Štev. 160, V w p«ffc. >, lunll« iti«. Izhaja vsak dan, fu4\ •» nedelja* In pranriklfc, ob 8 tjitrtj. I redniftvo: Utka Sv Franfiika AsUkega It 20, L nad*, — V« tfcplsi naj te pošiljajo črednih- toUL Nalra«kii*i»a fMi a* i« rj-r«J«Mj* in lokoplai m m vraCajo. cirijenun forcStvcm v Trata. tHea Sv. FiančUka Aatt^i Cal Teleta nreonUhra ki «pfiw Asv. 11« ^ a roCnifia tnala: Za cd* k*a . «...... K Jtr- ti ptf .........................Hc r« ^ ..........--t *...... • )z rt feedttfil« ladafo aa arta tto. ••••••• W u fl trta.......................M _Letnik XII, Posinezno številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarel« Številke po 10 Vinarjev. Oglasi se računalo na milimetre v Sirokostl ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7...... mm po 20 yiiw Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.— vsaka nad&ljna vrsta.......: . . . . • Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa -40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnt oddelek .Edinosti". Naročnina te reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključilo le opravi .Edinosti'. — Plaća in toži se v Trsia. tlpnva in tacata! oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančilks * 3* — PnOaoiainllnlgid rabin *. 841.652 Prtgied najnouejftfi dogodkov. Ruska bodiCA. — V V oku ij i so naše Črte dosefcl* svoje nove postojanke ob Sltru. Ob Ikvi sovražnik odbit, ob dolnji Stripi močni sovražni napad. Boji Še niso končani. Ob Dnjestiu In besarabski fronti razmeroma mirt*?. — Na nemški fronti posebnega. l^anSS*N?Ji zavzeli Monte Lemerle m podrti vzhod.no krajev Oallio in Ronchi. C\k!osebnerfa. Razno. — Novi nemški uradni podatki o pomorski bitki pred Skagerakom. — Oospodarska blokada Grške. _ H ase uradna poročilo. DUNAJ, 8. (Kot.) Uradno se razglaša 8. junija 1936, opoldne. Rusko bojišče. — V Voliniji so n:tši ob bojih zadnjih čet dosegli svoje nove postr.ianke ob Stiru. Ob Ikvi in se-verno Viznjovčika ob Stripi smo zavrni!! več ruskih napadov. Ob dolnji Stripi f ovražnik zopet napada z močnimi sila-liji. boji tamkaj še niso zaključeni Ob Dnjestru in na besarabski fronti je včerai vlr.ial razmeroma mir. italijansko bojišče. — Na rsjaški planoti je naš napad na vsej fronti 'ugovzhodno krajev Cesuna—Gallio pridobil nadalje tal. Naše čete so se včeraj i;>iapovile na hribu Monte Lemerle, ju-rovzbodno Cesur.e, in so prodrle vzhod-t: o krajev GaHio in Ronchi. Zvečer so od-i bosensko-hercegovskega pespolka š . 2 in graskega pešpolka št. 27. z naške!.rm Meli vrh Monte Meletta. Stevi-I o od začetka tega meseca ujetih Lahov s2 ie zvi alo na 12.400 mož, med njimi ičastnikov. Na dolomitski fronti smo rnil: napad več sovražnih bataljonov i, ■ Crotkt deirAncona. g v z h o d n o bojišče. — Ne- r. ostii k načelnika generalnega štaba: pl. Hoter, fml. ' mraaasko vMna poročilo. DL N \J. s. (Kor.) iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štabu * junija: V odseku i tii' e doline je sovražnik v noči na 5. t. in. v snežnem viharju poizkušal nepričakovane akcije uroti našim postojankam \ poniji Arski dolini in ob Pasubiju, a smo Ji odbili. Včeraj so po intenzivni artiljerijski pripravi sovražne kolone napadle Ćt li Zugna, a so se takoj v neredu umeknile zaradi našega mirnega, preciznega ognja. Na fronti Posina—Astico je sovražnik v hudi nevihti, podpiran po srditem ognju baterij vseh kalibrov zopet vrgel ogromne inase pehote proti našim postojankam med Monte Giove in Monte Brezone, a je bil napad odbit z velikimi sovražnikovimi izgubami, ker je hitro posegla vmes naša artiljerija in se je krepko držala naša pehota. Isto noč se ? ain je posrečilo s srečnim protinapadom, da smo na zapadnem pobočju Monte Cengia pridobili nekaj tal. Na asiaški planoti ie sovražnik tekom noči na 5. t. in. in naslednje jutro srdito obstreljeval s topovi in strojnimi puškami naše posto- ike po dolini Campo Mulo. Popoldne jih je živahno in vztrajno napadal, a smo vse nanade krepko odbili. V gornji Cor-devolski dolini je dobro merjen ogenj ene raših baterij razkropil sovražno kolono, Ki je korakala od Pralongije proti Monte Sietu. V Pustrski dolini sino s težkimi topovi obstreljevali železniško postajo Toblach in Innihen. Ob Soči neprestani drzni sunki naših oddelkov proti sovražnem črtam. Sovražni letalci so metali bombe na Alo in Verono. Bilo je ranjencev in malo škode. — V smislu pred kratkim izdanih odredeb bodo odslej tekom vojne smrt vsake vojaške osebe naznanjali svojcem dotičnikov vojaški duhovniki ^ donisnici. Obvestilo bo vsebovalo četo. šaržo in ime umrlega, čas in kraj pogreba, kolikor se more sporočiti, in končno podpis in uradni pečat vojaškega duhovnika. Bivši laški državni podtajnik — vele-izdajalec? LUOANC), 7. (Kor.) Italijanske vojaške pbiasti so dale aretirati bivšega držav-tie^a podtajnika in vseučiliščnega profesorja Cortese, ki je bil kot četovodja 8. fcoika uslužben v Bolonji v uradu za vojno poročevanje, ker ga dolže, da je iz-meknil važne vojaške listine in podkupoval druge vojaške osebe v svrho na-fcavj