1 Letos je prvič odšla na tisočki-lometrsko pot po vseh jugoslovanskih republikah in pokrajinah štafetna palica, v kateri je namesto prisrčnih voščil tovarišu TITU za rojstni dan zaobljuba mladih, da bodo dosledno in vestno sledili njegovim naukom. Že petindvajsetič gre palica iz rok v roke, iz kraja v kraj kot ŠTAFETA MLADOSTI, saj je tako želel tovariš TITO sam. Kljub temu pa smo veliko lažje rekli, da je *;o TITOVA ŠTAFETA, in verjetno bo tako obveljalo za vselej, čeprav je veliki mož podaril svoj rojstni dan generacijam, ki prihajajo, in so ga mladi vzeli za svojega. Štafeto bomo v petek, 24. aprila, ob 15.4-5 pozdravili tudi v Krškem, pred Delavskim domom "Edvard Kardelj". Pozdravili jo bomo kot obljubo, da bomo uresničili tisto,kar nam je zapustil TITO kot zavezo za prihodnost. In v tem, (Nadaljevanje na 2. strani!) OB DNEVU OSVOBODILNE FRONTE IN PRAZNIKU DELA ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ! SKUPŠČINA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE KRŠKO NAŠ GLAS 9 2 INDOK CENTER !j.ar nam je zapustil, je veliko dobrega, lepega, pa tudi težkega, saj ni lahko biti tak, kakršne nas je hotel napraviti: vosten, pošten, priden delavec in ustvarjalec, načelen in doti Leden samoupravijalec, neupogljiv borec za človekove pravice, neodvisnost in neuvrščenost svoje domovine... V ČASU MED 4. IN 25. MAJEM BO GOTOVO VELIKO PRILOŽNOSTI, DA SE NA RAZNIH SEJAH, SESTANKIH, SREČANJIH POKLONIMO TITOVEMU SPOMINU. NAJ TO NE BO ZGOLJ LEPO BESEDIČENJE! NAJ BODO TO DELOVNI, USTVARJALNI PRISPEVKI O TEM, KAKO BOMO DELALI V DUHU NJEGOVIH NAUKOV! SAMO TAKO - Z DELOM - BOMO IZRAZILI SVOJE SPOŠTOVANJE IN HVALEŽNOST ZA VSE, KAR NAM JE TA VELIKAN - NAŠ TITO - DAL! ZNANI SO PRVI REZULTATI POPISA »81 » Prešteti"smo... ! Od občinske popisne komisije smo prejeli nekatere od rezultatov POPISA '81 za našo občino. PREDHODNI NEURADNI PODATKI so takile: Na dan 1. aprila 1981 je bilo v občini Krško: • 27.799 prebivalcev, • 771 zdomcev - delavcev in 246 zdomcev - družinskih članov, • 8183 gospodinjstev, • 8393 stanovanj ter 597 rekreacijskih bivališč in nenaseljenih hiš, • 523 konj, 844-3 govedi, 235 ovac, 74-35 prašičev in 47305 glav perutnine, • 2506 vodnjakov in • 20 kombajnov. "NAŠ GLAS" - skupno delegatsko glasilo občine Krško -Izdajatelj: INDOK center občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Oblikovalec: Niko Keše - Naklada: 700 izv. - Izhaja po potrebi - Tiska "tiskarna" SO Krško - Naslov uredništva: INDOK center občine Krško, CKŽ 14, 68270 Krško - Telefon: (068) 71 - 711, interna 33 - Veseli bomo vsake- ga vašega prispevka ali informacije! NAS GLAS 9_________________3__________________IN DOK CENTER Podrobno o osnutku DRUŽBENEGA PLANA NA SKUPNI SEJI OK SZDL, OK ZKS IN OS ZSS KRŠKO SO SREDI APRILA SPREJELI STALIŠČA IN SKLEPE V ZVEZI Z OSNUTKOM DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 - 1985. Na nekaterih mestih dokaj ostra in kritična razprava je pokazala tudi nekaj slabosti v dosedanjem usklajevalnem postopku, ker so se nekateri u-deleženci v razgovore s svojimi zamislimi in potrebami pozno vključili, medtem ko drugim - kljub prizadevanjem - ni uspelo, da bi si doslej zagotovili sredstva za najnujnejše potrebe. Tako po zaključenih sekcijskih razpravah o osnutku družbenega plana občine Krško in razpravah na skupščinah SIS trenutno kaže, da nekatere krajevne skupnosti ne bodo mogle izpeljati nikakršne investicije, celo najnujnejših ne, izmed katerih so bile nekatere načrtovane že v preteklem srednjeročnem obdobju. Razen tega pa se je velik del razprave sukal okrog prostorskega plana in izrabe kmetijskih obdelovalnih zemljišč v nekmetijske namene. GLEDE NA POVRŠINO IN STRUKTURO ZEMLJIŠČ PREDSTAVLJA PODROČJE OBČINE KRŠKO ZELO UGODNO OSNOVO ZA RAZVOJ PO- LJEDELSKE IN TRAVNIŠKE PROIZVODNJE IN S TEM POVEZANE GOVEDOREJE, PRAŠIČEREJE, KONJEREJE IN V VIŠJIH PREDELIH OVČEREJE. PODNEBNE, TALNE IN RELIEFNE RAZMERE NUDIJO ODLIČNE POGOJE ZA RAZVOJ VINOGRADNIŠTVA, SADJARSTVA IN JAGODARJENJA. S KMETIJSTVOM SE UKVARJA PRIBLIŽNO 20% PREBIVALSTVA, POPREČNA KMETIJA MERI NEKA,; NAD 3 HA, POPREČNA VELIKOSr PARCELE PA OKOLI 30 AROV. DRUŽBENI SEKTOR RAZPOLAGA S 1030 HA ZEMLJIŠČ, V ZASEBNI LASTI PA JE PREKO 85 % KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ. PARCEL JE 93.000, NJIHOVIH LASTNIKOV PA OKROG 7000. ČISTIH KMETOV JE PRIBLIŽNO 1200, OD ČESAR JE ZAŠČITENIH 985 KMETIJ. IZ RAZPRAVE Kmetijski inženir Ivan Kozole, Mercator-Agrokombinat Krško -TOK Kooperacija: "Proizvodnja M-Agrokombinata je usmerjena na ekonomsko rentabilne panoge, to so sadjar- NAŠ GLAS 9 ___________H_________________INDOK CENTER stvo, vinogradništvo (prede- J lava), proizvodnja rženih ro-žičkov za farmacevtsko industrijo, trgovina z reprodukcijskim materialom in kmetijsko mehanizacijo ter prodaja kmetijskih pridelkov in klavnica s predelavo mesa. Torej v lastni proizvodnji ne proizvajamo osnovnih življenjskih artiklov za prehrano prebivalcev občine Krško. Prav nasprotna pa je struktura proizvodnje v zasebnem sektorju, ki so ji še vedno glavne panoge živinoreja, proizvodnja mleka, vseh vr3t žita, krompirja, kumaric, proizvodnja jabolk, grozdja, ribeza in ostalega jagodičevja. Na tem področju se pojavlja kot poseben problem vzpostavljanje dohodkovnih odnosov na relaciji proizvajalec - organizator proizvodnje - kupec. 