t JOSIP STARE: I Slovanska zadruga, pleme in narod. ' r^^^Kf^V' I e^a] so vs' Slovani živeli v zadrugah, kakor še XE3§L\Xj dandanes naši bratje na Hrvaškem. Zadrugo zo- \ ^fliiičvAV- vemlo skupno življenje vse družine, kar je je ene * "^si^nTrV ^rv''to *e vseh iisi^ ^U(^'' ki pomnijo, da so njibovi ^^S^ffl/ V Predniki imeli enega in istega očeta. Taim, kjer žive ^^^^^Be^I ljudje v zadrugah, ostajajo vsi sinavi in njihovi na- ^^^^11^- sledniki na istem domu, in tako bivajo starši, si- J-, t/^i^^^R l novi, vnuki in pravnuki s svojimi ženami skupaj. Vzadrugi nima nihoe svoiegaimetja,ampakvsepre-makljivo in nepremakljivo imetje, zemJjišče, poslopja, vsa živina in vse hišno in gospodarsko orodje je skupna lastnina vseh zadrugarjev. Kakor vsi skupaj žive, tako tudi vsi skupaj delajo drug za drugega. Kadar je hiša pretesna, dozidajo ,kraj nje drugo in tretjo, in večkrat se ie pripetilo, da se je družina tako pomnožila, da je čez sto sorodnikov bivalo na istem zadružnem domiu. Vsaka zadruga je im,ela svojega glavarja ali starešino, ki se je pri raznih slovenskih razrodih in v raznih dobah imenoval različno, kakor na pr. vladika, starešina, gospodar, gazda, knez ali kmet. V začetku je bil prvi in najstarejši oče obeneml tudi starešina, po1 njegovi smrti pa so si vsi moški zadrugarji izvolili novega gospodarja; toda niso si izvolili le naj-starejšega, ampak tistega, ki se ¦jim! je zdel najzmožnejši. Tudi žene so mogle postati starešine. Hišni gospodar ali starešina je varoval zadružne svetinje, daroval bogovom žrtve, določeval vsakemu zadrugarju njegovo opravilo, skrbel za domače potrebe ter vodil vesoljno gospodarstvo. Vsi zadrugarji so ga miorali slušati in spoštovati. Rajnke starešine so v zadrugi vedno ohranili v dobrem spominu ter njihove podobe spoštovali kakor . ¦—. io — kakšne svetinje. Sčasoma so umrle gospodarje celo oboževali ter jih ča-stili kot hisne varuhe. Vsi udje ene zadruge so se imenovali po svojem prvem gospodarju. Če je temiu bilo ime Peter, so se zvali vsi niegovi nasledniki Petroviči; če je bil Marko, so se zvali Markoviči itd. Iz zadruge se je pomalem razrazsla vas ali selo, ki se je tudi zvalo po zadružnem očetu. Mnogo mest in vasi ¦ je po slovenskih krajih d'o današnjega dne ohranilo nekdanja rodovinska imena, kakor n. pr. na Slovenskem in Hrvaškem Štefanovci, Andrejevci, Ivarici, Vidovci, ki so postali iz starih zadrug, katerih prvi gospodar se je . imienoval Štefao, Andfej, Ivan, Vid. Sčasoima pa so se prebivalci ene za-druge tako pomnožili, da že niso več miogli ostati skupaj. Tedaj se je od stare družine ločilo nekoliko zadrugarjev, ki so se izselili v kak bližnji kraj. Tu so si izvolili izmed sebe novega starešino ter utemeljili novo za-drugo, iz katere je zopet postalo novo selo. Udje novih zadrug so si bili vedno svesti svojega rodovinstva s staro zadrugo ter so ostali z njo v prijateljskd zavezi. Tako zavezo vseh zadrug ali vasi, ki so se razrasle iz ene prvotne zadruge, so zvali župo, a vsi župnj prebivalci kot potomci enega in istega pradeda so bili eno -pleme. Starešine vseh zadrug ene župe so se shajali večkrat na skupno posvetovanje, na katerih so sklepali o potrebah vsega plemena ter si izvolili vrhovnega glavarja ali župana. V nekaterih kraiih so zvali plemenskega glavarja tudi vladiko aii kneza. Žu-pana so navadno volili Je iz tiste rodovine, ki je bivala v pr-votni zadrugi ter izvirala naravnost od starega skupnega pradeda. Iz takšnih odličnih rodovin je postala slovenska gospoda ali plemistvo. Tudi gospodo ali ple-menitnike so pri raznih siovenskih razrodih imenovali različno. V neka-terih krajih so jih zvali lehe, v drugih šlehtice ali boljare, zopet drugod vlasteline ali plemiče, zemane, pane. Pleine se je zvalo izprva tako, kakor njegova najstarejša zadruga, namreč po prvem svojem začetniku ali pradedu. Sčasoma pa so plemena dobivala svoje iime tudi po reki ali gori, ob kateri so stanovala. Tako na pr. so se prebivalci ob reki Bugu zvali Bužani, ob reki Moravi Moravani, a tisti, ki so bivali za goro Humom, so se imenovali Zahurrnljani. Vsako pleme je imelo svoj župni grad, v katerem je shranjevalo svoje dragoce-nosti; a ker je bil utrjen, so pribežali ob času vojne vsi oni vanj, ki se niso mogli sami braniti zoper napade sovražnikov. Ravno tako, kakor so se