Geografski vestnik 78-1, 2006, 65-70 Razgledi RAZGLEDI REVITALIZACIJA POTOKA LO@NICE V DRAVINJSKIH GORICAH AVTORICA dr. Ana Vovk Kor`e Oddelek za geografijo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, Koro{ka cesta 160, SI - 2000 Maribor, Slovenija ana.vovk@uni-mb.si UDK: 504.4:628.19(497.4 Lo`nica) COBISS: 1.03 IZVLE^EK Revitalizacija potoka Lo`nice v Dravinjskih goricah V prispevku je na primeru potoka Lo`nice, ki te~e na vzhodni strani Dravinjskih goric proti Dravinji, prikazana mo`nost uporabe sonaravnih metod za pove~anje biotske pestrosti. Lo`nica je v srednjem delu regulirana in te~e po kanalu. S sonaravnimi tehnikami ureditve struge bi lahko podalj{ali zadr`evanje vode, pove~ali njeno samoo~i{~evanje in dvignili vi{ino podtalnice ter tako obogatili biotsko pestrost obmo~ja. KLJU^NE BESEDE biotska pestrost, sonaravne metode, regulacija reke, revitalizacija, Lo`nica, Dravinjske gorice, Slovenija ABSTRACT Revitalisation of Lo`nica stream in the Dravinjske gorice region Lo`nica is a stream on the eastern part of Dravinske gorice. It is one of river Dravinja's tributaries. Our article deals with the use of sustainable methods to improve biodiversity in Lo`nica watershed. Lo`nica was regulated in its central part and its water flows along an artificial canal. The system of canal could be modified using the sustainable methods to restore some natural functions of a stream such as water retaining and self-purify ing function. Groundwater and biodiversity would benefit from retaining the water in Lo`nica valley. KEY WORDS biodiversity, sustainability methods, river regulation, revitalisation, Lo`nica, Dravinjske gorice, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 1. julija 2005. 65 Ana Vovk Kor`e Revitalizacija potoka Lo`nice v Dravinjskih goricah 1 Uvod Dolinska obmo~ja Dravinjskih goric so bila zaradi pogostih poplav potokov manj primerna za kmetijsko proizvodnjo, zato so jih v 20. stoletju regulirali in meliorirali, s tem pa spremenili temeljna razmerja med vodo in pokrajino. Tudi drugod po Sloveniji so poplavni vodotoki ve~inoma regulirani. Regulacija je hidrotehni{ki in gradbeni poseg za uravnavanje in usmerjanje vodnega toka, ki je vfunkci-ji prepre~evanja zasipavanja re~nega korita, uravnavanja bregov, izkori{~anja vodne energije ali za{~ite pred visokimi vodami (Kladnik2001, 473). V Dictionary of 'Environment (Collin 2004, 180) je regulacija opredeljena kot »… nadzor nad procesom oziroma aktivnostjo…«, kar pomeni v primeru hidroregulacij popoln nadzor nad hidromorfolo{kimi lastnostmi teko~e vode (pretok, hitrost, vodostaj, temperatura, vsebnost lebde~ega gradiva) in kemi~nimi lastnostmi teko~e vode (vsebnost kisika ter du{ikovih in drugih sestavin v vodi). Dolina Lo`nice le`i na severovzhodu Dravinjskih goric in meji z obmo~jem Nature 2000, ki zajema dolino Dravinje, v katero se Lo`nica izliva blizu Pe~k pri Makolah. V dolino Lo`nice so z regulacijami in melioracijami posegli v 20. stoletju ter poplavni potok spremenili v kanal. @eleli so, da bi voda ~imprej odtekla, zaradi slabe prepustnosti prsti in konkavnega povr{ja pa niso dosegli pri~akovanih ciljev. Lo`nica je za Polskavo drugi najve~ji pritok Dravinje. Njeno pore~je meri 106,37 km2, dol`ina vodotoka pa 27,9 km. Absolutni padec vodotoka je 2,9 %, povirje sega do nadmorske vi{ine 1050 m. Lo`nica je v zgornjem toku tipi~ni hribovski potok s 7,7 % absolutnim padcem. Pod naseljem Zgornja Lo`nica preide v srednji tok s 3,9 % padcem. Ju`no od Slovenske Bistrice prite~e v {iroko dolino, kjer so za kmetijsko rabo med letoma 1960 in 1966 osu{ili 700 ha zemlji{~. 