YU Problemi vnloriz arije dokumentarnega gradiva * podi o ¿j a gc ipodarctva Arhivi, Ljubljana, XI/198« št 1-2. str. Avtor opozarja na potrebo po spremembi kriterijev za selekcijo ustvarjalcev arhivskega gradiva s področja gospodarstva, ter spremembo splošnih navodil za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva za to področje, zlasti na rešitev vprašanja dupliranja gradiva med arhivskimi fondi in dopolnitev kriterijev za odbiranje novih vrst arhivskega gradi«. UDC 336.126.55:930.253 Peter Ribnikar Archive Conncillor, Rccora Office of the SR Slovenia, 61000 Ljubljana. Zvezdarska 1, YU Apprarial of the documentary* Records of tht Social Accountancy Service Arhivi (Archives), Ljub'jana. XI/1988,No. 1-2, pp. The article gives data referring to foundation, competences and irgans of the Soda) Accountancy Service, its organizational units It also describes procedures of documentary records evaluation in the years 1975—1984 with presentation of archives catheg"ries arising from its activities. L'DC 34? 99:930.253 Jelka Melik Arcliivist Record Office of the SR Slovenia, 61000 Ijub-Ijara Zvezdarska 1 ,YL Records App-aisal ol Re];ular L iw Courts Arhivi (Archives). Ljubljana XI/1988, No, 1-2, pp. Archives of the law-courts are very extensive and rich Due to their directness they are interesting for enlightme.it ol different life fields. The appraise demands good knowledge of tiie lawoourt activities on one side and knowl dgc of the p^ssibiuties of usage of these arcnives on the other. Law history is narr.eiy tar from being the only user, on the contra'y, it is one of the less important ones. I/DC 651.5 930.253 Vtadimir Zumer, Archivist Record Office of the SR Slovenia, ol XX) Ljubljana, Zvezdarska 1, YU Problems Concerning the Apprrisal of the Rtcords from the Economic sphere \rh.vi (Archives), Ljubljana XI/19P8,No 1-2 pp. The author points out to the necess'ty of criteria alteration, referring to selection of archives creators from the economic spnere. as well as to alteration of common instructions for that sphere. Especially he points out to the nccessary solution of the problem of archives redoubling among arcnive fonds and to the completion of criteria conreming the cutwceding of new kinds of archives ItDC 347.99 930.253 Ana Zaleteij, Appraisal of Documentary Record? of the Organ» for Cffcnce Procedure Arhivi (Archives), Ljubljana, XI/1988 No 1-2 pp. The contribution desenbes tht Kinds of documentary records, arising from the activity of the organs for offence procedure on the first and second degree, their :ontents, as well as the suggestion conreming the evaluation of those recards referring to their contents. UDK 353(497.12 Kraniska):930.2S3 Saia S trie arhivist — samostojni svetovale, Arhiv SR Slovenije, 6100U Ljubljana, Zvezdarika 1, YU Deželni ¿bor in odbor za Kranjsko Arhivi, Ljubljana X1/19g3,Št. 1-2. str. Ustvarjalec (Deželni zbor in odbor za Kranjsko) jt deloval na upravni stspnji dežele v drugi poiovici 19 stoletja in ob njegovem poslovanju je nastala velika količina gradiva. Potreben bo kritičen pristop k rilo-čanju. ki bi bilo izvedeno na podlagi predhodne primerjave z graJivom fondov ustvarjalcev tak/atne dube UDK 030.251.001 •35.076.12:061.5(497.12) MaruSa Zagradnik, arhivist P ukrajinski arhiv K( iptr ot>000 Koper čevljarska 22, YLJ Valorizacija dokument unega gradiva samoupravnih interesnih skupnost: materialne prcizvocnje Arhivi, Ljubljana, Xl/19Sfc, it. l--2.s:r. V referatu ie obravnavana valorizacija ustvarjalcev na področju samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje ob upoštevanju njihove pristojnosti in področij, za katere delujejo, ter valorizacija gradi«, ki nastaja ori njihovem aelu. UDK 651.5;329(497.12) SZDL mag. Milica Trebše- Stolfa, arliivski znanstveni svetovalec Pokrajinsta arhiv Koper. Enoia Piran, 66330 Piran. Bolnika 30, YU A .h lvsko gradivo osnovnih arga^izacij družbenopolitiCnui organizacij — Socialistična zveza delovnega ljudstva Arhivi, Ljubljana Xl/19Efc,St. 1-2.sir. Avtorica v referatu piikaznje izkuinje pri ugotavljanju in nreg'edovanju fondov dokumentarnega gradiva organizacij Socialistične 2 veze v Pokrajinskem arhivu Koper Opozarja na problematiko ohranjanja in ohranjenosti dokumentarnega gradiva osnovnih organizacij družbenopolitičnih organizacij. Izkuinje izvaja na osnovi dokumentarnega gradiva SZDL v občini Izole. 