NAS CASOPIS 442/24. 10. 2016 C M Y K Jama molka Begunje pri Cerknici – Sedemindvajset žrtev iz Krimske jame je končno našlo svoj mir in pokoj. Krste Foto: STA bataljon Ljuba Šercerja. Pobuda za izkopavanje je prišla iz ust lokalnega prebivalstva. Tako je izkop opravil Jamarski klub Borovnica, financirala pa ga je Občina Borovnica, delno tudi Občina Cerkni- Dobrova - Polhov Gradec Ljubljana želi zadrževalnike Občani Mestne občine Ljubljana so se v začetku oktobra lahko seznanili s prvo etapo ureditve porečja Gradaščice. Prva etapa sicer zajema ureditev vodotokov na območju MOL, nadaljnje etape pa med drugim predvidevajo tudi izgradnjo suhega zadrževalnika med Razori in Dobrovo. --> Vrhnika Pločnika na Betajnovi ne bo Občina ni dobila soglasja vseh lastnikov zemljišč. Zato se je odločila, da bo več kot milijon evrov vredno investicijo odložila za nedoločen čas. --> Log - Dragomer Bo na Logu krožišče? Križišče pri loški trgovini bo dobilo novo podobo. A s križiščem niso vsi zadovoljni, zato je občina naročila proučitev gradnje krožišča --> Verjetno na naslovnici Našega časopisa še ni bilo take fotografije, kot je tokratna naslovnica, ki prikazuje pogreb posmrtnih ostankov pobitih, ki so končali v Krimski jami v Občini Borovnica. Vem, da boste nekateri zavili z očmi, zakaj ponovno vlečem »partizane in domobrance« na plano, ampak na žalost živimo v takem okolju in času, kjer te stvari še po četrt stoletja samostojnosti niso urejene, sicer jim ne bi bili priča. Pokop žrtev revolucije je očiščevanje našega zgodovinskega spomina, ki temelji na sovraštvu, zamerah in maščevalnosti – do take mere, da se je o teh temah včasih nemogoče normalno pogovarjati, saj čustva sogovornikov kar bruhajo, pogosto celo nerazumsko. Želim si, da bi bil to prvi korak, čeprav storjen z veliko muko in zamudo, k iskanju sprave, saj nam bodo le odprtost, iskren pogovor in svoboda prinesli prepotrebni mir. Mir, ki ga potrebujemo mladi za normalno in optimistično načrtovanje prihodnosti, ter stari, ki so to doživeli na lastni koži. Čez dober mesec se bomo na pokopališču spominjali svojih najbližjih rajnih; spomnimo se tedaj tudi na te, predvsem pa na njihove rablje. Gašper Tominc, urednik Horjul Kanalizacija v Besede Cankarja Zaklancu Sedel sem na Rožniku, tam pod verando, Občina je pridobila dokumentacijo za in sem gledal na vrhniško stran. izgradnjo kanalizacije. Lepo jutro je bilo, tako čisto in jasno, da sem razločil v daljavi belo grlico, Sveto Trojico. Predala jo bo v pregled vaškemu Tam je bila moja mladost. odboru, ki bo podal morebitne pripombe, nato pa bo začela iskati izvajalca del. --> NAS CASOPIS 442/24. 10.2016 CMYK 2 2 »Strešno P.E. BOROVNICA okno na klik«, PRIHAJA 1. NOVEMBER, strašni trik! SPOMIN NA NAŠE NAJBLIŽJE. V Anvini vam nudimo sveče, pesek ter zemljo za ureditev grobov BLIŽA PA SE TUDI ZIMA IN Z NJO MRAZ..... Mi imamo rešitev: > Peleti za kurjavo, A1 razred > Briketi lesni > Kaloriferji Zastopa in prodaja Oben-Auf. > Oljni radiatorji Vse za slikopleskarje(Knauf, Bekament, Jub, Caparol…) NARAVNO „VODILNO“ Hitri krediti hranilnice LON do 4.000 € P.E. BOROVNICA | Paplerjeva 8 | 1353 Borovnica | tel.: 05/933 78 62 | mob.: 031/372-190 | edo.malavasic@anvina.si P.E. VRHNIKA | Tržaška cesta 8 | 1360 Vrhnika | tel.: 01/750 72 54 | info@anvina.si Za razliko od drugih oken, je montažaRoto Qhitra in popolnoma enostavna. Zaradi pametnega vtičnega sistema ga preprosto namestimo in ko zaslišite “Klik!”, je okno nameščeno. Izberite nemško kakovost - verjetno najboljša izolativna strešna okna v Sloveniji! Pokličite strokovnjaka! Ne skrbite, vse bomo uredili. Tadej Lenič s.p. Klopčičeva ulica 4, 1000 Ljubljana M: 040 515 421 | E: info@krovstvo-lenic.si www.krovstvo-lenic.si ASF ALTIRANJE in TLAKOV ANJE Roman Jesenko s.p. Urejanje dvorišč, parkirišč, dovoznih poti, podpornih zidov, izdelava hišnih priklopov, kanalizacije, vodovod, čistilne napeljave... E: tlakovanje.jesenko@siol.net M. 041/ 766-587 www.tlakovanje-jesenko.si Notranjska 14, LOGATEC, T: 01 754 21 50 Trg Svobode 9, ZD-ŽIRI BREZPLAČNI PREGLEDI ZDRAVNIKA OKULISTA OB SREDAH (ob nakupu očal) NAS CASOPIS 442/24. 10.2016 C M Y K 3 3 Vabilo Prve novice Starovrhniški gasilci imajo novo vozilo Stara Vrhnika – Skoraj tristo tisoč evrov vreden tehnični lepotec – gasilsko vozilo GVC 16/15 na Manovem podvozju – je zapeljal v garažo gasilskega doma v pravem trenutku, kajti starovrhniški gasilci od letos naprej opravljalo naloge zaščite in reševanja širšega pomena. Nova pridobitev bo parkirana v novem prizidku gasilskega doma, oboje pa so gasilci ob prisotnosti lokalnih oblastnikov predali svojemu namenu v začetku oktobra. Po 108 letih obstoja je to nov mejnik društva, ki si ga ustanovitelji društva verjetno niti v sanjah niso predstavljali. --> Rimljani na Pokojišču Borovnica – Dobrih tristo let po Kristusovem rojstvu se je osrednji del Rimskega imperija skril za mogočnimi utrdbami, ki pa so po invaziji germanskih narodov utonile v pozabo. A v začetku oktobra se je na del velikega alpskega zapornega zidu nad Borovnico vrnila legionarska posadka in mladim kadetom in drugim popotnikom oznanjala veličino starodavnega Rima. --> Kulturno društvo Borovnica, Moški pevski zbor Štingl'c, vabi na MARTINOV KONCERT v soboto, 19. novembra, ob 19. uri v OŠ Borovnica. Vabljeni! Vabilo DVA NOVČIČA Dobrodelni koncert Namenjen je za pomoč družinam, ki so v socialni stiski na Vrhniki. Koncert bo v soboto, 26. 11. 2016, ob 18. uri v dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Nastopili bodo priznani ansambli, pevci in solisti. Vabljeni! Nove pridobitve v Zalogu Dobrova - Polhov Gradec – Župan Franc Setnikar je skupaj z Žigo Sotlarjem, predsednikom Krajevne skupnosti Polhov Gradec, in Tončko Dolenec, občinsko svetnico ter predsednico KS Črni Vrh, sredi septembra – čeprav pridobitve že nekaj časa služijo ljudem –, tudi uradno prerezal trak in jih predal svojemu namenu. Gre za javni vodovod Praproče–Za log in nova mostova. --> Občina je razgrnila najpomembnejši prostorski dokument Horjul – Javnost si je lahko ogledala dopolnjen in spremenjen občinski prostorski načrt ter hkrati stroki in lokalnim oblastem postavila tudi morebitna vprašanja. Kot je bilo slišati, je občina vse želje glede sprememb upoštevala, a na žalost občina pri tem nima zadnje besede. Tako je bilo od 90 pobud polovica sprejemljivih, preostale pa ne oziroma samo pod posebnimi pogoji. --> Arbitražni postopek je zaključen Log - Dragomer – Do avgusta 2017 bo morala občina zasebnemu partnerju plačati tržno vrednost objekta, ki je bil predmet javno-zasebnega partnerstva. Zanj bo morala odšteti 746 tisočakov. Z izkupičkom ni popolnoma zadovoljna ne ena ne druga stran, oba partnerja sta imela pripombe tudi za delo tričlanskega arbitražnega senata. O tem bodo na izredni seji konec oktobra govorili tudi na občinskem svetu. --> Dvakrat asfaltirali v Veliki Ligojni do konca tega meseca. Državo tako stal 740 tisoč evrov. bo poseg stal 117 tisoč evrov. Regionalna cesta skozi Veliko Ligojno je bila v zadnjih mesecih deležna dveh manjših posegov Prenove cestišča naprej proti Prenovili bodo še preosta­ obnove asfaltiranega cestišča. Ker sta si obnovi cerkvi sv. Lenarta zaenkrat ni nek ceste na Ulovko sledili v razmiku meseca ali dveh, nas je zanimalo predvidena v nobenem držav-Večja gradbena dela so nedav­ zakaj taka nesmotrna poraba proračunskega nem načrtu. no stekla tudi v Verdu, kjer od denarja. Ljubije do Podgore obnavljajo Proti Podlipi še dodatni cestišče oziroma komunalno Pri obeh obnovah so zame-bi lahko privarčevali pri stro­metri asfalta infrastrukturo v njej. V projek­njali približno od trideset do ških – če bi obe obnovi stekli Potem ko je občina zaklju-tu sodelujeta država in občina, petdeset metrov asfalta, med istočasno? »Strošek transporta čila obnovo cestišča od Pod-dela pa naj bi bila zaključena njima pa je le nekaj sto metrov mehanizacije na gradbišče je čela proti odcepu za Razorsko do konca novembra. Na zadnji oddaljenosti. Kot so nam spo-na strani izvajalca del. Direk­dolino, se je na seji občinskih občinski seji je bil v okviru re-ročili z Direkcije RS za infra-cija RS za infrastrukturo plača svetnikov znašel predlog obči-balansa proračuna med drugim strukturo, je bila prva preno-dela na enoto/cene, kar pomeni ne, da bi podaljšali obnovo še sprejet tudi sklep, da se zagoto­va izvršena v okviru rednega na kvadratnemu metru izvede­naprej do odcepa za Pajsarjev vi 220 tisoč evrov za obnovo vzdrževanja, »… drugi odsek pa nega asfalta po rednem ceniku obema obnovljenima odseko-Dela na Robovi cesti kot. Naj spomnimo, da je ob-še zadnjega dela ceste Ulovka je presegal dela rednega vzdr-za redno vzdrževanje za dela, ki ma, ki se ravno tako ponaša Država se je lotila obnove nova predhodnega odseka sta-– Podčelo. Gre za odsek od re­ževanja v sklopu koncesijske se izvajajo na podlagi sklenjene s polomljenim asfaltom, kot Robove ceste – od odseka Stara la manj od pričakovanj, zato je gionalne ceste mimo Zakrajška pogodbe, zato je potrebno za koncesijske pogodbe. Za odsek, omenjena dva, nismo prejeli. So Vrhnika do Delavskega naselja. občina dodala še dodatnih pet-proti Ulovki, s čimer bo preno­taka dela izbrati najugodnejše-ki je bil obnovljen na podlagi iz-pa zapisali, da v planu obnov za Priložnost je izkoristila še ob­deset tisoč evrov, da s temi in vljena celotna relacija od doline ga izvajalca na podlagi Zakona bora najugodnejšega ponudni-leto 2017 na območju Velike Li-čina, ki bo na omenjenem 720 preostankom sredstev zgradijo do Ulovke. o javnem naročanju.« Strošek ka pa na glede na ceno podano gojne ni predvidenih več večjih metrskem odseku zamenjala še dodaten odsek do odcepa za Gašper Tominc obeh obnov je bil 32 tisoč evrov. v ponudbi.« posegov – zgolj lokalna krpanja komunalno infrastrukturo. Pajsarjev kot. Celoten strošek Kaj pa strošek transporta me-Odgovora na vprašanje, za-in obnovitev poškodovanih as-Dela potekajo od začetka sep­obnove obeh odsekov naj bi hanizacije na gradbišče, s čimer kaj ni obnovljen še odsek med faltnih muld. tembra in naj bi bila zaključena Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem vrhnika Oživitev begunskega centra? objavlja Vrhnika, 23. september – V begunskem centru državnim sekretarjem Boštja-otroke na stroške države vozili v nom Šeficem, kjer mu je bilo ljubljanske šole. Kapaciteta cen-JAVNI RAZPIS ZA OBLIKOVANJE v nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki potekajo rečeno, da se vrhniška lokacija tra je maksimalno 250 ljudi, op-CELOSTNE, SODOBNE, DINAMIČNE vzdrževalna dela, zato nas je zanimalo s kakšnim pripravlja kot objekt v katerega timalno s stališča obvladljivosti IN UPORABNE GRAFIČNE PODOBE namenom. bi namestili tiste begunce, ki bi pa okoli 150. Župan je zavzel TURISTIČNE DESTINACIJE VRHNIKA. Kot kaže, objekt pripravljajo nje in pomoč. Zaenkrat druga-zaprosili za azil in bi na Vrhniki stališče, da sicer ni proti begun­na morebitne nove begunce. čen status centra še ni določen, čakali na zaključek postopka, ki skemu centru, vendar da ta na »Vlada RS je na seji 28. junija opravljajo pa se vzdrževalna pa lahko traja tudi po leto dni. lokaciji, ki je v neposredni bli-Rok za oddajo je 16. november 2016 do 12. ure. 2016 sklenila, da se do konca dela,« so nam sporočili iz mi-Po besedah župana, naj bi Šefic žini vrtca in šole, ne more biti. letošnjega leta v pripravljeno-nistrstva za notranje zadeve. obljubil, da bodo namestili – če Zato je občinski svet soglasno Razpis je objavljen na spletnih straneh: w ww.visitvrhni­ sti vzdržuje lokacije v Dobovi, Da je vendarle mogoče kaj več bo sploh potrebno (ko bi kapa-sprejel sk lep o neprimernosti ka.si, w ww.zavod-cankar.si in w ww.vrhnika.si, lahko pa Šentilju, Lendavi in na Vrhniki, na temu, pa je na nedavni ob-citete drugih azilov bile polne)– lokacije, ki ga bo občina posre-ga prevzamete tudi osebno v TIC Vrhnika, Tržaška cesta vključno z materia lnimi sred-činski seji potrdil župan Stojan samo najbolj ranljive skupine, dovala vladi. 9, Vrhnika, od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro ter stvi in humanitarnim blagom, Jakin. Svetnikom je pojasnil, da torej družine. Ker vrhniške šole Gašper Tominc ob sobotah od 8. do 14. ure. namenjenim za zaščito, reševa-se je v začetku tedna sestal z pokajo po šivih, naj bi begunske Vrhnika med energetsko najodmevnejšimi občinami Ljubljana, 12. oktober – Strokovna komisija V okviru natečaja so primerja-nih stavb in rednim spremlja-S pomočjo ukrepov, sofinan-Zmagovalka natečaja med ve­li delo in odmevnost slovenskih njem rabe energije v stavbah ciranih iz evropskih in drugih likimi občinami je Občina Ve­ natečaja En.občina 016 je prepoznala Občino občin na področju energetske skupaj z zavodi v zadnjih petih sredstev, so se zmanjšali stroški lenje, med majhnimi pa Občina Vrhnika kot eno od energetsko najodmevnejših učinkovitosti ter uvajanja obno-letih zmanjšala specifično rabo obratovanja stavb, manj je ško-Miren - Kostanjevica. (nč) občin in jo uvrstila na drugo mesto med srednje vljivih virov energije. Vrhnika je toplotne energije javnih stavb dljivih izpustov v zrak, hkrati pa velikimi občinami, takoj za Pivko. z energetskimi obnovami jav-iz 140,5 na 90,7 kwh/m2 na leto. je urejen videz mesta. Svetniki o prometu Na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika in OŠ Ljubljanske urbane regije (RRA Ivana Cankarja je na dan brez avtomobila potekala delavnica Korak z mislijo na prihodnost: LUR). Matej Gojčič, RRA LUR, je predstavil koncept CPS, do­sedanje aktivnosti, ki so bile Potekala je v okviru priprave vad otrok: večina otrok se v šolo osredotočene predvsem na Celostne prometne strategije pripelje z av tomobilom, otroci, vključevanje javnosti, ter prve (CPS) Občine Vrhnika, saj je ki živijo v neposredni bližini rezultate oziroma odzive, ki so eden izmed ciljev pripravljavcev šole, pa se vozijo s kolesi, skiroji jih izdelovalci CPS prejeli prek strategije, da se v njeno obliko­ ali v šolo pešačijo. Glavni razlog dveh javnih razprav, ki sta po­ vanje vključi potrebe vseh ge­ za vožnjo v šolo z avtomobili je tekali v juliju, ter intervjujev, neracij. Na letalskem posnetku nevarno prečkanje Tržaške ce­ predstavljena pa je bila tudi mestnega središča v velikosti ste ter prevelike hitrosti vozil anketa, ki se še vedno izvaja in 4 m x 4 m so učenke in učenci na cesti. je dostopna na elektronskem ustvarjali zemljevid svojih vsa- V okviru priprave CPS se je naslovu: ww w.1ka.si/a/103184,. kodnevnih načinov poti v šolo Občinski svet Občine Vrhni- Tiskani izvodi ankete so nahaja­ in domov. Ti so bili različno ka pred četrtkovo redno sejo jo na občini, v vrtcih, osnovnih obarvani glede na vrsto mo­bilnosti: rdeča za avtomobilski promet, modra za javni, bela za pešačenje in rumena za ko­lesarjenje. Rezultat delavnice je nazoren prikaz potovalnih na­ podrobneje seznanil s pote­kom priprave in oblikovanja Celostne prometne strategije, ki jo pripravljata Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ) in Regionalna razvojna agencija šolah ter v Cankarjevi knjižnici. Svetniki prometne izzive vi­dijo predvsem v ureditvi par­kiranja v mestnem središču in naseljih, izpostavili so po­membnost varnosti za pešače­ nje in kolesarjenje, opozorili pa tudi na prevelike hitrosti vozil v bližini poti do osnovnih šol. Za nove prometne ukrepe si želijo, da bi pripomogli tudi k spodbu­ janju turizma v občini. Ob tem je župan poudaril, da veliko priložnost vidi prav v plovbi po Ljubljanici, po kateri bi turiste iz Ljubljane lahko pripeljali na Vrhniko. Zaključek projekta in predlog za sprejetje CPS na Občinskem svetu bo predvidoma v marcu 2017. Zatakne se pri pridobivanju zemljišč Kot se vsi zavedamo, stanje državnih in lokalnih cest v celotni Sloveniji ni najboljše. Občina Vrhnika se trudi, da vsako leto nameni za vzdrževanje cest vsaj sredstva v enaki višini kot leto poprej, vsako leto pa se v proračunu zagotovi tudi sredstva za celotno rekonstrukcijo najbolj kritičnih cestnih odsekov. Mislili bi, da je s tem zgodba že za­ključena. Finančna sredstva, ki naj bi bila glavna ovira, so zagotovljena in po izpeljavi ustreznih postopkov javnega naročanja se lahko začne z deli. A žal se na tej točki zgodba šele začne. Pra­ksa namreč pokaže, da največja ovira pri izvedbi načrtovanega projekta naj­večkrat niso sredstva, ampak pridobi­vanje potrebnih zemljišč. Ker se občinske strokovne službe zavedamo navedenega problema, že v začetku vsake investicije, pri naroča­nju projektne dokumentacije, podamo projektantu navodilo, da se v največji možni meri izkoristi obstoječa ob­činska zemljišča. Pri manjših delih se običajno ne posega dodatno na zaseb­na zemljišča, pri celostnih rekonstruk­cijah pa obstoječe občinske površine praviloma ne zadoščajo. V naslednjem koraku lastnike ze­mljišč, na katere naj bi po izdelanem projektu z investicijo posegali, povabi­mo na občino, jim predstavimo projekt in pojasnimo postopek pridobivanja soglasij za poseg oz. postopek pridobi­vanja zemljišč. V zadnjih letih so nam v veliko pomoč aktivni predstavniki kra­jevnih skupnosti, ki predstavljajo vezni člen med občino in občani ter opravijo prvi kontakt. Večino lastnikov zemljišč se zaveda in strinja, da so rekonstruk­cije nujno potrebne in po pridobljenih informacijah, včasih tudi manjših po­pravkih projektov, ki jih izvede pro- Podeljene nagrade ankete CPS Vrhnika V okviru priprave Celostne prometne strategije Občine Vrhnika se izvaja anketa, katere glavni namen je pridobiti čim več podatkov o vrednotah glede urejanja prometa, stališčih, navadah in željah občank in občanov. Kot pešci, kolesarji, uporabniki javnega potniškega prometa ali vozniki se občani pogosto soočate z različnimi prometnimi izzivi, s svojim znanjem in izkušnjami pa lahko bistveno pripomorete k iskanju ustreznih rešitev. Zato vabljeni k izpolnjevanju ankete o stanju, željah, navadah in pričakovanjih na področju mobilnosti v Občini Vrhnika. Anketa je dostopna preko spletne strani Občine Vrhnika oziroma na ww w.1ka.si/a/103184, tiskani izvodi ankete pa so na občini, v vrtcih, osnovnih šolah ter v Cankarjevi knjižnici. Občani, ki so anketo izpolnili do 5. oktobra 2016, so se lahko potegovali za nagrado – takih je bilo 246 –, skupaj pa je do 5. oktobra anketo izpolnilo 341 občanov. Izmed sodelujočih v nagradnem delu ankete je direktorica Cankar­jeve knjižnice Sonja Žakelj na predstavitvi knjige Milana Trobiča Še vedno na prepihu izžrebala tri nagrajence, in sicer: Emo Krizič in Mirana Hodnika, ki sta prejela praktično luč za kolo, ter dobitnico glavne nagrade – zložljivega kolesa Majo Donik Telban, kateri je v sredo, 12. oktobra, kolo uradno predal župan Stojan Jakin. (nč) jektant na podlagi koristnih in realnih podatkov strank, podajo soglasja. Na vsaki investiciji pa se določeni lastni­ki zemljišč že z investicijo samo ali pa s posegom na njihovo zemljišče, ne strinjajo. Komentarji v smislu: »Ja, saj potrebujemo pločnik, ampak naj gre po nasprotni strani ceste, po sosedo­vem.