posamezni deli ločili od zadruge ter uteme-ljili novo zadrugo ali vas, tako so se časih tudi cela plemena preselila v druge dežele. To se je zgodilo zlasti tedaj, kadar se je kako pleme jako pomnožilo in ni imelo dosti polja, ali pa če kraj ni bil varen napadov tujih sovražnikov. Pred odhodom1 so vodje selečih se čet vzeli s seboj podobe rainkih starešin, se priporočili1 bogovom ter sii šli iskat nove domačije. Pri-šedši v novi kraj, so dali vodam in goram ista imena, kakršnih so bili na prejšnjeTn domu vajeni. Zato še dandanes po vseh slovanskih deželah, bodisi na severu ali na jugu, nahajamo gore, reke in mesta z istimi iimeni. I — 11 .— I Kjerkoli stanujejo Slovani, tam je gotovo tudi kaka Bistrica, kako Za-[ gorje, Troovo, Hum (Holm), Poljane itd. To je tudi vzrok, da so tam, I kjer so se naselili Slovani, navadno izginila stara nekdanja imena. I Kakor so se iz zadrug razvila plemena, tako so se zdaj iz plemen raz- I rasli narodi,bodisi da se je kakoplemie samo jako pomnožilo, ali pa da se je I več plemen dobrovoljno združilo med seboj. Zgodilo se je pa tudi, da si je I kako večje pleme po srli upokorilo sosedna manjša plemena. Takšne večje I narodne zaveze so postale najprej pri tistih slovanskih plemienih, ki so ob I času splošnega preseljevanja zapustila staro očetnjavo ter si šla proti jugu I in zahodu iskat novega domovja. Tu so prišli v nrnogo večjo dotiko s [ tujimi krepkimi narodi, in bilo jim ie treba večjega narodnega edinstva, [ da si ohranijo narodno svojo samostalnost. Dolgo časa je vsako pleme r tudi v novi dolnovini imelo svojega posebnega župana ali vojvodo, in le ob času vojne so si enega od teh izvolili za velikega kneza ali velikega župana, ki je pa kmalu tudi v miru ostal nekak vrhovni vladar. Toda bilo je med vojvodami takih mož, ki so sami hrepeneli po vrhovni oblasti in se [ jeli upkati izbranemu knezu. Vneli so se torej domlači razpori in boji, ki s.o : I le tujim sovražnikom bili na korist. Tedaj so izkušali knezi dodobra zatreti moč nepokornih vojvod in poimalem so postali edini vladarjl nad vsemi plemeni svoje zaveze ali države. Časih je celo ime kneževega plemiena po- t stalo splošno ime za vso zavezo ali narod. Tako na pr. so Čehi izprva bili I samo malo pleme, ki je stanovalo okolo današnje Prage, njihovega vojvodo pa so si vsa ostala plemena, ki so se naselila na današnjem Češkem, izvo- I lila za svojega velikega kneza. Ko je le-ta zaporedom!a premagal in od- [ pravil vse vojvode, je postal edini vladar nad sosednimi pleimeni, ki so se odslej vsi zvali Čehi. Vsak narod je imel svoje glavno ali pnestolno mesto, ki se je navadno zvalo Višegrad, Vele,grad, Beligrad in je bilo doforo utrjeno. V njem so shranjevali narodne svetinje, v njem, je bival knez in se zbiral narod v na-rodne skupščine. Velikega kneza so volili vedno le iz ene in iste rodovine, a izvolili so si tistega, ki se jim je zdel najzmožnejši. Ker so pa take volitve večkrat bile vzrok škodljivinii diomačim vojnam, so sčasoma sklenili neka-teri narodi, da se naj vsekdar najstarejši od kneževske rodovine posadi na vladarski prestol. Ali kmalu se je pokazalo, da niti ta naredba ni mogla ubraniti raznoterih domačih homatij, in naposled so v nekih slovanskih državah uvedli zakon o prvorodstvu, t. j., da ima umrlega kneza nasledo-vati njegov najstar,ejši sin ali pa, kadar tega ne bi bilo, njegov najbližji sorodnik. Novega kneza so z raznimi obredi posadili na kneževski pre-stol ter mu tako izročili vladarsko oblast. Na Koroškem' se je ta staro-davna navada ohranila jako dolgo, in še vojvode habsburškega rodu so se posadili na kameniti kneževski stol, ki je stal na Krnskemi gradu blizu Ce-lovca. Če ni bilo zmožnih moških glav v kneževski rodovini, so si Slovani izvolili tudi žene za kneginje, izmed katerih so si pridobile nekatere v zgo-dovini slavno ime, kakor na pr. Ljubuša na Ceškem, Vanda na Poljskeiti -^. 12 — in druge. Tiisti udje kneževske rodovfrie, ki niso zasedli vladarskega prestola, so dobivali zemljišča in dohodke v raznih krajih posameznih plemen. Ali ravno ta navada je bila vzrok, da se slovanske države niso mogle prav ukrepiti; zakaj kneževi sorodniki so se začeli kmaiu upirati vrhovni oblasti ter so kakor nekdaj plemenski vojvode izkušald, da bi v svojem! kraju postali samostalni vladarji.