nadaljnih listin. Ruski parlamentarci v Rimu. KiM. 7. (Kor.) Tu se mudeča skupina ruskih parlamentarcev se je odzvala se-natoveiuu vabilu na čaj. Predsednik Man- , fredi in podpredsednik Blaserna sta i j rekala priznanje Rusiji in izražala upanje, ' da zmaga entonta. Ittflonski zbornici CUPIH, 7. (Kor.) Dočim so se v Rimu se mudeči ruski parlamentarci odzvali senatovemu vabilu na čaj, je zbornica začela svoje zasedanje. Vladni zastopniki so izjavili, da bo vlada skušala vplivati na italijanske cenzurne oblasti in avstro-ogrske oblasti, da bi se pospešilo dopisovanje rodbin z vojnimi ujetniki v Avstro-Ogrski. Ministrski predsednik Salandra je predložil nato zakonski načrt glede ukrepov v podporo vojnim invalidom in sirotam. Predsednik Marcora se je v toplih besedah spominjal padlih in ravno tako borečih se vojakov ter italijanske ljudske volje, ki kaže tako čudovito pogumno trdnost. Ko je Marcora rabil besede o ljudski volji, je zaklical prejšnji intervencijouistični avtonomni socijalist Ferri: »Da, vrli narod, ki mora plačevati toliko malomarnosti in grehov!« Na ta medklic je odgovorila tribuna z raznimi klici. Ferri in socijalisti so naprosili predsednika, naj poskrbi, da tribuna ne bo motila izv rševanja parlamentarnega mandata. Nato ie šele prav začela klicati tribuna, zlasti pa časnikarska galerija na ves glas: : Bahači«, »Slamnati možici«, »Nemci«, »Kupljeni avstrijski vohuni« Itd. Neki socijalistični jx)slanec je zaklical tribuni: »Strahopetci! Najete kanalje!« in druge surovosti. Predsednik Marcora je zagrozil končno, da da izprazniti tribune. če se ponove taki prizori. Nato je govoril socijalist Prampolini, protestirajoč proti ravnanju s socialističnimi skupinami. Socijalisti da so v dobri veri in da imajo zlasti v času, ko je domovinsko vprašanje posebno težko in tragično, pravico, da jih ne obrekujejo in blatijo drugi. Socijalisti čutijo ravno tako kot drugi Italijani, da. bolj kot ti, sočutje napram padlim, smatrajo pa obenem za svojo dolžnost, da ponovno protestirajo proti vojni. Končno je prešla zbornica na razpravo interpelacij zaradi interniranja civilnih obeh v italijanskih vojnih ozemljih in zasedenih avstrijskih mejnih ozemljih, pri čemer so govorniki raznih strank ostro kritizirali, da Salandra ni izpolnil sv ojih obljub tudi v svojstvu ministra notranjih stvari. _ %mM uradno poročilo. BEROLIN, 8. (Kot.) Wolfiov urad poroča: Veliki glavni stan, 8. junija 1916. Zapadno bojišče. — Artiljerijski boj na obeh straneh Moze traja neiz-premenjeno silovito. Vzhodno bojišče. — Južno Smorgona so nemški poizvedovalni oddelki prodrli preko več sovražnih črt vse v vas Kunavo, razdejali tamošnje bojne naprave in se vrnili s 40 ujetniki in zajeto strojno puško. Na ostali fronti pri nemških četah nič posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. — Sovražni letalci so kraje ob Dojranskem jezeru brezuspešno obmetavali z bombami. Vrhovno armadno vodstvo. Sko^rofFo pomorsko bilko. BEROLIN, 8. (Kw.) Wolnov urad poroča: Uradno se razglaša: Z angleške strani se v uradnih In neuradnih časopisju namenjenih brzojavkah in v poročilih, ki jih razširjajo angleška poslaništva v nevtralnem inozemstvu, sistematično poizkusa zanikati velikost angleškega poraza v pomorski bitki 31. majnika in vzbujati mnenje, da ie bila b?tka uspešna za angleško orožje. Med drugim se trdi, da se ie nemško brodovje umeknilo z bojišča, angleško brodovje pa da je ostalo tam. K temu se ugotavlja: Glavno moč angleškega brodovja so tekom pomorske bitke zvečer 31. majnika ponovni učinkoviti napadi naših ton>edovskih flotili prisilili, da je kreni a v stran, in odtlej je naše bojne sile niso videle več. Vkljub svoji večji hitrosti in kljub prihajanju angleškega brodovja 12 Upijskih ladij iz Južnega Severnega morja, ni niti poizkušala, da bi prišla zopet v stik z našimi bojnimi silami in nadaljevala boj, niti da bi se združila s prej imenovanim brodovjem v svrho uničenja nemškega brodov ja. Z na-daljno angleško trditvijo, da je angleško brodovje zastonj skušalo dohiteti bežeče angleško brodovje hi je potolči, preden bi doseglo domača oporišča, je v nasprotju z baje uradno angleško izjavo, da je admiral Jcllicoe z vsem svoiim brodovjem že prvega junija dospel v 300 milj od bojišča oddaljeni Scapa Flow na Or-knejskih otokih. Tako torej tudi naše, po bitki proti severu preko bojišča podnevne bitke v svrho nočnih napadov odposlane HotiHe torpedovk niso videle glavne sile angleškega brodovja. Pač pa so imele naše torpedov ke priliko, da so rešile veliko število Angležev z različnih potopljenih ladij. V nadaljen dokaz za dejstvo. ki je zanikajo Angleži, da se Je udeleževalo vsevkupno angleško bojno brodovje bitke 31. majnika, se opozarja na to, da angleško admiralitetno poročilo samo uavsva bojno ladjo »Mariborou&iu kot nesposobno za boi Nadalje Je eden naših podvodnikov prvega junija vldef, da Je neka drufa ladja razreda »Iron Duke« težko poškodovana plula proti angleški obali. Obe te ladji ste pripadali slavni sili angleškega brodovja. Da bi