¡¿h» J« v tak dan razsn sobot, nedelj in praznikov. Issued delly except Saturdays, Sunday« and Holiday! PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški in upravnliki prostori: 1657 Soutk Lawndale Ave. - Office of Publication: SM7 South Lawndale Am Telephone. Rockwell 4M4 LETO-YEAH XXXVII Cena lista je $6.00 »älter January lt. 1S8S. at Um post-otto« — the Act ot CongrwM at March S. 1ST« CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 2. JANUARJA (JANUARY 2). IMS Subscription 66.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 1 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on June 4, 1016. Tretja ameriška armada v ofenzivi na belgijski fronti Cez sest tisoč zavezniških letal metalo bombe = na čistilnice olja v Dollbergenu in železniško Ptfn/jmc/?/ nnrla-omrežje pri Coblenzu. Napadi na utrdbe ob, " nemški meji obnovljeni. Odpor Nemcev pri mdJnf rnrnncron Humainu in Cellesu zdrobljen.—Ruske napa- mCTf rflZPUSC€n dalne Čete udrle v Budimpešto z zapadne strani. Moskva razkrila ogromne nemške izgube na Ogrskem.—Ameriške leteče trdnjave metale bombe na japonske baze PARIZ. 2. jan.—Tretja ameriška armada Je začela novo ofenzivo proti nemškim silam na belgijaki fronti in prodrla štiri milje daleč na ozemlju na severni strani Bastogne. se glasi poročilo. Prvi oddelki te armade so zožili koridor, kjer Je koncentrirana nemška ella. na enajst milj. Izgleda, da se bodo kmalu združili s prvo ameriško armado. Poročilo dostavlja, da je iniciativa na belgijaki fronti v rokah poveljstva tretje ameriške armade. Posorišče ljutih bitk je še vedno ozemlje na sapadni strani Bastogne. Nemške kolone so izvršile tri napade na pozicije ameriške armade, a so bile vržene nazaj z velikimi Izgubami. Čez šest tisoč ameriških in britskih bojnih letal Je metalo bombe na nemške čistilnice olja v Dollbergenu in železniško omrežje pri Coblenzu. V zadnjih 36 urah so zavezniki sestrelili 337 nemških bojnih letaL Nemška letala so šla po dolgem odmoru v akcijo in metala bombe na zaVezniška letališča v Franciji. Belgiji in HolandiJL Glavni ssseilški sSa da so Nemci izgubili najmanj 241 bojnih letal v spopadih s sa-vezniki. Pariz. 30. dec. — Prva in tretja ameriška armada sta zadali težke udarce nemškim kolonam in jih vrgli nazaj dvanajst milj na severnem koncu zapadne fronte. Koridor, preko katerega so prodirali Nemci v Belgiji, •se je zožil. Znamenja so, da se Nemci pripravljajo za obrambo svojih pozicij v koridorju. Opazovalci poročajo o gradnji utrdb in polaganju min na ozemlju, ki je pod kontrolo nemških sil. Oddelki prve ameriške armade so prodrli tri milje daleč v smeri Kocheforta, mesta ob reki Meu-^ se. Tretja ameriška armada pod • poveljstvom generala Pattona naskakuje utrdbe sovražnika ob nemški meji in v severovzhodnem delu Luksemburške. T» je /e zasedla pozicije v bližini Bastogne in jih konsolidirala. Poročilo s fronte pravi, da so eete tretje armade reokupirale trinajst krajev po zdrobitvi odpora sovražnika na zapadni strani Bostogne. Operacije ameriških čet v tem sektorju zapadne fronte podpirajo bojna letala z 1 »o m ba rdi ran jem nemških vojaških koncentracij. Nemci so bili f>ognani iz Jodenvilla, Ville-'"iisa, Sainlexa in Liverchamp-sa. Oddelki tretje ameriške armado so prekoračili reko Sure v več krajih v bližini VViltza, 25 milj severno od Luksemburga. Tri ameriške pehotne in dve o-klopni diviziji so v akciji proti sovražniku na severovzhodni tiani glavnega luksemburškega mesta. Nemška vojaška posadka v •« ktorju na severozapadni strani Bostogne je obkrožena in v • varnosti uničenja. Ameriška « klopne kolone so zdrobile o-htanke nemške vojaške posadke "a ozemlju med rekama Lesne m Homme po ljuti bitki. f*por nemških čet . je bil 'lomljen pri Humainu in Celie-u Američani so razbili več '«mAkih tankov in motornih vo-"1 »n ujeli čez dva tisoč sovražnikov. Vojaški komentatorji v Berfl - ru J | k >k veča jo veliko pozornost i '/pletenju vojnih operacij na Predsednik De La Guardia odredil volitve fronti, kjer je v akciji tretja a-meriška armada. Stotnik Ludwig Sertorius je dejal, da je pritisk te armade na nemške pozicije močan in da so se morale nemške čete umakniti pod tem pritiskom Rim. 30. dec. — Čete pet« a-meriške armade na fronti ob reki Serchio so odbile vse nemške napade na svoje postojanke, se glasi naznanilo. Napadi so se pričeli pred štirimi dnevi. Pozorišče glavnih bitk je bilo ozemlje med Gallicanom in Luc-co in na severni strani Barge. Ameriški bombniki so šli v akcijo in bombardirali Aullo, železniško križišče, 25 milj severo-zapadno od Barge. Na drugem koncu italijanske fronte so v akciji čete osme britske armade. Oklopne in pehotne kolone so počistile ozemlje pri Villa Quagliji in na severni strani kanala Naviglija v bližini Faei \ ^ t% . . f ■ London. 30 dec. - Sovjetske v ranz IZ Londona napadalne čete so udrle v pre-1 London, 30. dec. — Leon Hen-dele obkrožene Budimpešte z derson, bivši direktor ameriške-zapadne strani in začele prodi- ga urada za kontrolo cen, je od- ^ —* —----v EKfe^JHjemu je bila ega mčSti. Berlin poroča, aa'poverjena ekonomska reorgani-so druge sovjetske čete že osrčju Budimpešte. Oddelki druge ruske armade j v London pred dvema tedrtoma, so prekoračili reko Hron v Ce- ( bo imel sestanek z generalom hoslovakiji in zasedli enajst na- Eisenhowerjem, vrhovnim po-selbin. Te so oddaljene 60 milj veljnikom zavezniških sil v E-od Bratislave in 90 milj od Du- Vropi, v Franciji. Panama City, Panama. 30. dec. — Predsednik Ricardo De La Guardia je razpustil parlament z dekretom, suspendiral ustavo in odredil splošne volitve. S tem je zadal udarec opoziciji v parlamentu/ Vlada se je na ta način rešila pred padcem- Opozicija je grozila, da jo bo strmoglavila, če ne bo revidirala stališča.* Štirinajst poslancev, članoV opozicije, je pobegnilo iz glavnega mesta po razpustu parlamenta iz bojazni pred aretacijo. Ti so dobili začasno zavetje v hotelu Tivoli v Anconi, coni Panamskega prekopa, ki je pod ameriško kontrolo. Ameriške avtoritete so uveljavile varnostne ukrepe zaradi politične napetosti, ki je zajela Panamo kot posledica konflikta med vlado in opozicijo. Henderson odpotoval v zacija Nemčije po zaključenju vojne. Henderson, ki je dospel vojaške čete zasedle trgo-. vine ward co. General Byron prevzel upravo v imenu vojnega departmenta AVERY SE,IZZIVA AVTORITETE t. i Chicago. 