« ali »Saj mi ne potrebujemo ploč­nika, ker nimamo majhnih otrok in se vozimo z avtom.« ali »Saj mi se bomo v nekaj letih preselili in pločnika ne rabimo.«, sploh niso tako redki. Z la­stniki zemljišč se sestanemo v pisarni, na terenu, s projektanti, z nadzorom, s predstavniki krajevnih skupnosti, a soglasja za načrtovani poseg od neka­terih lastnikov ne dobimo. Poudariti je namreč treba, da mimo pravnih pred­pisov, ki urejajo določena področja (projektiranje cest, postopki pridobi­vanja in razpolaganja z občinskimi ze­mljišči, postopki javnega naročanja in podobno), ne moremo. Ali v teh skrajnih primerih obsta­ja kakšna druga možnost? Ja, to je postopek razlastitve, ki pa ga lastni­ki smatrajo kot nezaslišano grožnjo neživljenjskega uradnika in je poleg denarne kazni verjetno najbolj neza­želen pravni ukrep. Kot pa se kaže iz nedavnih primerov, ko investicij zaradi nepridobljenih soglasij ni bilo mogoče izvesti, bo tudi ukrep razlastitve moral postati sestavni del vsake investicije. Skratka, zaradi nepridobljenih ze­mljišč, ki jih potrebujemo za gradnjo pločnika in ostale infrastrukture na ulici Betajnova bomo v letošnjem letu pričeli le z rekonstrukcijo mostu čez potok Bela na začetku ulice. Obstoječ most je v tako slabem stanju, da je nje­gova obnova nujna in ne more čakati na izpolnitev pogojev za začetek gra­dnje pločnika. Na podlagi izvedenega javnega razpisa je izbran izvajalec UB projekt d.o.o., s katerim je Občina 13. 10. 2016 podpisala izvajalsko pogodbo v vrednosti 72.910,72 € z DDV. Investi­cija naj bi bila zaključena še v tem letu. V času gradnje bo na območju mostu popolna zapora občinske ceste. Občinska uprava Pločnik na Betajnovi umaknjen Vrhnika, 18. oktober – V proračunu za letos so bila med drugim rezervirana tudi sredstva za obnovo ceste na Betajnovi in izgradnjo pločnika, a je bila milijonska investicija umaknjena iz proračuna. Razlog: občina ne dobi soglasja vseh lastnikov parcel, na katerih bi gradila pločnik. Zgodba ima že dolgo brado: na ob­čino že leta dežujejo prošnje kraja­nov, da bi občina uredila tamkajšnjo lokalno cesto, ki zaradi povečanega prometa in odsotnosti pločnika po­staja nevarna za pešce. Da je potreba po tovrstnem posegu, se strinjata tudi občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter KS Vrhnika Vas. Občina se je zato odločila, da jim pri­sluhne in je v letošnjem proračunu za ta namen rezervirala več kot milijon evrov. A ker ni našla skupne besede z vsemi lastniki zemljišč, na katerih bi zgradili pločnik, je na koncu namera propadla. »Imeli smo več pogovorov z lastniki tako imenovanih spornih zemljišč, a nismo našli skupne besede, zato smo se odločili, da projekt pre­stavimo za nedoločen čas, sredstva pa prekanaliziramo v druge komunalne projekte,« so nam povedali na občini. Med osebnimi razlogi peščice po­sameznikov, ki nasprotujejo prodaji zemljišča, je tudi sum, da župan s šir­jenjem ceste želi izboljšati dostop do tako imenovanega Jankovičevega nase­lja v Gabrčah in mu tako povečati tr­žno vrednost. Sum je prerasel v prijavo organom za notranje zadeve, ki sedaj preiskujejo morebitno resničnost le-te­ga. Na občini so to označili kot klevete brez podlage, saj bi gradili prvenstve­no in zgolj zaradi dolgoletnih prošenj občanov, da bi izboljšali prometno infrastrukturo na Betajnovi. Zgovoren podatek o varnosti omenjene ceste in nujnosti reševanja problematike je tudi, da so starši šoloobveznih otrok že naslovili na občino prošnjo, da bi bili otroci tega naselja deležni avtobusnega prevoza v šolo, saj šolska pot zanje naj ne bi bila več varna. Gašper Tominc Odprli prizidek bevškemu vrtcu Bevke, 5. oktober – Prostorska stiska bevške so bile še sanitarije, dodan velik peskovnik in asfaltna ploščad. vrtčevske enote Rosika je samo še spomin, kajti »Ta prizidek je sedaj temelj za od letošnjega septembra se ponaša z novim dobro delo z otroki,« je menila prizidkom za oddelek otrok. Samotorčanova. V znamenje Ta je doslej gostoval v nekda-pripeljala do novega prizidka k dobrega sodelovanja ji je pred­njih pisarniških prostorih kra-obstoječi enoti, v katerem je od sednica KS Bevke Nataša Tešar jevne skupnosti oziroma gasil-prvega septembra že nastanjena izročila spominsko darilo. skega društva. Kot je na odprtju skupina starejših otrok. Janko Odprtje bevške enote vrtca je prizidka dejala Marta Samotor-Skodlar, podžupan, sicer pa ko-za župana Stojana Jakina zgled, čan, ravnateljica Vrtca Vrhnika, ordinator projekta, je pojasnil, kako je razvoj vrhniške občine pod okrilje katerega sodi bev-da je objekt stal 170 tisoč evrov, policentričen – torej poteka ška enota, je zgodba stara okoli od tega je občina dala 48 tisoč, tudi na podeželju. »Lepo je, da osem let. Tedaj je namreč enota država pa 122. Delež krajevne imamo razvoj na vseh lokal­dobila še tretji oddelek, ki so ga skupnosti je bil v pripravi do-nih nivojih. Danes sem že na nastanili v prostore krajevne kumentacije, vrtca pa pri oskrbi drugem takem odprtju in me skupnosti in gasilskega društva, notranje opreme. izredno veseli, da se vrhniška a kaj kmalu se je izkazalo, da bo Pod projekt se je podpisala občina opazno razvija.« potrebna trajna rešitev. Apel prejektantska hiša Sonet, ki je Kulturni program so obliko­staršev ter pripravljenost vod-predvidela pritličje za igralnico, vali najmlajši, objekt je blagoslo­stva Vrtec Vrhnika, krajevne zgornji del pa je v obliki galerije vil lokalni župnik Janez Očkon. skupnosti in Občine Vrhnika – kar je ena najbolj priljubljenih Gašper Tominc k iskanju ugodnih rešitev, sta »zatočišč« malčkov. Preurejene Novo vozilo in gasilski dom Stara Vrhnika, 8. oktober – Prostovoljno gasilsko opremljen, specializiran za teh­društvo Stara Vrhnika je po 108 letih obstoja nično reševanje. »… izgleda kot postavilo nov mejnik: ima novo gasilsko vozilo in pravi space shuttle,« ga je na od­ prtju slikovito opisala povezo­ povečan gasilski dom. valka programa Anita Garafolj. Nova tehnična pridobitev je v tehnično reševanje in nudenje Pridobitev je stala skoraj 370 ti­prišla ob pravem času, kajti sta-prve pomoči, nove izkušnje so si sočakov, od tega gasilsko vozilo rovrhniški gasilci od letos na-nabirali celo v ZDA pri rojakih skoraj tristo tisoč. 72 % sredstev prej opravljajo naloge zaščite in gasilcih. Poseben mejnik pa je je za vozilo prispevala lokalna reševanja širšega pomena. za društvo letošnje leto, ko so gasilska zveza, 80 tisočakov pa Pozornejši občani lahko opa-postali enota širšega pomena za je zbralo društvo. »Če k sred­zite na vogalu gasilskega doma področje nesreč v prometu, kar stvom za vozilo prištejemo še na Stari Vrhniki kamen z vkle-je po Remžgarjevih besedah ve-sredstva za gasilski dom, potem sano letnico 1908. »Tedaj se je liko priznanje njihovemu delu. vidimo, da je društvo zbralo več začela naša zgodba,« je na slo-Verjetno si predniki tudi v kot sto tisoč evrov. Ampak sem vesni predaji novega gasilskega sanjah ne bi predstavljali, kaj ni vštetih na stotine prostovolj­vozila in prenovljenega doma neki se bo razvilo iz skromne nih delovnih ur, ki so jih opra­dejal predsednik društva Boris garaže na obrobju vasi. Zdaj je vili gasilci,« je komentiral trud Remžgar. Tedaj je bilo ustano-pravi gasilski dom, ki od letos gasilcev predsednik Gasilske vljeno društvo, zrasel je mini naprej s prizidkom nudi še več zveze Vrhnika Vinko Keršmanc gasilski dom, v katerem je bila prostora. Potreba se je pojavila ter dodal, da so opravili zelo gasilska črpalka, kar pa je bolj zaradi nakupa gasilskega vozi-veliko delo – ne samo v korist a li manj ostalo nespremenjenola na podvozju MAN, ki so ga Stare Vrhnike, ampak celotne medsebojni dogovor z Gasil­do konca šestdesetih. Še večji v štajerskem podjetju Gasilska lokalne skupnosti. »Gasilci so sko zvezo Vrhnika glede financ. premiki so se zgodili leta 1992, vozila Pušnik predelali v GVC postali nepogrešljivi temelj Da je temu res tako, smo lahko ko so vajeti v roke prijeli mladci, 16/15. Gre za nekoliko manjši Civilne zaščite vsake lokalne temu priča tudi danes,« pa je zdajšnji osrednji steber društva, tovornjak (z avtomatskim me-skupnosti in tudi države. Kar zbrane gasilce in krajane Stare s čimer je v gasilsko garažo pr-njalnikom in pogonom na vsa spomnite se na nedavne po-Vrhnike nagovoril župan Stojan vič zapeljalo »pravo gasilsko vo-štiri kolesa), kot smo ga vajeni plave in žled. Zato se bo občina Jakin. zilo«. Počasi so se specializirali pri gasilcih, a zelo sodobno še naprej trudila, da izpolnjuje Dogajanje pred gasilskim do-slovil še vrhniški župnik Blaž Gregorc, nato pa se je dogaja­nje premaknilo v Dom krajev­ne skupnosti sredi vasi, kjer so gasilci poskrbeli za pogostitev navzočih. Gašper Tominc Tržnica v mestu Vrhnika, 19. oktober – Pred približno tremi leti je v središču mesta na Sodnijskem trgu na novo zaživela tržnica, zato smo se podali med prodajalce in kupce ter jih povprašali po mnenju o tej pridobitvi. »Meni je dobrodošla. Pred uvedbo tržnice ni bilo toliko ponudbe kot jo je sedaj, čeprav tudi sedaj ne dobiš vsega, am­pak osnovno pa vsekakor,« nam je povedala Breda z Vrhnike, ki prihaja na tržnico vsaj enkrat tedensko. Obiskovalci se lahko motajo med stojnicami trikrat tedensko, enkrat mesečno pa je organiziran tudi mesečni se­jem. Na Komunalnem podjetju Vrhnika, kjer upravljajo s tržni­co, pravijo, da je bilo sprva več prodajalcev, a očitno obisk in posledično zaslužek ni bil tako velik, da bi vsi tudi ostali, zato se je ponudba nekoliko skrčila. Pogovarjali smo se z Rena­to Zalar s Kmetije Zalar, ki na tržnici prodaja že dolga leta, v ponudbi pa ima doma pride­lano zelenjavo. »Obisk ni tako velik kot je bil v začetku, a kljub temu zaenkrat še shajamo. Naša prednost je, da smo domačini, torej nimamo stroškov s tran­sportom in ker imamo vse, kar prodajamo, doma – pod rastli­njaki.« Tudi Aleš Jaklič iz Čebe­larstva Jaklič z Vrhnike je dejal, da se obisk na tržnici »ohlaja«, se pa pozna, ko dobijo upoko­jenci pokojnine, da je takrat več obiska. »Mogoče ne bi škodo­vala tudi kakšna reklama kje ob cesti, da tukaj poteka tržnica, kajti Sodnijski trg je razmero­ma očem skrit trg in mogoče naključni obiskovalci sploh ne vedo, kaj se tukaj dogaja.« Manuela Tomšič, ki na Jav­nem podjetju Komunalnem podjetju Vrhnika, d. o. o., skrbi za tržnico, pravi, da se pozna manjši upad obiska, razlog pa vidi predvsem v pomanjkanju tradicije in v uvedbi tržnic v so­sednjih krajih. »Vrhnika nima >> mom, kjer so novo pridobitev počastili tudi gasilci sosednjih društev v svečanih uniformah in s prapori, je doseglo vrhunec, ko so Jakin, Remžgar in povelj­nik društva Peter Kenk na vozi­lu prerezali slavnostni trak. Na koncu je novi pridobitvi blago­ >> čim več prodajalcev in hkrati tržnico – sploh v tem jesenskem tradicije tržnice, zato bo trajalo tudi kupcev. »Mi bomo storili času, ko se kar šibi od sezon­nekaj časa, pa tudi veliko truda vse, kar je v naši moči, a zave-skega sadja in zelenjavnih pri- NLB v novi preobleki bo potrebno vložiti, seveda v dati se je potrebno, da gre za tek delkov. Ob četrtkih so na voljo sodelovanju z lokalnimi organi-na dolge proge. Prebivalcem bi tudi ribe. Tržnica je odprta ob zacijami, da občanom zleze pod namreč radi ponudili čim večjo torkih, sredah in sobotah, med kožo. V kratkem času so tudi v izbiro hrane in izdelkov, ki je, sedmo in trinajsto uro. Velja Vrhnika, 5. oktober – Vrhniška poslovna enota Vrtcu Vrhnika podarimo 3000 neposredni okolici, na Logu, kljub nižjim cenam pri velikih spomniti, da je mogoče stojnico Nove ljubljanske banke ima od začetka oktobra evrov.« Marta Samotorčan, ravnateljica Vrtca Vrhnika, se Logatcu, Borovnici in na Brezo-trgovcih, veliko bolj kvalitetna.« najeti tudi zgolj za promocijske prenovljeno notranjost, hkrati pa je nov mejnik je zahvalila z uokvirjeno risbo vici zrasle tržnice, kar pomeni Poudarja še, da se je z ustano- namene kakega društva, dejav­ obeležila tudi z donacijo tri tisoč evrov Vrtcu malčkov in hkrati pojasnila, da še dodatno ponudbo. Svoje pa vitvijo tržnice preselila prodaja nosti, ideje… Stala vas bo pičlih doprinese tudi bližina živilskih izven tržnih prostorov na cen-6,1 evrov. Vrhnika. bo del sredstev namenjen za bevški vrtec, del pa za enoti trgovin in pa skoraj vsak Vrh-tralni tržni prostor, kar pomeni Po novem so prostori za dnjak, predsednik uprave NLB. Komarček in Barjanček. ničan ima vrtiček za samoo-bolj centralizirano, organizira-Gašper Tominc, foto: GT stranke na mestu, kjer so bili Prenovljena poslovalnica s ce-Odprtje prenovljenih pro­ skrbo.« Tomšičeva pravi, da se no in kontrolirano prodajo. doslej namenjeni samo poslov-lovitim pristopom nudi pre­storov je pozdravil tudi župan bodo potrudili, da bi privabili Ne glede na to, velja obiskati nim uporabnikom. Posodobili bivalcev in pravnim osebam Stojan Jakin, ki je predstavni­so notranjost in nekoliko spre-pestro in kakovostno ponudbo kom NLB zaželel uspešno delo menili uporabniško izkušnjo, bančnih storitev. še naprej in izrazil željo po »… z namenom, da bo obča-NLB je mejnik obeležila z uspešnem sodelovanju. nom oziroma uporabnikom dobrodelno noto. »Odločili bližja in hkrati bolj prijazna,« smo se,« je dejal vodja poslo­ Pretočnost Gašper Tominc je na odprtju dejal Blaž Bro-valnice Branko Golomboš, »da prometa v križiščih Vrhnika, 18. oktober – Pred nedavnim nam avtoceste povečala…«. Zapisali so še, da ima njihova pooblašče­ je pisala bralka o nepretočnosti prometa skozi na uradna oseba vse potrebno križišča na Vrhniki v času jutranjih konic in izrazila znanje s tega področja, vsak re­ dvom v strokovno usposobljenost redarske službe dar se udeležuje tudi preverja­za takšno početje. nja in občasnega usposabljanja na Policijski akademiji v Tacnu. Podoben pomislek o nepre-ranem križišču za odcep Borov-Ker pa opažajo, da je vedno več točnosti prometa je na občinski nica in priključek na avtocesto. kršitev – predvsem vožnje v kri­seji postavil tudi svetnik Mirko S tem po besedah inšpektorata žišče ob rumeni ali celo rdeči Antolović. Medobčinski in-zagotavljajo večjo pretočnost v luči – bodo v prihodnje na kri­špektorat in redarstvo je glede vse smeri oziroma kot so zapisa­tičnih mestih s policijo poostrili omenjene teme pripravil odgo-li, »... ocena večine udeležencev nadzor. (gt) vor, v katerem navaja, da redarji v prometu je, da se je pretočnost res urejajo promet v semaforizi-prometa iz smeri Borovnica in z Prizadevanja vrhniške okoljske civilne iniciative Boj na požiralniku vrhniškega smradu Nočemo smradu na Vrhniki! In tudi drugje ne … Ker vonjav in njihove proble-sta obeh vrhniških kompostarn Kolar ocenjuje, da se uradniki sprejemljivo izpostavljenost matičnosti ni mogoče objek-brezgrajna, celo prvovrstna, so očitno ne morejo sprijazniti z smradu oceni in določi posebni To je geslo vrhniške iniciative: ljudi, ki se ob svojem tivno izmeriti, želijo pri izbiri se Trboveljčani pritožili nad dejstvom, da je daleč najbolj pooblaščeni organ, ki na podla­ vsakdanjem delu ukvarjamo tudi s prizadevanji, najprimernejše metodologije za smradom. Žal so bile meritve zanesljiva merilna tehnika člo-gi ugotovitev predpiše tudi po­ da bi bilo naše skupno in edino okolje bolj zdravo, ocenjevanje stanja še letos naje-spornega komposta narejene veški nos. Ugotovil je, da niti trebne ukrepe. Pri tem meritve prijetnejše. Ena zlahka zaznavnih vrhniških težav ti zunanjo pomoč. Strokovnjaki tako, da rezultatom ni docela elektronski nos niti kemijske neprijetnih vonjav izvajajo le v je smrad v tistih predelih mesta z okolico, kjer naj bi preučili različne metodo-zaupal nihče. Ostaja pa odprto analize vonjav nista primerni skrajnem primeru, če izposta­delujejo predelovalci odpadkov. logije zaznavanja in spremljanja vprašanje, kakšni so vrhniški metodi za merjenje neprijetno-vljenosti ne morejo oceniti iz neprijetnih vonjav na odprtem, kompostarski produkti? sti vonja, ker ne zajameta vseh drugih podatkov. Tudi v Veliki 12. oktobra smo člani Civil-pa čeprav varuh človekovih pra-jih preizkusili z izvedbo dejan-Zapisniki inšpekcijskih pre-njegovih razsežnosti in učinkov. Britaniji oziroma na Škotskem ne iniciative Vrtnarija - Zlatica vic na problematiko opozarja že skih meritev in predlagali mej-gledov kompostarn nas ne Z olfaktometrom je mogoče niso določili mejnih vrednosti Nočemo smradu na Vrhniki od leta 1999 in je bil prvi osnu-ne vrednosti smradu, s katerim prepričajo o kakovostnem delu. meriti smrad iz cevi, ne pa tudi dovoljenega smradu, temveč dogovorjeni za delovni sestanek tek uredbe spisan že leta 2009. je še mogoče živeti, ter pomaga-Vse je vedno v najlepšem redu, z deponije odpadkov. Nemška ga med drugim vrednotijo na na Ministrstvu za okolje, kamor Predloga ministrstvo takrat ni li pri pisanju zakonodaje.