se zmanjšala velikost nemškega uspeha, se izguba vseh številnih angleških ladij pripisuje večinoma učinku nemških min, podvodnikov In zrakoplovov. Proti temu se poudarja izrecno, da naše visokomorsko brodovje ni uporabljalo niti min, ki bi bile morale biti ravno tako nevarne lastnemu brodovju, kot sovražnemu, niti podvodnikov. Nemški zrakoplovi so se uporabljali edino le 1. junija in sicer samo za poizvedovanje. Nemška zmaga se ie priborila s spretnim vodstvom in učinkovanjem naše artiljerije in terpednega orožja. Doslej nismo hoteli odgovarjati na baje uradne angleške trditve o velikosti nemških izgub. Zadnja, vedno vračajoča se trditev je, da je nemško brodovje izgubilo najmanje dve ladji razreda »Kaiser«, dve bojni križar-kl, štiri male križarke in veliko število rušilcev torpedovk. Angleži poleg tega ne označajo ladje »Pommern«, o katere izgubi smo poročali, za 13.000tonsko ladjo, zgrajeno leta 1905., temveč za moderno vojno ladjo istega imena. Proti temu se ugotavlja^ da vsevkupne izgube nemških visokomorskih bojnih sil v bojih 31. majnika in 1. junija in v nato sledečem času znašajo: eno bojno križarko, eno starejšo iinijsko ladjo, štiri mal- križarke, pet torpedovk. Od teh izgub se je v dosedanjih uradnih poročilih že javilo, da so potopljene: »Pommern«, (splavljena leta 1905.) »Wlesbaden«, »Elbing«, »Frauen-lob« in pet torpedovk. Iz militaričnih vzrokov se doslej ni javila izguba ladij »Liitzovv« in »Rostock«. Da se bi pa ta ukrep ne tolmačil napačno, predvsem pa, da se zavrnejo angleške bajke o stra^ hovitih izgubah na naši strani, se sedaj ne smemo več ozirati ua te vzroke. Obe ladji smo izgur:li na poti v pristanišča, kjer naj bi se popravil?, ker se je ponesrečil poizkus, da bi težko poškodovani ladji vzdržali na površju. Posadki obeh ladij, obenem s težko ranjenim moštvom vred, ste rešeni. Dočim so tako nemške izgube zaključene, so gotovi znaki, da so dejanske izgube Angležev bistveno večje, kot pa se je z naše strani ugotovilo In naznanilo na podlagi naših opazovanj. Iz ust angleških ujetnikov prihaja poročilo, da sle bili poleg »VVarspite« uničeni tudi »Princess Royal« in »Birniingham«. Po zanesljivih vesteh se je velika bojna ladfa »Marlborough« potopila, preden je dospela v pristanišče. Bitka na odprtem morju pred Skagerakom je bila in ostane nemška zmaga, kar izhaja že iz dejstva, da celo, če se vzamejo za podlago z uradne angleške strani doslej priznane izgube ladij, skupnim nemškim Izgubam 60.720 ton stoje nasproti angleške izgube 117.750 ton. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. O nemški oklopni križarki »Liitzow«, ki je poleg »Hindenburga« največja nemška vojna ladja (28.000 ton, dolga 213 m) smo že podali natančnejše podatke. Mala križarka »Rostock« je bila zgrajena leta 1912., 4900 ton, 139 rn dolga, široka 13*7, oklop do 101 mm, oborožitev 12 topov po 10*5 cm, 2 mitraljezi, 2 cevi za lansiranje torpedov, 26,OOnO konjskih sil, hitrost 27 pom. milj, 373 mož posadke. Angleške izgube v pomorski bitki. LONDON, 7. (Kor.) M:ed častniki, ki so izgubili življenje v pomorski bitki, se nahajata kontreadmirala Horace Hood in sir R. Arbuthnot. Po seznamu izgub, ki ga je izdala admiraliteta, je bilo 3-33 častnikov mrtvih in 24 ranjenih. Od i o-sadek naslednjih ladij so izgubili življenje vsi častniki: »Indefatigable«, »Defenee«, »Blak Prince«, »Tiperrary«, »Turbulenc, »Nomade« in »Nestor«. Z ladij »Oueen Mary«, »Invincible«, »Fortune«, »Ardent« in »Shark« se j;n je rešilo 41. Nadalje jih javljajo 227 mrtvih ali pogrešanih. BEROLIN, 7. (Kor.) WoIffov urad javlja: Po pomorski bitki pri Skageraku so nemške bojne sile z ladij »Queen Mary«, »Indefatigable«, »Tiperrary«, »Nestor« in »Turbulent« rešile vselr skupaj 177 Angležev. Rešile so jih naše male križarke in torpedovke. Polopltep angleške križarke „aampsblre". CURIH, 7. (Kor.) V nasprotju z uradnimi poročili poročajo italijanski listi iz Londona, da tamošnje javne objave potopitev križarke »Mampshire«. z lordom Kitchenerjem. njegovim, iz vojakov in diplomatov sestoječim spremstvom ter 856 možmi posadke, pripisujejo izključno podvodniškemu napadu. Ugotovitev tega dejstva je tem mučnejša za angleško veleposlaništvo v Rimu, ker so njegove mnogoštevilne objave o skageraški bitki šle končno tako daleč, da so govorile o zmagi Angležev in neskrčeni nadaljni absolutni nadvladi in kontroli nad morjem. Tudi iz komentarjev italijanskih listov izhaja, kako težak udarec za Angleško in njene zaveznike ie izguba Kitcheiieria. Kdo bo Kitchenerjev naslednik? LONDON, 7. (Kor.) »Manchestcr Guardian« meni odločno, da bo Lloyd George Kitchenerjev naslednik. PARIZ, 8. (Kor.) Listi doznavajo iz Londona: Vlada bo za naslednika Kitche-nerja izvolila vojnega maršala Frencha. Francoska zbornica. BERN, 7. (Kor.) »Petit Parisien« javlja o včerajšnji zbornični seji: Ob pričet-ku seje je posl. Favre ob splošnem vznemirjenju vložil interpelacijo o odgovornostih ki izhajajo iz sedanjega vojnega položaja. Ministrski predsednik Briand je z ozirom na pojasnila, ki