2 Prvotne razmere vzdol` potoka Lo`nice V pliocenu in pleistocenu so pohorske metamorfne kamnine razpadale v drobno gradivo, ki ga je poplavna voda potoka Lo`nice odlagala v slabo prepustne meljaste nanose. Zaradi zastajanja vode so se razvili amfigleji. Reakcija prsti je slabo kisla s pH od 6 do 6,5 in z globino nara{~a, dele` vode v porah pa znatno prevladuje nad dele`em zraka in pod 50 cm zapolnjuje vse pore (Vovk 1995). Prvotno je bila dolina Lo`nice zamo~virjena, na kar {e danes ka`ejo zavarovani dobovi gozdovi, ostanki nekdanjih ob{irnih dobovih gozdov. Jo`efinski kataster iz 18. stoletja pravi, da »… skozi kraj Spodnja Lo`nica te~e potok Lo`nica, ki je 3 se`nje {irok, ima bolj blatno kot pe{~eno dno, je 2 do 3 ~evlje globok, ima 2 ~evlja visok strm breg, mostovi ~ezenj so leseni in zelo slabi. Ko voda prestopi bregove, poplavi travnike, mostove navadno odplavi in prepre~uje povezovanje ljudi z obeh strani. Ko voda po poplavi odte~e, na mnogih krajih travniki {e dolgo ostanejo mo~virni, a ob toplem poletju se osu{e…« (Raj{p 2000, 206-207). Za prikaz naravnega stanja ob potoku Lo`nica so v preglednici 1 iz Jo`efinskega katastra izpisani tipi rastlinstva po naseljih. Preglednica 1: Rastlinstvo v dolini Lo`nice v 18. stoletju ob naseljih v neposredni bli`ini potoka Lo`nice po Jo`efinskem katastru (Raj{p 2000). naselje opis rastlinstva Zgornja Lo`nica Okoli{ki gozdovi so bolj nizki kot visoki in gosto porasli z grmovjem. Spodnja Lo`nica Tukaj{nji gozd je vse do Zgornje Bistrice nizek, ve~inoma porasel z grmovjem in ga razen na nazna~enih poteh ni mogo~e prejezditi. Laporje Okoli{ke polo`ne vzpetine so bolj pa{niki kot gozdovi, le-ti so malo in redko porasli z drevesi, ve~inoma pa le z nizkim redkim grmovjem. Pe~ke Okoli{ki gozdovi so na obeh straneh le nizki, ve~inoma grmi~asti, zaradi strmih pobo~ij in gostega grmovja se ne dajo prejezditi, razen po `e pripravljenih poteh. Maj{perk Okoli{ki gozd je deloma visok, ve~inoma pa nizek, gosto zara{~en z grmovjem. 66 Geografski vestnik 78-1, 2006 Razgledi 3 Dana{nje razmere vzdol` potoka Lo`nice Z izsu{evanjem se je pokrajina mo~no spremenila. Biodiverzitetno pomembna naravna obmo~ja (mokrotni travniki, mokri{~a, vegetacijski pasovi) so postala intenzivno obdelana kmetijska zemlji{~a, zato so se zmanj{ale biodiverziteta pokrajine ter samo~istilna sposobnost in zmo`nost zadr`evanja vode (IUCN 1993). Biodiverziteta upada tudi zaradi onesna`evanja povr{inskih voda, zlasti zaradi velikega pove~anja koncentracije nitratov, ki v pokrajino prihajajo z mineralnimi gnojili. Med letoma 2001 in 2004 smo v razli~nih obdobjih leta v vodi Lo`nice izmerili ve~ kot 25 mg/l NO3. Natan~no smo analizirali naravne razmere na zgornjem toku Lo`nice, kjer je struga prepu{~ena naravni re~ni dinamiki in zara{~anju. Osnovna vegetacijska analiza je pokazala zna~ilne elemente bioma evropskega listopadnega gozda, ju`no proti Dravinji pa se pojavljajo predstavniki bioma pontsko-kaspijske stepe. Dno struge je v naravnem delu Lo`nice reliefno mo~no heterogeno s hitrim menjavanjem plitvin in poglobitev ter zna~ilnih substratov (prod, pesek, mulj). Bre`ina struge je mo~no strukturirana. Sestavni del re~nega ekosistema, ki je zelo pomemben za ustvarjanje vodnega biotopa, so tudi sipine dveh tipov: tiste z vegetacijo so bolj stabilne, tiste brez pa spreminjajo svojo lokacijo. Sipine, ob katerih je pestrost re~nega ekosistema zelo izrazita, omogo~ajo drstenje nekaterih vrst rib, s tvorjenjem tolmunov z mirnej{o in toplej{o vodo pa so primerne za razvoj ribjega zaroda in mladic. Med obre`nim drevjem prevladujejo vrste, zna~ilne za obvodne pasove, to so ~rna jel{a, ki je najbolj {tevilna, vrbe in topol, med grmi ~rem-sa, navadna krhlika, rde~i dren, navadna leska in navadna trdoleska, med hidrofilnimi zeli{~nimi vrstami so navadni trs, navadna perunika, vodna meta, ostri {a{ in mo~virska lakota. Tudi `ivice, ki so eden od pokazateljev pokrajinske pestrosti, so ob naravnem delu Lo`nice pogoste. Sestavljajo jih manj vlagoljubne Preglednica 2: Geografske zna~ilnosti doline Lo`nice (Vovk 1995). abiotski in biotski dejavniki dolina Lo`nice pokrajina Dravinjske gorice kamninska podlaga meljasto-glinaste naplavine nadmorska vi{ina v m 250 naklon v o 0 do 2 ekspozicija ravno povr{je letna temperatura v °C 9,4 temperatura vegetacijske dobe °C 15,6 temperatura poletja °C 18,4 temperatura zime °C -0,2 letne padavine v mm 1012 letno izhlapevanje v mm 622,4 letni vodni prese`ek v mm 389,6 indeks vla`nosti 62,6 prevladujo~a prst hidromeliorirani amfiglej tekstura prsti meljasto-ilovnata % vode v prsti 22 poljska vodna kapaciteta v mm 124 vodna prepustnost prsti v cm/s 0,0023 gozdna zdru`ba gozd doba in evropske gomolj~ice raba tal njive in gozd antropogeni poseg agro-hidromelioracije 67 Ana Vovk Kor`e Revitalizacija potoka Lo`nice v Dravinjskih goricah drevesne vrste, kot so dob, breza, topol in ponekod jel{a, med grmovnicami pa leska, glog in trdole-ska. Na manj vla`nih prsteh uspevajo jesen, brest, dob, lipa, javor, maklen in beli gaber. Podatke o abiotskih in biotskih sestavinah doline Lo`nice, pomembne za revitalizacijo reguliranega vodotoka, prikazuje preglednica 2 (Vovk 1995). 4 Mo`nost revitalizacije reguliranega dela potoka Lo`nice s sonaravno metodo Nacionalni program varstva okolja iz leta 2004 navaja, da upravljanje z vodami ureja nacionalni program upravljanja voda, ki vsebuje tudi na~rte urejanja voda za uporabo pitne vode. Sonaravno urejanje vodotokov je opredeljeno v ve~ stopnjah: • izbira mesta revitalizacije, • posnetek ni~elnega stanja pred revitalizacijo, • izvedba sistema revitalizacije, • spremljanje revitalizacije, • ekonomska in ekolo{ka ocena revitalizacije, • usmerjanje postavitve revitalizacijskih objektov. Pri na~rtovanju in izvajanju revitalizacije regulirane struge je treba upo{tevati ~imve~ naravnih in dru`benih zna~ilnosti vodotoka ter vzpostaviti naravno stabilnost vodotoka, kar omogo~a njegovo dinami~no stabilnost, biotsko pestrost in samo~istilno sposobnost. Glede na evropsko Vodno direktivo iz leta 2000 je pomembno upo{tevati primere dobre prakse za varovanje voda in ohranjanje biodiverzitete. Izjemnega pomena so trajnostne metode dobre poslovne prakes (best management practices), ki omogo~ajo dolgoro~no, u~inkovito, stro{kovno nezahtevno ohranjanje in sanacijo ob~utljivih obmo~ij ter ohranitev naravnega ravnovesja v vodnih in posledi~-no kopenskih ekosistemih. Dobri primeri so na primer