« le smrdi vsak dan bolj! Inšpek-metoda meritve smradu v zuna-podlagi pritožb prebivalcev in so povabljeni tudi predstavniki poslalo v vladno proceduro, ker Nekaj bi se dalo urediti z cijam bi delo bistveno olajšala njem zraku pa je povsem ustre-njihovih ocen, kako moteč je. Občine Vrhnika. Regulativa, je bil pripravljen kot odziv na zmanjšanjem dopustnih količin strožja in bolj določna regulati-zna, edina težava je, da celoten Vse navedeno bi bilo pov­ki ureja področje emisij nepri-pritožbe civilnih iniciativ in po-kompostiranja. Neuporabna je va. Za zdaj ni jasno niti, kakšne postopek traja najmanj pol leta, sem odveč, če bi onesnaževalci jetnih vonjav, je v pristojnosti sameznikov in so mu manjkale tudi določba v uredbi za kom-so glede nadzora nad določba-stane okoli 35.000 evrov in je spoštovali temeljne postulate Ministrstva za okolje in še do strokovne podlage, predvsem postarne, ki ureja odmaknje-mi OPPN pristojnosti občinske potrebno vsaj dvanajst ljudi, družbene odgovornosti in traj­danes nimamo sprejete uredbe meritve stanja na področju vo-nost od naselij zgolj 500 m, kar in kakšne državne inšpekcije. da delajo obhode po določenih nostnega razvoja. Do okolja in o emisijah vonja in vprašanje je, njav. Hkrati niso znali oceniti je absolutno premalo. Smernice Glede meritev smradu še ve-točkah in nazadnje povedo, kje predvsem do ljudi, med kate­kdaj in ali sploh bo sprejeta. posledic predlaganega predpisa dobre prakse za kompostiranje dno ni nič dorečeno. Dobro bi smrdi. V tujini zelo različno re-rimi delujejo in ustvarjajo do- V časopisu Dnevnik je 6. ok-niti z vidika zmanjšanja smra-še vedno niso vključene v bolj bilo, da sredstva, ki so bila pred-šujejo problematiko smradu. V bičkonosne posle. Zaradi njih tobra 2016 izšel članek Smrad: du niti z vidika novih stroškov obvezujoč pravni akt (uredba), videna v letošnjem proračunu, Nemčiji so vire smradu določili v svojih lastnih domovih ne bi­namesto da bi ukrepali, na za proizvajalce vonjav. Sedem kot smo v CI predlagali že pred rezervirajo za prihodnje leto. v posebnih smernicah, s pomo-vamo več zdravo in sproščeno, ministrstvu načrtujejo novo let kasneje ni bist veno drugače. enim letom. Zaostriti je potreb-Smiselno je, da bi meritve izpol-čjo modelnega izračuna širjenja poleg zdravja pa je na udaru še študijo. V članku novinar, na Na ministrstvu so vmes ocenili, no tudi Uredbo o kompostu.« nile svoj namen in pričakovanja. vonja ali tako imenovanih pa-ekonomska vrednost naših ne­podlagi odgovora ministrstva, da predpisa o vonjavah ne po-Julija letos smo na nacional-Nekateri predelovalci odpad-nelistov, ki delajo obhode pri-premičnin. pristojnega za okolje, ugotavlja, trebujemo, ker bi težave lahko ni televiziji in v drugih medijih kov v občini so jih pripravljeni zadetega območja, pa nato vre-Koliko časa še? Koliko denar­»da je prav vrhniška CI ena naj-obvladovali že z doslednim iz-lahko zasledili novice iz Trbo-delno sofinancirati. Smiselno dnotijo intenzivnost in trajanje ja je vreden čistejši zrak? glasnejših v državi.« In ni edina vajanjem obstoječe zakonodaje. velj, kjer so pri sanaciji Rudnika bi bilo uvrstiti točko o proble-neprijetnih vonjav. Če smrad s problematiko smradu! Na-Zdaj so si vendarle premislili, a Trbovlje -Hrastnik uporabljali matiki smradu na Vrhniki na presega dovoljene vrednosti, Civilna iniciativa Nočemo daljuje: » … Slovenija še vedno pravijo, da še vedno nimajo za-digestat iz ihanske bioplinarne eno prvih sej občinskega sveta smernice določajo postopke za smradu na Vrhniki nima predpisa, ki bi celovito dostnih strokovnih podlag za in kompost vrhniških kompo-in povabiti obe kompostarni. ukrepanje. Na Nizozemskem (Facebook: Nočemo smradu obravnaval neprijetne vonjave, pripravo ustreznega predpisa. starn. Čeprav naj bi bila kompo-Nosilec študije o smradu Boris nimajo mejnih vrednosti, še na Vrhniki) Intervju: Roman Strgar, direktor ZD Vrhnika »Širitev zdravstvenega doma je nujna« Z Romanom Strgarjem, direktorjem vrhniškega zdravstvenega doma, smo se pogovarjali o stanju v njegovem zavodu, novih programih, načrtovanju prizidka in ambulantah v preostalih dveh občinah. Spregovorili smo tudi o nedavnem incidentu v Izoli in kako je dogodek vplival na zaposlene v zdravstvenem domu, pa tudi o težavah zobozdravstva, kajti zavod sploh nima lastnega programa za odrasle paciente – izvajajo ga koncesionarji. Veliko je bilo slišati o vašem predhodniku ozi­roma kaj ste od njega podedovali. Takrat so bile razlage za nastalo luknjo različne, a ko sedaj be-rem poročilo z zadnje seje Sveta zavoda, v njem piše, citiram: »Zavod ni še nikoli posloval bolje.« Rahel popravek. Govorili smo o tem, da zavod ob polletju v zadnjih petih le­tih nikoli ni posloval bolje kot letos. Še bolj nazaj v zgodovino se nisem pogla­bljal. Na letošnje prvo polletje in tudi na lansko celotno leto pa smo zaposleni v ZD upravičeno ponosni. Tako lani kot letos smo v celoti presegli načrtovani in odobrein program zdravst venih storitev in to kljub temu, da smo uspeli dobiti kar nekaj dodatnega programa. Lani smo do jeseni rešili likvidnostne težave, ki so pestile poslovanje ZD in nas omejevale pri povsem normalnem delovanju. Za celotno minulo leto smo imeli tudi dober poslovni izid, presežek prihodkov nad odhodki, in smo tako pokrili že skoraj tretjino kumuliranih izgub prejšnjih let. Tudi tekoči rezultat letošnjega leta bo pozitiven in se bo tako zbirna izguba iz prejšnjih let še dodatno zmanjšala. Ob vsem tem pa smo posodabljali tudi opremo, s kate­ro delamo in brez katere ni sodobnega in učinkovitega zdravstvenega varstva. Naj se na tem mestu zahvalim vsem trem občinam za sofinanciranje teh nakupov in razumevanje nujnosti to­vrstnih nabav. Kaj ste podedovali? Kaj sem dobil v »dedovanje« ? Zdra­vstveni dom, ki je vsebinsko deloval dobro, a je imel resne težave na eko­nomsko-finančnem področju. Najbolj pa sem vesel, da sem dobil sodelavke in sodelavce, ki jim je mar za naše poslan­stvo in za naše uporabnike. Tako smo skupaj oblikovali aktivnosti in pristo­pe, ki so omogočili sanacijo finančne­ga poslovanja in nadaljnji razvoj zdra­vstvene oskrbe v naših treh občinah. In to na preventivnem in kurativnem zdravstvenem varstvu. Sam pač raje gledam v prihodnost kot v preteklost. In v dober razvoj primarnega zdra­vstva na področju naših občin vlaga­mo s sodelavci veliko energije. Temelj vsakega doma so njegovi zdravstve­ni programi. Ste v zadnjem času dobili katere nove? Bom naštel kar vse dodatne pro­grame, ki smo jih postavili od začetka minulega leta, kajti prav vse smo zelo potrebovali. Po obsegu največji je pro­gram preventivnega zdravst venega de­lovanja pod nazivom Skupaj za zdrav­je. Le-ta obsega številne skupinske in tudi posamezne delavnice, na katerih našim uporabnikom pomagamo, da preventivno delujejo za ohranitev in izboljšanje njihovega zdravja. Zato tudi ob tej priložnosti vabim vse naše občane, da nas obiščete in se z našimi strokovnimi sodelavkami dogovorite o nadaljnjih korakih. Izkušnje kažejo, da vam ne bo žal. Potem smo lani začeli še z 0,2 pro­grama ultrazvoka in za enak obseg raz­širili še program družinskih ambulant. Začasno smo samo za leto 2015 dobili 15-odstotno povečanje programa am­bulante za pljučne bolezni. Ker so so­delavke lani presegle tudi tako povečan načrtovani obseg dela, smo z letošnjim letom dobili stalno povečanje za 0,37 programa in tako zaokrožili obseg na en celoten program. Letos smo tem širitvam dodali še dodatnega 0,6 pro­grama družinske ambulante in dva programa fizioterapije, ki je pred tem nismo imeli v programu ZD. Izredno hitro večanje čakalne vrste v fiziote­rapiji, kljub našemu velikemu presega­nju mesečnih načrtov, kaže, kako zelo smo potrebovali dodaten program. Po-leg tega pa potrjuje tudi nam v ZD, da smo uspeli postaviti zares kakovostno storitev. Novi programi niso odvisni samo od vas, kajti tu vam kruh reže država. Za nove programe je treba najprej zelo dobro realizirati obstoječe, dobro argumentirati nove potrebe in potem s temi argumenti prepričati odločeva l­ce v državi. Seveda so največji omeji­t veni dejavnik razpoložljiva finančna sredstva, ki jih je v naši državi vedno premalo. Tako je sedaj naše delovanje usmerjeno v ohranitev in sistemsko postavitev preventivnega zdravstvene­ga varstva v okviru Centra za krepitev zdravja. Tu želimo preiti iz »pilotne­ga« delovanja v sistemski okvir, kajti z dosedanjim delom smo dokazali, da je to smiselno, upravičeno in potreb­no. Nadalje si prizadevamo dobiti dva zobozdravstvena programa za odra­sle, še en program splošne ambulante in program logopeda, ki ga na našem območju ni, ga pa zelo potrebujemo. Prav tako potrebujemo v ZD dodatni program splošne ambulante, kajti naši zdravniki so po številu opredeljenih nadpovprečno obremenjeni. Dodatno pa smo postavili splošno ambulanto na Logu - Dragomerju, za katero pa še nimamo odobrenega programa. Omenili ste dva programa za zobozdravstvo – to je pri vas kar težava, kajne, ker je slišati, da ne sprejemate novih pacientov? Zdravst veni dom sploh nima pro­grama zobozdravstva za odrasle. Tega na našem območju izvajajo koncesio­narji in neka teri od njih imajo najete prostore v našem ZD. Ti koncesionarji imajo, glede na povprečje v ljubljanski območni enoti, preveč opredeljenih pacientov. Tako se občani težko na novo opredelijo za zobozdravnika. ZD si je že lani intenzivno prizadeval pri­dobiti nove programe, vendar jih žal nismo dobili. Letos smo se tega pro­cesa lotili skupaj z vodstvi vseh treh občin in upam, da bomo uspešnejši. Argumenti so na naši strani, vendar so vedno težava limitirana finančna sred­stva zdravst vene blagajne. Ko govorite o novih programih, se mi poraja vprašanje, kam bi jih lahko umestili, ker se mi zdi, da je zdravstveni dom poln? S postavit vijo sodobne fizioterapije smo v celoti zapolnili naše prostor­ske kapacitete in nimamo prostega niti enega prostora več. Zato je pro­storska širitev ZD nujna. Poleg polne zasedenosti vseh prostorov pa neka­tere ambulante nimajo ustreznih in zahtevanih prostorskih možnosti. Pri tem izstopa služba nujne medicinske pomoči (NMP), ki že zdaj nima naj­bolj ustreznih prostorov. Če želimo, glede na zahteve novega pravilnika o NMP, ohraniti naš dobro delujoči NMP, nujno potrebujemo za to ustre­zne prostore. Mi pa ne želimo samo ohraniti naš NMP na sedanjem nivoju, ampak ga želimo razširiti in ustvariti vse pogoje za postavitev satelitskega urgentnega centra, če bo razvoj šel v to smer. Večino preostalih pogojev (kadri z ustreznimi kvalifikacijami, metodo­logija dela itn.) že zdaj izpolnjujemo. Torej potrebujemo samo še prostorske možnosti in razumevanje politike na državnem nivoju, da mi takšno obliko NMP nujno potrebujemo in smo do nje upravičeni. Kako daleč pa ste z načrti novega doma? Načrti za prostorsko širitev ZD so pripravljeni in smo v postopku prido­bivanja potrebnih dovoljenj za začetek gradnje. S širitvijo bomo dobili okoli 1.100 m2 novih prostorov in od tega bo približno polovica namenjena za preventivno zdravstveno dejavnost. Iz tega naslova računamo tudi na nepo­vratna evropska sredstva, ki bodo ob­čini v pomoč pri plačilu finančne kon­strukcije. Realno pričakujemo začetek gradnje v prihodnjem letu. Pred letom je bilo veliko slišati o reorgani­zaciji nujne medicinske pomoči, kar bi na tem področju pomenilo korak nazaj. Potem je za­deva nekako potihnila. Kaj se dogaja na tem področju? Nov pravilnik o NMP je bil lani je­seni sprejet in to brez upoštevanja pripomb strokovne in laične javnosti v Sloveniji. Tako seveda tudi ni bil slišan naš glas, čeprav smo ga skupno oblikovali zdra­vstveni delavci, lokalna politika, civilna >> NAS CASOPIS 442/24. 10.2016 C M Y K 10 10 Prvič izvedli Festival Vrhnika Vrhnika – Med 23. in 25. septembrom je v cerkvi nike.« Tisti ki so bili prisotni, temu res niso mogli oporekati, sv. Trojice potekal prvi vokalno-inštrumentalni zato ne preseneča, da so večkrat festival resnejše glasbe, ki ga je organizator, zahtevali bis nastopajočih. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, poimenoval Sprva je sicer obstajalo nekaj preprosto »Festival Vrhnika«. bojazni, ali je Vrhnika sploh pripravljena na tovrstni festival Pod oboki Cankarjeve golo-in Ženskemu zboru Carmen resnejše glasbe, a obisk priredi­bice, kot je pisatelj poimeno-manet, festival pa so sklenili z tev je ovrgel dvome. »Naslednje val cerkev sv. Trojice, je v treh nedeljskim koncertom Seksteta leto bomo ponovno organizi­večernih nastopih zvrstilo več Odoica in Pihalnega kvinteta rali festival, nedvomno. Zopet domačih in gostujočih glasbe-One man band. bomo povabili v goste domače nikov ter vokalistov. Čast odpr-Kot nam je povedal Primož in gostujoče izvajalce, še naprej tja festivala je pripadala ta hip Malavašič, ki je bil umetniški se bomo trudili, da bo sinonim eni najboljših vrhniških zasedb vodja festivala, so želeli združiti festivala vrhunska kvaliteta,« je klasične glasbe Klavirskemu domače in gostujoče izvajalce, pojasnila Tatjana Oblak Milčin­triu Rupnik, v nadaljevanju ve-tako z glasbenim kot z vokal-ski, ki je na strani Zavoda Ivana čera pa mu je sledil še Komor-nim repertoarjem. »Za vse na-Cankarja Vrhnika skrbela za ni zbor Ave. V soboto so lahko stopajoče je bila značilna viso-organizacijo dogodkov. obiskovalci prisluhnili učencem ka kvaliteta izvedbe. Vrhničani Gašper Tominc, Glasbene šole Vrhnika (Tjaša so tako lahko videli, da imajo foto: GT Rus, Ema Brlan in Sara Mivšek) v svoji sredi vrhunske glasbe­ 70. obletnica ustanovitve IUV Cankarjeva knjižnica je ob spominu na 70. ne okolice, iz drugih slovenskih bila IUV. Posnela je sedem in­krajev ter iz drugih republik tervjujev z ljudmi, kis o bili za­ obletnico ustanovitve IUV v svojih prostorih nekdanje Jugoslavije. posleni v IUV, in jih s pomočjo pripravila dva zanimiva dogodka. Tako je v nekdanjih prostorih bogatega fotografskega gradiva Odprli so razstavo z naslo-pogodbo svojo usnjarno podaril IU V Konfekcije nastal prelep povezala v zgodbo o IUV. vom Od obrtnih delavnic do Ljudski republiki Sloveniji. Na nov Kulturni center, kjer je tudi Na prireditvi so predstavili Industrije usnja Vrhnika, ki jo teh temeljih je vrhniška usnjar-Cankarjeva knjižnica. Prav ta je intervjuje sedmih nekdanjih je leta 2007 pripravilo Muzejsko na rasla iz desetletja v desetletje pred petimi leti iz stečajne mase delavcev: Mije Japelj, Nika Šu­društvo Vrhnika, avtorice Olge ter se razvijala v eno največjih IU V odkupila njihovo strokov-šteršiča, Janeza Gabrovška, Pirh s sodelavci Marijo Oblak usnjarskih tovarn na svetu. V no knjižnico in obilo raznega Helene Kondardi, Marije Japelj Čarni, Francijem Dovčem, Ni-letu 1983 so odprli tudi sodob-neurejenega fotografskega ma-in Stanislava Šventnerja. Vse kom Šušteršičem in oblikovalko no šivalnico usnja pod imenom teriala. Ob pogledih na foto-pa je bilo povezano s številni- Mileno Oblak Erznožnik. Pred-Konfekcija. Tu so šivali odlično grafije so se obudili spomini na mi fotografijami. Gotovo je, da stavljen pa je bil tudi prispevek usnjeno konfekcijo in ga lanteri-delovanje IUV ter številne nove ohranjena kulturna dediščina Nekoč je bila IUV, avtorice Na-jo, ki je slovela po vsem svetu. zgodbice o ljudeh, delovnih še ni zaključena, saj je še veli­taše Oblak Japelj, ki je objavljen V 90. letih prejšnjega stoletja prostorih, delovanju strojev in ko fotografskega materiala in s na portalu Kamra in si ga je mo-pa so se začele zgrinjati težave, še in še. Ob tem gradivu je na-tem veliko zanimivih zgodb in goče ogledati. povezane s svetovno in domačo stala ideja oziroma kar projekt zgodbic. Zato tudi avtorica pro- Prireditev je bila v četrtek, 6. gospodarsko krizo. Dogajale so o prikazu zgodovine Nekoč je jekta Nataša Oblak Japelj skupaj oktobra, pred okoli tridesetimi se tudi nerazumne odločitve bila Industrija usnja Vrhnika, s Cankarjevo knjižnico prosi in nekdanjimi zaposlenimi v IU V. pri vodenju podjetja. Vse to pa ki bi spominjal na 70. obletnico vabi nekdanje zaposlene, da se Namen je bil predvsem se spo-je privedlo do stečaja IU V leta ustanovitve IU V. Tako je avto-s fotografijami in pričevanji pri­mniti na 70. obletnico ustanovi-2008. To je bil najhujši udarec rica Nataša Oblak Japelj stvar družijo projektu. Vse, kar je bilo tve takratne usnjarne. Februar-za številne delavce in delavke, vzela v roke in pripravila ter narejeno doslej, je mogoče vide­ja 1946 je Savel Kalin z darilno ki so prihajali z Vrhnike in nje-predstavila prispevek Nekoč je ti in poslušati na spletnem por-talu Kamra, ki beleži kulturno dediščino slovenskih pokrajin. P o predstavljenem prispevku Nekoč je bila IU V, je