30. dec. — Sewell L. Avery, načelnik odbora direktorjev Montgomery Ward & Co., je prostovoljno, toda izzivalno zapustil svoj urad, obenem ps je izjavil, da se bo vmil, čeprav je armsda zasegla lastnino kom-panije. "še vedno sem gospodar," je dejal "Vrnü m bom na delo in ga opravljal, Če me ne bodo s silo vrgli iz urada." . Vojaške čete so okupirale trt govine kompanije na odredbo predsednika Rooaevelta zaradi izzivanja vojnega delavskega odbora. Avery in drugi uradniki kompanije so se uprli odloku odbora, da morajo podpisati pogodbo z unijo United Retail, Wholesale & Department Store Employees, včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij, s provizijo o unijski delavnici, linija 'je preklicala stavko, ko so vojaške čete prevzele lsstnino kompsnije. Stavke so bile preklicane tudi v trgovinah Montgomery Ward & Co. v St. Pauiuti Minn.; Den-verju, Colo.; Jamuici, N. Y.; Portlandu, Ore., in San Rafaelu, Cal., ko so jih vojaške čete zasedle. Za upravitelja trgovin kompanije Je vojrfi tajnik Henry h. Stimson na podlagi Roosevelto-ve odredbe imenoval generalu Josepha W. Byrona, ki je imel razgovor z Averyjem. Slednji je potem podal izjavo, da je zasega nelegalna in kršenje provizij federalne ustsve, ker kom-panijs ni udeležena v produkciji vojnega materiala. General Byron je obvestil javnost in uslužbence, da on u-pravlja trgovine. Obvestilo se glasi: "Po navodilu predsednika Roo-sevelta je vojni department prevzel trgovine Montgomery Ward & Co. v Chicagu in drugih mestih, meni pa poveril odgovornost in upravo. Zanašam se naja. Rusi so dospeli v bližina Komaroma, komunikacijskega centra ob reki Donavi. | Ameriški general Moskva poroča, da sta ruski imenovan za člana armadi pod poveljstvom marša- iMkeoa itaba la Malinovskega in Tolbuhina *'*ajM*ega siaoa ujeli čez deset tisoč Nemcev in Čungking, Kitajska, 30. dec. — Madžarov v zadnjih dveh dneh.1 Ameriški general Robert B. Mc-Od 6. oktobra, koj sta ruski ar- Clure je bil imenovan za člana madi invadirali Ogrsko, so Nem- kitajskega generalnega štaba, se ci dobili strahovite udarce. Čez glasi uradno naznanilo. On bo 438,100 Nemcev je bilo ubitih, jmel stalne stike z generalom ranjenih in ujetih. | Kaišekom, vrhovnim poveljni-!na koperacijo uslužbencev in Pearl Harbor, 30. dec. — Ame- kom kiUjfkih armad. I pričakujem, da bodo vsi vršili riški bombniki tipa Liberator so bombardirali japonske baze na otokih grupe Iwo in Volcano. Grupa Iwo leži 700 milj južno od Tokija, glavnega japonskega mesta. Admiral Nimitz poroča, da so bombe porušile več vojaških ob-1 jektov in zanetile požare. Drugi roji ameriških letečih trdnjav in bombnikov so metali bombe na japonska oporišča na Babel-thaupu in Palausu. Manila, glavno mesto Filipinov, je bila oonovno bombardirana iz zraka Domače vesti Pobit pri delu Dragerton, Utah.—Dne 12. dec. je bil v Columbiji v rovu pri delu težko poškodovan Frank Me-zek, član društva 532 SNPJ. Na haja se v bolnišnici v Dragerto-nu in člani društva so profteni, da ga obiščejo. ~ Padel v vojni Presto, Pa.—Družina Pavel Subic je bila obveščena od vojnega dpeartmenta, da Je 21.jpov. padel na zapadni fronti njen sin Joseph Subic, star 31 let in ¿lan društva 160 SNPJ. K vojakom je šel marca 1943 in preko morja je bil poslan prošlo pomlad. Poleg staršev zapušča tri sestre in dva brata, od katerih je eden tudi na fronti. Nov grob ▼ Kanadi Windsor, Ontario.—Dne 7. dec. je tukaj v bolnišnici Grace umrl Valentin Yagodlc iz Amherst-burgs, star 43 let in doma is Št. Lenarta pri Šentjurski gori na Gorenjskem. V bolnišnici je bil od 28. nov. in je podlegel težki operaciji na želodcu. V Cleveland u, Q„ zapušča strica, v starem kraju pa ženo, tri sinove, več bratov in sester. Bil je član par kanadskih društev. Amerika ima mogočno mormarico Washington, D. C., 30. dec. — Mornarični department poroča, da ameriška mornarica zdaj ite-je 61,045 paru»kov, bojnih ladij vseh vrst in letalonoscev. A-meriška mornarica je najmoč-ne.Ua na svetu. Department Je tudi naznanil, da program določa zgradnjo novih parnlkov in bojnih ladij v prihodnjih mesecih. t Potres zamajal severno Anglijo London, 30. dec. — Močni potresni sunki so danes zamajali severno Anglijo. Najbolj prize-deti sta Leeds in Manchester. Zdaj še ni znano, koliko ljudi je bilo ubitih in ranjenih. svoje dolžnosti. Status upoale-nosti ostane nespremenjen z izjemo uveljavljenja provizij odloku vojnega delavskega odbo- __ 'n ra. Kompanija je obdolžena odgovornosti za sedanje ln preteče stavke z izzivanjem vojnega delavskega odbora. Voditelji linije so se izrekli za izravnavo konflikta, kompanija pa ni hotela revidirati svojega stališča. Ameriška delavska stranka osvojila program New York, 30. dec. — Ameriška delavska stranka, katere vodja je Sidney Hillman, je o-svojila legislativni program in naznanila, da bo odprla urad v Albanyju, glavnem mestu države. Hillman je napovedal boj governerju. Thomasu E. Dewey -ju, zaeno pa ga Je obdolžil, da ni rešil problemov verskega in lasnega zapostavljanja. Porast amerikkih narodnih dohodkov Washington, D. C.. 30. dec -Federalm zakiadni department je napovedal, da bodo narodni dohodki znašali v tem letu $150.-000,000.000, r e k o r d n o vsoto Vrednost produkcije bo tudi po M*kala vse rekorde in bo znašala najmanj $11*7.000,000,000. Protest proti pobijanju ujetnikov Državni department zbira podatke Waahington. D. C.. 30. dec. — Ameriška vlada bo preko Švice poslala oster protest Berlinu, ker so Nemci ustrelili več ameriških vojakov, katere so ujeli v teku prodiranja preko Belgije. Državni department zbira evidenco in podatke, kateri bodo tvorili podlago protestu. Nemške vojaške avtoritete bodo opozorjene, da bodo kaznovane za storjene sločlne, ko pride dan obračuna. Mnogi dvomijo, da bo gesta prinesla pozitivne rezultate, ker Je nei^ko vrhovno poveljstvo zavrglo vsa vojna pravila. Dokazi potrjujejo ta zaključek. Feldmaršal Rundstedt je po informacijah, ki so dospele v Washington, dal povelje-nemškim vojakom, naj ustrele vojne*Ujetnike, kir*i jih lahko ovirali v prodiranju. Nemci odprto kršijo vojna pravila. Svoje vojake*oblačijo v ameriške uniforme. in pobijanje ujetnikdfv je krlenje o> snovnih vojnih pravil. Nemški sunek dosegel višek Položaj se zasukal zaveznikom v prilog Washington« D. Ç., 30. dec. — Vojni tajnik Msnry L. Stimson f.Ig, m Wo delavstvo, ki se i« podtalno borilo štiri Uta proti nacljakim okupatorjem, lahteva od Pierlotov* vlad« počiščeni« domačih lsda*«lr«v. Kviclinško vlogo so večinoma igrali kapitalisti. nje uradnih in vojaftkih krogov, da je sunek v nemški proti-ofenzivi dosegel' višek. Zaves-niške sile so ustavile prodiranje sovražnika skoro v vseli sektorjih fronte. Stimson je na konferenci s časnikarji naglasil, da ne pqfloe-njuje udarnosti nemških divizij, kstere je fsldmsršal Rundstedt zsgnsl v ofenzivo, dasi so zadnje vesti s fronte optimistične. "Čas je proti Nemcem," je dejsl. *W zadnjin dneh so nemške pridobitve neznatne, dočim so Izgube v vojaštvu ln materlslu ogromne. Naše napadalne sile so bils ojačane in izvojevale so mnogo uspehov. Sovražnik je vrgel skoro vse oklopne divizije v sk-cijo. Napsde lahko obnovi le z ogromnimi napori, ker druge Izbire ni. Skoro vse ksrte so ns mizi." Vojni tajnik je dslje rekel, ds (»opolnoma zaupa poveljnikom zavezniških sil, Čas bo dokazal, da kocka, katero so Nemci vrgli v pričakovanj, da bodo zdrobili zavezniške sile, bo Imela katastrofalne posledice zanje, Stimson Je razkril, da ameriške izgube od začetka vojne do 15. decembra znašajo 628,441. Število uključuje ubite, ranjene in ujete vojake, » Admiral napovedal uničenje japonske mornarice Pearl Harbor, Havaji, 30. dec. — Admiral Marc A. Mitscher Je napovedal uničenje japonske bojne mornarice v enem letu. On Je sicer priznal, da se lahko marsikaj zgodi, ki bo podaljšalo »krajšalo vojno, gotovo |>a je, da japonsku mornarica nr bo igrala va/n«- vlogi- v operacijah na Pacifiku £ Leteče bombe ubile 8098 Angteiev London, 30. dec — Notranji minister je razkril, da so nemške leteče bombe ubile 1006 sivi listov v Londonu ln drugih angleških mestih v enajstih mesecih i 11*44. Čez 21 .000 civilistov Je bilo v tej dobi rar, »enih. razgovori v atenah niso ublažili krize. Churchill in zunanji mi• nister Eden se vrnila v London BRITSKI KROGI SO RAZOČARANI Atene. Grčija. 