1 UDC 930.251 001:35.076.12:061.5(497.12) Marxism Z'gradnik Archivist Rpgjonal Record Office Koper, 660OC Koper, Cevljarska 22, Yl' Documentary Material Valorisation of Self--Management fonHnunities of Intrrests of Materia! Pr&duction Artiivi (Archiwsï, Ljubljana, Xl/19Sg, No 1-2. pp. The report deals with valorisation of creators in the field of self—manage.tient communities of interests of material production, taking into account their competences and fields of interests as well as valorisation of the material arising form their activity. UDC 353(497.12 Kranjika): 930.253 Sasa Serif Archivist Record Office oi the SR Slovenia, 61000 Lju bljana, ZvrzdarsK.a 1, YU Provincial Diet and Committee for Camiola Arhivi (Archives) Ljubljana, XI/1981 No l-2,pp Tlie creator (Provincial Diet and Committer for Camiola) was active on he administrative level of the country in the second half of the 19 1 centurv A great quantity of records arosj from its activities. A critical accession to the weding will be necessary. It would be carried out on the basis of previous comparison with thr records of the fonds of the creators of that time. L DC 651.5:329(497,12) SZDL Milica Tr^bse—Stolfo, M A , Archive Scientific Adviser, Regional Record Office Koper, Koper Unit, 66330 Pirar, tiolniïka 30, YL" Archives of Bisic Orginizations of Socio -pel itiial Organizations — Socialist Al'ianei® of Working People Arhivj (Archives) Ljubljana, X1/1°S8, No. 1--2. pp The authoress in her re pert describes experiences with stating and sur venng the fonds of documents any material of the organzations of the Socialist Alliance in the Regional Record Office in Kjpe: and on terrain She points out to th* p oblems of preserving and preservation ot the documentary material of baiic organizations of socio- political organizations She derives the experiences on the basis of the documents of the Socialist Alliance of Working People in the commune Isola ZGODOVINSKI ARHIV V CELJU 63000 Celje Trgsvof-ode 10. Tel.: (063) 15 546.25552 POKRAJINSKI ARHIV KOPER 6^000 K iptr, Čevljarska 22, Tel.: (066) 21-824 Enota Piran 66330 Piiarv Bolniška 30, Tel.'. (066) 73-822 ZGOOOV1NSKI ARHIV LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Mestni trg 71, Tel.: (0611210-566 Encta za Gorenjsko 64000 Kianj. Stritarjeva 8, Tel .1 (064^ 24-480 Enota za Oolenjsko in Belo krajino 68000 Novo tr.csto, Jenkcva 1 Tel.: (068)22-163 Enota za Skofjo Loko t>4220 Skoija Loka, lilaieva 14, Tel (064) 61-390 Oddelek v Idriji 615280 Idrija, Prelovčeva 9, Tel ■ C06j) "H -416 POKRAJINSKI ARHIV MARLBOR 62uOO Maribor, Giavni trg 7 Tel.: (062) 26-871 Grajska 2, Tel.: (062) .¿8-622 POKRAJINSKI ARMIV NOVA GORICA 65000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kaidelja 3 Te ' (065)24 521 ZGOOOVINSKI ARHIV V PTUJU 62250 Ptuj Muzejski Irg 1 Tel.;(0fi2W71-619 , ARHIV SR SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Zvczdarska 1, Tel.: (061) 216.564,216-524 ARHIV REPUBLIŠKEGA SEKRETARiATa ZA NOTRANJE ZAOEVE 61000 Ljubljana, Kidričeva 2, Tel.: (OdI) 325.361 ARHIV REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA UDOSKO OBRAMBO 61000 Ljubljana, Zupančičeva 3, Tel.1. (061) 523-112 arhiv republiškega štaba za tfr1tor1alno obrambo 61000 Ljubljana, Prcžihova 4, Tel.'. (061) 21 9750 ZGOOOVINSKI AKHIV CK ZK SLOVENIJE 61000 Ljubljana, Tomšičeva 5 Tel ■ (Of i) 217-212 ARHIV IN Si I TUFA ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA 11000 Ljubljana Tig osvoboditve 1, Tel.: (061) 217-521 NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA 61000 Ljubljana, Ciril Metodov trg 4, Tel (061) 310-673. matica 328-895 Škofijski arhiv maribor 62000 Maribor, Koroška 1 Tel.: (062) 27-690 škofijski arhiv kuper 66000 Koper Trg revolucije 11, Tel.: (066) 21-8 ./ ARHIV SLOVENSKEGA SOI^KECA MLZEJA 61O00 Ljubljana, Plečnikov trg I, Tel (06 1)5'3-127 ARHIVSKI CENTER ZA STROKOVNO TEHNIČNA VPRAŠANJA 62000 Maribor. Glavni trg 7 Tel.: (062) 26-871