predsedni­ca Muzejskega društva Vrhnika Katarina Oblak Brown odprla še razstavo Od usnjarskih de­lavnic do Industrije usnja Vrh­nika, ki je bila narejena že leta Vabilo Ponedeljek, 24. oktobra 2016, ob 18. uri 2007. Gostovala je v Cankarje­v Grabeljškovi dvorani vem domu na Vrhniki, potem v Tehniškem muzeju Bistra in še Vabi na proslavo v Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Slovenec biti, slovensko ljubiti – je pravzaprav nerazložljiva stvar, Počastitev ker je to stvar srca in biti. (T. Kuntner) dneva Strokovnemu predavanju gospe Sanje Dolinar suverenosti, na temo »Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo« bo po krajšem kulturnem programu sledila okrogla miza. ki bo na predvečer Dneva suverenosti. Za okroglo mizo smo poleg predavateljice povabili še poveljnika brigade Moris v času osamosvajanja gospoda Antona Krkoviča in gospoda Vilija Granda, tedanjega predsednika izvršnega sveta občine Vrhnika, ter nosilce vojaškega odpora zoper poskuse JLA, da bi preprečila osamosvojitev. v Muzeju usnjarstva na Sloven­skem v Šoštanju. Sedaj je razsta­va dobila domovinsko pravico v novi Cankarjevi knjižnici na Vrhniki. Tako je obešena na ste­nah prostora za mirno učenje in zaokrožuje likovno podobo in vsebinski poudarek knjižnice, ki se priklanja usnjarski tradi­ ciji kraja. Simon Seljak Literarni večer Karla Grabeljška Vrhnika, 17. oktober – Na predvečer 110. jatelj in na začetku poti tudi urednik, na kratko predstavil obletnice rojstva Karla Grabeljška - Gabra je bil v eno najbolj veličastnih srednje- Cankarjevi knjižnici literarni večer, katerega gost veških rodbin na naših tleh. V je bil slovenski pisatelj Ivan Sivec. petih knjigah je opisal celjske Na literarnem večeru, ki ga včeraj dogajalo, včasih pa, kakor grofe in kneze od Konrada že nekaj let skupno pripravi-da tistega nikoli ni bilo, kakor Žovneškega do Hermana I., ta Zveza borcev za vrednote da sem samo sanjal. Ko se mi Hermana II. in Ulrika II. Zani-NOB Vrhnika in Cankarjeva v spominih prižigaj podobe iz mive so tudi ljubezenske zgod­knjižnica, se je v ponedeljek, 17. rane mladosti, mi je res kakor be Barbare Celjske in Sigmunda oktobra, zbralo kar veliko Vrh-v sanjah. Podobe se tako hitro Luksemburškega ter Veronike ničanov. Kot gost večera je bil pode po glavi, da jih ne moram Deseniške in Friderika II. Celj­eden najbolj plodovitih in bra-dohiteti, da bi si katero bolj po-skega. Vse zgodovinske zgodbe nih slovenskih pisateljev, Ivan drobno ogledal. So kakor kre-je zbral v petih knjigah z naslovi: Sivec. Predstavil je pet svojih snice na poletnih livadah. Priži-Bleščeče celjske zvezde, Kraljica daljevali. Za popestritev večera zadnjih knjig, v katerih piše gajo se in ugašajo.« s tremi kronami, Samotna div-sta na začetku poskrbela pevka Združenje borcev za vrednote NOB vrhnika v sodelovanju z o zgodovini celjskih grofov in Spregovoril je tudi predse-ja roža in Poslednji celjski knez. Jana Ravnikar, ki jo je na kla-OZVVS Vrhnika - Borovnica in PVD Sever Vrhnika - Logatec knezov. Zbrane je prva nago-dnik Zveze borcev za vrednote Ob koncu so številni poslušalci virju spremljala Dominika Na-ter pod pokroviteljstvom Občine Vrhnika vabi na tradici­vorila direktorica Cankarjeve NOB Vrhnika Jani Kikelj, ki je pisatelju postavljali zanimiva veršnik. Ob koncu lahko samo onalno spominsko slovesnost ob dnevu mrtvih, posve­knjižnice Vrhnika in prebrala poudaril pomen življenja in pi-vprašanja, na katera so dobiva-dodam: bil je lep večer, dobro čene padlim slovenskim partizanskim borcem ter drugim li resnično prave zgodovinske odlomek iz Gabrovega Cankar-sateljevanja našega Karla Gra-obiskan in tudi aktualen. žrt vam naci-fašističnega okupatorja. Slovesnost bo v torek, jevega mačka: beljška kot partizana v drugi odgovore. Na koncu je bila še 1. novembra 2016, ob 10. uri pri spomeniku padlim bor­»Včasih se mi zdi, kakor da svetovni vojni. Nato je pisatelj pogostitev, kjer so se pogovori Simon Seljak cem NOB na Drči. se je vse tisto iz mladih dni šele Ivan Sivec, ki je bil Karlov pri-o zgodovini celjskih grofov na- Drugi pohod po obronkih Podlipske doline Prvo soboto v oktobru smo se že drugič podali po obronkih Podlipske doline, tokrat v organizaciji Športnega društva Lipa Podlipa - Smrečje. Pred TIC Vrhnika se nas je zbralo 26 pohodnikov, veliko tistih, ki so že lani hodili po tej poti, in nekaj novih. Ob osmi uri smo se v sprem-pot nadaljevali do Žažarja, Sa­stvu vodnikov podali čez Sv. mije in vse do najvišje točke v Trojico, skozi Kote pri Ligojni, Smrečju. Med potjo nam je Obvestilo za miklavževanje Starše otrok, rojenih v letu 2014, stanujočih v KS Podlipa - Smrečje, vabimo, da nam do 15. novembra 2016 spo­ročijo podatke (ime, priimek otroka in naslov) za letošnje Miklavževo obdarovanje. Sporočite nam podatke tudi za otroke, rojene v letih 2010 do 2013, ki morebiti še niso uvr­ščeni v seznam za obdarovanje. SVET KS PODLIPA - SMREČJE Podatke sporočite na GSM: 031 852 659 ali e- naslov: barbara_kuzmic@yahoo.com Vabilo Knjižna zbirka čebelarja Jožeta Tršarja Vljudno vabljeni v Grabeljškovo dvorano v sredo, 30. novembra 2016, ob 17. uri V letu, ko Čebelarsko društvo Vrhnika obeležuje 110-letnico svojega delova­nja, vas vabimo na predstavitev zasebne strokovne knjižne zbirke čebelarja Jožeta Tršarja, ki jo je Cankarjevi knjižnici Vrhnika podarila njegova družina. Kulturni dogodek bomo sooblikovali skupaj z vrhniškimi čebelarji in Glasbeno šolo Vrhnika. Vabljeni! Damjan Debevec ob objektih kruh, ocvirkovo potico in ponu-v Gostilni Hribernik privoščili ob 16. uri odpeljal na Vrhniko. kulturne dediščine odstiral dili še slastne flancate. Visoko toplo enolončnico in nato na Lepo jesensko soboto smo v tančico zgodovinske preteklosti, nad kmetijo, na strmi brežini, najvišji točki ob cerkvi prisluh-osmih urah prehodili 20 km in slišali smo tudi, katere naravne so nekateri vstopili v opuščen nili zgodovinski razlagi o lepo-naredili 788 m skupnega vzpo­znamenitosti si je mogoče ogle-rudnik železove rude, na Samiji tah in posebnostih cerkve ter na. Čeprav smo bili utrujeni, dati v teh krajih. Na celarski smo videli ostanke lanišnice, le Rusove kapelice. Za vrnitev v smo si ob koncu poti zaželeli, kmetiji smo naredili prvi daljši malo naprej rastišče Blagajeve-dolino smo si letos izbrali pot da bi se v prihodnjem letu na postanek in se okrepčali s pra-ga volčina in na domu Malo-mimo lovske koče v Češirku, Je-tem pohodu ponovno srečali. vo kmečko malico. Domači so vrhovih še muzejček kulturne rebove domačije, evharističnega nam skuhali čaj, pripravili na-dediščine. Pot smo nadaljevali križa in zaključili v jedru Pod-Sonja Malovrh rezek iz domače salame, spekli po asfaltni cesti do Smrečja, si lipe, kjer je čakal avtobus in nas Ureditev pokopališča v Podlipi V začetku septembra li zelo angažirano in dodeljena dostojno uredili okolico grobov za skupno dobro, odnosu do dela opravili izjemno vestno naših rajnih. prednikov in spoštovanju do smo krajani Podlipe in odgovorno, poravnavali so Zaključili smo pomemben sovaščanov je treba graditi pri­ začeli z obnovo pesek na pokopališču, očistili projekt. Z »udarniškim« delom hodnost. Mi na Podlipskem to pokopališča, ki ga je že nagrobnike in opravili še veliko nam je spet uspelo v prijetno zmoremo in hočemo in na to zelo načel zob časa. drobnih del. Za donacijo se za-medgeneracijsko druženje po-sem še posebno ponosen. hvaljujem Kamnolomu Verd in vezati prizadevne domačine. Ker so bila denarna sredstva vsem, ki ste prispevali, da smo Ravno na tej povezanosti, delu Boštjan Jurjevčič, omejena, smo se dela lotili dru­gače – »udarniško«. Obnovili smo robnike na pokopališču, obnovili pomožni objekt za shranjevanje pokopaliških pri­pomočkov, zamenjali pesek in opravili še veliko drobnih del. Obnova ima velik pomen za ce­lotno krajevno skupnost, enako pomembno pa je dejstvo, da so prebivalci naše idilične doline vedno pripravljeni svoje znanje in čas prostovoljno prispevati v skupno dobro. Opravljenih je bilo več kot štiristo udarniških ur. Posebno pohvalo si zaslužijo otroci, ki so se na vabilo odzva­ Kino Bevke Novembra se v Kinu Bevke začenja nova zorje. S tem se skuša preprečiti smrtne primere zaradi zastru­ filmska sezona. Začeli bomo z velikimi pitev s tem tihim ubijalcem. legendami, ki že desetletja navdušujejo V PGD Bevke smo se preven­ bralce in gledalce po vsem svetu. tive lotili na nekoliko drugačen Mali princ, literarni junak nim vodstvom pripravlja na način. Organizirali smo Gasil­otroške domišljije, je lani našel vpis v prestižno šolo. Sprejemni sko popoldne, na katerega so bili svoje mesto tudi na velikem izpiti so težavni in zanje se je tre-povabljeni predvsem otroci in platnu, v animirani domišljij-ba učiti vse poletje. Dolgočasno njihovi starši ter ostali vaščani. ski pustolovščini. Nekoliko rutino prekine Letalec, čudaški Staršem smo predstavili vplive starejša, a polna nenavadnih prijazni stari sosed, ki ji odpre CO na človeka, znake zastrupi­domislic in optimizma, tudi ko vrata v nenavaden svet, v kate-tve in pravilno ukrepanje, če do gre vse narobe, sta Pat in Mat, rem je vse mogoče. Pripoveduje zastrupit ve pride. Poudarek je junaka češke animirane serije ji zgodbo o Malem princu, ki ga bil na pomenu preprečitve na­z malih ekranov, ob katerih so je srečal davno nazaj, po letalski stanka prezasičenosti prostora s odraščale mnoge, tudi sloven-nesreči sredi puščave. Tako se tem plinom, ki nima vonja, oku­ske generacije. Vabljeni v Kino začne dekličino ganljivo popo-sa niti barve. Prikazali smo de-Bevke, kjer vas novembra na ve-tovanje v lastno domišljijo, kjer lovanje senzorja, ki pravočasno likem platnu čakajo brezčasne sreča Malega princa in se z njim opozori na presežek plina v pro­legende, Veseli december pa odpravi do njegovega asteroi-storu in s tem omogoči človeku, bo prinesel filmska doživetja za da. Skupaj ponovno odkrijeta da pravilno odreagira. Odra­različne okuse in generacije! čarobnost otroštva, deklica pa slim je bila namenjena delavni­spozna, da resnično pomembne ca prve pomoči. Seznanili smo Nedelja, 13. november ob reči lahko vidi le s srcem. jih s sanitetnim materialom in 18h osnovno opremo za reševanje, A JE TO: PAT IN MAT, s katero razpolaga naše društvo. animirana komedija, M. Be-Kar nekaj korajžnih obisko­neš, Češka, 2016, brez dialo-valcev se je preizkusilo v vlogi Preventiva govponesrečenca, kateremu ekipa Junaka priljubljene češke ani-gasilk oskrbi poškodbe in ga na drugačen mirane serije A je to!, Pat in Mat, namesti na reševalna nosila. sta se nam prikupila s svojim Mladi so testirali funkcije gasil­bolj ali manj uspešnimi, vedno načinskega kamiona in se pozabavali komičnimi hišnimi popravili. V z obračanjem ročnika. Ugota­spomin na čase pravih risank, ki Letošnji oktober gasilci na-vljali so, na kakšni oddaljenosti so zaznamovale mladost mno-menjamo splošni požarni var-je gašenje požara še varno in gokaterih generacij, legendarna nosti v gospodinjstvu. Geslo hkrati učinkovito. Pomembna domača mojstra prihajata na tokratnega meseca požarne informacija je bila tudi, kako velika platna s čisto novimi do-varnosti je Delujmo preventiv-se obnašajo curki ob različnih godivščinami. no. Še posebej je izpostavljena položajih ročnika in pod dolo­problematika prisotnosti oglji-čenimi nak loni. Nedelja, 27. november ob kovega monoksida v zaprtih Igra Gasilec ne jezi se, je zo­18h prostorih in s tem povezanih pet poskrbela za smeh in raz-MALI PRINC, animirana posledic na človeka. Javnost je igranost otrok. Postavili smo kovnjaka. Celotno dogajanje so zvali vabilu in svoje znanje po- je del svojega znanja in izkušenj domišljijska pustolovščina,obveščena, da je potrebno do tudi krajši gasilski poligon, po­ popestrile Barbarine palačinke. sredovali drugim. Hvala vsem, delil z nami. M. Osborne, Francija, Italija, 1.1.2017 v prostore s kurilnimi doben tistim, s katerimi se na Letos je imela kar tri pomoč-ki ste nas prišli obiskat in ste Za PGD Bevke, 2015, sinhronizirano napravami odvisnimi od zraka raznih tekmovanjih spopadajo nice, ki so ves čas dogajanja nam postavljali vprašanja. Hva- Andreja Lenarčič, Mala deklica se pod mami-v prostoru, namestiti CO sen-naši pionirji in mladinci. Glav­ skrbele, da prisotni niso bili la kuharicam za odlično hrano. predsednica ni akter popoldneva in seveda lačni. Hvala vsem, ki ste se od-Predvsem pa hvala g. Marku, da najbolj obiskana točka pa je bilo mesto, kjer se je nahajal naš le­tošnji gost g. Marko Zibelnik, inštruktor na Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Obnova kapelice se bliža koncu na Igu. Predstavil je opremo za varno delo na višini in na prak­tičnih primerih prikazal njeno Bevke – Obnova kapelice sredi vasi se bliža prispevke za stroške njene ob­ nove, in sicer na tekoči račun: pravilno uporabo. Najmlajši koncu, so nam povedali organizatorji njene obiskovalci so se lahko prelevili SI56 0134 0645 0861 335; sklic: obnove. v vlogo plezalca, ki se dviga ob SI0073000001; namen: Obno­ pročelju hiše do višine strehe. V času zaključka redakcije je hvalno nedeljo, 6. novembra, va kapelic; naslov: KS Bevke, Tisti bolj zagreti pa so poskrbeli, potrebovala še belež oziroma ob 14. uri popoldne. Bevke 17, 1358 Log pri Brezo­da je dvigovanje potekalo varno poslikavo. Slovesno odprtje Še vedno pa lahko vsi, ki vici. (gt) in pod budnim očesom stro-prenovljene kapelice bo na za-želite, prispevate prostovoljne 60. obletnica zaključka šolanja Konec septembra se je 24 sošolcev A-razreda razredničarke Stanke Šušteršič in B-razreda razrednika Antona Pirnata, ki smo končali osnovno šolo na Vrhniki pred šestdesetimi leti. Zbrali smo se v Gostilni Pri Kranjcu. Naše šolanje se je začelo leta 1948, komaj tri leta po končani vojni, končali pa smo ga leta 1956. Čeprav smo se razkropili po bližnji in daljni okolici, se vseeno radi srečamo in obijamo spomine na leta, ko smo drgnili šolske klopi. Zato smo se dogovorili, da se bomo odslej dobivali vsako leto, in sicer zadnji petek v septembru. Naslednje srečanje bo torej 29. sep­tembra 2017 ob 14. uri v Gostilni Pri Kranjcu. (nč) Jesen v Starem malnu V Turističnem društvu Blagajana smo si letos zadali poseben izziv: registrirali smo prostovoljstvo in s 1. majem prevzeli v upravljanje kočo Star maln, ki je tudi sicer v društveni lasti. Vdihnili smo ji življenje, obi-vali delovne razmere in urejali skovalce pa postregli s pijačo okolico. in dobrotami po svojih močeh. Številne kopalce, ki so si na Korak za korakom smo izboljše-lastno odgovornost privoščili osvežitev v bazenu, niso mo­tile trave, ki so na dnu bazena, nekatere pač. Strokovnjaki so povedali, da to niso alge, so pač trave, ki so si izbrale prostor prav tu; niso škodljive, so pa tudi znamenje čiste vode, kar potrjuje veliko rakov, ki so se naselili vse do bazena. Ob vodi in v njej se zadržujejo povodni kosi, zvečer se oglaša sova. Dragi Jazon! Gotovo je prav in bogu dopadljivo (upam, da tudi sekti Zdrava atmosfera), da tudi Tebe obvestim o tem, da se v Močilniku nekaj dogaja. Se še spomniš Močilnika? To je tam, na robu Ljubljanskega barja, kjer si se ustavil s svojo lad­jico in kjer si udaril po skali. Če imaš čas in voljo, pridi v sredo ob petih popoldan, pa bomo skupaj kakšno rekli. Ali prebrali. Beremo Cankarja. Vem, da ne veš, kdo je Cankar. Prav zategadelj je fajn, da se oglasiš. Cankar je še eden (razen Tebe), ki je slavo Močilnika ponesel v svet. Verjamem, da Te že dolgo ni bilo v teh krajih; morda ne bo odveč, da Ti dam kakšen namig, da ne boš preveč taval okoli. Prvo, do skale z ladjico ne moreš več. Tam je mostiček. Prosim Te, da ga ne prestavljaš. Kdo ve, kdaj ga bomo potem spet dobili nazaj. Parkiraj nekje na Vrhniki, recimo na park&ride, tam bi znalo biti še nekaj prostora. Po Vrhniki so sicer v glavnem modre cone, občinski redarji Te bodo ročno oglobili, če boš svojo bar­kačo pustil predolgo. Na avtokamp se Ti ne splača čakati, ne na tistega v Blatni Brezovici ne na tiste­ga pri Bajerjih. Ko boš že na park&ride, pojdi še v Lidl, gotovo imajo kakšne popust tudi za take iz drugih krajev in iz drugih časov. Ne ustraši se Mavsarjevih vran, samo kipi so, niso žive! Da ne bi slučajno pomislil, da so pingvini! Verjetno boš šel do Močilnika peš. Daj, ustavi se v nekdanji šivalnici IU V. Če Te ravno ne zani­ma knjižnica (pa je lepa in kup knjig ima, ne mor'š verjet'!), je pa neobhodno, da si ogledaš Doživljaj­sko razstavišče Moja Ljubljanica. No, ja, ni moja, samo reče se tako. Zdaj smo se imena že navadili, eno leto smo pa prekladali besede in se preklali, kako da naj bi se reklo temu svetišču preteklosti; zdaj smo se pa na srečo unesli. Vstopnina je sicer pet evrov, nekak boš že »sfolgal«, upam. Lahko se pa probaš izgovoriti na podžupana Skodlarja, ki je motor, da ne rečem jadro tega muzeja, pa te bo kakšna fletna punca spustila skoz. Pazljivo si oglej, mogoče boš našel kakšen svoj izgubljen vrček ali celo meč. Pa da se vrneva v Močilnik. Če si pri volji, daj še enkrat užgat po tisti skali! Zdaj je ravno pra- Star maln živi in tako bo tudi v jeseni in pozimi. V koči smo poleg gostinske sobe preuredili še en prostor, kjer bomo orga­nizirali delavnice, jo oddajali za zak ljučene družbe, za predava­nja in sestanke. Koča bo redno obratovala od četrtka do nede­lje od 10. do 18. ure. Tematsko bo obarvan tudi zadnji vikend. Že v nedeljo, 30. oktobra, pripravljamo delavni­co izdelave buč, v ponedeljek, 31. 