30. dec. — Brit-skTpremier Winston Churchill in zunanji minister Eden sta odpotovala v London po zaključenju razgovorov z voditelji grških političnih grup. Splošno se prizna v. ia razgovori niso u-blažili krize ln ne ustvarili pogojev za končanje civilne vojne, ki se je pričela pred tremi tedni. Churchill je pridobil grškega kralja Jurija, ki se nahaja v iz- , gnemitvu v Londonu, za ustanovi tsv regentstve v Grčiji, kar on smstra' za bistveni korak v ' prizadevanjih za rešitev političnih problemov. Deklaracija, katero je objavil britaki poslanik v Atenah, naglaša, da je atenski nadškof Damsskinos, ki je pred- -sedovsl konferenci, kstsrs je bi-' la sklicana z namenom, ds se konča civilna vojna, .povedal Churchillu ln Edenu, da je ogromna veČina grškega ljudstva za ustanovitev regenstvs in proti povrstku kralja Jurijs v Grčijo. Bitke med grškimi levičarji In britskimi četami so as nadaljevale v teku konference. Pred odhodom iz Aten je Churchill videl britske tanke in čete v ak-^IdJ^roti lrvi( urjoin v srediltu Levičarske sile so tsvojevsne v bitkah s desničarji v Epiru. Poveljnik slednjih je general Napoleon Zervas, monsrhlst. On Je izgubil polovico mol svoj« o-borožene sile v bitkah s levičarji. London. 30. dec. — Britski krogi so razočarani zaradi poloma Churchillove misije v Atenah. Ljudje vprašujsjo, zakaj Je premier sploh odpotoval v Atene, ko |e bilo jssno, da ne bo doaegel nlčessr. Očitno je bilo že prsj, da ne bo pridobil levi-čsrjev, kstere je označil za tolovaje in bsndlte, zs sklenitev kompromisa. Liberslni list New Statssmsn je osmešil Churchillovo izjavo, da je šel v Atene z namenom, da prepreči masaker in ustavi civilno vojno. "Pošiljanje britskih čet v Atene v času, ko ao nemške sile udrle v Belgijo, bo zgodovina označila za zločin," pravi ta list. "Churchill aam bo moral nositi odgovornost za posledice britske oborožene intervencije v Grčiji." Zavezniki ugodili. apelu bolgarske vlade . London, 30. dec. — Radio Moskva je danes naznanil, da Je sovjetska vjada v sporazumu z Veliko Britanijo in Ameriko u-godilu prošnji bolgarako vlade, da bivši regenti in drugI vladni uradniki pridejo pred bolgarsko sodišče kot vojni zločinci. Ti ao uobegnili v Nemčijo pred kapitulacijo Bolgarije pred zavezniki. itegenti so bili princ Ciril, brat pokojn«ka kralja Boriaa, bivši premier Bogdan fllov in gen«( «I Nikolaj Mihov, bivši vojni minister. Kot regenti flp bili odstavljeni v septembru. Velika ielezMka nesreča na zapadu Ogden, Utah, I. Jan^-Najmanj SO ljudi Je bilo ubitih in č«z sto ranjenih v železniški nesreči, ki se Je pripetila 17 milj za pad no od tega mesU. Čez 300 potnikov se Je nahajalo na vlaku, ki Je bil na poti proti Han Frandscu, ko Je nastala kolizija. Med žrtvami je bilo več vojsko*. . PIOSVBTA TOREK, 2. JANUARJA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Orj.n of and publkhad by Slov»« National Sanafit ftocWiy Naroinina 1a Zdruiana driava (Uran Chlcafa) In na lato NJO pol lata. S140 u ¿otrt lata; an Chicafo in akoUao Cook Co- VM sa oalo lato. M.7» an pol laU; aa inoaamatro M 00. Subscription rata«: for tba Unilad Stnlaa (ancapt Chicago) «ad Canodf M OO par yaar. Chicago and Cook County par yaar. foraign countrias M-00 par yaar. Cana ogU*o» po dogovoru*—Rokopiai doplaov in nanaroionih ¿Iankor m aa vraiajo. Rokoplal lilararna raabina (¿rtica. poraati. dtama. pawn! ltd.) *a »rna)o poiUJatalJu la v aluiaju. ¿a )a prllottl poitnino. Adrartiaing raim on agraamanL—Manuacripta of communication* •nd tinarHr*'^ artlclaa will not bo returned. Otbar manuacripta. such aa atoriaa. playa. poams. ate., will bo roturnod to aondor only wbon accompaniad by aoU-addraaaod and atampod onralopa. Naslov na »aa. kar Ima atik a llatomt PROSVETA, 2657-59 So. Lawndaio Ave.. Chicago 23. IillnoU MEMBER Or THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin Ali pride do nove farse? Sc we I Avgry In njegova ganga industrijskih fašistov so zopet v Konfliktu z zvezno vlado. T* Ijorzarji trdovratno vztrajajo pri anahronističnih fevdalnih načelih ameriškega biznisa, ki je skozi dolga desetletja, do prihoda "new deala," zanikal delavcem pravico do organizacije in nastopal prott unijam z vsemi brutalnost-mi. V U namen, da prepreči organiziranje delavcev v unijah, se je posluževal orožja, provokaterjev, profesionalnih skebov in privatnih detektivskih organizacij, ki so se ipecializirale na razbijanje stavk in unij. Sploh ni dežele, ki bi imela za sabo tako bru talnih in krvavih industrijskih bojev, kot jih ima Amerika. Medtem ko so se mnogi induetrijskl moguli več ali manj vsaj navidezno sprijaznili z zveznim zakonom, ki daje delavstvu pravico do organizacije in kolektivnega pogajanja, kakor tudi z vojnim delavskim odborom, se Sewel Avery in njegovi korzarjl še vedno upirajo tem "novotarijem." Se vedno trdovratno vztrajajo, da so le oni gospodarji, absolutni gospodarji nad delavstvom pri Montgomery Ward Co. in drugih Industrijskih korporacijah, ki jih dominirajo. In poleg te veletrgovine z okrog 600 filijalkami ti \ rom dežele, Averyjeva skupina dpminira tudi U.S. Gypsum Co., Pullman Standard Mfg. Co. in še par drugih. Pri vseh teh pod jetjih se uprava ie danes krčevito brani unij i» se bori proti njim z vsemi fftdfUd_______ _________________________ _ _________ _ Pred nekaj tedni je zopet izbruhnilo v Wardovi trgovini v De tioitu. Po dolgem zavlačevanju j* vojni delavski odbor končno izdal odlok, da mora družba zvišati minimalno tedensko plačo na $20 in nekaj centov, in sicer retroaktivno od decembra 1942. Od bor je podprl unijo tudi pri nekaterih drugih zahtevah. Ker je družba vse to odklonila in obenem povedala delavskemu odboru, da ne priznava njegovega odloka, je Izbruhnila stavka, kf je ie danes v teku. Storila je slično kot zadnjo pomlad v Chlcagu i kjer ima svoj glavni stan. Krajevno unijo trgovskih delavcev v Detioitu so podprle tudi drug« unije CIO, ki zahtevajo od vlade da enforaira odlok vojnega delavskega odbora. 'Voditelji avtne unije CIO ao povedali vladi, s ko tega ne stori, obstoji velika mož no«t, da bodo avtni delavci prt referendumu preklicali obstoječi sklep proti stavkam. Tako ae je zvezna vlada znaila v enakem položaju kot zadnjo pomlad v Chicagu, kjer je "zasegla* trgovino Montgomery Ward Co. in začasno "odstavila" Averyja, predsednika družbe. Tista afera se je izcimila v pravi farsi, kajti vlada je "vrnila" družbo Avery ju predno je bil konflikt izravnan. Posledice je trpela unl ja, kajti družba je tudi potem na vsej črti ignorirala vae odloke vojnega delavskega ^bora, da mora z unijo obnoviti staro pogod bo. Zdaj je tudi v njeni čikaiki trgovini in skladiščih izbruhnila stavka, kakor tudi v Kansas Cltyju. . Ko piiemo te vrstice, je zvezna vlada zopet zasegla Mqptgomery Ward Co. Če bodo vojski zopet nesli arogantnega Averyja iz ura-ds ns cesto, bomo videl*. Mobilizirana je že čikaika policija, da bo zopet udrihala po stavkarjth kot je zadnjo pomlad. (Kljub temu pa se je politični odbor CIO tudi pri zadnjih volitvah zvezal s Kcllyjevo maiino in "sijajno zmagal . . .") Za zvezne oblasti je ts zadeva precej kočljiva, ker Montgomery Ward Co. ni direktno prizadeti» v vojni produkciji. Največji biz-nu» dela s farmarji, katerim prodaja blago po pošti. Toda vladi gre za prestiž in oblast vojnega delavskega odbora. Ako ga v tem primeru ne podpre in enforsira njegove odloke, bo ta vladna agencija izgubila prestiž in oblast na splošno, tudi med delavstvom. * Za vlado in tudi za delodajalce je ta odbor velike važnosti, kajti v držanju plač in mezd v okv'ru mezdne formule malega jekla je zelo efektiven. Avery in njegova skuoiria industrijskih avtokratov so zato