so mogoča v vojnem odseku zahteval, naj se govornik odreče razpravi o interpelaciji. Favre je odklonil to in izjavil, da se mora izpre-govoriti enkrat odkrito. Gre za neke ugotovitve dogodkov pri Verdunu, ki povzročajo neke odločitve. (Odobravanje.) Razpravam v vojnem odseku govornik ne more priznati resnega ozadja. Kar se zahteva, se ne daje, tako da se je n. pr. poročevalec odseka, Ferry, rajši odrekel svojemu mestu, kot pa da bi igral dvojno ulogo. (Vznemirjenje.) Zavlačevalni manevri niso častni niti za Brianda niti za nas. (Odobravanje na desni.) Vsakemu Francozu je važna blaginja dežele. Imeti hočemo resnico, zbornica ima pravico do nje. (Ponovno odobravanje.) Favre je dejal: Ker vemo, da so se Nemci morali daljši čas pripravljati, preden je počil prvi strel pred Verdunom, nameravamo preiskati, kaj se je z naše strani storilo proti temu. Vedno močnejše postaja prepričanje, da so težkih izgub, ki smo jih imeli, bile krive neke malomarnosti in pomanjkanje previdnosti. (Odobravanje.) Pri teh besedah se je zbornični predsednik Deschanel nagnil h govorniku, oči-vidno mu hoteč svetovati zmernost, kar je pač poslancem dalo povod za medklice. Posl. Favre je nadaljeval: Gre za neke metode poveljništva, ki jih je treba obsojati. Govornik je bičal Briandovo stališče napram predlogu, da bi se vršila tajna seja. Ko je Briand zopet posegel vmes, se je stvar končala in zbornica je sklenila, da naj se tajna seja vrši 16. junija. S furškffl &0J7& CARIGRAD, 7. (Agence Tel. Mills.) Glavni stan javlja: Iraška fronta. — Položaj je ne:z-premenjen. Kavkaška fronta. — V odseku na desnem krilu praske s poizvedovalnimi oddelki. V središču je poizkušal sovražnik zopet vzeti neki vrh, ki se nahaja v naših rokah. Naše rezerve in naša konjica so pregnale sovražnika; imel je težke izgube. Na levem krilu in v obrežnem odseku so naše artiljerije nadlegovale sovražne čete, ki so bile zaposlene z utrje-valniml deli. Eno naših letal je napadlo sovražno letalo, ki je letelo preko Seddil Bahra in je je pognalo proti otoku Imbru. Drugo sovražno letalo je pregnala naša artiljerija. Na cioku Kestenu snio z artiljerijskim ognjem razdejali sovražno taborišče. Z ostalih front se ne da poročati nšč. Esad paša obtožen veleizdaje. CARIGRAD, 7. (Kor.) Tukajšnje mestno poveljništvo poroča: Bivšemu paši Esadu Toptani, ki je obdolžen zločina, da je s sovražniki deloval proti Turčiji in kalifata ter se bojeval proti zaveznikom Turčije in se mora zato zagovarjati pred vojnim sodiščem, se je dovolil desetdneven rok, da pride pred sodišče, ki ga drugače obsodi in contumatiam. Gospodarska Mokada GriKs. RIM, 7. (Kor.) Agencija Štefani javlja iz Soluna: Pristaniški urad je prejel uradno obvestilo o trgovinski blokadi grških pristanišč, vštevši Kavalo. Tri ladje so dobile ukaz, da ne smejo dvigniti sidra. K tei vesti doznava »Corriere della Sera« iz Rima, da se ni sklenila resnična blokada vse Grške; kajti Italijani da niso dobili nikakršnega poziva na soudeležbo pri blokadi. Najbrž gre za ukrep zaveznikov, ki je omejen samo na operacijski pas zaveznikov. Užaijenost Italije. LUGANO, 8. (Kor.) O stvari gospodarske blokade Grške si vesti italijanskih listov še vedno nasprotujejo. Konkretni podatki so znani samo glede Soluna, kjer je general Sarrail v pristaniškem nadzor-ništvu nadomestil grškega kapitana po francoskem mornariškem častniku in odredil, da se morajo vse v Solun namenjene ladje dirigirati na Francosko ali Malto. Neka nova rimska informacija »Cor-riera della Sera« pravi, da menijo pristojna italijanska mesta, da bi zavezniki ne mogli sklepati splošne blokade grške obali brez soudeležbe Italije, ki pa doslej ni bila naprošena za to. Nov Sa.Tailov pritisk na grško vlado. ATENE, 7. (Kor.) Generala Sarraila zaiuevo, da naj se iz Soluna odpokličejo Dolkovnik Mcssala in d-, a druga častnika. se smatra tu za nedovoljeno vmešavanje inozemskega častnika v stvari grške armade. Vlada zavzema v tej stvari zelo trdno stališče.__ Cesar Viljem posetil državnega kanceiarja. BEROLIN, 7. (Kor.) Cesar Viljem ;e danes popoldne posetil državnega kanceiarja dr. pl. BethmaniNHoUwe£a. Krst prestolonaslednikovega novorojenca. DUNAJ, 8. (Kor.) Saksonski kralj Friderik Avgust, ki bo kumoval pri danes popoldne v schonbrunnskern gradu se vršečem krstu prestolonaslednikovega četrtorojenca, je davi iz Draždan dospel semkaj. Kralj se je pripeljal v augarten-sko palačo, kjer ga je pozdravila nadvoj-vodinia Marija Jožefa. Ob ^12 se je kralj peljal v Schonbrunn in je posetil Ni. Veličanstvo cesarja- DUNAJ, 8. (Kor.) Danes ob 3 popoldne se je v schonbrunnskern gradu vršil slovesen krst četrtorojenega nadvojvode prestolonaslednika. Krščeval je kardinal knezouadškof dr. Piffl. Prestolonaslednik se kot poveljnik čet na Tirolskem ni mogel udeležiti svečanosti. Botra sta bila saški kralj Friderik Avgust in princesa Marija Antonija Parmanska. Cesar ie prišel naproti saškemu kralju in ga je prijazno pozdravil. Navzoči so bili vsi na Dunaju se mudeči člani cesarske hiše, bolgarski