10., pa bomo od 12. do 17. ure izdelovali čarovniška obla­čila in poslikavali vaše obraze. Skuhali bomo bučno juho, pri­pravili bučnico in pekli kostanj. Predhodne najave so zaželene na tel. št. 0590 43500 ali 041 558 426, kar velja tudi za vse nadaljnje tematsko obarvane konce tedna. O ponudbi in programu vas bomo obveščali na naših Fa­cebook straneh (TD Blagajana, TD Blagajana Star maln) in in­ternetni strani ( www.blagajana. si) ter s plakati na vhodu v sote­sko v Star maln. Pričakujemo vas prostovoljci Turističnega društva Blagajana. Branje Cankarja v Močilniku V Močilniku, ki je delno v lasti tudi Turističnega društva Blagajana Vrhnika, se nadaljuje protestno branje odlomkov iz Cankarjevih del. Doslej se je tihega, vendar gla-besede. Organizator je TD Bla­snega protesta udeležilo le malo gajana Vrhnika, ki se boji, da bi ljudi; zberejo se vsako sredo ob nad svojim delom Močilnika 17. uri popoldan in eno uro je izgubili lastništvo. Zato vabijo mogoče poslušati Cankarjeve občane Vrhnike, naj se udele­žijo branja Cankarjevih del ter tako dajo podporo vrhniškim turistom, da ne bi nastal črn scenarij – odvzem lastništva. Zanimiva je bila tudi zgodbica Dragi Jazon, ki jo je napisal An­drej Kos. Simon Seljak vi čas. Samo pazi, kje boš stal. Tam se preklamo za par kvadratnih metrov zemlje, kot da bi šlo za življenje in smrt. Slovencev ne poznaš, v Tvojih časih jih še ni bilo tukaj. Drek pa domovina, svet ob mejniku je tisto, za kar Slovenec prelije zadnjo kapljo krvi! Evropa je brez meja, mi se pa pod Tvojo skalo dajemo za mejo, edino rezilne žice še nismo postavili. Mimogrede: rezilna žica je zato, če tvojim potomcem uide kak begunec, ki se mu zdaj reče migrant. Ampak, ne bova o politiki, ne bom ti pojasnjeval razlike med beguncem in mi­ grantom, se boš že znašel nekako. Okrog lope, kjer beremo Cankarja, je nekaj zemlje in država steguje svoje umazane tace po njej. Nepojmljivo, nacionalizacija leta 2016! Še od prejšnje nacionalizacije nismo vsega vrnili, pa je že nova! Saj vem, da ne razumeš, jest tudi ne. Sveti Anton v kapelici je malo poškodovan, skušnjavec je pa kot vietnamski prašiček. Ampak svetniku se ne piše dobro. Ne plačuje dodatnega (prostovoljnega) zavarovanja, čakalne dobe so pa dolge. Dr. Gruber gre na dopust, dr. Radan je v arestu, preostali pa en cajt delajo, en cajt grozijo s štrajkom. Najbolje je, da imaš kakšnega padarja s seboj. Aja, pa pri Tončku le pozvoni in zaželi si kaj lepega. Nikoli ne veš ... V Močilniku je tudi zgradba. Deloma je od tu­rističnega društva, deloma od ne vem koga. Na tistem, nejasnem delu so na šipah jasno narisane nage babe oz. je na vseh oknih verjetno ista, če niso brezjajčne dvojčice. Vem, da Te to ne bo rav­no kaj preveč ganilo, moralist nisi, sploh so pa bili v Tvojih cajtih takim junakom bolj zanimivi dečki kot punčke. Ampak Te moram opozoriit, če Te zahakljajo zaradi pedofilije, adijo pamet! Potem je bolje, da zbežiš v Avstralijo, kot Oman. Okrog stavbe so luči, ki se pod večer prižgejo na rdeče. Pravijo, da tam ni kupleraja, torej so luči ostanek komunistične, totalitarne preteklosti. Ne moreš iz tega pa ne moreš, pa če se stokrat osa­mosvojiš! Vidiš, dragi moj Jazon, zato beremo Cankarja in zato bi bilo res fajn, da še enkrat užgeš po tisti skali! Tvoj Kos Verjanski gasilci z najmlajšimi Nesreče in požari nikoli ne počivajo. Nanje mo-bili tudi pri gasilskem pozdra­vu »Na pomoč«. To je majhen ramo biti vedno pripravljeni in se z njimi znati kamenček v mozaiku znanja, ki tudi spopasti. Ob mesecu požarne varnosti smo ga lahko preko prijaznih srečanj gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Verd podarimo otroku. Naloga star­pripravili delavnice za najmlajše. šev, vzgojiteljev in učiteljev pa je, da to skozi celotno otroško Otrokom, Vrtca Vrhnika – Namen sodelovanja v vrtcu z in mladostniško obdobje nad­ enota Želvica smo predstavili zaposlenimi in najmlajšimi je, gradite. Veseli smo bili vašega življenje gasilcev v PGD Verd. da si preko prijetnega druženja obiska v gasilskem domu Verd Ob aktivnem sodelovanju otrok in igre vtisnejo v spomin evaku­ in prijetnega druženja v vrhni­ je čas v gasilskem domu hitro acijske postopke. Spoznali so, da ških vrtcih. minil. Otroci so spoznali so ga-gre dim vedno pod strop in da Za prijetno druženje v domu silska vozila in opremo, pomeri-morajo otroci biti čim nižje ob smo poskrbeli gasilci Petar Ra­ li so čisto pravo gasilsko čelado tovrstni nesreči, zapomnijo si dak, Bruno Govekar, Aljaž Za­ in obleke. Povezali smo se tudi s številko 112 in glasno obvestijo lar in Franjo Čretnik. številko 112. Največje veselje je starejše na nevarnost. Ozave­bilo takrat, ko so najmlajši po-ščamo jih, da se ob tovrstnih Franjo Čretnik, mentor prijeli za ročnik in preizkusili, nesrečah ne smejo skrivati v gasilske mladine PGD Verd kako se gasi z vodo. omare ali pod mizo. Glasni so ZŠAM Vrhnika aktivna Vsako leto je 22. september rezerviran za dan no kolo prejeli nalepko Varno kolo. ZD Vrhnika in Center za brez avtomobila. Na ta dan naj bi prebivalci ob­ krepitev zdravja je predstavil čin odšli na delovna mesta in po opravkih brez pomen dobre gibalne sposob­ avtomobila. nosti otrok in odraslih. Z oza-V ta namen naj bi opravili pot podobi prometne problematike veščanjem otrok in občanov o peš, s kolesom ali z javnimi pre-v Občini Vrhnika. pravilni vožnji s kolesom v pro­voznimi sredstvi. Dokazano je, Svoj prispevek v akciji Dan metu, uporabi zaščitne čelade da zaposlene osebe, ki so udele-brez avtomobila smo prispevali upoštevanju CPP bomo člani žene v prometu kot pešci in ko-tudi člani ZŠAM Vrhnika. Na ZŠAM nadaljevali tudi v priho­lesarji, učinkovitejše opravljajo povabilo Sveta za preventivo dnje. Ker pa prihaja obdobje sla­svoje delo od tistih oseb, ki se na in vzgojo v cestnem prometu bega vremena in kratke dnevne delo vozijo z avtomobilom. Prav Občine Vrhnika smo v četrtek, svetlobe, bo poudarek tudi na tako boljše rezultate kažejo tudi 22. septembra 2016, v športnem nočni prepoznavnosti. Sveti­otroci, ki gredo v šolo s kolesom parku OŠ Antona Martina la, kresničke in svetla oblačila in peš. Ugotavlja se, da bo treba Slomška in Športnega parka na vas lahko rešijo najhujšega. V nameniti več kakovostnejših Vrhniki izvedli prometne de-ta namen bomo pripravili pri­površin za kolesarje, vendar lavnice, ki so obsegale prome-reditev, ki bo potekala v petek, prometna infrastruktura tega tni poligon za kolesa in prikaz 18. novembra 2016, v počastitev trenutno ne dovoljuje. S tem vinjenosti, in sicer s posebnimi spomina na žrtve prometnih namenom se je letos v projekt očali. Motorika otrok je v sa-nesreč. Več v javnih občilih v Celostne prometne strategije, ki mem prometu zelo pomembna nada ljevanju. Za opravljeno poteka po vsej Sloveniji, vključi-in poligon vožnje je namenjen delo ob dnevu brez avtomobi­la tudi Občina Vrhnika; pridru-temu. Hkrati so osvežili spo-la se zahvaljujem vsem članom žijo se lahko tudi šole, društva, min na prometne znake in pra-ZŠAM Vrhnika in preostalim, javna in zasebna podjetja ter vilno uporabo kolesarske čela-ki ste prispevali svoj čas za var­druge nevladne organizacije. Z de. V okviru PP Vrhnika je bil nejšo prometno Vrhniko. izpolnjeno anketo bomo tako preventivni nadzor nad kolesi. Franjo Čretnik, lahko vsi prispevali k realni Otroci so za varno in opremlje-predsednik ZŠAM Vrhnika Vabilo Ob 25-letnici delovanja Župnijske Karitas Vrhnika v sodelovanju z Občino Vrhnika, Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in SAZAS-om Ljubljana organiziramo dobrodelni koncert DVA NOVČIČA. Koncert bo v soboto, 26. 11. 2016, ob 18. uri v dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Dobrodelni koncer t je namenjen za pomoč družinam, ki so v socialni stiski na Vrhniki. Nastopili bodo priznani ansambli, pevci in solisti: Kulturno društvo Raskovec, sekcija Pritrkovalci, Plesni studio Peter Pan, Klemen Šiberl, Simona Černetič - kantavtorica, Oktet Razkovec Ansambel Javor, Godalni kvartet Quartissimo, Skupina Ogenj in dim, Ansambel Presenečenje, Skupina Saks Grls, Pihalni orkester Vrhnika Vabljeni! Obisk poslanca Vinka Gorenaka Septembra se nam je na rednem srečanju Ob­činskega odbora SDS Vrhnika kot osrednji gost pridružil poslanec dr. Vinko Gorenak. V pogovoru je predstavil zdajšnje težave Slovenije, ki izhajajo iz neučinkovito iz­vedene tranzicije. Posledice neizvedene lustracije se kaže­jo v tem, da Slovenija stagnira oziroma se razvija bistveno počasneje kot nekdanje vzho­dne republike, ki so lustracijo izvedle. V začetku devetdese­tih je Slovenija upokojila pet­sto sodelavcev zločinske orga­nizacije Udbe. S tem so akterji Demosa upali, da bodo preki­nil vladavino totalitarizma. V teh letih se je izkazalo, da so upokojeni sodelavci Udbe ak­tivno delova li naprej. V parla­ment so za poslance uspešno spravili najmanj 42 udbašev, izmed svojih vrst so imenovali direktorje državnih podjetij, državnih zavodov, bank, so­dišč ali pa na vodilne funkcije postavljali svoje potomce. Ne­uspela lustracija se kaže v do­kapitalizaciji bank, v katere se je od leta 1995 vložilo več kot 10.000.000.000,00 evrov, v po­ kradenih in uničenih državnih podjetjih, v odhodu celih gene­racij mladih, v eliti, ki ni prišla do premoženja zaradi svoje nadpovprečne sposobnosti, temveč zaradi svoje nadpov­prečne pok varjenosti. Vse to pa omogočajo neu­činkovita sodišča. Slovenski sodniki so, kot pravimo, bo­lje zaščiteni kot medvedi. Za svoje napačne sodbe, ki so v evropskem merilu v kasnejših postopkih nadpovprečno veli­kokrat razveljavljene, ne nosijo nikakršne odgovornosti. Vinko Gorenak je sprego­voril tudi o državni varnosti. O tem, da sta Madžarska in Avstrija naredili »šengensko mejo« na meji s Slovenijo in da zastoji na mejah niso posledi­ca prenove cest ali povečanega prometa, temveč so posledice tega, da smo postavljeni zu­naj takoimenovane šengen­ske meje. Slovenija trenutno ni pripravljena na ubranitev novega navala migrantov, ki samo čaka na Erdoganovo pri­voljenje. Človek se zaradi vseh teh dogodkov večkrat vpraša, če potomci in priviligiranci prejšnjega režima namerno ustvarjajo kaos, da lahko laž­je obračunavajo s svojimi na­sprotniki. Za OO SDS Vrhnika Daniel Cukjati Odmera dohodnine za Župnijsko Karitas V skladu s 142. členom Za-interesu. DEM V STISKI dobite na sede­kona o dohodnini lahko davčni Med upravičenci, katerim žu Župnijske Karitas. Obrazec zavezanec zahteva, da se do 0,5 je mogoče nameniti del doho-oddate v župnišču ali na sedežu % dohodnine, odmerjene po dnine, je tudi Župnijska Kari-Župnijske Karitas. tem zakonu od dohodkov, ki se tas Vrhnika, davčna številka Za vaš prispevek se vam is­ vštevajo v letno davčno osnovo, 15710645. kreno zahvaljujemo. nameni kot donacijo tudi orga-Obrazec za namenitev dela nizacijam, ki delujejo v javnem dohodnine za POMOČ LJU-Župnijska Karitas Vrhnika Zmagali smo! Letos bo državna proslava ob 25. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije v Kopru prav na 25. oktober. Zato se bo delegacija OZVVS Vrhnika - Borovnica s praporom udeležila državne proslave, pred tem pa bo položila lovorov venec na spominsko ploščo na vhodu v nekdanjo vojašnico na Stari Vrhniki. Prav tam se je 25. 10. 1991 še zadnje moštvo JLA ločilo od najtežjega orožja in se podalo na pot iz Slovenije. V pričujočem prispevku s 1. Oklepno brigado (OKBR) janju v smeri delitvene bilance bomo spoznali dogajanje na JLA, enote zračne obrambe JLA med Jugoslavijo in RS. Politični območju Vrhnike po Brion-na Vrhniki in v Logatcu pa so koraki Slovenije so vedno bolj skem sporazumu pa vse do začele selitev opreme iz Slove-nakazovali, da Slovenija ne bo zmage 25. 10 1991. nije. Vse aktivnosti smo morali slepo sledila vsem dogovorom Na podlagi ukaza 5. PŠTO nadzorovati in se hkrati izogi-o vračanju premoženja in da Ljubljana smo v 53. ObmŠTO bati morebitnim incidentom. Z po roku treh mesecev od Brio­ 12. 7. 1991 razpustili dve tretjini umikom enot zračne obrambe nov ne bo prenehala z osamo­enot, in sicer na način, da so se JLA ni bilo nobenih zapletov. svojit venimi ukrepi. Odločitev 5. PŠTO Ljubljana, ki je bil var­nostni oficir v OŠTO Vrhnika pred formiranjem 53. ObmŠTO Logatec in sva se poznala. Obi­skal sem jih še isti dan zvečer v prostorih nekdanjega OŠTO. Bilo jih je pet ali šest, bili so v civilni obleki in Slivšek je pred­stavil njihovo nalogo, da z ope­rativnimi obveščevalno-var­nostnimi ukrepi vnašajo med oficirje in podoficirje 1. okbr negotovost ter slabijo delovanje kontraobveščevalne službe JLA. Dal sem jim soglasje za sou­porabo prostorov in dogovorili smo se, da jim bo naša obvešče­valna točka na tej lokaciji v po­vilu, da teh stvari v našem štabu ne počnemo. Po izginotju pomočnika komandanta 1. okbr, podpol­kovnika Kulundžiča, ki je med drugim pred tem sodeloval pri pogajanjih in bil tudi vroč za­govornik ostrejšega nastopanja, pa je verjetno komandantu 1. okbr prekipelo in se je odločil osebno posredovati. Tako je v spremstvu do zob oboroženega voda neko popoldne nenadoma prispel v Logatec pred prostore zalednega dela 53. ObmŠTO na Tržaški cesti; okolico so za­varovali in zahtevali od našega stražarja in dežurnega razgovor kogar, razen dežurnega, in sem se po magistralni cesti napotil proti Logatcu, da bi s strani opazoval dogajanje (bil sem v civilni obleki). Med Vrhniko in Logatcem sem srečal kolono treh vozil, s katerimi se je obisk JLA že vračal. Po prihodu v štab so mi povedali, da jih je sprejel moj namestnik, stotnik Franci Košir, da so dolgo vztrajali, da bi govorili prav z menoj, ter iz­razili veliko nezadovoljstvo in zaskrbljenost zaradi ugrabitve njihovih oficirjev. Izvedel sem tudi, da je naša interventna enota profesionalnih vojakov iz vojašnice Logatec prispela takoj znotraj svoje formacije podeno­te rotirale na 14 dni. Izvršena je bila le ena rotacija, saj je bilo s koncem ju lija ukazano razpusti­ti vse enote začasnega mobiliza­cijskega razvoja, razen potreb­nih sil za zavarovanje objektov območnega štaba in lastnih skladišč. S prvim avgustom je torej nastalo tako močno mr­tvilo na podlagi rezultatov mi­rovne komisije EU, da so nam v stalni sestavi TO zmanjšali pri­pravljenost na minimum in sva z g. Jesenkom odšla na oddih z družinama za en teden v Fieso. Seveda sva bila redno na zvezi z oddelkom za ljudsko obram­bo (OLO) in mojim štabom ter v stalni pripravljenosti, da do­pust prekineva in se vrneva v »vojno«. V tem času je nastalo nekaj bistvenih odločitev, saj ko sva prišla nazaj, so se začela po­gajanja prek evropske komisije Kar so odpeljali, so naši opazo­valci prešteli, postopoma pa so nam v septembru tudi predali svoje vojašnice. Za zavarovanje prevzetih vojašnic smo morali zopet vpoklicati dodatno četo TO. V tem času je potekala tudi reorganizacija v TO in septem­bra smo začeli z novo formaci­jo, ki pa je že vključevala tudi vod profesionalnih vojakov, za katerega smo opravili temelji­to kadriranje; vsi kandidati so opravili zahtevno testiranje na poligonu Pokljuka in nato še psihološki test. Nekaj kandida­tov je žal odpadlo in bili so zelo razočarani. Medtem pa so se zapletale zadeve okrog 1. okbr JLA, ki je, verjetno razočarana zaradi ne­vrnjenih bojnih sredstev posta­la oboroženi zaščitnik lastnim pogajalcem v političnem doga-Jugoslavije, da se JLA umakne iz Slovenije z vsemi sredstvi, in odločitev Slovenije, da tega ne dovoli, pa sta Vrhniko vrnili v vojno stanje. 1. okbr JLA je načr­tovala tudi nasilen odhod iz Slo­venije in na podlagi načrta TO RS smo dobili ukaz za oviranje in preprečevanje takih posku­sov. Za to nalogo je bil v prvi vr­sti zadolžen vod profesionalnih vojakov (»interventna enota za pod tank« – smo jo imenovali). 