0-vira za uveljavljanje teh tokov so pogosto administrativni ukrepi, ki že vnaprej določajo, koliko posameznemu u-deležencu pripada, slaba aku-mulativnost kmetijstva in podobno. Ne bi pa smeli prezreti tudi naše notranje organiziranosti v delovni, organizaciji in medsebojnih odnosov, ki so pogostokrat zaradi svoje zaprtosti in nedohodkovne ter nesolidarne povezanosti velika ovira za povezovanje navzven v Širši slovenski prostor kot navzdol do osnovnih proizvajalcev. še posebej specifičen položaj pa ima TOK, ki je pri reorganizaciji na TOZD ostala brez osnovnih sredstev in je tako danes le duhovna asociacija brez možnosti direktnega vpliva na odkup kmetijskih pridelkov in njih prodajo ter oskrbo z reprodukcijskim materia- } lom, kar je pri razvoju dohodkovnih odnosov ključnega pomena. .. PLAN DO LETA 1935: Na podlagi naravnih možnosti in v okviru družbene usmeritve smo sprejeli srednjeročni, program, ki je glede na trenutno stanje sicer ambiciozen, vendar glede na naravne pogoje minimalen. Močno dajemo poudarek lastni krmni bazi -rastlinski proizvodnji, povečanju proizvodnje govejega in svinjskega mesa, mleka, grozdja oziroma vina cviček, sadja in jagodičevja. Vsi programi presegajo občinske potrebe, in to pri proizvodnji sadja 90%, jagodičevja 90%, mleka 90%, pri govejem in svinjskem mesu 60%... Po programu so planirane r.; ložbe: -izgradnja prašičerejske farme za 30.000 prašičev, -dograditev kletnih kapacitet -izboljšanje pogojev dela in opreme v sadjarstvu, -povečanje proizvodnih zmogljivosti v družbeno organizirani proizvodnji. Skupna vrednost naložb - po cenah leta 1980 - je 84 starih milijard; predvidevamo,da bi se morale financirati z združevanjem sredstev na nivoju SOZD in SIS za preskrbo potrošniških središč, z bančnim kapitalom in lastno udeležbo družbene in družbeno organiz i rane proizvodnje. Poleg tege v planu računamo na sredstva SIS, ki bi letno znašala okr^g 1 milijardo,.. Nekateri problemi nas opozarjajo, da bo dosedanjo NAŠ GLAS 9__________________5 INDOK CENTER rast proizvodnje hrane v prihodnje le težko dosegati, kar je v nasprotju s splošnim strateškim interesom za povečanje te proizvodnje. Brez ustrezne družbene usmeritve in podpore verjetno ni dosti možnosti, da bi v občini dosegli planirano 85 % stopnjo samooskrbi j enos ti. .. Ker je osnovni problem našega kmetijstva v premajhni intenzivnosti pridelovanja hrane ter v premalo obdelanih površinah - saj je poznano, da bi lahko z masovno uporabo poznanih tehnoloških postopkov večino kmetijske proizvodnje v Sloveniji kot tudi v naši občini več kot podvojili - je potrebno večino materialnih stimulacij usmerjati za neposredno stimuliranje intenziviranja kmetijstva. Takšno regresiranje ne predstavlja samo materialne pomoči pri stroških poslovanja, ampak istočasno premaguje tradicionalizem in stimulira pozitivne strukturne spremembe. Kot staro vprašanje je potrebno razrešiti vprašanje financiranja pospeševalnih strokov-nilt služb, kar doslej sistemsko ni zadovoljivo rešeno. 4200 proizvajalcem, kolikor jih z nami sodeluje, je na razpolago samo 7 strokovnih delavcev. Kolikšna je njihova obremenitev in uspešnost ob dejstvu, da v svetu velja norma 50 kmetij na pospeševalca, si lahko samo mislimo. Ob takih delovnih pogojih in osebnih dohodkih ter nesigurnosti eksistence delavci v kmetijstvu vedno bolj razmišljajo, da bi zapustili to delo, kar pa je v popolnem nasprotju z nalogami, ki jih postavljata plan in družba pred kmetijstvo... V lanskem letu smo ponovno sprejeli samoupravni sporazum in program SIS za pospeševanje kmetijstva, za katerega se je 87 % združenega dela opredelilo (združevanje sredstev po dveh variantah!), vendar svoje obveznosti mačehovsko izpolnjuje, saj je do dar"? na računu samo 12 milijonov starih din. Ne vemo, kaj n&j s tem storimo, še večja neznanka pa je, kako naj izpeljf mo že zastavljene programe ir-uresničimo srednjeročni program. • • Pomemben stimulans za povečanje izkoriščenosti kmetijskih zemljišč in večjo proizvodnjo hrane bi predstavljala primernejša davčna in kmetijska zemljiška politika ter povečana družbena odgovornost za izkoriščanje kmetijskih ze mljišč. Trenutno imamo tako stanje, da so lastniki zemr ljišč (zlasti na mešanih ir. ostarelih kmetijah) prece, . diferentni glede intenzivnosti izkoriščanja svojega zemljišča, obenem pa močno zainteresirani, da zadržijo i .' ništvo nad zemljiščem kot pomembno kapitalno dobrino, ke• tere vrednost narašča, obentu pa daje lastnina nad zemljo občutek sigurnosti in neodvi-snosti glede prehrane v mor* bitnih kriznih situacijah. Takšna situacija je mogoča zaradi sorazmerno nizkih davčnih obremenitev na semljišcv? zaradi česar se lastnikom i, plača obdržati lastništvo ze mlje kljuo temu, da je to zo; ljišče ekstenzivno, včasih pa ga sploh ne izkoriščajo. Pruv ti tako imenovani polkmetj" in ostarele kmetije so velika ovira pri organizaciji sodobnih oblik pridelovanja hrane in boljši izkoriščenosti zemlje in mehanizacije... NAŠ GLAS 9_________ 6________ ______INDOK CENTER Gotovo smo si enotni v tem, da moramo na tem prostoru najti vsi svoj prostor in eksistenco, vendar moramo ta prostor racionalno izkoristiti in se pri tem spomniti, s kakšnimi družbenimi posegi je bil pridobljen in da še niso pozabljene bolečine od arondacij pridobljenih zemljišč. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih se te površine ne bi smele drobiti ali uporabljati za druge namene, razen v primerih izrednega družbenega pomena... 1. Površine od Celuloze do Starovaškega potoka, ki naj bi bile po prostorskem planu rezervirane za nadaljnji razvoj Celuloze, naj bi se postopoma spreminjale za druge namene. To so sicer najboljša zemljišča, ne samo za sadjarsko proizvodnjo, marveč tudi za druge kmetijske kulture. Tudi v tem primeru se predlaga,če je ta prostor potreben za objekte in druge namene iz obstoječega proizvodnega procesa, če pa bi šlo za proizvodnjo, ki predstavlja samostojen tehnološki proces, kot je tovarna TES v Brestanici, pa bi se morala usmeriti na druge lokacije manjvrednih zemljišč. 2. Predvidena industrijska cona na levem bregu Save ima zaenkrat dovolj prostora ob železnici proti Brežicam do Starega gradu. Te površine med železnico in površinami Agrokombinata so slabe kvalitete, ki pa se pri Starem gradu razširijo na večje komplekse, ki pa zaradi svojih prodnatih tal niso primerne za proizvodnjo hrane oziroma so ha donosi izredno nizki. 3. V Kostanjevici naj se stanovanjska izgradnja nadaljuje na levi strani ceste proti gradu, to je na zemljiščih, ki so malo zamočvirjena in niso primerna za kmetijsko proizvodnjo Zemljišče proti Prekopi; kamor naj bi se usmerjala stanovanjska gradnja, pa je dobro za kmetijsko proizvodnjo. 