bla`ilna obmo~ja oziroma vegetacijski pasovi vzdol` vodotokov in melioracijski jarki. Naravni sistemi lahko bistveno prispevajo k za{~iti in ohranjanju biodiverzitete, saj so nosilci treh funkcij: pove~anja biodiverzitete, zmanj{anja onesna`evanja in pove~anja zadr`evanja vode za bla`enje vpliva su{. Ohranitev samo~istilnih sposobnosti in obnovitev ekosistema omogo~ata zadr`evanje velikih hidravli~nih obremenitev, omiljenje poplav, prepre~evanje pomora `ivali, ohranjanje biolo{ke raznovrstnosti in {~itenja ogro`enih rastlin in `ivali. Danes je Lo`nica po kategorizaciji urejanja vodotokov v 3. razredu. V zgornjem toku bogata vegetacija ob strugi zadr`uje vodo in zvi{uje raven podtalnice. Mikroorganizmi razgrajujejo organske ostanke, zato je voda v strugi ~ista. Slika 1: Lo`nica je med najbolj onesna`enimi Slika 2: Shemati~en prikaz revitalizacije struge pritoki Dravinje. potoka Lo`nice. 68 Geografski vestnik 78-1, 2006 Razgledi V srednjem toku je Lo`nica tehni~no urejen vodotok. Izvedena je bila klasi~na regulacija s trapez-nim prerezom, zavarovanim z lomljencem. Struga je {iroka do 5 m, kanal pa je celo leto napolnjen z vodo. Glede na zelo podobne naravne razmere med zgornjim in srednjim tokom, bi re~ne bre`ine lahko utrdili s higrofilnimi rastlinami in v izravnano strugo umestili sipine za zadr`evanje odtoka vode. Ker poleti na Lo`ni{kem polju vode primanjkuje, bi lahko z njenim zadr`evanjem nizvodno v strugi vplivali na zadr`evanje ravni podtalnice in bogatitev rastlinja ob strugi. Pove~ala bi se biotska raznovrstnost, rastline pa bi zadr`evale vla`nost in porabljale du{ik, ki se sedaj iz kmetijskih povr{in steka v vodotok. Tudi v spodnjem toku, kjer so zaradi odstranjenega rastlinstva in pove~anih vplivov na vodo in obre`-je samo~istilne sposobnosti vode najmanj{e, bi bilo za sonaravno sanacijo treba pove~ati mno`ino in vrste zasajenih rastlin ob obre`ju in omogo~iti zara{~anje struge s hidrofilno vegetacijo, ker bi s tem narava spet delovala, kot je v preteklosti, hkrati pa bi se zmanj{ale koli~ine du{ikovih spojin v vodi, ker bi jih porabile rastline. 5 Sklep V prispevku prikazujemo mo`nost uporabe sonaravnih metod za pove~anje biotske pestrosti na primeru vodotoka Lo`nica, ki je v srednjem delu reguliran in voda odteka v kanalu. S sonaravnimi tehnikami ureditve lahko kanalom vrnemo zadr`evalno funkcijo ter vplivamo na podtalnico in rabo tal. Z zasaditvijo vlagoljubnih vrst lahko pove~amo samo~istilno sposobnost vodotoka, ki ima prese`ek nitratov v vodi, in habitatno funkcijo ob vodotoku. Ohranjene naravne zna~ilnosti zgornjega dela vodotoka bi kot primer dobre prakse lahko uporabili tudi za osrednji in spodnji del vodotoka, pa tudi za Dravsko polje, kjer so vodotoki mo~no nasi~eni z du{ikovimi spojinami, podtalnica pa je slabe kakovosti. S sonaravnim urejanjem vodotokov sicer ni mogo~e popolnoma zni`ati visokih koncentracij du{ikovih spojin, za to je treba zmanj{ati koli~ino uporabljenih mineralnih gnojil in drugih sredstev, kljub temu pa s sonaravnim na~inom varovanja okolja veliko pripomoremo k celostnemu varovanju okolja. 6 Viri in literatura Collin, P. H. 2004: Dictionary of Environment and Ecology, 5 edition. Bloomsbury Kladnik, D. 2001: Leksikon Geografija. Ljubljana. Raj{p, V. 2000: Slovenija na voja{kem zemljevidu 1763-1787, 6. zvezek, sekcija 172. Ljubljana. Vovk, A. 1995: Pokrajinsko ekolo{ke enote Severovzhodne Slovenije. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 7 Summary: Revitalisation of Lo`nica stream in the Dravinjske gorice region (translated by Alenka Tajnikar) Lo`nica is the second largest tributary of river Dravinja (Polskava is the first). The size of Lo`nica's watershed is 106.37 km2 and it is 27.9 km long. The absolute slope of Lo`nica stream is 2.9%. The source of Lo`nica is at the altitude of 1050 m, where it is a typical mountain stream with a 7,7% slope. Lo`nica turns into a middle flow (3,9% slope) after it passes a settlement Zgornja Lo`nica. South of Slovenska Bistrica the valley of Lo`nica broadens, and its flow was regulated and meliorated to enable agricultural production of 700 hectares. The aim of our article is to present our suggestions on how to revitalise the regulated Lo`nica in order to preserve biodiversity and habitats. We used the sustainable approach to water management -an approach that tries to enforce ecosystem and biotic function of streams. 69 Ana Vovk Kor`e Revitalizacija potoka Lo`nice v Dravinjskih goricah Sustainable water management has the following stages: • selecting a location to establish the revitalisation system, • recording the existing situation, • establishing the revitalisation system, • monitoring, • economical and ecological evaluation of the results, • guidelines for establishing revitalisation facilities. The suggested method greatly depends on macro and micro-climatic situation, seasonal dynamics, species and their vitality, presence of algae and micro organisms. Thus, the benefits as well as limitations have to be examined thoroughly. We analysed the situation in the upper part of Lo`nica stream. There, the riverbed is left to natural river dynamics and overgrowing. The basic vegetation analysis demonstrated the elements typical for the biome of European deciduous forest. Moving south towards the river Dravinja, there are some species typical for the biome of Pontian-Caspian steppe. The bottom in the natural riverbed of Lo`nica has a heterogeneous terrain; shallow and deep parts are changing quickly. Additionally, the substrate is changing (gravel, sand, and silt). The natural river bank is highly structured. Sandbanks are an important part of river ecosystem; they create a special biotope. There are two types of sandbanks along Lo`nica. They enforce the biodiversity in river system. Calmer and warmer water on the sandbanks stimulates the growth of fish brood. In the upper, natural part, there are many species typical for riverbank vegetation, e. g. the hydrophilic vegetation. These biotopes are endangered because of draining. The landscape along the regulated streams has lost its value due to the lack of vegetation cover. Some parts have been vegetated again naturally, but on other parts nature needs human assistance - the river-banks and bottom have to be reshaped and some additional vegetation needs to be planted. A similar system could be used for other streams in Dravsko polje. The streams there are highly polluted with nitrogen compounds. The vegetation planted along the stream could make use of nitrogen; it would store the water and preserve the function of habitats. Finally, these measures could help us protect the Dravsko polje's groundwater that is already of poor quality. 70