princesi Nadežda in Evdoksija ter dvorjaniki. Novorojenec je bil krščen na ime Feliks, Friderik Avgust, Marija Zmagovalka, Franc Jožef. Po svečanosti je cesar z najmlajšim prestolonasledniko-vim otrokom Robertom odšel iz dvorane. Dogajajo se slučaji, da brezvestni špe-kulantje med kmetskim prebivalstvom trosijo lažnive vesti, da so posestva vsled vojne izgubila na vrednosti, vsled česar jih skušajo pregovoriti, naj predajo sveja posestva, seveda za slepo ceno. To ni res, ampak ravno nasprotno: vrednost po-sesiev le znatno poskočila in bo še bolj po končani vojski. Odločno se odsvetuje prodajanje posestev. Ako so znani slučaji špekulacij na posestva, sli pa zapeljevanje kmetskega prebivalstva, se morajo ovaditi pristojnemu civilnemu sodišču ter istodobno prijaviti tudi c. kr. namestništvenemu svetniku. Trst, 8. junija 1916. Z V Da se pridobi baker za vojno upravo, je potrebno odstraniti bakrene strelovode ter jih nadomestiti s pocinkanimi vrvmi iz železa. Za obsežje primorskega nu-mestništva je pooblaščeno nakupovalno zastopstvo kovinske centrale A. G. Leopold Feiner v Trstu, da izvrši zamenjavo strelovodov. Ta tvrdka mora oskrbeti zamenjavo brez vsakih troškov za hišne gospodarje, katerim mora tudi doplačati morebitno večjo vrednost bakra. Ravno tako mora tvrdka skrbeti, da se poravnajo vse morebitne poškodbe na strehi. Trst, 8. junija 1916. 3 s # Vsled odredbe c. kr. vojnega ministrstva se ima tekom junija tekočega leta izvršiti vnovič patrijotično nabiranje vo!-nenine in kavčuka, natančno po vzorcu predidočega nabiranja. To delo se poveri zopet šolski mladini ljudskih in meščanskih šol. V ta namen bo dne 13. junija pouka prost dan. V dopoldanskih urah tega dneva naj prineso učenci svojemu učitelju vse predmete, ki so jih nabrali pri svojcih, sorodnikih, znancih in prijateljih kot dar za vojno-pomož-ni urad. Ker je prebivalstvo že neštetokrat po-svedočilo svoje patrijotično mišljenje, je pričakovati, da bo tudi ob tej priliki darovalo v ta visoki patrijotični namen kar največ možno volnenine in predmetov iz kavčuka. * Priporoča se, izročati učencem dobro zavite in trdno zvezane vse darove, kateri pa nai se ne nabirajo v bolnih družinah. Trst, 7. junija 1916. * $ * V smislu § 2. min. od. izdane 20. 5.1916. drž. zak. štev. 146, morajo trgovci, obrtniki in zasebniki, kateri imajo v zalogi več kakor eden zaboj (1440 komadov) svežih ali konserviranih jajec, prijaviti to zalogo nakasneje do 1. julija 1916 c. kr. namestništvenemu svetniku, ulica Caser-ma 7, potem pa 1. in 15. vsakega meseca toeasno stanje jajec, ako imajo v zalogi višjo od gori navedene množine. Izvzete so zaloge vojaških, železničar-skih in parobrodnih zavodov. V prijavi se ima navesti: 1.) ime, poklic in bivališče onega, ki je obvezan za prijavo, ali lastnika. 2.) število jajec in mesto, kjer jih hrani, z označbo, ako so jajca sveža ali konser-virana. v zadnjem slučaju tudi način kon« serviran* StTJV f*_ „EDINOST* Štev. 160. V Trsta, dne 9. junija 1916. Pošiu'atve ".ureun'Udh jajec iz upravne-,t okrožja c. i r. narnestništva sc smejo j 1 rejemaii na železnicah in piovnih podjetjih samo v slučajo, ako so vozni listi (V.r iiVr i s potrdilom političnega obla-stva (c. kr. namestništveni svetnik v Tretji). da se zamore blago odposlati. Pri izdaji teh pr trdil se bo postopalo po možnosti kar najhitreje in preprosto. Prestopke te odredbe kaznuje c. kr. na-nicstiiištveni svetnik z globo do 50tX> K ali z zai.-i rom do 6 mesecev, istodobno se zamore izreči obsodba, *da zapade blago. Trst, 7. junija 1917. Dr. Fsbrizi 1. r._ Mm pliticu* wstL Državna šola aii nacionalna šola? — Glavno vodstvo nižjeavstrijskega deželnega učiteljskega društva je na svojem zadnj.m glavnem zborovanju sledeče izrazilo stališče učiteljstva iNižje Avstrije: Avstrije: ..... Naloga države je, da z določitvijo splošnih načel za izpopolnitev in noiranj« u-redbo šolstva, in z strogim nadzorovanjem izvajai ;ja teli načel ustvari predpogoje za enakomeren razvoj sole v vseli nje delih. Država naj torej v vseh delih države izvede državni Ijudskošolski zakon. ali kak drng zakon, ki stopi na njegovo mesto; naj torej odstrani posebno stanje v poedinifi kronovinaii; naj določi obvezne najmanje zahteve glede šolskih poslopij, šolskih zdravstvenih naprav, učite!i-ke izobrazbe in oainere grabiva ličnili načrtov, naj zagotovi izpolnjevanje teh najmanjih zahtev potom državne sile; podržavljene šole v smislu, da bi država prevzela skupna šolska bremena in nameščen jc učiteljev, je za sedaj odkloniti. Seveda treba šolska bremena prenesti na zmožneja telesa, nego so dosedanje občine in dežele. Kot tako se priporoča: avtonomen postavši narod, katerega svobodno izvoljeno zastopstvo prevzame narodno nalogo oskrbe šol kot dragoceno narodno kulturno imetje. Tudi pravne razmere učiteljev naj urede narod zastopajoče korporacije po načelih, določenih po državnem zastopstvu. Učiteljstvo naj torej v interesu šole in stanu nastopa za novo politično uredbo Avstrije v smislu ustvaritve narodnih samoupravnih