4. V Žadovinku naj se sicer zasigurajo površine za obstoječo industrijsko proizvodnjo, to je za Kovinarsko in SOP, vsi drugi koristrdki pa se morajo usmeriti na druga, manjvredna zemljišča. Na ta način bi odpadle manjše površine najbolj rodne in plodne zemlje. 5. V Leskovcu morajo ostati vse površine, sedaj bresko vi nasadi vse do Lok, ko-kmetijske površine, ki so idealne za to proizvoda;; >, stanovanjska izgradnja pa naj se nadaljuje na Gmajni, dalje med cesto na Senu$o do ceste pod breskovimi sadi, kakor tudi na zapolnitvi obstoječega naselj Leskovec in v smeri Lesko-vec - Veniše - Velika vas in Velika vas - Smednik..»' Andrej KOVAČIČ - tajnik občinske Kmetijske zemljiške skupno sti: POROČILO o uresničevanju kmetijske zemljiške politike v občini Krško ki ga je sestavila strokovna služba Kmetijske zemljiške skupnosti. Osnova poročila je sa- 7 __________INSOK CENTER lU^jr^ASJ) moupravni sporazum o temeljih plana KZS občine Krške za obdobje 1981 - 83 in je bilo pripravljeno za sekcij-sko razpravo. "Program vseh zemljiških posegov za to srednjeročno obdobja je zelo širok in izraža odločno družbeno voljo, da tudi v praksi spremenimo odnos do prostora in do obdelovalne zemlje. . • ... Na zadnji razširjeni seji izvršnega odbora in komisije za prostorsko planiranje pa smo posebej razpravljali o prostorskem delu družbenega plana in sprejeli pripombe, ki bodo posebej posredovane izvr-šnenm svetu občinske skupščine. Najbolj sporna ugotovitev je najbrž "slučaj", da so na nekaterih področjih izkazane potrebe pc prostoru na najboljših in najbolj intenzivno obdelanih ter pred leti aron-diranih površinah družbenega sektorja kmetijstva. Za primer naštevamo najintenzivnej-le nasade v Stari vasi, kjer naj bi prostor namenili razširitvi Celuloze, Nuklearne elektrarne, izgradnjo infrastrukture in rezervnega zemljišča za industrijsko cono širšega pomena. Odprto vprašanje na tem področju pa ostaja vpliv varnostne cone NE in vpliv zajezitve Save z omenjenimi faktorji na kmetijsko proizvodnjo. Na desni strani Save so za obstoječo industrijsko cono predvidene razširitve na zemljišča, ki so sedaj v intenzivni poljedelski rabi in v družbenem sektorju. Tretji kompleks so zemljišča jugovzhodno od naselja Leskovec, kjer so sedaj nasadi družbenega in zasebnega sektorja in se sedaj predvidena za stanovanj- sko pozidavo. V Kostanjevici, kjer ima družbeni sektor nasade in kjer so pogoji tudi za razširitev nasadov ali intenzivno pridelovanje drugih kmetijskih kultur, je tudi predvidena stanovanjska pozidava. Na Krškem polju, kjer so najboljša kmetijska zemljišča in tudi po predlogu namenjena za trajno kmetijsko rabo, to zemljišče zmanjšujemo. Tudi zaradi zaščite podtalnice in izgradnje črpališč za pitno vodo se določajo omejitveni faktorji izrabe teh zemljišč za intenzivno proizvodnjo... Na koncu se še samo lahko vprašamo, ali je pri takšnih poseganjih po najboljši obdelovalni zemlji še realno pričakovati, da bodo planske usmeritve kmetijstva po družbenem planu lahko uresničene? Nasprotno: kmetijstvu zmanjšujemo osnovna proizvajalna sredstva, ki jih za trajno uničimo, do nadomeščanja in izboljšave drugih zemljišč pa se istočasno mačehovsko obnašamo..." POROČILO k 3. točki seje Pred-" sedstva OK SZDL Krško ki je bila januarja letos, o izvajanju kmetijske zemljiške poj L tike v občini Krško, je tudi prebral Andie.i Kovačič: "Kljub zakonski omejitvi pri spreminjanju namembnosti kmetijskih zemljišč, se to dogaja še kar naprej. Dogaja se celo nasprotno, ko si v tem času hočejo nekateri koristnimi zagotoviti še večje površine boljših kmetijskih zemljišč, da jih kasnejši družbeni plar ns bi pri tem oviral... Težko je orati ledino na področju urejanja zemljišč. Nosilec te akcije naj bi bila KZS NAŠ GLAS 9___________________6__________INDOK CENTER s svojimi čvrstimi programi. Vmes pa se pojavlja še toliko nosilcev, da v končnem odpade vsako usklajevanje in vsak ostaja pri svojih programih urejanja zemljišč... Do postopka demokratičnega usklajevanja dejansko ni prišlo in republiške institucije vztrajajo pri svojih programih, regijska dogovarjanja so neuspešna, v občinskem merilu pa vztrajamo s programom urejanja zemljišč, prepuščeni sami sebi iu lastnim sposobnostim... Na splošno kaže, da smo v kmetijstvu slabo organizirani in si dane prioritete za naložbe najbrž ne znamo ali pa nismo sposobni izboriti. Poglejte, še do danes ni rešeno financiranje SIS za pospeševanje kmetijstva, več kot dve leti se samo pogovarjamo o spremembi in dopolnitvi zakona o kmetijskih zemljiščih za povečanje odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč kot pomembnega vira za financiranje naložb pri urejanju zemljišč, stopil je v veljavo zakon o preživninskem varstvu kmetov, ki [cav tako nima materialne osnove po zakonu o dedovanju kmetij, ni sredstev za prevzem kmetij, za odkup zemljišč iz rednega prometa, za viške nad dovoljenim maksimumom...o naložbah v usposabljanje hribovitih predelov se ne upamo niti pogovarjati itd. Vse dosedanje naložbe v urejanje zemljišč so bile pokrivane iz zbranih sredstev v občinskem merilu in udeležba drugih pomeni samo vračilo pri njih združenih sredstev..." POROČILO 0 POTEKU SEKCIJSKIH RAZPRAV 0 OSNUTKU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 - 1985 V skladu z ustavno in statutarno opredelitvijo vloge Socialistične zveze delovnega ljudstva je bilo na skupni seji Predsedstev OK SZDL in OS ZSS Krško dogovorjeno, da se organizirajo sekcijske razprave o osnutku družbenega plana občine Krško za obdobje 1981 - 1985 s prostorskim delom tega plana in o osnutku srednjeročnega plana razvoja drobnega gospodarstva občine Krško v obdobju 1981 - 1985. V času od 31« marca do vključno 10. aprila 1981 je bilo organiziranih pet sekcijskih razprav: - za področje industrijskega razvoja in energetike, - za področje drobnega gospodarstva, trgovine, gostinstva in