tako aiogantni. kar vedo, da je vladna Igra z "zaaeganjrm" nepokornih podjetij le—farsa. Farsa je vnled tega, ker je taka "zasega" le zu-čs«na. Ce bi vlada vsa taka pod)etja, ki ovirajo vojno produkcijo, enostavno konfiscirala in jih spremenila v javne korporacije z de-mokiatično upravo, bi se mogult Averyjevega kalibra ne obnašali tako arogantno. Kapilaliatična vlada sevedu ne bo storila kaj takega To ae bo zgodilo šele takrat, ko dežela dohi socialistično orientirano delavsko vlado, ki bo delala na vsei črt« za nploAno javno blaginjo. Vsem ni mogoče ustreči Ker Prosveta prinata velik« dopiaov gltiie pomožne akcije sa »lan kraj. »nu» zadnje dni prejeli nekaj pritožb od naročnikov, ki ao mnenja, na) te v t »te dooise uatavtmo, ker »o - preauhopanii. V njih da iu nič drugega k namreč tudi dopianiki od prt speva tel jev, češ. zakai, via, a ne priobčiš . . .? in mečejo sum-njo na njih poštenost. Taki <•< m ki pa na) bodo še bolj indiroktni, nuo prijetni ^ > Te vrste dopisi mog.H»- h.v /ahimivi za vae čitatelje—vsem sploh noben dopianik ali ui« ¿vk ne more ustreči, pa naj piše kar koli Toda sm važm ^a niis No, ni bilo nič hudega. MUlil sem si, bom šel delati pa popoldne, kajti danes niso v tovarnah tako natančni, če izostaneš od dela, kot so bili nekoč v premogovnikih. Sicer pa je dane« tudi v premogovnikih drugače, kajti primanjkuje delavcev vsepovsod. Ni pa trebi» misliti, da bo zmirom tako kot je danes. Prišli bodo pasi, ko bodo kompa^ nije zopet imele preveč delavcev in jih bodo zopet šikanirali za vsako malinkogt. Na koncu pa želim veselo no-leto vsem čitgteljem Pro- in smo videli velike luknje in razpokane ceste. Potem pa smo šli obiskat Johna Pera, a ga nismo našli doma, ker je bil na delu. Njegova žena in tri hčere so bile doma in smo se malo pogovorili, potem pa smo morali iti, ker smo bili že pozni za kosilo, ki ga je pripravila žena Toneta Orehka. Se poprej smo Perovi ženi naročili, naj pridejo zvečer k Tonetu, ko bo prišel John domov. Tako so tudi storili. Po kosilu smo se odpravili na drugo atran mesta in obiskali družino Šuštar. Tudi tu smp našli doma samo ženo. Vprašali smo za Toneta, pa nam je dejala, da bo kmalu prišel, naj kar malo počakamo. Tone Orehek pa pravi, da bi šla malo pogledat Slovenski društveni dom. In res sva se napotila tja. Potrkava na vrata, nakar se prikaže vratar in naju vpraša od kje sva, natp pa je naju spustil notri. Tam sva malo kramljala, potem pa jo zopet odrineva k Suštarje-vim. V omenjenem domu sem si ogledal veliko spominsko tablo, na kateri so napisana imena vseh članov, ki služijo Strica Sama m 'mena vseh onih, ki so žrtvovali svoja življepja za domovino. Veliko jih je že padlo / vojni in ubitih bo še veliko več preden bo konec tega strašnega klanja. Ogledali $ipo si nekoliko tudi dvorano. Imajo res lepo dvorano in druge pro-sjore. Ko pridemo nqzaj k Suštarje-vim, nam je Tone prinesel rumenega vina. Prav dobra je bila ohijska kapljica, vinček kakor cekinček. Pri Stušiarju smo se precej časa pomudili in se razgovaigali o raznih stvareh, zlasti o stari domovini. On in njegova žena sta doma Iz Morav-1 mu povedali po kaj sva prišli in-ške iare in jako prijafcna. Ona \ mu pokazali dovoljenje od po- nam je tudi čitala pismo, ki ga je orejela od svojega brata iz vo svete. Jaeeb Zupančič. ,'I.H!/1 NA DELU ZA STARO DOMOVINO Greenaboro. Pa,—O delu danes ne bom pisala, ker ga je povsod fiovolj; pred desetimi leti si \»i starec in onemogel za delo, danes pa si kar naenkrat čvrst in mlad. < Dne 12. novembra amo ime} sejo podružnice SANSa. Udeležba ni bila ravno preveč veli ka, vendar pa ne möge nihče kri tizirati, kajti nabrali amo nekaj denarja za SANS. Sestra Mary Peternel in jaz sya vzeli nabiralni poli in ili Od hiše do hiše pobirat prispevke za naše bedne rojake y stari domovini. Ali ko človek gre ž*ne Himmler vae Nemce na fronto. V Grčiji pa je nagnala Chur-chillova vlada tanke na one Grke, ki ao se ves čas borili proti okupatorjem. Poslušal sem debato o situaciji v Grčiji na tako zvani "Town Hall Meeting^ katero sponaorira m a g a z i n "Reader Digest' Imena osebe, ki je zagovarjala Churchillovo staliiče v Grčiji, si nisem zapomnil Bil jo Član lordske zbornice. dočim so bili ostali trije Američani, med njimi kongres-nik Coffee iz države Washtngto-na. Razprava je bila zelo zanimiva in zastopnik Anglije se je izvijal jia vae načine in zagovar • jal in dokazoval, da je Churchii-(Delia aa «. «tremL) > TOREK, 2. JANUARJA --- PROS^VB* A Nekaj misli o bodoči ureditvi pravnih razmer na Primorskem Vsi znaki kažejo, da se bliža konec vojne in da bo morda še prej — kakor mislimo — osvobojena naša zemlja. Razna so 'vpraianja, s katerimi se moramo pečati, nekatera so zelo nujna in prvovrstna, druga manj mi j na, toda glede važnosti ne zaostajajo, čeravno so časovnp go-♦tovo na drugem mestu. Med prva spadajo nedvomno: vprašanje borbe, obnove in na-Sih beguncev. Pravna ureditev povojnih razmer v Julijski Krajini spada k drugi skupini, je {fe zelo pomembno in pereče vprašanje. Njegovi rešitvi bo treba posvetiti veliko pažnje, in intenzivno delo čaka vse tiste, ki šo za to poklicani, v prvi vrsti pravnike. V 25 letih svojega gospodova-nja so Italijani pri nas odpravili vse polno prejšnjih dobrih zakonov in jih zanKujali s svojimi, deloma zastarelimi, deloma našim razmeram neodgovarjajo-čimi. Poleg tega pa so uvedli še mnogo novih zakonov, večinoma s protislovansko tendenco in veljavnih le v Julijski Krajini. Glede teh zadnjih je naše stališče jasno: ti zakoni, ki so bili izdani z namenom,' da se naši ljudje čim prej poitalijančijo, se imajo enostavno odpraviti in le« v redkih slučajih bo potrebno kako prehodno določilo. Mnogo več razmišljanja in proučevanja pa bo potrebno pri presojanju drugih zakonov, ki imajo izrazite protislovanske posebnosti. . So to v glavnem zakoni, ki so bili veljavni za vso Italijo, Tu prihaja vpoštev stara pravna izkušnja, da morajo zakoni odgovarjati razmeram, ki vladajo v deželi, kjer imajo valjati, in biti v skladnosti z miselnostjo ljudi, katerim so namenjeni. To je najtrdnejše jamstvo, da se bodo spoštovali: ker več velja prepričanja ljudstva, da je zakon pošten in pravičen kot pa vsi sodniki in orožniki. To je kar se pdincipielnega stališča tiče; druga Važnejša stran problema pa je praktično uveljavljanje (uporaba, aplikacija) zakonov. V tem pogledu je neobhodno potrebno, da so sodniki in sodno osebje sploh po možnosti doma iz krajev, kjer služijo, tako da do dna poznajo miselnost, navade in razmere ljudstva. Seveda morajo biti — in to je glavno — tudi pametni, pošteni in ljudje dobre volje, kar tu velja preizkušeni izrek: Ljubši so mi slabi zakoni pa dobri sodniki, kakor pa narobe. Še eno zahtevo je treba postaviti — last but not least — pravica mora biti lahko dostopna vsem ljudem, ne samo bogatim. V zasmeh temu jako naravnemu načelu je bilo pod Italijo treba že za kazenske pravde precej denarja, za civilne pa ogromnih zneskov, ki so šli v vsakem malo' bolj zapletenem slučaju v težke tisočake. Justica mora biti, če že ne brezplačna, vsaj zelo poceni. Zrak in voda sta neobhodno potrebna za telesno življenje naroda, pravica pa za duhovno. Nobenega izmed gornjih načel niso spoštovali, Italijani v teku njihove zasedbe naše zemlje. Leta 1923 so prepovedali pod težko kaznijo rabo slovenskega in hrvaškega jezika pri vseh sodnijah Julijske Krajine in odpustili iz službe večino naših sodnikov; redke, ki so ostali, so pa premestili čez Sočo. Glavni avstrijski zakoni so ostali v veljavi do 1. 