1. okbr je s svojim odhodom odlašala, ker ni hotela oditi brez oklepne tehnike. Zato so s stra­ni RS stekli tudi ukrepi prisilje­vanja. Obveščevalno-varnostna služba MORS je na polovici septembra v Črnem orlu na Vrhniki ustanovila operativno skupino OVS, ki jo je vodil Raj­ko Janša. Povezovalni oficir, ki je v tej skupini tudi sodeloval, je bil stotnik Gregor Slivšek iz moč. Sicer smo se sporazumeli, da oni našemu štabu niso ne nadrejeni ne podrejeni ne dode­ljeni in da pri nalogi lahko sode­lujemo po potrebi in posebnem dogovor u. Prvi konkreten in odmeven dogodek, ki je bil posledica dela te skupine OVS, je bilo izgino­tje oficirja 1. okbr, ki je bil med tistimi, ki so najbolj zagovarjali agresivno delovanje. Dan po iz­ginotju me je po telefonu pokli­cal komandant 1. okbr in hotel od mene pojasnilo. Čeprav sem domneval, da gre za delo OVS­-skupine, sem mu odgovoril, da o izginotju v našem štabu ne vemo nič in da mu zagotavljam, da 53. ObmŠTO nima aktiv­nosti, katerih žrtev bi lahko bil kdorkoli od moštva 1. okbr. Seveda je pričakoval, da bom poizvedel pri nadrejenem štabu, vendar sem ostal le pri zagoto­s komandantom 53. ObmŠTO Logatec. S to akcijo nas je zelo presenetil; ne moremo trdi­ti, lahko pa da je imela morda še kakšen drug cilj, na primer ugrabitev mene, komandanta. Dežurni Vinko Kucler je ta­koj alarmiral našo interventno skupino in me poklical po te­lefonu v štab na Tovarniški 12 v Logatcu (300 m stran), naj se umaknem, ker morda nimajo čistih namenov. Bil sem sam na lokaciji in sem hitro vzel pištolo, zaklenil štab ter se skril za so­sednji blok in opazoval. Ker se v petnajstih minutah ni zgodilo nič, sem v štabu poskrbel za vse varnostne ukrepe, ga zaklenil in zapečatil, vklopil varnostne naprave ter s svojim avtom po stari cesti Logatec–Vrhnika krenil proti Ljubljani v 5. PŠTO. Na Vrhniki sem se premislil, ker na PŠTO zvečer ni bilo ni- Pogajanja v Močilniku po alarmu in so se z oborože­nim zavarovanjem voda JLA kar nekaj časa gledali iz oči v oči. Zanimiva je zgodba, da je poveljnik naše interventne eno­te, poročnik Robert Puš, med nasprotniki prepoznal sošolca z vojaške akademije in ga tudi pozdravil. To dejanje, pravijo, je malo razelektrilo ozračje. Očitno so se razmere v Slo­veniji še bolj zaostrile zaradi vztrajanja JLA, da gre iz Slo­venije oborožena in z vsemi sredstvi. Iz nadrejenega štaba je prišla naloga »NABAVA – 3«, ki smo se je pri nas zelo resno lotili, saj smo bili v centru načrtova­nih dogajanj. Pripraviti smo morali sile in način, da se 1. okbr prisili, da odide iz Slovenije do roka, ki ga bo določila RS. Če 1. okbr >> >> na poziv ne bi zapustila vojašnice brez težkega orožja, naj bi po načrtu 53. ObmŠTO s dodanimi združenimi od­redi in baterijo minometov 120 mm ter v sodelovanju z brigado MORIS najprej z opozorilnim ognjem minometov na­padel vojašnico na Stari Vrhniki in če nasprotnik ne bi reagiral pozitivno, naj bi nadaljevali s stopnjevanjem napada do cilja. Zavzeti bi morali tudi zavaro­vano in minirano vlakovno kompozi­cijo JLA na logaški železniški postaji. Ko smo zaključili fazo načrtovanja, je nespremenjena situacija terjala, da se lotimo že neposrednih priprav povelj­stev podrejenih enot za nalogo. Na enotedenske priprave za delova­nje smo vpoklicali poveljnike in name­stnike dveh dodanih združenih odre­dov in baterije minometov 120 mm ter vseh enot 53. ObmŠTO. Na priprave smo povabili tudi brigado MORIS, ki je imela nalogo nevtralizacije Hrušev­ce, pa je začuda ni bilo z izgovorom, da že vedo, kako bodo nalogo izvedli. Tretji dan priprav sem se zjutraj na­menil, da bom šel s poveljniki na po­veljniško izvidovanje, ko me je v pisarni presenetila inšpekcija RS ter razglasila nenapovedano inšpekcijo v 53. Obm­ŠTO Logatec. Ker je bila NABAVA – 3 strogo zaupna zadeva, sem jo obvestil, da imamo usposabljanje vojne forma­cije in da mene ne bo v štabu, razen ob zaključku inšpekcije. Inšpektorja sem predstavil preostalim v štabu in z nji­ma je nadalje sodeloval moj namestnik, stotnik Franci Košir. V glavi mi je razbijalo od jeze, saj nisem mogel razumeti sovpadanja in­špekcije s strogo zaupno nalogo v tako občutljivem trenutku. Na poveljniškem izvidovanju sem na inšpekcijo povsem pozabil, saj smo se odločali o izvedbi morebiti najbolj krvavega dogodka slo­venskega osamosvajanja. Osebno sem bil prisoten pri izbiri položajev, ciljev in opazovalnic in pri poveljnikih sem ves čas čutil nei nemir; čutili smo, da gre za zelo resen trenutek. Ko sem se vrnil v štab, sem sprejel ustno poročilo inšpekcije o ugotovljenem stanju. Vem, da me od jeze sploh ni zanimalo, kaj sta rekla inšpektorja, bil sem pa razočaran nad nadrejenimi na splošno in še bolj jezen, ko sem zavohal od žganja opite­ga enega od inšpektorjev. Za NABAVO – 3 smo pripravili vse. Dan pred vpoklicem enot za nalogo in evakuacijo prebivalcev v bližini voja­šnice na Stari Vrhniki je bila izvedba naloge odpovedana, kajti na srečo so politiki in JLA zmogli toliko razuma, da so sprejeli odhod moštva 1. okbr iz Slovenije samo s svojim osebnim orož­jem. Odhod 1. okbr iz vojašnice je bil naj­prej napovedan za en dan prej ob 22. uri, pa očitno ni šlo, ne vem, zakaj. Pri­tisk novinarjev je bil nemogoč, nekate­ri so celo pričakovali, da jih bodo naše dežurne službe pravočasno poklicale ob odhodu. Eden mi je celo zameril, ko sem mu med ljudmi dejal, da bi pri­čakovali od novinarjev, da nadlegujejo JLA in tako služijo nam in ne mi njim. Odšli so 25. oktobra 1991 ob 10.00 iz Vojašnice Ivana Cankarja na Stari Vrhniki. Malo sem zamudil in sem jih opazoval sredi Vrhnike, kako so hoteli dajati vtis zmagovalca. Mislim, da so se oddahnili, vsekakor pa smo se oddah­nili mi, resnični zmagovalci. Za 53. ObmŠTO Logatec je ta dan pomenil konec more, hkrati pa začetek drugačne obremenitve zaradi veliko prevzetih objektov v varovanje. Zelo v nasprotju z dnevom zmage in ta­krat nam težko razumljivo ter še težje sprejemljivo pa je bilo, da je v Vojašnici Ivana Cankarja ostala skupina pribli­žno tridesetih delavcev, zaposlenih v JLA kot civilne osebe in pod vodstvom g. Stanimiroviča, ki je bil prej upravnik Doma JLA na Vrhniki. Njihova nalo­ga je bila, da do dokončne delitvene bilance med Jugoslavijo in Slovenijo upravljajo s sredstvi JLA na Vrhniki. Seveda pa smo zavarovanje objektov izvajali mi, TO. V soboto po odhodu JLA iz RS smo vsi morali na proslavo v Koper in ves konec tedna je skupina tako imeno­vanih upravljavcev in vzdrževalcev dejansko delovala po dogovoru. V ponedeljek pa je prišla odločitev s strani ministra Janeza Janše, da mo­rajo uslužbenci JLA takoj zapustiti vse objekte in da za premoženje v celoti prevzema odgovornost TO RS. Seveda so se uslužbenci JLA pritoževali, veči­na se je tudi prestrašila, kaj bo z njimi. Nam v TO in Vrhničanom pa je taka odločitev godila in prav ponosni smo bili nanjo. Posledice naše odgovornosti za tako velik kompleks prevzetih objektov in opreme JLA smo čutili še dolgo. Veli­ko naših interesov se je tudi križalo z interesi nadrejenih, odločali so pa oni. Utrujeno moštvo iz vojne je bilo treba zamenjati z novoformiranimi enotami za varovanje, ki pa so bile težko obvla­dljivi kolektivi, pojavilo se je veliko kraj, neljubih disciplinskih prekrškov itn. Zanimivost iz tega obdobja je tudi, da sem moral prelomiti obljubo bor­cem diverzantskega voda Vrhnika, da jih pa ne bomo več vpoklicali, saj so bili od novembra 1990 do novembra 1991 pod orožjem. Nenadoma sem dobil ukaz nadrejenega, naj čez noč zagotovim povsem zanesljivo in od­govorno zavarovanje radarske postaje na Ljubljanskem vrhu, ker dovažajo in montirajo nov radar. Moral sem seči v formacijo, ki sem ji lahko najbolj zau­pal, in sem predlagal mobilizacijo di­verzantskega voda. Takoj prvi dan sem se jim šel opravičit na Ljubljanski vrh za prelom obljube, toda zopet so me razumeli. Jožef Molk, tedanji komandant. 53Obm ŠTO Logatec Gozdna šola Hosta vabi k vpisu Na vrhniški šoli Ivana Cankarja poteka tedenski krožek Hoste za otroke vseh starosti. Vsak od 14. ure do 16.30 se družijo v naravi in spoznavajo vse živo. Na prvih dveh srečanjih so v lesko-cvetele prve astre in sončnice ter pri­vem gaju nabirali dveletne in triletne vabile čebele in ptice, pa tudi obisko­leskove palice, iz katerih so naslednjo valce. Na novo so narejene kamnite soboto dopoldan spletli ogrodje za škarpe in posajenih je nekaj novih dre­slamnato kupolasto hiško, ki je name-ves. Sosedje in drugi ljubitelji vrtov ter njena uku, igri in prenočevanju med cvetja so prostovoljno prinašali sadike, otroškimi in mladinskimi tabori, ki jih semena in čebulice, tako da bo spo-Hosta organizira od pomladi do jeseni. mladi zacvetelo več kot tristo narcis, Na parceli na Sv. Trojici so že vidni nageljnov in drugega cvetja. prvi dotiki mladih. Letos poleti so za-Prisrčno vabilo vsem, ki se radi spre­hajate po lepo urejeni in negovani Tro­jici, da nam prinesete kakšno cvetlico, ki se vam na vrtu čezmerno množi, ka­kšno drevesno sadiko ali semena eno­letnic. Otroci jih bodo rade volje dali v zemljo in jih kasneje ob rasti obču­dovali. Prav tako jih lahko občudujete tudi sami. Navkljub začetni skromni ureditvi so se prikazali ljubiteljski foto­grafi in navdušeno fotografirali sončni­ce in astre v barvi zahajajočega sonca. Radi bi postavili tudi nekaj klopic in sedišč, da bi otroci iz vrtca lahko sedli in pomalicali pa tudi za druge ljubitelje miru in osame. Poleg ureditve okolice gozdna šola nudi neprecenljiv pouk, ki ga ne more nadomestiti nobena beseda. Gozd je velik učitelj, ki obiskovalca ob po­gostem obisku naravnost potegne v svoj upočasnjen in ozaveščen ritem, v poslušanje in prisluškovanje, v opazo­vanje in čutenje. Otroci, željni osvo­bojenosti, vetra v laseh in rdečih lic, vabljeni v krožek Hoste. Kdaj pa kdaj se dobimo tudi ob sobotah, o čemer se dogovarjamo sproti. Vsak torek ob vsakem vremenu se dobimo ob 14. uri za staro Mrakovo šolo. Za vess mesec (pribl. deset ur) stane 30 evrov, ki jih porabimo za urejanje 'njihovega kotič­ka'. Za vprašanja in prijave pokličite Marjeto Oblak na št. 031 481 014. Velika skavtska zbiralna akcija starega papirja Skavti bi letos radi kupili nove šotore, saj so zdajšnji že zelo dotrajani. Denar za nakup šotorov bomo poskušali dobiti tudi z zbiranjem starega papirja, pri čemer pa nam lahko pomagate tudi Vi! Vabljeni vsi, da star papir pripeljete v soboto, 12. 11. 2016, od 9. do 14. ure na parkirišče pri pokopališču na Vrhniki. Denar od zbranega papirja bo v celoti namenjen za nakup novih, že težko pričakovanih, šotorov. Za podarjeni star papir se vam že vnaprej lepo zahvaljujemo! Argonavti – skavti z Vrhnike Taborniki iščemo korenine in nove liste Taborniki na Vrhniki delujemo neprekinjeno že pet let. V naše vrste vabimo nove člane vseh starosti, ki jih veseli narava, iščejo nove izkušnje. Prav tako iščemo tudi spomine na stare vrhniške taborniške dni. Kot je omenjeno že v uvodu, tabor­niki na Vrhniki vztrajamo že pet let in se ne mislimo ustaviti. Na polno smo zajadrali v novo taborniško se­zono, polno novih dogodivščin in izzivov. Medse vabimo vse, ki jih zanimajo pustolovščine, življenje v naravi in druženje s sovrstniki. Naš cilj je, da bi vzgojili samostojne, uspe­šne in odgovorne ljudi. Pridružijo se nam lahko otroci od drugega razreda naprej, veseli pa bomo tudi pomoči starejših. Veseli bomo tudi materi­alne pomoči v obliki kakršnegakoli orodja, loncev ... Naša velika želja je tudi imeti skladišče za opremo, ki jo uporabljamo na taborjenjih ali celo prostor za srečanja. Če imate kakšen predlog, nam ga lahko posredujete na rodov e-naslov, ki je naveden na kon­cu prispevka. Znano je, da je že pred ustanovitvi­jo rodu Enajsta šola, s prekinitvami okoli leta 1960 do 1985 na Vrhniki deloval taborniški odred Ivana Can­karja. Ker je v arhivih Našega časo­pisa zaslediti, da so bili kar aktivni, prosimo vse, ki so bili del te zgodbe oziroma karkoli vedo ter bi to lahko delili z nami, da nam pišejo na rodov e-naslov: rodenajstasola@gmail.com Mini olimpijada za najmlajše Vrhnika, 28. september – Športna zveza šarke, nogometa, odbojke, smu­čanja, borilnih, športov, tenisa Vrhnika je v sodelovanju z Olimpijskim in gimnastike. Zadnja postaja komitejem Slovenije organizirala tretjo Mini je bila nekoliko drugačna – olimpijado za druge in tretje razrede Slomškove »zgolj« zabavna, a zato nič manj in Cankarjeve šole ter podružnico iz Bevk. Na navdušujoča, saj jih je čakala desetih postajah so spoznavali svet športa krajša čarovniška predstava. ter se hkrati utrjevali v olimpijskem duhu: ni »Zelo mi je v redu, ker smo na zraku in telovadimo, še najbolj­ pomembno zmagati, pomembno je sodelovati. ša pa mi je bila predstava s ča­ Prizorišče dogajanja je bil stavniki organizatorjev, športa rovnikom,« je komentiral dru­ osrednji športni park v mestu, in lokalne oblasti. Razdeljeni gošolec Žiga z Vrhnike. Pravo kjer se je zbralo okoli štiristo v deset skupin so nato po sis- presenečenje pa jih je čakalo v otrok, željnih športnih podvi-temu rotacije obiskali deset sklepnem delu športnega sreča­ gov. Po uvodnem olimpijskem delovnih postaj, kjer so preko nja, ko je prav vsak od njih prejel protokolu z baklo, prisego in lokalnih društev spoznavali medaljo. himno, so jih nagovorili pred-prvine atletike, rokometa, ko-Gašper Tominc, foto: GT Vikend v gorah Naše želje so se uresničile: 9. razreda in 4 pogumni spre-rastlinstva z nadmorsko višino, skale, plezanje, druženje, spanje mljevalci smo združili prijetno nastanek in onesnaženost jezer na skupnih ležiščih … 23 nado-s koristnim. Opazovali smo ge-ter preizkušali zmogljivosti svo­budnih pohodnikov od 7. do ografske pojave, spreminjanje jega jezika in telesa. Nahrbtniki Gumbki v Narodni galeriji Gumbki smo se v četrtek, 29. 9., s Sončki iz ka, piščal …) in po namigih smo poiskali sliko, na kateri je bil Žabice odpravili z avtobusom v Ljubljano. naslikan ta predmet. Tako smo Skozi okna smo opazovali nov dom. Našel ga je v Narodni mimogrede še kaj zvedeli o sliki mimo vozeče avtomobile, na-galeriji, kjer ponoči opazuje sli-in se kaj novega naučili. Čisto na ravo, hiše, v mislih pa nas je ke in kipe, podnevi pa spi, zato koncu pa nam je Gal pripravil obiskoval škrat Gal. Ga pozna-se v galeriji lahko pogovarjamo presenečenje – Galovo modro­te? Ne? Mi pa smo ga dodobra samo potihem, da ga ne zbudi-stno kapsulo, ki povrne spomin spoznali v vrtcu, saj smo si v mo in prestrašimo. na vse videno v Narodni galeriji. knjižnici izposodili slikanico o Tako nas je v Narodni galeri-Kar prehitro je minil naš njem, ogledali smo si animira-ji sprejela prijazna Kristina, ki obisk. Gala sicer nismo videli, a ni film o njegovem življenju in nas je popeljala v Galovo sobo, smo prepričani, da nas je opa­izvedeli, da je nekoč živel v gra-kjer smo videli njegove knjige, zoval iz kakšnega skritega kota du. V velikih sobanah je skrbel mizo, copate in kjer smo pri-sobane in bil vesel, da nas, če­za umetnine, potem pa … Ojoj, sluhnili pismu, ki nam ga je na-prav smo še majhni, že zanima grad se je porušil in škrat Gal je pisal prijazni škrat. Sledili smo umetnost in da smo ga obiskali. zaspal med ruševinami. In to namigom, ki nam jih je puščal Jolanda Artač incelih sto let. Lani poleti pa se v galeriji (zmajeva koža, krzno, Jolanda Kržič je zbudil in moral si je poiskati lesen konjiček, fotografija kuž- Evropska noč raziskovalcev Po vseh večjih mestih v EU je 30. 9. 2016 so bili prepolni sladkih dobrot, potekala noč raziskovalcev. zato je planinska večerja ostala na mizi. Pri prenašanju zgodb Letos so se dogodka v Lju-raziskav vranjeka in cianobak­iz Lumpalandije, ki so šle od ust bljani udeležili tudi naši ve-terij v naših vodah do okuša­do ust, smo se nasmejali in zrli doželjni Slomški. Največ za-nja čokoladnih ocvrtih kobilic. v nočno nebo. V prezasedeni nimivih in raznolikih stojnic Pogum pred kamero je zbrala koči smo se stiskali na skupnih je imel Nacionalni inštitut za tudi Živa Matevc in podala ležiščih. Želeli smo klepetati biologijo, kjer so se najbolj zanimivo izjavo za oddajo Od­pozno v noč, ampak bi nam vztrajni otroci preizkusili v mevi. Devetošolci so dokazali, lahko pošle vse moči za nasle-sestavljanju naše največje mo-da jim je angleščina res blizu, dnji dan. lekule DNA. Najbolj spretni so saj so brez problemov sledi­se preizkusili v uporabi pipete, li predstavitvi EU-kotička in Vedoželjni planinci OŠ najmanj bojazljivi so božali izvedeli veliko o možnostih bogomoljke, stenice in druge Antona Martina Slomška zaposlovanja v EU.Vrhnika žuželke, najbolj razmišljujoči Tim učiteljic OŠ Antona pa izpolnjevali ankete o delu Martina Slomška Vrhnika znanstvenikov … Skratka: od Č za vse od 18. leta naprej Vadbe so prilagojene posameznikom, vadbe izvaja samo strokovno usposobljen in licenciran kader, pri nasenostavno uživate. Vabljeni, da gibate z nami tudi Vi! Spominsko obeležje Ker imamo radi našo lepo domovino za katero smo Bogu hvaležni, smo ob njeni 25. obletnici vojne za Samostojno Slovenijo postavili spominsko obeležje. To je tudi naša dolžnost in pravica. Obeležje je zahvalno-spravnega pomena. Sestavljeno je iz treh stopnic, keliha s križem, stebra, v katerem je Marija obdana z dva­najstimi zvezdami, piramide in Marijinem križem na vrhu. Prva stopnica je posvečena spominu vsem padlim Slovencem v prvi sve­tovni vojni. Druga stopnica je posvečena spominu vsem poštenim Slovencem, ki so morali umreti za svoj dom in domovino, ne glede na kateri strani so bili, tako med 2. svetovno vojno, še mnogo več pa po njej. Tretja stopnica je posvečena spominu padlim za samostoj­no Slovenijo. Dostikrat slišimo, da je bila kratka. Hvala Bogu da je bila kratka. Za tiste, ki so izgubili svojce je bila zelo kruta. Tako kot so vse vojne. Dali so lahko največ, kar so lahko. Dali so nam tudi zadolžitev, da z našo domovino lepo in pošteno ravnamo. Kelih s križem predstavlja trpljenje Slovencev, katerega so sprejeli in izpili. Naposled pa je nastopilo vstajenje. Imamo samostojno Slo­venijo. Steber predstavlja prehod iz zemeljske v nebeško domovino. V njem je Marija Pomočnica kristjanov. Na tej poti nam pomaga ona, kateri je tudi posvečen Slovenski narod. Na stebru je piramida v barvah kruha. Trikotne stranice simbolizirajo Troedinega Boga Očeta. Spominja tudi na tetraeder preko katerega pa ateistične kuge niso prišle. Na vrhu je Marijin križ. Ob njem je zbrana druži­na, človeška družina v nebesih, idealno in popolno. Obeležje je zraven župnišča. V stavbi je bila med vojno za samo­stojno Slovenijo ambulanta. Na njej je spominska plošča. Obeležji je blagoslovil gospod škof Metod Pirih, slavnostni gost in govornik pa je bil gospod Janez Janša. Obeležje so zasnovali in postavili farani, med katerimi so tudi veterani vojne za Slovenijo. (B) Podrt kozolček Kogar pot zanese v Mali plac v Bevkah, je verjetno opazil, da je neznano kam izginil kozolec - v bistvu dva hrastova stebra, povezana s streho in pokrito z bobrovcem. Verjetno je nekdo, tako predvidevamo, ob vleki lesa iz Kostanje­vice, kozolec podrl. Ta je menda nekaj dni ležal podrt, nato pa je izginil, za njim ni ostala niti najmanjša sled. Pošteno bi bilo, da je ta, ki je kozolec pospravil (odtujil), o tem obvestil Krajevno sku­pnost. Dve desetletji je od tega, ko so fantje (Jernej, Matjaž, Nejc, g. Mohorič), storili vse, da je Mali plac postal naravni