turizma, - za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstvav - za področje družbenih dejavnosti in - za področje kmetijstva. Na vseh teh razpravah je bilo skupaj 195 udeležencev, kar je - če ne računamo udeležencev današnje seje in udeležencev sej delegatskih skupščin - vsekakor vec kot kdajkoli prej v javnih razpravah na občinski ravni. To potrjuje, da je bil namen take oblike in metode političnega dela upravičen in tudi dosežen. Vzporedno s sekcij skimi razpravami potekajo tudi razprave v KS in TOZD. NAŠ GLAS 9 INDOK CENTER Nikakor pa se v tej akciji ni ni mogoče otresti vtisa, da posamezni odgovorni nosilci družbenega planiranja niso bili zainteresirani niti pripravljeni pristopiti k taki obliki demokratičnega soočanja in usklajevanja mneuj in interesov. To pa še ui vse. Saj so s takim omalovažujočim odnosom onemogočili ostalim zainteresiranim organizacijam in posameznikom neposredno in odprto soočanje mnenj in interesov. Še zlasti kritično bi lahko ocenili udeležbo predstavnikov združenega dela na razpravi o drobnem gospodarstvu, saj se iz TOZD, ki predstavljajo družbeno sfero drobnega gospodarstva, razen Novolesa - TOZD Lipa in Kostaka ni razprave udeležil nihče. Na razpravo o kmetijski problematiki smo povabili iz približno dvajsetih OZD oziroma TOZD, ki predstavljajo jedro našega gospodarskega razvoja v občini, in še zlasti tiste, r.i v okviru svojega razvoja načrtujejo tudi poseganje v kmetijske zemljiške površine, direktorje in predstavnike delavskih svetov. Vendar se razprave ni udeležil nihče. Menim, da jim upravičeno lahko naslovimo našo družbeno in politično kritiko za tak neodgovoren odnos. Pripominjam, da je sekcijski način delovanja Socialistične zveze široko odprt prostor za najbolj demokratično soočanje mnenj, oblikovanje pobud in predlogov za vsa področja družbenih in gospodarskih vprašanj. Zato so za take oblike političnega dela enako odgo- vorne vse organizirane socialistične sile, zlasti še družbenopolitične organizacije, ki bi morale te oblike dela izkoristiti za svoje politično delovanje. STALIŠČA I N SKLEPI SKUPNE SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL, OBČINSKE KONFERENCE ZKS IN OBČINSKEGA SVETA ZSS KRŠKO Z DNE 15. APRILA 1981 K OSNUTKU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 - 1983 1. Celoten sklop dosedanjih razprav v pripravah in oblikovanju družbenega plana občine Kr ško se lahko oceni za zadovoljiv in uspešen. 2. Razprave, ki so bile dovolj široke in kritične, pa so pokazale in potrdile temeljne usmeritve nadaljnjega razvoja občine, ki so opredeljene v osnutku družbenega plana. Glavne usmeritve, ki jih predlaga Izvršni svet SO Krško kot osnovo za uresničitev ciljev nadaljnjega razvoja, so stabilizacijsko naravnane* 3. Pozitivna je tudi usmeritev, ki ureja politiko pridobivane;* dohodka na osnovi boljšega dela in učinkovitejšega gospodarjenja. Vendar pa se pri te.i ugotavlja, da posamezni nosilci planiranja niso dovolj naravnani k takšni usmeritvi. Svoje dokaj visoko planirane NAŠ GLAS 9 10 INDOK CENTER rasti družbenega proizvoda in tudi dohodka niso podkrepili s kazalci, ki bi dokazovali, da bo tudi uresničena. 4. V planu podpiramo še zlasti usmeritev, ki nakazuje in o-predeljuje prednostno razvrstitev gospodarskih panog: - kmetijstvo in pridelovanje hrane, - energetika in - krepitev tistih prog-nmov, ki bodo zagotavljali večji izvoz. 5. V planu bi kazalo bolj natan-čno opredeliti usmeritve glede prestrukturiranja posameznih vej in panog gospodarstva in tudi usmeritve, ki bodo zavezovale posamezne nosilce planiranja in razvoja k nadal--njemu povezovanju ua osnovi najbolj sprejemljivih oolik združevanja dela in sredstev, 6. Pri razvoju droonega gospodarstva v ODČini mora dobiti večji poudarek razvoja proizvodna obrt v družbenem sektorju. Obstoječo proizvodno obrt pa usmeriti v medsebojno povezovanje in organiziranje v pogodbene organizacije. 7. Podpira pa se usmeritev nadal-jnega razvoja vseh vrst storitvenih dejavnosti in še zlasti vseh deficitarnih obrti v zasebnem sektorju. 8. Določene organizacije združenega dela, ki še vedno sodijo v področje drobnega gospodarstva, pa bi kazalo bolj smelo usmeriti k prestrukturiranju k industrijski, bolj intenzivni proizvodnji. 9. Razvoj trgovine je v občini občutno napredoval, vsaj kar zadeva prodajne površine. Zato je treba v naslednji fazi vso pozornost usmeriti k zagotavljanju kvalitetnejše in po a-sortimanu obsežnejše ponudbe. Kazalo bi razviti tudi ustrzr.-. grosistično ponudbo, zlasti ?¦•-za potrebe drobnega gospoda/-stva pa tudi industrije. Nauu ljnji razvoj trgovine pa icore; biti usklajen med nosilci pre skrbovanja in ob večjem posli hu za zahteve porabnikov. 10. Razvoj gostinstva, in posredno s tem turizma, v naši občini za sedaj sloni v glavnem na družbenem sektorju, ki že daj-ponudbo na določeni kvalitetni ravni. Temu razvoju pa sledi le manjši del zasebnega sektorja. Zato bi kazalo že v planu poudariti in usmeriti raz voj gostinstva z zaostritvijo pogojev glede na kategorizaci jo lokalov in ponudbenega obsega, zlasti še na območjih, ki so interesantna za razvoj turizma, pa tudi kmečkega tu rizma (porečje Krke, ribniki pri Brestanici, vinogradniški predeli itd.). 11. Družbena prehrana v občiui Ki-ško je v preteklosti dosegi;? ne sluteni, a žal tudi ne smol., ni in stihijski razmah, ki predstavlja znatno, a negospodarno trošenje sredstev. Zato bi kazalo tako razdrobljeno in drago družbeno prehrano usmeriti v bolj sodobno in enotno obliko pripravljanja obrokov za prehrano zaposleni! de lavcev. 