1029, takrat pa so bili vsi ukinjeni in stopili so v veljavo cdinole italijanski. Dasi so bili italijanski sodniki v glavnem pošteni in objektivni, v kolikor nišlo za zadeve, ki »o neposredno ali pa posredno prizadevale narodnostna vprašanja, vendar niso b'li in niso mogli biti na noben način dobri sodniki ljudstva, kateremu so imeli soditi. * Naj navedem nekaj krifcčth slučajev. V neki vasi v Reški dolini, kjer. je starodavna- navada. da fantje ob priliki poroke vaškega' dekleta fantom iz druge va»j zapirajo pot k poročenemu sprevodu z zahtevo, da ženin pleča za vino, se fantje niso mo* uli takoj dogovoriti o višini tega Pačila, pa j* prišlo do prepira. Ko so karabinjerji za to zvedeli. napravili ovadbo na aodnijo. > a nt je so bili vsi obsojeni na tež- ke zaporne kazni — zaradi izsiljevanja. Drug slučaj. Pri kazenski raz. pravi v Podgradu je bila kot pri- . ča zaslišana 15-letna deklica iz ukrene že to in sistematično pečati s to ureditvijo tudi že zaradi tega, ker nam tu v tujini niso na razpolago besedila zakonov, ki bi prišli vpoštev, Namen je bil samo opozoriti naše ljudi, da bo treba tudi to stvar vpoštevati in o njej razmišljevati, «edtem ko je naloga vlade, da vse potrebno Žejan. Na stavljena vprašanja glede osebnih podatkov v i tal i janščini, je odgovarjala po itali jansko. Ko pa jo je sodnik zapri segel, ga prosila, da bi govorila po hrvaško s pomočjo tolmač ja, ker da ne zna zadostno italijanščine; Na ostro zahtevo sodnika, da mora govoriti-po i-talijansko, je odgovorila, da bo govorila hrvatski. Obsojena je bila na tri dni zaporne kazni ali 150 lir globe in 150 lir sodnih stroškov. K sreči je sodnik, ki je bil zagrizen fašist in še slab sodnik povrhu, napravil formalno napako pri razsodbi', kar je izrabil zagovornik in dosegel pri kasaciji v Rimu uničenje te monstrozne razsodbe. Se zadnji slučaj. V neki brkinski vasi je brez oporoke umil mlad poročen mož, dober posestnik, zapustivši 24 let staro ženo in desetmesečno dete. Posestvo je bilo veliko in zato se je vdova odločila, da se ponovno poroči. Seveda je želel njen bodoči mož imeti pri hiši kake zajamčene pravice. Taka vprašanja so se pri nas navadno reševala tako, da je sodnik del dedščine proti mali kupnini prepisal na vdovo in očima, ki sta se obvezala brezplačno obdelovati vse ostalo premoženje otroka. Niti vdova niti dva vaška "moža", ki so vsi prosili v gornjem smislu, niso mogli pri sodniku ničesar doseči. Krčevito se je držal besedila italijanskih zakonov in laške prakse. Tako je posestvo propadlo. Ti slučaji potrjujejo v polnem pravilnost načel, ki smo jih zgoraj navedli in zato bodi ena izmed naših prvih nalog, da se ta načela tudi uveljavijo, kakor hitro bo to mogoče. Prvi korak, ki bi ga bilo treba storiti takoj po osvobojenju, bi moralo biti imenovanje poštenih, nepristranskih in neodvisnih sodnikov, ki bi morali temeljito poznati ljudi, kraje in razmere. Nato naj bi se čimprej odpravili— kakor smo že povedali—vsi zakoni, ki niso na mestu. Kasneje bi se vpeljali vsi jugoslovanski zakoni, ki so v glavnem isti kakor so bili tudi pri nas do leta 1918. Seveda bodo potrebna številna prehodna določila, tesno povezana z njih vpeljavo. Poleg tega bodo potrebni še izredni zakoni zaradi izrednih prilik, ki so pri nas vladale v času petindvajsetletne brezpravne italijanske okupacije. H koncu naj navedem še dvoje misli. Razveljavile naj bi se vse dražbe nepremičnin na zahtevo prizadetih, če se pokaže za verjetno, da izkupiček ril dosegel prave vrednosti prisilno izdraženih nepremičnin. Tu gre v prvi vrsti za vse nakupe, ki jih je izvršila "Ente per la Rinascita delle Tre Venezie" in podobni protislovanski zavodi. Vredno bi bilo tudi razmisliti o tem, ali ni potreben zakon, ki bi dovoljeval obnovitev vseh postopanj, glede katerih je opravičen sum, da so bili naši ljudje obsojeni, oziroma da so izgubili pravdo samo zaradi svoje narodnosti. S tem člankom sem nameraval sprožiti nekaj misli glede povojne ureditve pravnih razmer v Julijski Krajini, ko bo en-Jerat osvobojena in priključena Jugoslaviji. V tem ozkem okvi- F . . a v Baaovlcl. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s S. atranl.j lovo stališče nasproti grškim ge-rilcem pravilno. Vse njegovo dokazovanje ni pomagalo, kajti evidenca je pokazala baš nasprotno, Najbolj ga je krtačil kongresnik Coffee. Sodeč po izvajanjih tega kongresnika, mora biti zelo progresiven mož. Prejeli smo veliko voščil iz vseb krajev Amerike. Naj mi moji prijatelji in znanci oproste, ker nisem letos poslal veliko voščil; na tem mestu se vsem najlepše zahvaljujem in vam želim obilo sreče v i. 1945 in da bi bilo kmalu konec tega strašnega človeškega klanja. Želim, da bi se naši fantje, dekleta in možje povrnili na naše domove in da bi leto 1945 prineslo tak mir, ki bi preprečil vojne za vedno. Kajti nepravičen mir bi zanetil znova vojno in vse te milijonske žrtve bi bile zaman. Roosevelt, kakor poročajo zadnja poročila, je dejal, da mora Atlantski Čar-ter veljati za vse narode, mora biti dokument pravice za vse narode. Upajmo, da ne bo ta dokument ostal samo na papirju, temveč tudi v praksi. Pozdravljam vse članstvo SN-PJ in prav tako osebje v glavnem uradu. Ne vem, ali imam kaj sovražnikov. Jaz ne sovražim nikogar^ Če pridem kdaj v konflikt s kakšno osebo, ni to radi osebe same, temveč radi razmer. Joaeph Snoy. POROČILO IZ PITT6BUROHA Pittsburgh. Pa.—Iz naše naselbine, kjer ima svoj sedež podružnica št. 3 SANSa, smo odposlali za takojšnjo pomoč Jugoslaviji $1700. Denar smo poslali v SANSov urad. V tej vsoti je vključena tudi prva pošiljatev v znesku $200, katere je poslala blaga j niča ViVginija Zupančič v New York organizaciji WRF^A-SSD. # Nabrali in odposlali smo tudi 5553 funtov raznovrstne obleke in 820 funtov živeža. Iz Impe-riala pa so poslali 482 funtov obleke in bratje Hrvatje, ki so tudi svojo robo pripeljali v Slovenki dom na 57. cesti in Butler st., 1887 funtov obleke. Najlepša hvala Paulu Kli^nu, ki je bil tako dober, da je pustil delo za en dan samo zato, da je vse uredil in odposlal obleko v New York. Enako se zahvaljujem Mattu Roginu, ki je pomagal Dri odpošiljatvi. Najlepša hvala našim požrtvovalnim šiviljam, vlagateljicam obleke in za-piralcem zabojev. Odbor se tu-^ di zahvaliuje vsem darovalcem in vsem. ki so nabirali prispevke. Radovedni smo, kaj se je zgodilo z našimi šiviljami, da več ne prihajajo šivat kot poprej. Sedaj nas je še samo šest. Ni' pravilno, da so izostale. Prav tako ne častno od onih, ki niso še nič darovali za naše brate in sestre onkraj morja. Bratje in vestre, storite svojo dolžnost, kajti še ie čas! Samo en parnik ne bi> zadostoval, ker potrebe našega naroda v stari domovini so vePke. Treba jih bo napol in, tvoja, temVeč, vseh Slovanov, da oomaganio junaškem bojev-njkom za svobodo vsega sveta. Ce že ne morete pomagati pri šivanju i tal., pa vsaj prispevajte denar. VVslogi je moč, v neslogi pogin, pravi slovanski pregovor. V Slovenskem domu na 57. cesti !n Butler st. šivamo vsak četrtek. Obiščite nas In prinesite obleko ali obuvalo ali pa denar; Darove sprejemamo vsak čas v Slovenskem domu. Tukaj navajam imena darovalcev: Lukas Butija $20, Povše in žena $15, Frank Ferenčak $12. Po Frank Struna. Anton Leskovac, Joe Ocvirk st., Paul Klun, Anton Pugel, John Golob ml., Martin Brdek ml., J. Režen in žena, Frank Alic in Ignatz Zupan in žena. Martin Povšek $8, Joe in Virginia Zupančič $7, mr. Gizel in žena $6. - Po $5: Anton Jordan, Frank Straus, Frank Golob, Leo Dov-jak (Divjak?), John Gorše, mrs. Savorn, Louis Kompare ml., Geo Witkovich, mrs. F. Planton (?), Louis Henrickar(?), Conrad Kogovsek, L. Ogrizek in žena, Jennie Dekleva, mrs. Ostrovška, F. Ptcman(?) in žena, J. Cucjvad in žena, Mary Gasparsic, Brdek in žena, Bojane in žena. Frank Trampuš, John Simoncic, Joe Kajiii, mrs. Jakie, Joe Smrekar, Andy Hrvatin, Lovrenc Koka), mrs. Matko, Frahk Gruden, Jacob Volkar, Frances Nociner, John Bostrtar, Betty Osman. Na koncu želim veselo novo leto vsem ¿itateljem Prosvete. Paulina Fabec. tajnica pomožnega relifa. Pas ji pogon zq c i urac^a Slovenskega ameriškega narodnega sveta minami pač nisem mogel temelji- niti več. Dolžnost ni samo moja NADALJNJI PRISPEVKI Morgan« Pa.