korpo-racij! Šet nemškega generalnega štaba proti politični cenzuri. Na neko vlogo državne zveze nemškega časopisja predloženo dr-j Žavnemu kancclarju. ki je bila pismeno donosi; itia tudi šefu generalnega štaba, j p!. Falkenhaynu, je dobila zveza nastopni j odgovor: Doposlani mi prepis, gospodu državnemu kancelari u predložene vloge od 20. maja 1916 sem sprejel v znanje. — Čast mi je, pripomniti, da tudi jaz smatram vsako omejevanje tiskovne svobode za škodljivo, v kolikor ne služi namenom vojevanja. Zato bom podpiral vsa prizadevanja. ki gredo za tem. da zagotove neodvisnost časopisja v teh mejah; in bom sodelovanje, ki je daje časopisje z izvrševanjem svoje visoke doni vinske naloge. kakor doslei tudi v bodoče hvaležno pozdravljal. Reforma madjarskili srednjih šol. Mad-jarski listi poročajo, da v tem zasedanju skupnega državnega zbora predJoži naučni min - ier načrt o reviziji učnega načrta na srednjih šolali v smislu, da se gr- j Ški jezik, ki je bil doslej v gornji gimnaziji olivez^ i predmet, izloči, a mesto njega se bo učil kak živ jezik: ali francoski, a:i-glešU. italijanski, romunski, srbski, ali slo vaš! i jezik.____ Domači m\\. Gregorčičeva »Soči« v italijanskem prevodu. \ nedeljo. 11. t. m., priobčimo v podlistku našega lista že skoraj po vsem svetu znano, v razne najznamenitejše jezi! e prevedeno Gregorčičevo pesem »Soči« v — Italijanskem jeziku. Upamo, da tako ustrežemo žc zdavnaj izraženi žeiji. cia naj bi pokazali našim soaežela-noni italijanske narodnosti izredno lepoto te pe-mi in obenem tudi mišljenje in ču-tenje našega Simona Gregorčiča, slavca med našimi slovenskimi pevci. E nkoštni promet na progah avstrijskih drža\ tih železnic. Radi sedanjih izredniii prometnih razmer se ne morejo za bližajoče se binkoštne praznike ukreniti take odredbe v prilog potujočemu občinstvu, kakor so sc mogle ukreniti v časih normalnih razmer v zadostitev velikemu številu potnikov. Občinstvo se opozarja na to pripombo, da se bodo ob binkoštnih praznikih prevažali cfvitni potniki le v [ usti meri, ki jo bodo dovoljevala razpo-Iožljva prometna sredstva in da se torej ne more jamčiti brezpogojnega prevaža- ■ nji;. Rezerviranje voz ali oddelov je izklju-j ceno. 1 »Pomen 13. in 17. junija.« Urad za vej- | no oskrbo nam piše: Za požrtvovalno i prebivalstvo avstrijskih dežel, ki je ze tolikokrat dalo dokazov o svojem patn-! iotizmu, sta 13. in 17. junija, znamenita ! in spomina vredna dneva. Ta dva dneva 'se bo vršilo glavno nabiranje zalog vol-nin in kavčuka. Kdor ima v podstrešju ! ali v kleti ali v kakem skritem kotu ostankov snovi, odpadkov, stvari iz gumija, j stare obleke, ali neporahnega materijala, { naj se ne obotavlja, marveč naj ima pri-, pravljene te predmete brez vrednosti. | Dne 13. in 17. junija bodo šolski otroci j pod nadzorstvom učiteljev hodili po hišah. in bodo pripravljene pakete — ki naj bodo dobro zaviti — pobirali in jih oddajali na nabiraiišča. Kakor pri prvi zbirki, sc tudi sedaj materijal takoj obdela in ! se bo potoni industrije oddajal prebival-! stvu in vojskam. Darovi do 20 kg se morejo pošiljati uradu za vojno oskrbo pošt-nine prosto, ako imajo označbo »milosrčni darovi za vojno oskrbo^ (Kriegsfilrsorge — Liebesgaben). Adresi urada za vojno oskrbo za zbirko volnin in kavčuka ste: Dunaj IX. Berggasse 16 in IX. VVahrin-:4erstrasse 32. Potrebujejo se: volneni in *b mbažni rredmeti, odpadki gumija vseh vrsti, nerabni predmeti iz volne, bom-; ha/, platno, snovi za obleko, obleke, pe-I rilo, nogavice, robci in predmeti iz gumija vsake vrste. Uspeh letošnjega leta ne sine zaostati za onim prve zbirke v prejšnjem letu. Poštni promet z zasedenim ozemljem Ćrnogore. V ozemlju Črnogore, zasedenem po avstro- ogrskih četah, so se otvorili zasebnemu poštnemu prometu c. in kr. etapni poštni in brzojavni uradi Cetinje, Kolašin, Nikšić, Peja (Ipek), Pievlje, Pcd-gorica in Stari Bar (Antivari). Na imenovane urade je dovoljeno pošiljati: do-i pisnice, odprta in zaprta pisma, tiskovi-! ne (časopise), blagovne vzorce in pisma z označbo vrednosti; od teh uradov pa: dopisnice. odprta pisma, tiskovine (časopi-Ise), blagovne vzorce in odprto oddana pisma z označbo vrednosti. V kolikor ti etapni poštni uradi poslujejo kot vojno-poštni uradi za tamkaj nastanjena poveljstva, čete in zavode, se sprejemajo in od-premUajo tudi zasebni vojno-poštni zavitki za tamkaj nastanjena poveljništ-va. čete in zavode ter njih svojce pod j predpogoji, obstoječimi za to prometno I panogo. Pripominja se, da v zasebnem prometu s zasedenim ozemljem ni dovoljeno pošiljati priporočenih pošiljk. In pri nas? »Armeeblatt« piše v svoji številki od 27. maja: »V svojih uradnih poročilih o zmagah nad Italijo smo pravo-veliavno vzpostavili stara nemška imena mest v južnem Tirolu. Tudi v Albaniji i smo odpravili nepristojnost označanja či- ■ sto albanskih, krajev z italijanskimi imeni. In zato ne govorimo več o Durazzo in Valoni. ampak o Dursu in Vlori. Zato bi bil tudi skrajni čas, da se isto deio pravičnosti začne tudi v Dalmaciji. V Dalmaciji žive Hrvatje in Srbo-Hrvati — je to dežela, v katero ni nikdar prodrl italijanski element. Samo ob obali je kratka dt ba beneškega gospodstva ostavila redke ostanke italijanskega narodnega nazivanja, Žara* je pretežno jnžno-slovansko ' mesto, »Sebenico«, »Spakito«, »Ragusa«, »Castelnuovo«. »Cattaro« so malone čisto slovanska mesta. V teh mestih rabijo samo hotelski vratarji italijanska označanja, prebivalstvo samo pa vedno govori o Ko/oru, Ercegnovem. Dubrovniku, Splitu, j SeVjeniku. Zadru in tako dalje. Ako tudi v Dalmaciji odstranimo italijanska označanja. ožigosamo ob enem tudi pačenia, s katerimi noče Italija prikrivati in polepša-vaM svoje imperialistične zahteve s plaščem narodne ideologije.