12. Za uresničevanje zastavljenega programa stanovanjske izgradnje, ki je glede na dane možnosti realno zastavljen, bo treba vložiti maksimalne napore, da bodo tudi uresničene. Vsekakor pa bi kazalo dati prednost usmerjeni družbeni NAS GLAS 12 INDOK CENTER SKRB ZA SOCIALNO VARNOST i Stabilizacija gospodarstva in področja svobodne menjave dela ter socialne varnosti in življenjske ravni občanov ao vprašanja, s katerimi se že nekaj ča-sau.arar.js Izvršni svet SO Krško in njegove strokovne službe. Celoten "paket" sprejetih ukrepov temelji na poročilih o dejanskem stanju in na predlaganih rešitvah. INFORMACIJA 0 GOSPODARSKIH GIBANJIH V OBČINI V PRVIH MESECIH LETA 1981 ¦ INDUSTRIJA IN PRESKRBA Poudariti velja, da informacija temelji na ugotovitvah, veljavnih za začetne mesece letošnjega leta. V informaciji je na prvem mestu zapisano, da so e-naki problemi, kot veljajo za celotno SR Slovenijo, ugotovljeni tudi v poslovanju OZD občine Krško. Nezadostna in neredna je preskrba s surovinami in reprodukcijskim materialom. Težave so zlasti v dejavnostih, ki imajo programe proizvodnje vezane pretesno na uvoz, prodaje izdelkov pa je usmerjena na domače tržišče. Značilno je izredno hitro naraščanje cen industrijskih proizvodov, predvsem pa cen reprodukcijskega materiala in surovin. Zaradi velikih nesorazmerij v cenah se pojavlja vse če-šče pogojevanje dobav surovin in reprodukcijskega materiala s sprejemom različnih samoupravnih sporazumov o skupnem prihodku, skupnem dohodku in trajnem poslovnem sodelovanju, ki pa v svojem bistvu pomenijo le prikrito in protizakonito povečevanje cen ali izsiljevanje odstopanja deviznih sredstev po znatno višjih cenah. Organizacije združenega dela v takih primerih iščejo kratkoročne rešitve iz trenutnega poslovnega položaja, kar še povečuje strukturno neusklajenost v materialni proizvodnji. Nezadovoljiva je preskrba prebivalstva s prehrambnimi proizvodi in proizvodi, ki so bistvenega pomena za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Nezadovoljiva je ponudba: nekaterih prehrambnih proizvodov (margarina, maslo,, svinjska mast, suhomesnati proizvodi, svinjsko meso, perutnina, kava), proizvodov bele tehnike (pralni stroji, termoakumulacijske peči, kon-servatorji), barvnih televizorjev, instalacijskih kablov vseh vrst. Zaradi počasnejše rasti osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov ob hitri rasti življenjskih stroškov se tudi v prvih mesecih leta 1981 nadaljuje upadanje realnih osebnih dohodkov. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini Krško je bil v mesecu januarju 1981 nominalno za 20,7% NAŠ GLAS 9__________________li gradnji zaradi smotrnejše izrabe sredstev in prostora. 13. Razvoj komunalnega gospodarstva je v soodvisnosti z razvojem stanovanjske izgradnje in urbanizacije prostora. Vendar pa, glede na objektivno nizko reproduktivno zmožnost komunalnega gospodarstva in specifični položaj pri zagotavljanju družbenih sredstev, podpiramo usmeritev razvoja, ki bo upoštevala ekonomsko upravičene cilje in zagotavljala pogoje za vzdrževanje in ohranjanje obstoječih objektov in naprav. 14-. Področje družbenih dejavnosti je v planu povsem usklajeno s splošnimi in konkretnimi družbenimi usmeritvami. Sprejemljiva je tudi usmeritev glede opredelitve prednostnih področij skupne porabe. Kazalo pa bi opredeliti enoten koncept in pristop za realizacijo investicijskih naložb po vnaprej zastavljenem zaporedju. Glede programov, nakazanih v planu, ki nimajo zagotovljene finančne konstrukcije, pa bi veljalo predhodno uskladiti čvrsto stališče in dogovore med nosilci načrtovanja v interesni skupnosti in nosilci načrtovanja v interesni skupnosti in nosilci načrtovanja v združenem delu, ki bodo morali združevati sredstva za realizacijo programov. 15. Podpiramo tudi vse tiste usmeritve v planu, ki opredeljujejo načrtno zagotavljanje kadrovskih potreb na osnovi dolgoročnih kadrovskih načrtov in uveljavljanju koncepta usmerjenega izobraževanja. Pri tem bo potrebno konkretizirati tudi štipendijsko politiko tako, da bo le-ta eden od pomembnih usmerjevalcev kadrovske poli- INDOK CENTER tike. Zlasti še usmerjanje kadrovanja v deficitarne poklice v združenem delu in na področju drobnega gospodarstva. 16. Povečevanje proizvodnje hrane in kmetijske proizvodnje nasploh je prioritetno izpntp vljeno kot pomemben element stabilizacije. Vendar pa bi zalo konkretno opredeliti ori govornost vseh nosilcev plar. ranja v občini, ne le onih s področja kmetijstva, da bodo delovali tako, da bo izposta* ljena prioriteta kmetijske proizvodnje in pridelovanja hrane uresničena. Istočasno potrebno vložiti vse napore da se bodo pravočasno in ust? zno sprejele vse potrebne sit temske rešitve, ki sedaj še predstavljajo coklo zavore r< zvoja kmetijstva. Zlasti še področje pospeševanja kmetijstva, kreditiranja, oskrbe z. repromateriali, gnojili in 7. ¦•. ščitnimi sredstvi, zemljiška politika, davčna politika, \ litika cen in intervenci jsi<- • politika. 17. Prostorski del družbenega p. na občine je dobra osnova, to zagotavlja vse pogoj? :r nosti za nadaljnje načrtno u.. spodarjenje s prostorom in ?.. sledovanje daljnjih ciljev ?¦ obvarovanje kulturne dedišc ne in človekovega življenja ga prostora. V tem delu pip/; bo potrebno uskladiti le tis1. nasprotja, ki izhajajo iz i:? katerih med seboj premalo us klajenih interesov med ponor. znimi nosilci planiranja 3 • droČja kmetijstva in drugih gospodarskih vej. Pri tem s« morajo spoštovati sprejete splošne družbene usmeritve di gospodarjenja s kmetijskimi v mljišči, ki smo jih zapisali v naših smernicah prostorskega plana. NAS GLAS 9 !2 INDOK CENTER večji kot januarja 1980, življenjski stroški pa so v istem obdobju porasli za 4-9%, kar je povzročilo realno zmanjšanje poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega za 19% (primerjava januar 1981 : januar 1980). ¦ KMETIJSTVO Proizvodnja in odkup mleka pada, saj je bilo v februarju 1981 odkupljeno za 25% manj mleka kot v februarju 1980. Odkup živine je bil v januarju 1981 za 36% nižji kot januarja 1980, čeprav je v letu 1980 primanjkovalo mesa. Odkup svinjskega mesa je počasnejši, kot je bilo načrtovano. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je bilo v jeseni posejano manj zemljišč z ozimina-mi kot leto prej. Obstoja bojazen, da zaradi splošnega pomanjkanja reprodukcijskega materiala (gnojil in bitnih sredstev) te površine ne bodo posejane spomladi s koruzo in ostalimi poljščinami, če pa bodo posejane, pa Dodo lahko ostale negnojene in nezaščitene proti plevelom, škodljivci in boleznim. 