—Na seji društva št. 6 SN P J je bilo sklenjeno, da se izvoli relifni odsek, da se nemudoma prične z delom v korist bednim v stari domovini. V odsek so bil^e izvoljene Julia Kramzer, Mary Dolinar, Amalia Horvat in Mary Vitmikar, katerim je priskočila na pomoč tudi Katarina Pintar. Nabrale smo precejšnjo količino obleke in obutve ter $130.41, vse skupaj pa takoj odposlale na določeno mesto, kakor je ie bilo poročeno. I) \ Društvo Št. 6 SNPJ je darovalo $100, po $5 p* Jakob Vrtač-nik, Julius Lesjak in William Kimes; George Prosen $3; po $2: Mary Drobne, Rudolf Kramžar, Mary Bushy, Frank Miklavčič. Mike Mavduš, Jakob Pintar, Mary Klemaš in Felix Manzini; Baldene Di Marco $1.25; po $1: Mary Visntkar, Marshall Bre-zendy, Frances Kramžar, Karolina Dolenc, Christina Mikuš, Frank Virant, Clyde Paullo, Jack Wallace, Steve Zeman, Jeannie Refosco, Helen Nickel-son, Andy Zeman, Stella Capelle, Lib Bernebie, Margaret Grossi, A. H. Weaver, Fred Okorn in Katarina Weber; po 50c: Rose Urbanick, Jos. Zampine, Lillian Valanine, John Koszarsky in John Sosnicki; Roy Gossett 36c; Chonica in Pasa lie vsak 25c. Nabiralke so bile Julia Kramzer, Katarinp Pintar in Mary Visnikar. O, prejšnjih prispevkih je že por/očala Amalia Horvat. . Iskrena hvalo vsem za naklonjenost. tipamo, da boste v bodoče zopet pomagali. Na društvenem polju.tdobru napre^fmot,kar je bilo r,f*vld-no iz tajnikovega poročila. Priznanje gre vsem našim lojalnim odbornikom, tako tudi nafti ma oskrbnikoma. Ann* in Jakatu Vrtačniku, ki skrbita za čistočo, tako da ljudje radi prihajajo v klubovr prostore, izkazalo se je, da sta bila zadnja tri leta zelo zaposlena v klubu. Obilo sreče vsem v novem letu! Mary Vianlkar. 393$ W. 26th St.. Chicago 23. 111. Zemljevid kaše smeri eoeJeOakih ofe»sle, akt* «laik k» čile od Balkana ¿o Poljske. aa adrebliev necUeke Nam L. 1939, za časa tako zvane "čudne vojne" na Francoskem, so prišli častniki francoskega generalnega štaba na misel, da bi mogli biti prašiči koristni ne samo na ražnju, v kotlu ali pa v ponvi, pač pa tudi še drugače. V takrat "čudni vojni" naj bi bili prašiči prva udarna sila proti nemškim postojankam. Kakor danes, tako je bilo zemljišče tudi takrat pred sovražnikovimi postojankami posejano z minami, Posebnih detektorskih naprav, kakor jih uporabljajo danes, takrat še niso poznali. Zato so mislili, da bi bilo koristno, če bi nagnali nekaj sto prašičev pred nemške postojftldreT ki bi—po svoji prirojeni navadi —razrili zemljo in s tem sprožili mine. Kako se je ta prašičji podvig posrečil, bomo najbrže zvedeli šele po končani vojni. Gotovo je, da so imeli francoski vojaki, najbrže pa tudi nemški takrat, vsak dan koline. To jim gotovo nt bilo neprijetno. Mine so v tej vojni izredno važno orožje. Uporabljajo jih za pbrambo proti ljudem, vozilom in tankom. Samo za časa afriških operacij so jih zavezniki nabrali nekaj ito tisoč, ravno toliko pa so jih tudi uničili. Z minami so bili posebno široko-grudni Nemci in postavljali so jih celo pod lastne ranjence, da bi eksplodirale v slučaju, če bi se tem ranjencem približali zavezniški bolničarji. Po hišah so jih postavljali za vrata, vezali na kljuke, postavljali jih v stenske ure, v Žimnice, stranišča, vodovodne naprave itd. Nemška ubi-jalna fantazija je bila takorekoč neizčrpna. n — V prvih letih vojne so Britanci iznašli posebne elektro-detek-torske naprave, s pomočjo katerih so iskali in tudi našli ko-vmaste mine. Posebni oddelki saperjev so čistili na ta način minska polja in jamčili za varnost prehodov. V zadnjem času pa so Nemci pričeli izdelovati nekovinaste mine, ki jih seveda detektor ne more poiskati, Angleži pa so tudi za to novo orožje našli učinkovito sredstvo. Angleški psi, ki so zlasti kot lovski psi znani po vsem svetu so stopili v vojaško službo. Psi, ki so bili še pred kratkim ljubljenci britanskih domačij, so danes aktivni bojevniki na Francoskem. So to špecializirani minski lovci in njihova naloga je, da pokažejo mesta, kamor so umikajoči se Nemci zagrebli številne in najraznovrstnejše.mlne. Pasja gonja za minami je uspešna od zamotanih električnih naprav, ker se ne omejuje—kakor smo že dejali—na zgolj kovlna-ste* mine. Pasji lovci za minami morajo biti seveda primerno izurjeni. Njihovo šolanje traja št^ri mesece. Učijo jih tako, da jim poleg neučinkovite mine postavijo košček mesa. V začetku so seveda velike težave s psi. Angleži pa so, mobilizirali vse številne pasje dreserje, ki so ns Angleškem priljubljeni in tudi dobickanos-nl poklic. Ti dreserji urijo v mirnih časih lovske pse, posebno tako zvane "forbače". Sedaj so pouk prilagodili vojnim potrebam. Vsak pes ima seveda svojega lastnega vodnika, ki svojega vs-rovsrtca pri vsaki najdbi mine obdari s koščkom mesa in ga na ta način vzpodbuja k nadaljnjemu iskanju. Pod ugodnimi okolščinami očistijo psi 5 metrov široko cesto v dolžini 70 metrov z dvajsetimi psi v t?ku pol ure časa. Sapeiji najprej z detektorji preiščejo po-vršno del cestišča in ga ovadijo z belimi trakovi» Nato »MU" psi iti čistilo eesto. Ko je pe* pokazal mesto, kjer leži mira, jo saperji izkopljejo. 2> v prvi svetovni vojni so psi v mnogem koristili .Vojaku. Iskali so ranjence. "rekognoaci«li" sovražne patrole, zavajali sovražnika l«d V tej vojni si» se posebno dobro izkszali v arktičnih bojiščih, kjer so bHi v go-U/vlh letnih časih edms mogoča vprežna živilska sila. Mnogi psi so bili v prejšnji vojni odlikovani in tudi v sedanj» tx> gotovo nekaj takih "Junakov". Tudi narodnim bojevnikom v Jugoslaviji so psi storili mnogo uslug, kakor pripovedujejo veterani. k* so pred časom prispeli aa ¿Srednji vzhod. V mnogih RAČUN ZA ME1CC NOVEMBER 1944 Bilanca v banki dne 31. «kt 1W44 $1 H,IDO 40 iWnu blagajna .-........................2.43 Skupaj ..................................$18.192.83 DOHODKI: Podrutnica—kraj 1— Detroit, Mich..............$ 150.00 6—Ely, Muin. 15.00 7—Little Falls, N. Y^. 200.00 8—Wt'it Newton. Pa............13.10 12—Aliquippa, Pa..........................9 45 1ft—Springfield, 111......................32.73 17—Uniontown. Pa......................ftO.OO 18— •Shcbuygun, Wis..........11.00 19—San Francisco, Calif. 1B8.21 22 -Midway, Pa..............................10.00 27—Arcadia, Kani......................19.00 28—Coutunaugh. Pa..............32.00 3£—Cleveland, Ohio ...............6.00 38—Waukegan, 111........50.00 45—Sheboygan, WU....... ' 3,00 47—Pueblo, Colo..............................5.00 49—La Salle, 111................ ' 30.00 54—Chicago, 111. "„..,.................«0.00 50—Milwaukee, WU. ...... 90.00 ft9—Brooklyn, N. Y.....11.00 82—Crivitr, Wis......... ... 