spomenik in veliko truda in dela je bilo, da je bilo vzpostavljeno stanje, kakršno je danes, vključno s kozolcem. Ker je treba vzpostaviti obstoječe stanje, naprošamo, naj se dotični oglasi na KS Bevke. KS Bevke Perjad v Želvici veščih rokah veterinarke Petre bosta na tak način hitro nava­kmalu povsem sprostila. Ve-dila na nas. Kokoši so namreč Ste morda že slišali, da imamo v vrtcu Želvica terinarka nam je povedala, na precej bistra bitja, ki se jih tako nove prebivalce? Pa ne gre za otroke – novince, kaj moramo biti pozorni, da se kot ostale male živali da učiti ki so letos prvič pogumno prestopili vrata bosta kokoš in petelin pri nas celo učiti raznoraznih trikov. našega vrtca. kar najbolje počutila in morda Že zdaj nas občasno zabavata spomladi dobila že prvi nara-z občasnim pobegom iz njune Nova gosta prav nič ne jo-prenosnem kokošnjaku, ki so ščaj. Trenutno sta po njenem ograde, otroci pa se jima na­kata, pravzaprav še vrat igral-ga za nas izdelali dijaki Srednje mnenju povsem zdrava (kar smejijo tudi, ko se prepirata za nice nista nikoli prestopila, pa gozdarske in lesarske šole Po­dokazuje tudi njuno zdravni-posebno sočnega deževnika ali ju imamo že vsi v Želvici za stojna. Imen še nimata, saj smo ško spričevalo), dobro operjena, hrošča. Podobnih vragolij ima­čisto svoja. Prebivata namreč izbiro njunih imen vzeli zelo le še malce morata pred zimo ta pod perutmi gotovo še na na našem vrtu in vsake toliko resno. Vsak dan iz otroških ust pridobiti na teži. Za to vzgo-zalogi, zato se vam s kokošjimi malce zakikirikata oziroma prihajajo novi predlogi, med jitelji in otroci vsakodnevno novicami iz Želvice gotovo spet zakokodakata. Da, uganili ste, katerimi bomo kmalu izbrali skrbimo – na njunem jedilni-kmalu oglasimo. za kokoši gre. Bolj natančno, za tistega z največ glasovi. Per­ku so zdrobljena žita, ostanki kokoš in petelina. K nam sta nata prebivalca sta že uspešno kosila, solata z vrta, najbolj pa Anja Petelin, Vrtec Vrhnika, prispela nekega septembrskega prestala pr vi veterinarski pre­ sta vesela, kadar jima otroci na enota Želvica jutra, prebivata pa s čudovitimi gled. Nad njim sprva nista bila vrtu poiščejo kakšnega dežev­otroškimi slikami poslikanem najbolj navdušena, a sta se v nika. Veterinarka pravi, da se Hodimo »po nordijsko« Poletje se je nepreklicno končalo in listje na po svojem počutju in sposob-oblačila, varnost (čelna svetilka nostih. Nikoli pa ne manjkajo in odsevniki) pa so seveda na drevju se je že začelo barvati v jesenske tone, vaje za ogrevanje in na koncu pr vem mestu. v Športnem klubu Izza ovivnka pa nikakor ne vaje za ohlajanje in raztezanje. Razširi smo tudi naše dejav­ počivamo in tudi preko zime palic ne bomo Mi pa poskrbimo, da so vaje nosti. Dodali smo še 2- urni postavili v kot. Počivali pa nismo niti med izvedene pravilno. hitri začetni tečaj nordijske poletjem, četudi je bil to čas dopustov in počitnic. Da bomo vadbo in naša hoje. To je tečaj, ki je namenjen druženja še bolj popestrili, se hitremu spoznavanju osnovnih bomo podali še na kakšno dru-principov nordijske hoje. Ude­ Na srečo temperature niso dovske stopnje. Ponovno smo go in predvsem drugačno loka-ležba je omejena na do 5 udele­bile previsoke, tako da smo odkrivali poti na sv. Trojico, ko cijo, kakor smo jih vajeni. Tako žencev, organiziramo ga glede lahko hodili preko celega po-smo si zaželeli bolj ravninskih planiramo izlet nordijske hoje na interes. Povabite prijatelje in letja. Poti smo izbirali glede na poti, pa smo se podali na bar-na Kras. Če bo vreme dopušča-se nam oglasite, da vas nauči­vreme, zmožnosti in počutje janska tla med Sinjo Gorico, lo ga bomo izvedli v novembru. mo nekaj novega. vadečih, včasih pa popolnoma Drenovim Gričem in Bevka-Na vadbi še vedno sprejema-Za kakršne koli informacije po navdihu ali kakšnih drugih mi, dostikrat pa tudi po sledeh mo novo družbo. Vadba je na-v zvezi z vadbo ste vabljeni na dejavnikih, ki so oblikovali vlaka, ki je precej let nazaj vozil menjena vsakomur, ki je sposo-obisk naše spletne strani w ww. naše plane. Naše rute so bile do Vrhnike. Naše vodilo je, da ben v enem kosu prehoditi vsaj izzaovivnka.si, sledite nam lah­v veliki meri gozdne, maka-si vadbo popestrimo z različni-pet kilometrov, uživa v gibanju ko na Facebooku (Športni klub damske ali travnate. Betona in mi tereni, prijetnimi klepeti in v naravi in druženju ob giba-Izza ovivnka), lahko nam piše­asfalta se izogibamo, ker smo tudi vajami za moč in ravno-nju. Vadba bo potekala zunaj te na izzaovivnka@gmail.com, mnenja, da hoja po trdih pod-težje, ki jih izvajamo kar med tudi preko cele jeseni in zime. tudi v primeru, če želite, da vas lagah ni več zdrava. potjo. Za vadbene pripomočke Na ta način si bomo krepili od-obveščamo o naših aktivno-Poleti smo tako bolj izkori-uporabljamo klopce, stopnice, pornost in se izognili toplim stih. Vsekakor bomo veseli, če ščali senco soteske potoka Bele obcestne ograje, krajše klan-zaprtim prostorom brez sve-se nam boste pridružili, zato le do Starega malna, ko smo se čine in drevesne hlode... mo-žega zraka. Je pa zima nekoliko pogumno! počutili ekstra dobro smo šli žnosti je neskončno. Vse vaje bolj zahtevna; poskrbeti je po­na Planino ali pa mimo Aj-si posameznik lahko prilagodi trebno za primerno obutev in Barbara Š., ŠK Izza ovivnka Copatki odkrivajo reko Iz skupine Čebelice Skupino Copatkov enote Želvica obiskujejo otroci, izvir Male Ljubljanice v Močil-V tednu otroka smo pripravile različne scena je bila domiselna in nas niku, ki pa je bil otrokom že bolj je popeljala v gozd k živalim, ki so zelo vedoželjni in pravi raziskovalci. dejavnosti za naše najmlajše. Teden smo začeli s znan. Copatkom je bil ogled iz- tako da smo še malo ostali in plesno-družabnim dopoldnevom v telovadnici, Pogovor o Vrhniki nas je pri-vode. Razložili sva jim, da bo virov zanimiv, zato se bomo tja zapeli ob zvokih Janine flavte. peljal do tega, da nas je začela treba počakati na obilno dežev-vrnili, ko bo struga Ljubljanice kjer smo se spoznali in ob zvokih FIT glasbe Otroci so pridno prinašali je­zanimati tudi reka Ljubljanica. je, da se bo struga Ljubljanice polna vode. Za zak ljuček pro-skupaj zaplesali. senski material, tako da so ga Čeprav otroci o njej že veliko ponovno napolnila. Pot smo jekta smo si ogledali razstavo uporabili konec tedna in po­vedo. pa večina še ni bila pri nada ljevali po ostrem kamenju Moja Ljubljanica v Kulturnem Naslednji dan smo druženje skali različne žoge. »Mobilni« magali pri dekoraciji hodnika. izviru Ljubljanice. Lepega je-skozi ruševje in tako prispeli še centru na Vrhniki. Ob prije-po starosti nadaljevali in sku-so teraso raziskovali, prestopa-Teden otroka je minil v spro­senskega dne smo se odpravili v do Malega okenca. Vse naravne tnem vodenju vodnice po mu-paj, ob spremljavi malih in-li čez »pajkovo« mrežo, se pod ščenem prijetnem druženju in Retovje, kjer smo si ogledali iz-ovire so najini spretni Copat-zeju so otroci izvedeli še nekaj štrumentov, zapeli in presene-njo sklanjali, v samokolnicah že se veselimo novih dogodi­vira Velike Ljubljanice. Najprej ki premagali brez večjih težav. novih zanimivosti, ki jih ponuja tljivo malo jokali;-). Sredi tedna kocke in na lesenih kolutih vščin v Mali žabici. smo se skozi gozd podali do Prislužili so si dobro malico, ki reka Ljubljanica, in se navdušili se je na terasi dogajalo 40-mi-urili ravnotežje. V četrtek smo Velikega okenca, kjer so otroci jim je v naravi še kako teknila. nad arheološkimi najdbami. nutno gibanje FIT. Tisti, ki se si ogledali dramsko predstavo Slavica Bjelobrk navdušeno hodili po suhi strugi Polni novih vtisov in spoznanj na noge še ne postavljajo, so Mali medo, ki so jo pripravile in in z zanimanjem opazovali vo-smo se utrujeni vrnili v vrtec. Brigita Žerjav čez čutne blazine spretno lazili, in simpatično zaigra le strokov-Maja Hosta tlino, v kateri je bilo zelo malo Naslednji dan smo si ogledali še se v predorih skrivali in poti-ne delavke oddelkov 2–3. Tudi UPOKOJENSKI KOTIČEK Drage upokojenke in cenjeni upokojenci! Pa smo dočakali kislo jesensko vreme. Razvajanja sončnih septembrskih žarkov kar ne moremo pozabiti. Zato bomo zdaj ponujali veliko dejavnosti v dopoldanskem, pa tudi v popoldanskem času, da boste lahko v družbi. Treba se je odločiti, zapustiti zapeček in se odpraviti na društvene dejavnosti.V oktobru so se začele spet zbirati klekljarice, mor­da se jim pridružite. Tudi z ročnimi deli bomo nadaljevali ob petkih ob 9.00. Vedno je prijetno, zabavno in delovno hkrati. Družabno srečanje z naslovom Martinov kostanj je že za nami. Konec novembra bomo spet ponudili PLESNE VAJE Z MARTO IN RADOM. Saj veste, da je ples zeee­elo zdrava vadba. Čaka nas še prednovoletno sre­čanje 15. decembra, ki bo tokrat za spremembo v Bistri, kamor bo peljal tudi minibus.V decembru bomo začeli tudi z ZAČETNO nemščino. Že zbiramo prijave v društveni pisarni, kjer se bomo dogovorili, ali res spadate med začetnike ali ne. Vse pohodniške skupine so že začele izpolnje­vati jesenske načrte pohodov. Če koga zanimata zahajanje v hribe in prijetno druženje, naj se čim prej oglasi v društveni pisarni. Balinarkam se lahko pridružite ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.00 naprej na balinišču pred bifejem. Imajo se lepo. Tudi pikado mečejo vsak ponedeljek in se zaba­vajo. Pridite pogledat! Vas pa že zdaj vabimo, da pridete poslušat zdravstveno predavanje, ki bo 21. novembra ob 16.00, ali si ogledat kulturno prireditev, morda poslušat nastop pevskega zbora … Zato priporočam, da se čim večkrat ozrete na naše oglasne deske, ki so pred društvenimi prostori, po krajevnih skupnostih pa naši zvesti sodelavci obešajo plakate na krajevne oglasne de­ske. Dobro je tudi, da se oglasite kar v društve­ni pisarni, malce poklepetate in povprašate, kaj zanimivega se bo dogajalo v naslednjih tednih. Veseli vas bomo! Morda imate kakšne predloge za izlete v nasle­dnjem letu ali za katero drugo aktivnost. Oglasi­te se, saj bodo komisije predloge programov dela oblikova le do sredine decembra. Uradne ure so ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00. Ob ponedeljkih NI uradnih ur! Ostanite zdravi in v gibanju do naslednjič! Za UO: Elica Brelih zgrajena na kolišču s 7.000.000 kosi opeke, delo Donavo in je poseben zoološki rezervat, v kate-V Slavoniji arhitekta Strossmayerja. rem kar mrgoli življenja v vodi, nad njo, ptic vseh Prečkali smo reko Dravo in prešli v pokraji-vrst, večje divjadi, menda je tod okoli dva tisoč Po jutru se dan pozna, zato smo bili že v zgo­ no Baranja. V Kopaču smo se podprli z dobrim bioloških vrst, med katerimi so tudi edinstvene dnji dopoldanski uri na predstavitvi kobilarne v kosilom, nato je sledil ogled Kopačkega rita. Z in ogrožene. Prenočili smo v Osijeku, drugi dan Đakovu. Prikazali so nam nastope konj v zapr­ multimedijsko predstavit vijo in strokovno razla-smo odšli na voden ogled mesta; ogledali smo si ti jahalnici in povedali nekaj o vzreji in selekciji go med plovbo po rečnem kanalu smo odkrivali trdnjavo, osrednji trg, mogočno katedralo, ki je za populacijo lipicancev. In še eno znamenitost vse lepote tega naravnega in zavarovanega ogro-delo istega arhitekta kot v Đakovu. Preden smo smo ogledali v Đakovu; to je katedrala sv Petra, mnega mokrišča. To je območje med Dravo in zapustili Osijek, smo se še sprehodili po tržnici. Z istim lokalnim vodnikom smo se prepeljali v Vukovar, mesto, ki obiskovalca ne pusti rav­nodušnega, ko posluša o vseh grozotah zadnje vojne. Po 25 letih so še vidne sledi, sicer je mesto obnovljeno. Žalosten je pogled na znameniti vo­dni stolp, na bolnišnico. Ogledali smo si Muzej bitke za Vukovar. Življenje se počasi normalizira, zgodovinarji pa bodo imeli še veliko dela. Slavonija je pokrajina, ki je posebna zlasti po prostranih ravninah, obdelanih poljih, zaradi panonskih dolgih vasi in predmestij, čudovit je pogled na široko Donavo. Tudi vinogradov ne manjka za pridelavo dobre graševine. Znani pa so predvsem po suhomesnatih izdelkih in rakiji, kar smo za zaključek potepanja okusili na kmeč­kem turizmu v Tordincih, kjer turistom znajo ponuditi prave gastronomske užitke. Vsi vodniki so bili vredni pohvale in z lepimi vtisi je sledila še nekajurna vožnja proti domu. Zapisala: Ivanka Sluga Vandrovke obiskale Zajamnike Na začetku so bili Zajamniki velika neznanka, marsikdo od nas je prvič slišal za ta kraj. Spra­ševali smo se, le kje to je in kaj bomo videli in doživeli. Že v avtobusu pa nam je vodnik Milan pojasnil nekaj podrobnosti. Frančiška Pišek, Stara cesta, Vrhnika (1921) Na Pokljuki smo izstopili in se z Rudnega polja napotili v smeri Uskovnice. Marija Brus, Bevke, Vrhnika (1921) Kmalu smo na levi strani ceste opazili tablo z napisom za Zajamnike in planino Franc Umek, Blatna Brezovica, Vrhnika (1924)Praprotnico. S ceste smo se spustili po nekoliko ožji poti navzdol do pašnikov in Špela Kranjc, Čuža, Vrhnika (1924) vrtače, v kateri so energijske točke. Enaintrideset Vandrovk in dva Vandrovčka Marija Kuzmič, Krpanova ul., Vrhnika (1925) smo kar hitro izkoristili pozitivno energijo. Pot je bila prijetna in nezahtevna. Rezka Mole, Prečna pot, Vrhnika (1926) Seveda smo med potjo prisluhnili Milanu, ki zna tako prijetno pripovedovati. Terezija Lazar, Dom upokojencev Vrhnika (1926) Višina 1257 m je višina prastare planine Zajamniki, kjer pasejo predvsem gove-Anton Burjak, Kotnikova cesta, Vrhnika (1926) do. Obdajajo jo obsežni smrekovi gozdovi, vendar nudi lepe razglede na bližnje Jožefa Burjak, Kotnikova cesta, Vrhnika (1931)dvatisočake: Mišelj vrh, Debeli vrh, Tosc, izza katerega se dviga Triglav, Veliki Francka Šterman, Verd, Vrhnika (1931) Draški vrh in Ablanco. Proti jugu smo videlio spodnje Bohinjske gore, spodaj Hedvika Frančiška Sluga, Pot k Trojici, Vrhnika (1936) pa Bohinjsko jezero. Nekateri pravijo, da so Zajamniki balkon Pokljuke. Planina Edvard Tegelj, Kopališka ul., Vrhnika (1936) ohranja svoj prvotni pastirski videz, zelo fotogenično »ulico« pastirskih hišic, ki Ivanka Petelin, Miklavičeva, Borovnica (1936) so slikovito razporejene vzdolž poti. Vračali smo se po isti poti malo utrujeni, a polni novih vtisov. Še bi lahko pisala, a fotografije tudi veliko povedo. Hvala vodniku Milanu, ki nas je popeljal Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, v za nas novi svet. čestitke pa tudi vsem, ki so oktobra praznovali rojstni Zapisala: Fani Šurca, Foto: Fani Šurca, Milan Jerman dan. UPOKOJENSKI KOTIČEK Barjani: Blato, Krstenica, v Lazu, pri Jezeru V četrtek, 29. 9., se je trideset Barjanov pod vod­stvom vodnika Milana odpravilo z avtobusom proti Gorenjski; čez Bled v Bohinj, skozi Staro Fu­žino in po strmi in ozki asfaltni cesti skoraj adre­nalinsko, a varno prispeli do našega izhodišča na 1161 m. Krenili smo mimo Planine Blato na višini 1147 m po lovski poti skozi prekrasen gozd proti Planini Krstenica, 1670 m. Pastirske koče – stanovi so delovali kot iz pravljice. Povzpeli smo se še nekoliko višje in odprl se nam je božanski razgled na okoliške vršace. Nekaj posameznih ro­žic je pozabilo na slovo od poletja in bohotile so se v svoji lepoti. Človek bi kar ostal v takem raju, toda pred nami je bilo še kar nekaj poti. Malo dol in nekaj gor po markirani planinski poti in pred Dvodnevni pohod po vzhodnem delu Pohorja Nekaj Zimzelenov, Barjanov in Sončkov se je 23. in 24. avgusta 2016 odpravilo na dvodnevni pohod po Mariborskem Pohorju. Milan in Frenk sta 21 pohodnikov popeljala od Mariborske koče do razgledišča pri zgornji po­staji gondole in do cerkve sv. Bolfenka iz začetka 16. stoletja. Ko smo se razgledali po dolini Drave, smo se podali do Ruške koče pri Arehu, kjer smo tudi prespali. Še pred večerom smo šli do Žigar­tovega vrha (1346 m), kjer stoji razpadajoči stolp. Med potjo smo našli nekaj jurčkov, ki so nam jih prijazni kuharji v koči pripravili za pokušino. Naslednji dan smo nadaljevali pot v sotesko nami se je odprla še večja krasota, Planina v Lazu, 1560 m. Še dodatno jo bogatijo razne apnenčaste umetnije, značilne za kraški svet. Naprej ob poti smo naleteli na nenavadne grbine, ki so posledica delovanja ledenika v davnini. Spremljala nas je čudovita narava in že smo bili pri koči na Planini pri Jezeru, 1453 m. Skrbnik Ivo je na harmoniko zaigral nekaj veselih viž in zavrteli smo se v rit­mu polke in valčka. A čas nas je spet priganjal in morali smo naprej. Imeli smo še uro hoje proti dolini do Planine Blato, kjer smo po osmih urah potepanja zaključili krog po rajskih planinah. Za nami je bilo več kot 15 km poti in 740 m vzpona, vendar je lepota planin vse tako očarala, da nihče ni kazal znakov utrujenosti. Posebne čestitke sla­vljencema, vodniku Milanu in pohodniku Jožetu, ki sta nas sladko pogostila, in zahvala šoferju za varno vožnjo in srečno vrnitev. Marjan Nicoletti Lobnice, kjer smo se preko zavarovanega goz­dnega območja Pragozd Šumik spustili do 24 m Velikega slapa Šumik (950 m n. v.). Spust do slapa in nazaj je bil kar malo velik izziv za nas, saj že dolgo nismo držali jeklenic in klinov. Po kratkem počitku smo zagrizli strmo v breg proti Koči na Klopnem vrhu (1280 m), kjer smo se zopet okrep­ čali in občudovali del Maribora in okolice. Ostalo nam je še slabe tri ure poti do Koče na Pesku (1386 m). Razveselili pa smo se našega av­tobusa, ki nam je pripeljal naproti ter nam skraj­šal pot za kake pol ure. Hvala vodnikoma za prijetno načrtovano in vodeno pot, hvala vsem pohodnicam in poho­dnikom za dobro vzdušje