7aradi neurejenih razmer na tržišču, visokih cen reprodukcijskega materiala in pomanjkanja sredstev za kreditiranje \tpada interes za obnovo vinogradov in sadovnjakov kot tudi za naložbe v živinorejo. V trenutni situaciji premije za privezovanje telet in premije za premiranje telic zgubljajo na pomenu, ker dobi kmet za kg prodane teže mladega pi- tanega goveda 16% več v SRH kot v SRS. IZVAJATI SPREJETO POLITIKO CEN IN IZBOLJŠATI PRESKRBO! Poudarek pri sprejetih ukrepih je na doslednem spoštovanju izvajanja sprejete politike in meril za oblikovanje cen ter v zagotavljanju inšpekcijskega nadzora nad uresničevanjem sprejetih sklepov. 0 CENE IN OSKRBA - Pri procesu postopnega prehoda na ekonomske stanarine izhajati iz politike ekonom ske stabilizacije, sprejete politike cen in življenjskih stroškov in zagotoviti, da bo porast stanarin v letu 1981 izvedena le na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana stanovanjske skupnosti. Hkrati mora biti zagotovljeno uveljavljanje subvencij za zaščito živi,i njske ravni občanov z nižjimi prejemki. - Komunalna skupnost mora pripraviti prograto potrebnih sprememb cen komunalnih storitev individualne potrošnje v letu 1981 in s postopnimi spremembami cen posameznih komunalnih storitev do konca leta 1981 zagotoviti, da bo sprememba teh cen v okviru dogovorjene politike cen minimalno vplivala na porast cen storitev in življenjskih stroškov. - Glede na že doseženo rast cen življenjskih potrebščin v letu 1981 ter da se ub- NAŠ GLAS 9_________________14_________________INDOK CENTER laži nadaljnje zniževanje življenjske ravni bo potrebno še nadalje zagotavljati finančna sredstva za kompenzacije za pokrivanje nastalih razlik v cenah. - Za zagotavljanje nemotene preskrbe prebivalstva z osnovnimi prehrambnimi proizvodi in potrošnimi dobrinami, ki so bistvene za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, bo Izvršni svet SO Krško preko pristojnih služb še naprej spremljal stanje v preskrbi, sodeloval s trgovskimi organizacijami združenega dela pri organiziranju pospeševanja dobave blaga ter porazdelitve blaga v primerih pomanjkanja (eventualna omejitev prodaje). - Za formiranje občinskih stalnih blagovnih rezerv Je zagotoviti pogoje za vskladiš-čenje in nabavo živilskih in drugih proizvodov za osnovno preskrbo delovnih ljudi in občanov na območju občine Krško. Te blagovne rezerve se lahko uporabijo tudi za intervencijo, kadar bi prišlo na tržišču do motenj v oskrbi z osnovnimi živilskimi proizvodi. 9 ŠOLSTVO JMa področju osnovnega šolstva Je potrebno pospešiti prizadevanja za razširitev knjižnic za izposojanje učbenikov v osnovnih šolah, za racionalizacijo šolske prehrane in subver-cioniranje te prehrane za otroke iz družin z najnižjimi dohodki ixx zagotoviti dosledno izvajanje brezplačnosti zagotovljenega programa v osnovnih šolah v skladu s predpisi. Za področje investicijske dejavnosti Je skupščina občinske izobraževalne skupnosti sprejela v mesecu februarju sklep, da bo ponovno razpravljala o investiciji oziroma ustavitvi gradnje osnovne šole v Podbočju, Če bo prišlo do podražitve. 0 ŠTIPENDIRANJE Štipendije iz združenih sredstev se valorizirajo za 9% z ozirom na to, da so bile že Jeseni valorizirane za 28,7%. Ti sklepi bodo objavljeni v prvi aprilski številki Uradnega lista SRS, vsem izplačevalcem kadrovskih štipendij v občini pa so bili razposlani že 31. 3. 1981. Iz združenih sredstev prejemata trenutno štipendijo 502 dijaka in študenta (osnovne štipendije in razlike h kadrovskim štipendi J am). Štipendije iz združenih sredstev se za našo občino izplačujejo redno v okviru rokov, predvidenih s samoupravnim sporazumom, to Je do 20. v mesecu za pretekli mesec. Za mesec marec Je bilo za te štipendije izplačano 1.106.000,00 din, v aprilu bo izvedena valorizacija vseh osnovnih štipendij iz združenih sredstev za 9%. Po zagotovilih strokovne slu* žbe medobčinske skupnosti za zaposlovanje v Sevnici sredstva za valorizacijo štipendij trenutno so, zagotovljeno pa Je tudi prelivanje sredstev z republiškega zbirnega računi; V Jeseni, ob začetku novega NAŠ GLAS 9 15 INDOK CENTER šolskega leta, je predvidena še ena valorizacija štipendij v skladu s porastom osebnih dohodkov v SRS. Popoln izračun sredstev, potrebnih za štipendiranje, še ni narejen, primanjkljaj ocenjujejo na 4 do 5 milijonov din, ki naj bi jih dobili iz sredstev solidarnosti, ki pa so pogojena s 100% pristopom k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju v občini, h kateremu pa do danes še niso pristopili: - Društvo upokojencev Krško, - AMD Krško, - Krajevna skupnost Brestanica in - SIS za varstvo pred požari s Poklicno gasilsko enoto. Vse te organizacije in skupnosti sredstva sicer nakazujejo (0,5% BOD), vendar je za pridobitev sredstev solidarnosti potreben tudi njihov pristop. AMD Krško bo svoj sklep o pristopu posredovalo v teh dneh, SIS za varstvo pred požari pa naj bi o pristopu sklepal na ^/oji prvi skupščini. 4) SPLOŠNA PORABA Za nadomestila za pokrivanje razlik v ceni osnovnih prehrambnih proizvodov (o-lje, sladkor, meso, kruh in mleko) je sprejet sklep o ukrepih za oblikovanje sredstev za kompenzacijo. Z ustreznim splošnim aktom bo oblikovan samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Iz predvidenih ukrepov izhaja, da bo potrebno iz občinskih virov zagotoviti: - 2% sredstev za splošno porabo (osnova 98.315.000,00), 1.966.000,00 - presežki prihodkov proračunov iz naslova davka na dohodek TOZD (samo prihodek republike) po ZR 1980, - presežki prinodkov proračuna (nad ind. 118) - zaenkrat naš proračun ne predvideva presežkov, - razpoložljiva pa so sredstva; oblikovana na osnovi družbenega dogovora o ukrepih za omejevanje splošne porabe v letu 1980, s katerim je bila rast prihodkov proračunov v letu 1980 omejena na 16%; višek je bil izločen na posebno partijo in znaša 6.956.790,65. SKUPNA PORABA ZAGOTOVITI SREDSTVA ZA DELOVANJE SIS Izvršni svet SO Krški je uj seji 21. 