54.50 8ft—Worcester, N. Y................11.60 •8—Library, Pa____________50.00 73—Hi rminle, Pa...........,."fc 23.50 88—Klixabcth, N. J.J......._ 10.00 91—Chiahojm, Minn..................37.28 92—St. Michael, Pu.........# 25.00 99- Luaerne, Pa................................"2.00 101—Grvensburg, Pa......................8.50 104—Braddock, Pa.................73 00 JSPZ "Sloga," Milwaukee, Wis.........................................50.00 Druitvo it. 38 SNPJ, Kenosha, Wis. .........................25.00 Prispevki poslani po Ulaiu Naroda ...................................41.50 Jos. Radelj, West Allis, Wis. (sa prodane part. xvesde) ..........................,,.. 20.00 Andro Pclhatv, • C o r w I n Springs, Mont........................12.00 F.R. Vavpotlch, New York. N. Y, (ta prodane part. Kvesde) ...............................5.10 SANSove podruinice in - ; JPO-SS 41. 20, Pueblo, Colo......,„'.;.............joooo Skupni dohodk^ m SANS 11,555.25 PRISPEVKI ZA POMOŽNO AKCIJO WRFASSD Ignatx Resetich, East Mo< line, 111. DruAtvo it. 38 SNPJ. Kenosha, Wis. in prostovoljni prispevki ............. Carl Gerlovich. Duluth. Minn., nabral ................. John Koaec, Eaton, N. Y..... ' Andy Papesh, Dillon, Mont.« Mrs. A. Justin $15 in Mary . Omejc $5, Valley, Waah... Frank TesacV San Fran-' ciaco, Calif. ..................... Joseph BriU, F.xport, Pa.... Math Hribar, Onovilie, N. Y., nabral .......................... JPO-SS it. 34. Detroit, Mich. Lokalni poniotni odbor, Pittaburgh, Pa................ Luka in TonCka Moie, Bar- berton, Ohio...................... DruAtvo it. 130 SNPJ, * Eveleth, Minn................ DruAtvo it. 188 SNPJ, Presto, Pa........................ Frank K tune, Colorado Springs, Colo................... Martin KuAnik, Sebasto. pol, Calif...................... Angela Nagodc, K i r b y, Wyo.. nabrala ................... Druitvo it. 108 SNPJ, Imperial, Pu/...,„V„.U,.......... DruAtvo it. 287 SNPJ, Bur- gettatown, Pa. .................. Druitvo it. 481 SNPJ. Niles, Ohio Etbin In Frances Kristan, Grand Haven, Mich......... Louis F. Truger, Pioneer- ; ville, Idaho ..................... Joseph Urbanick, Caaa, W. Virginia ......................... F.R. Vavpotlch. New York, N. Y. (prispevki newyor- ikih Slovencev) ............ Druitvo it. 008 SNPJ. Reading, Pa„ in prostovoljni priapevki ............. Druitvo it. 82 SNPJ, Calumet, Mich., In prostovoljni prispevki Mary Mariniek, Gallup, N. Mex., nabrala ................. Geo Volk, Somerset, Colo; Podruinlca—kraj: 1—Detroit. Mich. 0 087.80 4—Johnstown, Ps....... ... 100.00 7—*LUtle Falls, N. Y. ... 1.110.00 10—Canton, Ohio ......... 100.00 \ 12—Aliquippa, Ha....... ,., 400,00 1ft—Springfield, 111. 204.6ft ' 23—-St. Louis, Mo........... 100 00 2ft—Chicago, 111. ........... ... 1,100.00 SO—Sharon, Pa............. ftO.OO S3—Bridgeport, Ohio 115.50 30—Waukegan, III. 2,000 00 30—Cleveland, Ohio .... ... 3,148,75 40— La Salle, III,............ 270.00 51—HarlK'i'ton, Ohio .„. 500.00 52—Chicago, III........... ... ^ 15.00 52—Johnstown, Pa. .„.. 153.28 55—Strabane. Pa. .......... ... 1,070 27 58—Milwaukee, Wis..... 10.00 03—Brooklyn. N. Y....... 20.00 85—Worcester, N. Y. 88—Library,' Ps............. 350,00 78—Brldgcvllle, Pa....... 174.53 U4—Mustetter. Ps. ...... . 188.85 00- Auburn, HI......... 103.80 101—Ortensburg, Pa. 23.15 102—Forest Olty, Pa...... 50 00 104— Braddock, Pa. ,.. 175,00 100- Kuclld, ( nota $8500; klub "HU>d" $10; Agnea Gross $10, August Grum nabral 25 Skupaj ...................... Klub druitev SND. Cleve* land. Ohio . Helen in Ivan Kuiar, Berwyn, III. 175.00 8,54500 1,000 00 100.00 100.00 115.00 28.00 20.00 10.00 20.00 28.00 5.00 15.00 54 20 400.00 25.00 25.00 81.75 5.00 5.00 48.00 218.30 18.00 14.00 100 00 25.00 1000 10.00 82.41 17.00 194 50 5.00 Skupaj aa pomoftno a kol Jo $25,103.42 Skupni dohodki ta SANS in pomotno akcijo............$28.858.87 $44,$81.50 IZDATKI: Najtinnina urada ,. ......$ 50.00 Kaxsvetljsva ......................371 American Window Clean« ing Co...............................8jh Partlsanske »vesde ............130.00 Plaöa tajnika 270.00 Plala usluibenfca ................................102 25 Poitnlna ...........................00.11 Potni in vosni stroiki ..............370 82 Subvencija Zdruianenni odboru ........................................000.00 Naknadni stroiki konvencije ............................................20.00 Telefon in telegrami........................11.10 Tiskovine ...................................10.00 Skupni Isdatkl sa SANS $ 1,070 04 Poslano v urad WRFASSD is pomoftno akcijo. r, $20.103.41 Skupni isdatkl obeh akcij $20.774.38 Bilanca v banki 30 novem- bra 1944 ......... Itn. mu blagajna $10,001.82 2032 $44,051.50 PREGLED: Skupni dohodki SANSa od 0, decembra 1942 do 30 novembra 1944 $49.277 51 Skupni indatkl v istem raadobju ... ... ............. 01.200 37 Ostanek $10,077 14 alulsjlh so psi *e od daleč sa-vohali približevanje nemikih in' izdajalskih ogleduhov in s tem o p o x o r i l i osvobodilno mrtvo' straio na prttečo nevarnost. * V ( mnogih slučajih so »e psi Koali ssmi na oboroženega sovrstnika in na ta način alarmi-, rali vso okoiico, Tudi sovraftnik je operiral s psi. Posebni ftpeciallstl za to so bili Lahi, ki si niso upali v gostd za n a Al m i hostarjl, pač pa so potil juli per. V obrambi so bili tudi jiroti temu orolju naši zelo Iznajdljivi. O takih In iti^vll-nih drugih junaAkih dogodlvAči-1 nah pa bo govorila kasnejla slovenska zgodovine.-Bssovlca. S for za bo r€9ignirai . kot član komišije r Rjm, 30. irter -Grof C a r I o Hforza je naznanil, da bo resig-! rtiral kot član komisije, ksteri ji* j bila poverjertd prosekucija fait-«tov, ki so izvrilli zloélne v času Muftsolim je vetra relirai 'Grof J i>> najbrfte nasledil član vrhovnega italijanskega sodiiča. Mirke O. Kuhal, tajnik, Vtoicent Cainkar, blagajnik. DOMAČA FRONTA STAROMODNI ČEVLJI Washlngton •*» Office of Priče Administtation je naznanil, . da bodo mogli prodajalci čevljev prodati omejeno število staromodnih čevljev v prosti prodaji, ako bodo dobili od svojega lokalnega urada OPA tozadevno dovoljenje. Določena je tudi, da bo morala biti cena teh ataro-modnih čevljev -« ako so prodani v prosti prodaji — največ po $1 00 /.a par. e KLINE ZA BRITJE Waahington. — Urad za vojno pr glasneje., Ta- (Nadaljevanje.) Mati pripre oči. "Andrejček," pravi s slabotnim glasom, "sli očete še ni domov? Ali tfs pojde* tudi nocoj iskat?" Andrejček sloni ob oknu in ■rce se mu vtisne v strahu. Zopet naj gre po očeta! V tisto ulico nsj gre* "Bojim se," pravi oklevajoče, "tiste žensk« se bojim." Msti skuša vita* Z izsušenimi rokami se oprijemlje postelje, mlae in stolov in prsvi: "Ps ostsni tu, Andrejček. Sama pojdem ponj. ta j mi je te bolje." _ In gre. opoteka in tiho joče. Zunaj je temna noč. barake leže kakor velike črne rakve. dolga vjrata jih je Iz viaokih dimnikov polegajo nanje črne •aje in tanek trak bele luči aij« iz bele hiše nanje , . . Pri sv Petru bije enajst. An-drejček Idi na ležišču, šteje udarce, prisluškuje korakom zunaj barake in misli ns klobuk. Tako pozno je, ampak matere še ni in očeta tudi ne—Andrejčka je strah. Čudne prikazni ao pla iijo Od strohnelih sten barake, večje in večje poatajajo. Andrejček natančno sliii, kako škripljejo lla. Potuhne ae pod odejo in prisluškuje Urs bije polnoči, bije eno. Andrejček za joče. Ob pol dveh se sunkoma odpro vrata. Oče! Andrejček čuje njegove kora ke in mater čuje, ko za njim ih ti. Oče ae opoteka po baraki, preklinja in stiska pesti. Mati gs skuša tolažiti, prigovarja mu. Zunaj ugašajo zveade Oče hro-pe na ležišču v kotu barake, m mati ne spi. Ona ždi ob malem Andreju in ihti. Solza pade iz njenih oči na bledi Andrejčkov obrazek Andrejpček pripre oči, za smehlja se. Potem za joče in tak se oglene svoje žalostne mamice "Zakaj jočei. mamica?" Ti si Je Uko majhen. Andrejček." prlvi ona. *kaj bi ti pravila! Tako nam je usojeno, tako mora biti." Potem omahne njemu in zajoČe še _ ko ie ni nikoli jokala. Andrejč-ku se zazdi, da je postal njen obraz nenadoma strahotno bled, njene oči steklene in njene ust-ne'brez krvi. Na stolu ob njej ugaša luč. Cez teden dni je mati umrla. Andrejček je ostal ssm, očal mu je kupil nov klobuk—bil pa je črn, žalosten, kakor je bil žalosten tisti beli obrazek pod nimi krajci ... .... 