« — Prav. Resnično je: delo pravičnosti je to, da se krajem povrnejo njihova prava imena, da se napravi konec pačenju narodnega značaja dežele in da se s tem izpodmakne podlaga aspiracijam po teh krajih od ' strani, ki nima nobene pravice do njih. — Toda pravičnost je le ena in se ne sme : cmejati le na gotove kraje in se ustavljati na meji druge dežele, kjer so razmere in j pačeiija analogna. Mari ni tudi pri nas v Primorju tako? Mari niso Sv. Lucija, Opatjes^lo, gora sv. Mihaela, Renče itd. ina slovenskih tleh? Mari ne prebiva na teli tleh slovensko ljudstvo, ki rabi le gornja označenja in ne: Santa Lucia, S. Mi-chele, Ranziano, Opachiasela?! In sled- njič: ali ne skuša Italija tudi svoje posezanje po teh krajih pokrivati z istotakim plaščem narodne ideologije?! Pravo besedo je našel dunajski vojaški list: delo pravičnosti naj se začne v Tirolu, v Dalmaciji in v — Primorju! Poslanec Grafenauer — obsojen. Celovške >Freie Stimmen« poročajo uradno: Prejeli smo v objavo naslednji dopis: »Deželni in državni poslanec Fran Grafenauer, posestnik in orglarski mojster v Brdu pri Šmohorju, je bil z razsodbo---- armadnega poveljstva z dne 26. maja 1916 G. Z. K. 395 (16) 61 zaradi zločina motenja javnega miru po § a) in b) k. z. obsojen na pet let težke in poostrene ječe. To razsodbo je pristojni poveljnik potrdil in je torej polnomočna. — Vodja sodišča: Seeliger, major-avditor. Pametne! Veliki župan v Belovaru je razglasil, da odslej ne bo anonimnim o-vadbam pripisoval nikake važnosti, marveč da jih bo kar metal v koš! Pametno! Anonimne ovadbe spadajo v koš! Će pa se izkažejo lažnjive, potem pa spada ova-jalec nekam drugam. V zadoščenje in pomirjenje je. da so začele oblasti povsod temeljito čistiti s takimi poizkusi podlih duš, da bi — izrabljajoč razmere — ubijali svojega bližnjega. Iz Trebič. Pred tedni smo bili objavili neki dopis proti tukajšnemu kapovili in proti vaškemu poljskemu čuvaju. Pa do sedaj je še vedno isto; kajti sta še vedno vsak na svojem mestu. Želeti bi bilo, da bi gospod c. k. komisar poslal tudi ta dva tja, kamor jih je šlo že toliko in toliko, ki so bili otroci, aii pa orodje prejšnje gospodovalne in ukazovalne stranke. O teh dveh bi znali mnego povedati, pa to prihranimo za drus?"e boljše čase. Za sedaj prosimo le gospoda c. kr. komisarja, naj nam postavi kapevilo. ki bo mož — resen, značajen, ki bode kaj znal in nas tudi poučeval in nam tolmačil reči, katerih mi ne razumemo, kakor delajo sosedni vaški načelniki. Pa da bo tudi znal ukazati poljskemu čuvaju, naj vrši dolžnost, ki mu ie dana. Kako da je prišel ta mladič za vaškega načelnika, je res Čudno. Česa moremo pričakovati od 21-letnega neizkušenega mladiča? In to še v časih, v kakor-šniih živimo danes!! Podpisi na IV. vojno posojilo. — XLVI. Izkaz. Angel Eisner p!. Eisenhof K 50.000; c. kr. deška in dekliška ljudska'šola v ulici Fontana K 20.100; c. kr. deška meščanska šola v ulici Sanita K 18.800; c. kr. trgovska in navtična akademija K 11.300; občinska dekliška ljudska in meščanska Šola „Cesarica Elizabeta" K 11.200; Valerija Kaufler K lO.COO ; mestna višja realka K 8.100; občinska Ij .dska šola v Sv. Križu K 6000; mestna v,šja gimnazija K 5.100; Neimen. K 5000; mestni dekliški licej K 4.700; c. kr. dekliška ljudska in meščanska šola v ulici S. Giorgio K 41,00 ; dekl.ška ljudska šola Družbe Sv. Cirila in Metoda K 3.400; cbčinska ljudska šola v Sv Križu (podpisi učencev) K 2 800; Paola Bothe K 2.4001 občinska ljudska in mešč nska šola „Nadvojvoda Franc Ferdinand" K 2.100; c. kr. državna realka in Ch. D. Mac riđima po K 2000 ; laška mestna ljudska šola v Rojanu K 1.900; mestna ljudska šola v ulici G. Rosslni in mestna ljudska šola v ulici Paolo Veronese po K 1400; občinska ljudska in meščanska Šola v ulici G. Parini in ljudska šola židovske ceikvene občine po K 1000; slovenska občinska ljudska šola v Barkovljah K 900; laška občinska ljudska šola na Vrdeli in mestna ljudska šola v ulici G. Parini po K 800; ohč. ljudska in meščanska šola v ulici Giuiia, obč. ljudska in meščanska Šola v u-iici Ferriera in privatna ljudska Šola v ulici Stadion št. 10. po K 700; mestna ljudska šol a v okraju pri Sv. Vitu in dr. Viktor Klein-zeller po K 600; mestna ljudska šola v ulici Cas. Donadoni K 500; H. mestna ljudska šola v ulici deli'Istria in obč. meščanska