4-. 1981 sprejel stališče, s katerim "priporoča vsem delovnim ljudem v TOZD in občanom v KS sprejem samoupravnega sporazuma, ki ga predlagajo SIS (socialnega skrbstva, otroškega varstva in zdravstva) za pc-rabo več dotečenih sredstev nad dogovorjenimi programi na področju skupne porabe v občini Krško za leto 1980," Pri tem IS poudarja, da ome njeni sporazum ne predstavlja dodatnih obremenitev gospodarstva, pomeni pa razre- INDOK CENTEH sevanje problemov socialne varnosti, kot je to predlagal tudi IS skupščine SE. Slovenije. SPORAZUM O PORABI VEČ DOTEČENIH SREDSTEV (Iz obrazložitve!) Svet za zdravstvo in socialno politiko pri Občinski konferenci SZDL je sprejel stališča in usmeritve za zagotovitev socialne varnosti občanov. Koordinacijski odbor za družbene dejavnosti pri izvršnem svetu je nakazal možne rešitve problematike v okviru več do-tečenih sredstev nad dogovorjenimi programi za leto 1980. Izvršni svet je na osnovi predlaganih usmeritev in stališč sprejel predlog ukrepov, po katerih naj se problematika na področju socialne politike rešuje s porabo več dotečenih sredstev iz leta 1980, in sicer: skupna višina več dotečenih sredstev za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1980 je 18.962.000,00 din. Od tega bi namenili: a) SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA 3.654.000,00 din za zagotavljanje družbenih denarnih pomoči za otroke, SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA 4.065.182,00 din za zagotavljanje dogovorjenega programa in za izvedbo izredne valorizacije družbenih denarnih pomoči. Za obe skupnosti predstavljajo ta sredstva samo enkratno pokrivanje dogovorjenih programov v letu 1981. b) OBČINSKI ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI 11.140.831»00 din, od tega: - za pokrivanje porabljenih sredstev nad dogovorjenim programom za leto 1980 (izguba) 5.007.931,00 din, - za zvišanje nivoja programe 6.133.000,00 din, za kar je predlagana prerazporeditev prispevne stopnje v kori^L* zdravstvene skupnosti 0,38%. Rešitve za samoupravne intere^ sne skupnosti temeljijo izklju čno na porabi več dotečenih sredstev nad dogovorjenimi programi v letu 1980. Dogovorjena skupna prispevna stopnja za leto 1980 bi ostala tako nespremenjena. • SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO bo v letu 1981 združevala sre dstva za otroški dodatek za cca 3720 otrok delavcev in u~ pokojencev in za okoli 500 otrok kmetov in drugih občanov, ki nimajo statusa delavcev v združenem delu in niso upravi čex*i do otroškega dodatka iz tega naslova. Skupnost združuje sredstva po poprečni prispevni stopnji SR Sloveniji 1,45% iz BOB po principu delovnega mesta, kar predstavlja 27.205.000,00 din« Iz sredstev skupnosti otroŠk« ga varstva Slovenije bo prejela 4.237.000,00 din, tako da ima v letu 1981 zagotovljenih skupno 31.442.000,00 din. Ob pogoju, da bo v smisla tspiA, jetih izhodišč in sklepa samoupravnih organov skupnosti zagotavljala otroški dodatek v višini od 400,00 do 1000,00 din upravičencem, ki ne presegajo 3.900,00 din mesečno na družinskega člana, in bi bili le- ti razvrščeni v tri dohodkovne skupine: NAŠ GLAS 9 iZ INDOK CENTER - 1. skupina z otroškim dodatkom 1.000 din, če dohodek člana družine ne presega 2.200 din mesečno, - 2. skupina z otroškim dodatkom 600 din, če dohodek na člana družine znaša 2.200 do 2.800 din mesečno, -3. skupina z otroškim dodatkom 400 din, če dohodek na člana družine znaša od 2.800 do 3.900 din mesečno, bo skupnost za pokrivanje otroških dodatkov v letu 1981 potrebovala 35.081.000,00 din.Primanjkljaj znaša 3.634.000,00 din in zanj v predloženem sporazumu predlagamo, da se krije iz presežnih sredstev. b) SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA KRŠKO Že ob usklajevanju programov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1981 - 1985 je bilo znano, da skupnost z dosedanjo prispevno stopnjo 1,10% iz BOD ne bo pokrivala dogovorjenega programa. Razlog je predvsem v vrsti novih nalog, ki jih je skupnosti naložila nova zakonodaja, predvsem Zakon o socialnem skrbstvu, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter novoustanovljena delavnica za vključitev zmerno in težje prizadetih mladostnikov, ki je pričela z delom v decembru 1979. Zaradi hitre rasti življenjskih stroškov je 3kupnost že v letu 1980 izvedla izredno valorizacijo družbenih denarnih pomoči, tako da je družbene denarne pomoči, ki predstavljajo edini vir preživljanja, povišala z 2.172,00 din na 2.600,00 din in skladno z njimi tudi družbene denarne pomoči, ki predstavljajo dodatni vir preživljanja. V letošnjem letu bo skupnost ponovno izvedla izredno valori- zacijo družbenih denarnih pomoči, da bodo te znašale 3.200,00 din, tiste, ki predstavljajo dopolnilni vir preživljanja, pa v poprečju polovico tega zneska. Za izvedbo valorizacije cca 90 upravičencem edinega vira in 210 upravičencem dopolnil nega vira ter za izvajanje dogovorjenega programa bo Ska pnost socialnega skrbstva v letu 1981 potrebovala dodatnih 4.065.182,00 din, za katere predlagamo, da se krijejo iz presežnih sredstev leta 1980. c) SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA .VARSTVA KRŠKO Dogovorjena sredstva, ki jin je Občinska zdravstvena skupnost Krško lahko zorala v letu 1979, so bila 135.377.000 din, v letu 1980 pa 159.745.000 din, porast je 18/ , Na zavarovano osebo so prihod ki v letu 1979 znašali 4.892,33 din, vsi stroški pa 4.820,18 din. V letu 1980 pa so prihodki na zavarovano t-^a-bo znašali 5.628,34 din in so večji od leta 1979 za 35,04%. stroški pa so znašali 5.632,15 din in so večji od leta 1979 za 16,85 %, medtem ko so v regiji stroški poras li na zavarovano osebo za 18» ¦;,L V občini je bil upoštevan prvotni porast pri osnovni zdravstveni službi, nekoliko nižji porast je pri bolnišnični dejavnosti, popolnoma v skladu z resolucijskimi določili pa so se gibali stroški izvenpo-godbenega