'I Pretekli so ie štirje meseci, odkar sta ostala z očetom sama. Sedaj je Andrejček atar sedem let in pol—jeseni pojde v iolo. Mati spi pod zemljo, oče hodi po-1 dnevi v tovarno, on pa je vaal dneve sam in ie na večer toliko» krat nI očeta domov. Zapuičenj poseda pred barako in pretniš-ljuje: Ali ne bo mamica nikoli več vstala' Ali bosta z očetom vedno sams? Na barake lega mrsk, zveade i •e vžigsjo Andrejček jih šteje, j ne preiteje, preveč jih je, preveč. Tam daleč zatuli tovarniška sirena in Andrejček ae spomni odeta. - | Ali bo oče vsak večer hodil v! tisto gostilno? Zakaj le hodi v! tisto "nizko hišo? Zakaj ni doma pri Andrejčku, da bi se ob "Kje bi dobil cigarete?" je danes veliko vprašanje iirom dežele. večerih pogovarjala o mamici.., Barake se zavijajo v noč in veter sili skozi razpoke prepere-lih desk. Očeta še ni. Andrejček poseda pred barako, sam je. Okrog njega se razposajeno pode otroci, včasih se pripode prav do njega, zasmejejo se mu, njemu pa je hudo .. . In sedaj je že pozno. Andrejček dremlje na tnali, barake so kakor črni zaboji in visoki dimniki kakor pošastne prikazni sredi temne noči. Glava mu kloni na prsi, njegove očj se trudne zapirajo. Iz dalje je čuti hii-panje avtomobilov, ki drve po gladkih cestah; vozovi drdrajo in tramvaji, električne iskre zdaj pa zdaj oiinejo megleno nebo. Včasih se zasveti blizu obzidja, nad barakami. Andrejček ždi nepremično na tnalu in zasanja... K njemu, se je pravkar sklonila mati. Tako lepa je, bela, kakor je bi}a oni dan, ko so jo položili v rekev. Zdaj gladi Andrejčka z rpkami, a govoriti ne more. It njenih oči tečejo solze, Andrejček jih natančno vidi pa varala žalostno mamico: "Zakaj jo$ei, mamica? Saj je aadaj tako lepo, ko si zopet pri-ila. Saj sem vedel, da me ne boš zapustila za vedno. O, mamica, jaz tolikokrat mislim nate .. ." In mati nič več ne joče. V njenih očeh ni več solze, le njen obraz Je tako bled in njene roke so vse izausene in hladne. Z njimi gladi svojega edinčka. Govorila bi rada—pa ne more . . . veter, Čez barake zatuli drejček se prebudi. "Mamica!" krijtne. Pa je ni več ... Ob barakah se nekdo opoteka. Ob njem gre debela ženska. Andrejček v strahu vztrepeta. To je ženska iz tiste beznice in ob njej gre—njegov oče! Bog ve, ali je zopet pijan!" "Oče!' se mu zdajci iztrga iz drobnega grla. Steče mu nasproti, oče pa se opoteče mimo njega. Tista debela ženska ga drži za rokav in ga vodi mimo kupov gramoza in smeti. Pozno je. Andrejček je lačin, ničesar ni večerjal. V kotu smr či na slamnatem ležišču oče, zu naj pa je jasna no. Andrejček pogleduje z ležišča na tisto belo cesto, po kateri so bili odnesli njegovo dobro mamico. Hudo mu je in Uho zaihti. Kolikokrat je pogledovala mamica skozi to okno! Kolikokrat je sedel Andrejček ure in ure ob njej in je čakal, da bi se mamica prebudila. Čakal je, da bi se mu nasmejala. Ampak mamica je bila bolna ln je bila vedno žalostna. Če pa se mu je včasih trudno nasmehnila, se ji je naamehnil tudi on in je bil srečen. Kadar pa je bila mamica žalostna, je bilo tudi Vijemu hudo. O, Andrejček se vsega spominja še prav natančno. „ Zunaj migljajo bele zvezde in on sklene drobni ročici in moli za mamico—da bi se še enkrat vrnila , . . Samo še enkrat . . .! Pa je ne bo, Andrejček ve, da je "Fant, drugi teufen pride v bana. Glej, da jo boš FRE TRAK UNION FUND CAMPAIGN POSTER rako nova mama ubogal!" Potem je odšel v tovarno. Andrejček pa je mislil ves dan samo na to, na tisto novo mamo. Kako je le to? Nova mama pride! Ali bo ravno taka, kakor je bila ona, ki ao jp pokopali? Tega Andrejček ne more razumeti, ne, ne . .. In je prešlo teden dni in je v barako stopila noVa mati. Andrejček se je zbal—to je ženska iz tiste beznice! Tista grda, odurna ženska! Tudi drugi ljudje so prišli z njo in so posedli za mizo. Tam so se smejali in pili pozno v noč. Andrejčka so posadili med tisto žensko in očeta. Ona je rekla očetu: Andrej in on jo je klical: Matilda. Čudno res! je premišljeval Andrejček, ali bo ta Matilda sedaj vedno pri nas? Kakšne oči ima, vse krvave. RazmrŠena je in pije, pije in ... poje ... Ampak njen glas ni lep, njen glas je hripav in tako odmeva po baraki, kakor po veliki črni ra-kvi . . . Streslo ga je, naslonil g je na migo in zajokal. Tetfaj je nekdo udaril na tamburo ffl zapel čudno pesem v tujem je- ne bo nikoli več, pa moli k Bogu, da bi zaspal in .da bi prišla k njemu vsaj,še enkrat v sanjah,tziau vsaj v sanjah Saj je bilo tako J /' (Dalje prihodnjič.) lepo zunaj pred barako! • in ■ S* JIC-' Pa je ni bilo »več, tudi v" njah ne. . % Z j iltra j mu je rekel oče: __. m__t . . . . Razni atlj oglati TOUEMEN-KURJAČI , *a etoker kotel, nočno ali dnevno delo, dobra plača. yellow cab co., u '_I. 21st Street. USNJARJI LEATHER WORKERS ' Nič koliko ste stari— 54 ur na teden. Čas in pol za nadurno delo Se ne zahteva izkušenosti.. CHICAGO BELTING CO. 113 No. Green St. Ali pa Miss Reilly—MONroe 50i0 ' S5000 NAGRADE . ako prodate meni vaš avto—ali veste za kc J* ki ima na prodaj dobro karj Kličite SEEley 0607 Zvečer pa JUNiper 1530 ŽENSKA—za splošno hišno delo. 2 dni v tednu. Izvrstna plača: Kličite—»Rogers Park 6252. ameriški družinski koledar Letnik 194S vsebuje sedemnajst pripovednih spisov, petnajst pesmi, sedemnajst rasnih opisov, nekateri Is sgodovine ameriških Slovencev, tri članke ln razprave, rasne koledarske ln druge podatke ter nad štirideset slik. Prva slovenska knjiga v Ameriki, v kateri ao spisi s bojišč osvobodilne fronte v Sloveniji. Koledar stai|e $1.25 Naročila sprejema t * PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. - Chicago 23, III. naroûte si dnevnik pros veto IS. tedne konvencije se lahke naroči ae lis« Proaveto ln rtm —rt. dva. tri. Utrl ali pet članov is mm drnšlne k eni naroč-Ust Mostela stane sa ese enako, sa člane ali nečlane «.00 m *n«ne.E* ne «atile plačale pri asesmentu SI JO sa _ , •• Vm le prišteje k naročnini. TeteJ tedaj ni moM. rea de Je list predrag sa člane »UPJ. Ust Piesveta Je vaše lastnina ln •tleee Je e vsaki društad nekdo, ki bi rad čltal lisi vsak dan. PeiJMelle»—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član rtSí9?!? m prMtU torttoe'to 1» sahteval sam svoj list tednik, bode mural tisti član.Js dotične družine, Id Je tako skupno naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora vpravniltvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Cena data Prosveta Je« Za Zdnai. dvéava tn K Aaia and tiwSi and ftinUil I br «M tM4 Art sOUMMOQ m tam« ______ r. ane ManMw W*N, w— mmdhnm^ «t MN «lan «ta dnv« u »K. ______________