šola v ulici della Scuola Nuova po K 400; slovenska obč. ljudska šola v Rojanu K 300; laška obč. ljudska šola v Barkovljah K 200; Marija Pahor, Pavla Pecar, Ladislav Požar, Karel Cibic, Milena Kraševec, Ada Bem-porat, Ada Marass, Ada Menegazzi, Marge reta Provini, Hugon Spessot, Argija Zorze-neni, Olga Vouk. Olga Fabbro, Alojzija ; Dougan, Arcčla Croci, Vanua Tribusson, Karel Musizza, Marija Scrivanich, Marija pl. Sisti, Alma Dihel, Evgenija Vizzi, Marija Gregorich, Karel Širok, Marija Jereb, Alojzija Brana, Danica Hvala, Amalija Sorre, Felicita Pertot, Zora Bayt, Klotiida Arnerrytsch, Oskar Bernuolli, Tereza Bonicelli, Hermin ja Cuccagna, Fosca Contin, dr. Girolamo Curto, Pollissena Vassilia, Herminija Dolejs, Evgen Gottardis, Napoleon Lannes, Korina Monti, Karmela Ruzzier, Ofelija Ruzzier, Bice Poliak. po K 100. = K 4300. Podpisi, nanašajoči se na šole, obsegajo zneske, ki so jih podpisali zasebniki in učenci v dotični šoli ki je funkcionirala kot podpišovallšče za vojno posojilo. Oporoka plemenite žene. V Puli je umrla v ponedeljek gospa Dominika Mc-delin. Kakor vedno v svojem življenju, se je pokazala tudi v svoji oporoki ljudomi-lo dobrotnico. Skoro vse svoje premoženje — okolo 80.000 K — ie določila v blaženje bede osirotelih deklic po padlih vojakih iz Pule. Izvršitev tega velikodušnega sklepa je poverila deželnosodnemu svetniku Peručiću. Pokojnica je podala sijajen izgled patrijotizina 1*11 človekoljubja. Puljsko prebivalstvo bo blagoslavljalo nje spomin. Mestna zastavljalnica. Jutri, 10. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavleni meseca marca 1915. na modre listke, in sicer od štev. 203.100 do štev. 203.800.___ OCTGUl. Za naše hrabre branitelje so darovali: gg. Ivan M. Udovič in Josip Kale Sv. Ivan 48 zv. Scheriock Holmesa in 56 raznih knjig; N. N. 3 knjige in šop »Edinosti«; N. N. 19 zv. »Dom. prijatelja«; gdčna. Anica Brana 1 blazino, 3 robce. 2 prtiča 36 obv. krp., 36 knjig, in 22 zv. »Sal. poročil«. gdčna. Josipina Bizjak 16 zv. »Ted. slik« gdčna. Jos. Stikovič; 3 knjige m 10 zvezkov. Hvala lepa! Za šentjakobski otroški vrtec daruje trgovec g. Tavčar I. znesek 10 kron, ki ; ie bil izročen po g. Semetu, podružnične-rr.u blagajniku.___ Prejemki prcfiojallšč oprovIzaclisKe Komisije. Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodaiallšča od 1. maja do inkluzivno 31. maja 1916 naslednje prejemke: t. 1 v ul. Madonna del mare K 60.128 33 „ 2 v šoli na trgu Rosario K 50.200*46 . 3 v ul. delle Poste št. 14 K 49.639 35 ! 4 v šoli v ul. Rossini K 29.520*42 " 5 v ul. Bachi 8 K 49.492*23 „ 6 v ul. Acauedotto št. 38 K 31.207*27 . 7 v šoli v ul. Parini 8 K 87*638*23 „ 8 v šoli v ul. Donadoni K 62*219*3 i „ 9 v zabavišču ul. S. Marco K 75.167*47 . 10 v ul. Giuiia 35 K 37.065 47 „ 11 v zabavišču v Skednju K 21.956*10 „ 12 pri ,Tirolcu' Sv. M. M. Zg. K 26.663*37 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 14.57106 l 14 pri Sv. Ivanu K 23.802*90 „ 15 v Rojanu K 31*137*01 „ 16 v Barkovljah K 19.432*39 Skupaj K 669.84P43 Listnica uredništva. Dopisniku iz Pazina. Vaš dopis je zase-gla cenzura._____ MULI OGLASI" f—f j—1 so rttftuanjo po 4 stot. besedo. I JJ~~1 idaBtco tiskane besedo se raču- j c-Rp-« najo enkrat ve5. — Najmanjša I p-, j—j ULJ : prittojbina znaša 40 atotink. : j LJLJ R u» a živo in mrtvo, v vsaki množini se dobi flJ/liU samo pri Stever, Tli. Ac^TiedoLto 94. 3«"v4 fFlOffl v<*ova zračno prazno bo'oo E*niI&51irjK"U s hrano pri polteni dobrohotni družini brez otrok v bližini liarrie a vecchia. — Naslov: Lniza Zerial, ulica Vasari 19» III. 353 U^Jmh z cJ&isfžiKi cp'l:ev3l:, rvcSrav?, m*VM pes • vo-ian a, prš ra t h^ šsa lit z ta tudi nadalje ostala v Zagrebu. Nekega u ne — malo pred obedom — je prišel gospod F3reberič besen d> v, vrgel pa ico in klobuk srdito na posteljo, ne da bi bi! pozdravil ne ženo, ne otrcka. Izvieke je ziaie naočnike, skozi katere je čiral čas< p se, jih zaprl v staro omaro ter fekt : »N.». tu počivajte, nesre e siekle-fje ou — . c, ki sic mi pjkaiuic ta nesre- čni patent«. Potem se je obrnil k svoji s srebrom okovani pipi, ki je visela nad pisalno mizo, ter jej začel govoriti žalostno: »Oj, ti stara prijateljica moja! Kaj naj storim sedaj? Tako daleč so nas torej dotirali! Ali, ne boj se! Tebe ne bo črnila tuja trava! Raje bomo kadili domače orehovo in višnjevo listje! Ali ne?« Žena se je prekrižala, ali nič ni razumela od vsega. Dekletci sta očeta čudno gledali. Gospod Bieberič je šel mračnega lica za mizo, ali pokusil ni ne mrvice, ne kapljice, in ni izpregovoril niti besede. »Gjuro, kaj ti je? je začela gospa bojazljivo in motrila moža. »Saj rad ješ jabolčni štrudelj, zato sem ga napravila: jej, dragi, jej--!« »Prosim te, pusti me na miru, žena!«; In nič več ni odgovoril Breberič. Nemo se je šetai po obedu po sobi gor in dol, nem je pušil pipo in nakajal sobo,! kakor da hoče pipa dušo izpustiti. Zl i .a je šivala poleg okna, sedaj pa se-«'a; otreč moža izpod očesa, dekletci pa ste mirno in plaho čepeli poleg matere, bojazljivo zroč v očeta.