zdravstvenega varstva. V zneskih so ti stroški naslednji: - stroški za osnovno zdravstveno dejavnost: NAŠ GLAS 9 18 INDOK CENTER 1979: 1.027,48 1980: 1.325,22 indeks porasta: 128,98 - stroški bolnišnične dejavnosti: 1979: 1.846,19 1980: 2.262,32 indeks porasta: 122,60 - stroški izvenpogodbenega zdravstvenega varstva: 1979: 557,65 1980: 649,57 indeks porasta: 116,48 Vzrok za tako gibanje je predvsem v večjem zaposlovanju, kot je bilo predvideno, saj se je število aktivnih zavarovancev povečalo v letu 1978 za 9,3% 1979 za 8,0% 1980 za 7,0% . Tak porast zavarovancev je vsako leto prinesel skupnosti - večje prihodke, kot so bili planirani, vendar jih skupnost ni smela potrošiti, ker so bili limitirani, - večje stroške, kot so bili planirani, vendar skupnost ni imela dovolj dovoljenih sredstev, da bi jih krila, zato je bila prisiljena v ta namen porabiti več dotečena sredstva. V SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU 0 PORABI VEČ DOTEČENIH SREDSTEV NAD PLANI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU 1980 se glasita 5. in 6. člen: Za izvajanje sporazuma in koriščenje sredstev no sporazumu so odgovorne skupščine predlagateljic, njihovi samoupravni organi ter strokovne službe, ki izvajajo opravila v zvezi s socialnozdravstvenimi pravicami. Sporazum stopi v veljavo, ko sprejmejo skupščine predlagateljic ugotovitvene sklepe, da je sporazum podpisalo dve tretjini podpisnic sporazuma« Najboljše so športnice PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO SILVO GORENC JE 20. APRILA SPREJEL NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE NAŠE OBČINE IN NJIHOVE TRENERJE IN SE POLDRUGO URO POGOVARJAL Z NJIMI 0 NJIHOVIH USPEHIH IN PROBLEMIH, KI JIH IMAJO. prejema so se udeležili: FRANJA PAVLIN, IRENA KOKOTEC in SONJA PISLAK, članice "Karate kluba Nuklearna", s trenerjem LJUBOM BOŽOVIČEM ter mladi plavalki "Celulo-zarja" VESNA JELEN in TONČKA ŠKAFAR s trenerjem ANTONOM BIZJAKOM. Največji uspehi mladih kara-teistk so: 2. mesto na ekipnem mladinskem evropskem prvenstev v Bregenzu v Avstriji 1980, kjer so zastopale barve državne reprezentance, saj so bile že dvakrat državne mladinske ekipne prvakinje, in 2. mesto na turnirju "Hungaria kup" v Budimpešti, kjer so tudi nastopile kot državna reprezentanca. - Plavalki dosega ta uspehe na republiških in zveznih tekmovanjih. NAŠ GLAS 9 ________________19_______________INDOK CENTER Zmanjšanje administrativno-tehničnega kadra: Administracija ?! IZVRŠNI SVET SO KRŠKO JE NASLOVIL UPRAVNIM ORGANOM SKUPŠČINE OBČINE, DELOVNI SKUPNOSTI DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, SAMOUPRAVNIM INTERESNIM SKUPNOSTIM IN ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA APEL ZA ZMANJŠANJE ŠTEVILA ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNIH DELAVCEV. CK ZKS je pričel široko politično akcijo za zmanjšanje admi-nistrativno-tehničnega kadra v upravnih organih skupščin občin, delovnih skupnostih družbenopolitičnih organizacij, strokovnih službah SIS in OZD. Enaka stališča je zavzel tudi Komite občinske konference ZKS Krško in druge družbenopolitične organizacije občine Krško. Izvršni svet skupščine občine je v decembru 1980 imenoval posebno komisijo, katere naloga je izdelati akcijski program za zmanjšanje administrativno-tehničnega kadra v upravnih organih skupščine občine, strokovnih službah SIS in OZD in spremljati izvajanje programa ter strokovno usmerjati akcijo za zmanjšanje administrativno-tehničnih delavcev. Izvršni svet skupščine občine je na 2. seji dne 21. 4. 1981 obravnaval politiko zaposlovanja na zgoraj omenjenih področjih in sprejel sklep, da pošlje priporočilo upravnim organom skupščine občine, delovni skupnosti družbenopolitičnih organizacij, strokovnim službam SIS in OZD, da do nadaljnjega, te je do sprejetja ustreznih predlogov in ukrepov, na novo ne zaposlujejo. Za morebitne nujne nove zaposlitve pa naj se delovne skupnosti predhodno uskladijo z zgoraj omenjeno komisijo izvršnega sveta skupščine občine. 22. 4. 1981 Predsednik izvršnega sveta dipl. ing. Vinko Bah NAS GLA3 9 20 INDOK CENTER OB 40. OBLETNICI USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE Podelitev družbenih priznanj OBČINSKA KONFERENCA SZDL, OBČINSKI SVET ZSS IN OBČINSKA KONFERENCA ZKS KRŠKO IMAJO DANES OB 1% URI OB TEM POMEMBNEM JUBILEJU IN V ČAST PRAZNIKA DELA V MALI DVORANI DELAVSKEGA DOMA "EDVARD KARDELJ" SLAVNOSTNO SEJO, NA KATERI BODO PODELJENA TUBI DRUŽBENA PRIZNANJA AKTIVISTOM TEH TREH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACI, DOBITNIKI OBČINSKEGA PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE S SREBRNIM ZNAKOM ZA LETO 1981 SO: • TOZD "VZDRŽEVANJE" TOVARNE "DJURO SALAJ" KRŠKO, • GASILSKO DRUŠTVO KRŠKO, • RADIOKLUB "ISKRA" PREKOPA, SILVO GORENC, KRŠKO, JOŽICA BIZJAK, VELIKI TRN, MIHA BURJA, KOSTANJEVICA, MARINKA JAKHEL, KRŠKO, RADO KOZOLE, SENOVO, SLAVIČA MIŽIGOJ, KRŠKO, JOŽE RADEJ, SEiNOVO, JOŽE RAKOŠE, KOSTANJEVICA, DANICA ZALOKAR, LESKOVEC, FRANC ŽIČKAR, VEL. PODLOG, DUŠAN ŽUNIČ, KRŠKO. DOBITNIKI SREBRNEGA ZNAKA ZVEZE SINDIKATOV ZA LETO 1981 SO: • OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSS TOZD PTT KRŠKO, • DRAGO COLNER, NOVOLES -TOZD "BOR" KRŠKO, • FRANC DULAR, ELEKTRARNA BRESTANICA, • ZVONKO GOMILŠEK, ELEKTRO KRŠKO, VINKO NOVAK, TOZD "TRANSPORT TOVARNE "DJURO SALAJ", ANTON UMEK, KOVINARSKA KRŠKO, ANDREJ PETAN, TOZD "VZDRŽEVANJE" TOVARNE "DJURO SALAJ" KRŠKO. PRIZNANJA ZA 30 LET NEPREKINJENEGA ČLANSTVA V ZVEZI KOMUNISTOV BODO PREJELI: FRANC PUŠNIK, SENOVO, JOŽE KOŠTOMAJ, KRŠKO, AVGUST AŠIČ, KRŠKO, SILVO GORENC, KRŠKO, MARIJA DROFENIK, KRŠKO, EMIL LEKŠE, LESKOVEC, GVIDON VESEL, LESKOVEC, JOŽE BUKOVEC, KS KRŠKO POj MARTIN DERŽIC, KRŠKO, MARTIN HLASTAN, SENOVO, ALOJZ HLASTAN, SENOVO, JOŽE MOŽINA, KRŠKO, MARTIN VIDMAR, SENOVO, STANKO GOLOUH, SENOVO, DRAGOTIN HORVAT, SENOVO, NEŽIKA IVANJŠEK, KRŠKO, SLAVKO SMERDEL, KRŠKO. Vsem prejemnikom družbenih priznanj iskreno čestitam*:, in jim želimo še veliko de lovnih uspehov!