na celotni poti in na­svidenje na naslednjem pohodu. Zapisala : Jerneja TelbanFoto: Stane Kržmanc Barjani na Viševniku Naš cilj, Viševnik, se nam je zaradi slabega vremena že dvakrat uspešno izmuznil, a tokrat nam je bilo vreme naklonjeno. S parkirišča na Rudnem polju smo krenili desno po makadam­ski cesti, ob kateri so kažipoti za Triglav. Pot se po gozdu in vzponu do sedelca, nato vzpne skozi pas rušja, ki preide na razmeroma strma travnata pobočja. Sledi kratko prečenje ka­mnitega pobočja, nato se pot strmo vzpne in nas pripelje na razgleden vrh Viševnika (2050 m). Z vrha smo imeli lep razgled na sosednja Draška vrhova, Triglav, Ablanco nad planino Konjščico in na temno zelene gozdove Pokljuke. Po kratkem počitku, žigosanju in fotografiranju, smo se počasi in previdno po isti poti vrnili na Rudno polje. Prijetno utrujeni, a ponosni, saj smo osvojili najvišji vrh v pohodniški karieri Barjanov, smo se vkrcali na avtobus, na katerem smo gla­sno razpravljali o našem podvigu. Hvala Frenku in Sonji za varno izpeljan pohod, hvala vsem za prijetno razpoloženje. Milan Pavlin Zimzeleni na Kofcah Vrhnika, 27. september – Usmerili smo se proti Gorenjski ter se odcepili od avtoceste proti Trži­ču in nato po Dolžanovi soteski do naselja Jelen­dol. Od tam naprej je zmanjkalo asfaltne prevleke in v nadaljevanju poti nas je kar dobro pretreslo do planine Pungrat, kjer smo izstopili. Planinska pot nas je vodila do planine Šija na višini 1528 m. Po krajšem postanku smo se nekoliko odpo­čili in okrepčali za nadaljnjo pot, ki je bila še pred nami. Preden smo nadaljevali s pohodom, nas je vodnik Milan razdelil v dve skupini. Za težjo pot, imenovano Kačja pot, na Froncov greben in naprej do Kofc so se odločili mlajši, pogumnejši, ki jih je vodil vodnik Milan. Preostale je po lažji poti vodila vodnica Sonja. Cilj obeh skupin je bil planina Kofce. Vseskozi nas je spremljala jesenska megla in nam zastirala poglede na vršace: Kofce, Sončki na pokljuških planinah Vonj po dežju in zgodnje jesenski megli na Morostu je povsem razblinil pogled skozi okna avtobusa, ko je med vožnjo po gorenjski avtoce­sti oblake za nami obarvalo sonce in za trenutek ožarilo tudi Julijce pred nami ter napovedovalo raznolik dan. In tako je tudi bilo, saj smo lahko v vasi Podjelje zadihali čisto ozračje in se po str­mem kolovozu usmerili proti pokljuškim plani­nam. Najprej smo skozi gozd zagledali planino Javornico, jo prečili ter po gozdnih poteh kmalu prišli na višje ležeče pašnike planine Zajamniki. Sprehodili smo se skozi Zajamnike s stani, preu­rejenimi v vikende, se dvignili nazaj na gozdno pot čez planino Na Pečeh in se počasi spuščali, zavili desno navzdol, počakali, da je nekaj živi­ Sončki na Golteh nad Mozirjem Barje so razsvetljevale zvezde, cesto pa luči av­tobusa in bilo je točno 7.06, ko se je nekje med posavskimi vrhovi prikazalo sonce in za pre­dori smo nekaj časa vozili proti Celjski kotlini naravnost v rumeno svetlobo, nato pa krenili z avtoceste v Mozirje in od prvega krožišča naprej sledili oznakam za Golte. Informativne table so nas opozorile, da smo na območju Krajinske­ga parka Golte, planote travnikov in smrekovih gozdov, kjer domujejo številne redke zavarovane vrste ptic in cvetlic. Zagrizli smo v klanec in se ozirali na zamegljene doline pod seboj ter prepo­znavali posamezna hribovja v daljavi. Pogled na Grintovce se nam je odprl na grebenu ob hoji čez pašna območja. Razplet žičnic in posamezni kali in bazeni z vodo so šepetali zgodbo, da je pozimi, ko zapade sneg ali pa ga narede, tu gori povsem Pohod Svizcev na Šentviško planoto Po ovinkasti cesti smo prispeli do vasi Šent­viška gora, ki je bila nekdaj središče Šentviške planote. Iz av tobusa smo izstopili pred najsta­rejšo hišo v vasi, ki ima na pročelju sončno uro s tremi freskami. Odpravili smo se na pohod in prav kmalu prispeli do hiše, kjer nas je doma­činka Darinka, poznavalka Planote, presenetila z ocvirkovko. Zadovoljni smo nadaljevali pot, ki se je počasi dvigala skozi gozd. Nedaleč od tam je stala domačija Mirka Bičiča, učitelja likovnega pouka, katerega zadnje službeno mesto je bilo na Vrhniki. V mislih nanj smo prišli do prve razgle-Toplar, Malo Kladivo, Veliko Kladivo, Veliki vrh; skratka, skrival se je ves greben Košute. Koča na Kofcah tisti dan ni obratovala, pogle­de pa so izvabljale prečudovite rože, ki bodo kra­sile naš skupinski posnetek. Proti poldnevu so se megle toliko dvignile, da smo se lahko nagledali vrhov, ki smo jih prej le slutili. Vrnili smo se do koče na planini Šija, kjer sta nas pričakali gospodinji in postregli z okusno joto. Slavljenec Milan je praznoval sedemnajsto obletnico abrahama in postregel s krhkimi flan­cati ter hišno specialiteto – ajdovimi štruklji, ovi­timi s slanino in politimi s smetano ter nato lepo zapečeni v pečici. Zahvalili smo se mu za dobrote in čestitali za njegov jubilej. Ko smo dobrote po­jedli, smo kočo zapustili in se zadovoljni odpeljali na Vrhniko. Hvala vodnikoma za lep dan in voz­nikoma za srečno vožnjo. Dragica Petkovšek ne zamenjalo ogrado in nam dovolilo vstop v Konjsko dolino. Tam smo v travi našli lepo de­žnikarico, nato pa po stezi za stanom nadaljevali hojo do planine Jelje, kjer je čez njene pašnike in nekdanje stane sijalo sonce. Lahko bi skočili na bližnji Javorov vrh, vendar smo se zaradi labilne vremenske napovedi odločili za gozd pred nami. Spotoma smo iskali ob poteh morebiti kje skrite jurčke, se mimo močvirja spustili najnižje in čez strmi pašnik ob vikendu na Zgornjem Goreljeku prišli do žičnice ter naprej skozi gozd do Hotela Jelka, kjer nas je čakal avtobus. Ko smo vozili v dolino, so se nad Pokljuko nabi­rali deževni oblaki in jo ovijali v meglo, mene pa so obdajali njeni razgledi nad skodlastimi streha­mi Zajamnikov, čez pečine pod planino na Pečeh in vabeči pašniki Konjske doline s tihoto planine Jelje, tako da sem v zavetju gozdov na Pokljuki prespala pot do doma. Marija Dolinar drugače. Na sedlu Isteje smo stopili na stezo in se ob markacijah pod gostimi smrekami povzpeli na 1587 m visoki vrh Boskovec. Tam stolpa ni več, a bi kar obsedeli na lesenih klopeh s pogledi v sme­ri Posavja in Čemšeniške planine, če ne bi začelo rositi tako na lahno, kot da bi naletavale snežin­ke. Hitro smo se pobrali z vrha in skozi smrekov gozd prišli nad travno dolino s kapelo na desni in Mozirsko kočo niže na levi. V koči smo se greli s ciganskim golažem in opazovali dež in veter, ki sta nas hladila ob zadnjih korakih čez sedlo do av tobusa. Alpski vrt bo počakal za drugič, sem slišala govoriti planinsko vodnico v mikrofon. Ogleda­la si ga bom neke pomladi, ko bo poln alpskega cvetja, ko bodo telohi že delali cvetne nastavke in v zatišni legi blizu koče bo že cvetel zgodnji ali pa zapozneli avrikelj. Zaprla sem oči in si zlah­ka predstavljala divjino, tišino in veter gozdov in travnikov na planoti – Golte, kakršne so bile v času brez žičnic in hotelskega turizma. Marija Dolinar, dne točke Podkremenk, od koder smo imeli lep razgled na vasi Šebrelje in Dolenje Ravne nad Cerknim ter na pobočje z jamo Divje babe pod Šebreljsko planoto. Navdušeni nad pokrajino smose počasi dvignili na rob Šentviške planote. Tam smo pomalicali in uživali lepote gora. Pot smo nadaljevali na Črvov vrh, ki je s 974 metri najvišja točka Šentviške planote. Tam smo uživali še en prekrasen pogled na Bohinjske gore in Baško gra­po z vasema Grahovo in Koritnica. Tik pod Čr­vovim vrhom je nekoč stala mogočna kmetija Pri Črvu. Zadnji član družine je domačijo zapustil leta 1956. Od takrat je v šestdesetih letih zidovje preraslo grmovje. Polni spoznanj in hvaležnosti do narave smo se vrnili domov. Marica in Franci Zorc ter Mari Levstik, Na podlagi 2. odstavka 23. člena Zakona o gra­ditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15) 29. člena Zakona o lo­kalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo (76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 13. redni seji 22. 9. 2016 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. Pri nepremičnini, parc. št. 3253/7, k. o. Borovnica (2004), se ukine status grajenega javnega dobra lokal­nega pomena. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v občin­skem glasilu Naš časopis. Številka: 478-64/2010 Datum: 22. 9. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 – UPB in 343/07, 345/08, 354/08 in 365/09), 5. in 6. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 340/07 – UPB1), Le­tnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2017 (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika 22. 9. 2016) ter sklepa direktorja o objavi javnega razpisa (št. 102-2-01-16, z dne 24. 10. 2016), objavlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI V LETU 2017 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika 2. PROGRAMI IN PROJEKTI, KI SO PRED­MET SOFINANCIRANJA Sofinancira se redna dejavnost in projekti z nasle­dnjih področij ljubiteljske kulture: • glasbena dejavnost (pevske, instrumentalne skupine), • gledališka dejavnost (gledališče, lutkovne skupine), • plesna dejavnost (folklora, ples), • arheološka, muzejska dejavnost, obujanje starodav­nih običajev, . recitatorske, literarne, likovne, fotografske skupine, filmska dejavnost, performansi. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Izvajalci redne dejavnosti in projektov morajo biti ljubiteljska kulturna društva in izpolnjevati naslednje pogoje: . da imajo sedež v Občini Vrhnika, . da so registrirani za izvajanje dejavnosti na podro­ čju ljubiteljske kulture najmanj eno leto, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, ka­drovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture, • da svojo dejavnost izvajajo kontinuirano, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani člana­rini in drugo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, • da vsako leto javnemu Zavodu Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika redno dostavljajo poročila o realizaciji redne dejavnosti in projektov, načrte aktivnosti za prihodnje leto, aktivnosti za prihodnje leto in poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo. Dostavijo pa se tudi kritike in recen­zije o delu društev, ki izkazujejo kakovost izvedenih posameznih projektov. 4. VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA Predvidena vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet projektnega razpisa za leto 2017, je: 53.557 €. Sredstva bodo na podlagi Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2017 name­njena za: • redno dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin – 40 % zneska • projekte ljubiteljskih kulturnih društev in skupin 60 % zneska, (z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture: glasbene dejavnosti 32 %, gleda­liške dejavnosti 8,5 %, plesne dejavnosti 7 %, arheo­loške, muzejske dejavnosti 9 %, ostale dejavnosti 3,5 %). 5. POGOJI IN MERILA ZA IZBOR PROGRA­MOV IZ VAJA LCEV Pogoji in določila sofinanciranja, določena s tem razpisom, upoštevajo proračunske možnosti in na­čelo, da so proračunska sredstva dostopna vsem v 3. točki tega razpisa navedenim izvajalcem programov in projektov. 6. ROK ZA PORABO SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2017. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2017. Sredstva niso prenosljiva. 7. RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PRE­DLOGOV Z zbiranjem vlog na Javni razpis bomo začeli v po­nedeljek, 24. 10. 2016. Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 25. 11. 2016 ali osebno do­staviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tr­žaška cesta 9, Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti na obrazcih, ki so sestavni del raz­pisne dokumentacije, ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »RAZPIS - LJUBITELJSKA K ULTU R A 2017«. 8. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije glede razpisa so na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefonu 051-661­064, kontaktna oseba Tatjana Oblak Milčinski, ozi­roma po elektronski pošti cdv@siol.net ali kultura@ zavod-cankar.si. 9. ODPIRANJE PONUDB Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnje­nih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bodo ponu­dniki pozvani, naj v roku osem dni prijavo dopolnijo. Če ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna. 10. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvi­gnejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tr­žaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva začetka veljave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani w w w.zavod-cankar.si, mogoče pa jo je dobiti tudi po elektronski pošti. 11. IZID JAVNEGA RAZPISA Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpi­sa obveščeni v roku 60 dni po odpiranju ponudb pod pogojem, da je proračun že sprejet. 12. ZAČETEK VELJAVNOSTI RAZPISA Razpis bo začel veljati 24. 10. 2016. Številka: 102-2-01-16 Datum: 24. 10. 2016 ZAVOD IVANA CANKARJA ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM VRHNIKA Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07- ZUJIK – UPB 1, 56/08 in 4/10) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhni­ka (Uradne objave Občine Vrhnika, Naš časopis, št. 340/07 – UPB1) je Občinski svet Občine Vrhnika na 13. redni seji 22. 9. 2016 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2017 1. člen Letni program kulture Občine Vrhnika za leto 2017 opredeljuje dejavnosti, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu. 2. člen V letu 2017 se iz proračuna Občine Vrhnika pred­videva sofinanciranje naslednjih področij: nepremič­ne kulturne dediščine, knjižničarstva in založništva, umetniških programov, ljubiteljske kulture, medijev in avdiovizualne kulture, drugih programov v kulturi. 3. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2017 bodo na področju ljubiteljske kulture predvidoma naslednja sredstva: postavka 18012 Ljubiteljska kultura v predvideni višini 78.209 EUR: sredstva se namenijo predvidoma za: . 41200010 delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin (53.557 EUR), . 41200011 sofinanciranje programov območne iz­postave JSKD (8.520 EUR), . 41200012 tekoči transferi - Pihalni orkester Vrhni­ka (9.269 EUR), . 41200015 tekoči transferi - Društvo Orkester Sim­fonika Vrhnika (6.863 EUR). Če bo višina postavk v sprejetem proračunu dru­gačna, se navedeni zneski avtomatsko spremenijo in veljajo v proračunu določeni zneski. 4. člen S sredstvi za delovanje ljubiteljskih kulturnih dru­štev in skupin se bo sofinancirala redna dejavnost in projekti. 1. Redna dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju redne dejavno­sti (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 40 % zneska za delovanje ljubiteljskih kultur­nih društev in skupin. 2. Projekti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin Sredstva, namenjena sofinanciranju projektov lju­biteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 60 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sofinanciranje projektov poteka na naslednjih področjih ljubiteljske kulture: • glasbena dejavnost • gledališka dejavnost • plesna dejavnost • arheološka, muzejska dejavnost • preostalo Sofinanciranje projektov bo potekalo z razmerji med področji ljubiteljske kulture. Sredstva, namenjena sofinanciranju glasbene dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 32 % zneska za delovanje ljubiteljskih kultur­nih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju gledališke dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8,5 % zneska za delovanje ljubiteljskih kultur­nih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju plesne dejav­nosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, zna­šajo 7 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju arheološke, muzejske dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 9 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju ostale dejav­nosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, zna­šajo 3,5 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. 5. člen Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora najpozneje v 40 dneh po sprejemu Le­tnega programa kulture objaviti Javni razpis za zbira­nje predlogov za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov, naštetih v prvi in drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2017. Zavod izračuna vrednost točke glede na predvi­deno višino sredstev iz proračuna v skladu s 15. čle­nom Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v Občini Vrhnika v roku dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin med kandidate, ki se bodo prijavili na Javni razpis, bo potekala v skladu z Merili za vre­dnotenje kulturnih programov in projektov za Občino Vrhnika, ki so priloga Pravilnika o sofinanciranju ljubi­teljske kulture v Občini Vrhnika. Če se za izvajanje določenih vsebin, ki so naštete v drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2017, na Javni razpis ne prijavi noben kandidat, se sredstva, namenjena sofinancira­nju te vsebine, razdelijo v enakovrednih deležih na druge vsebine, naštete v drugi točki tretjega člena. Številka: 610-1/2016 (3-01) Datum: 22. 9. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (Naš časopis, št. 398/12 – UPB), 7. in 8. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 423/15), v nadaljevanju: pravilnik, Letnega programa športa Občine Vrhnika za leto 2017 (sprejet na Občinskem svetu Občine Vrhnika, 22. 9. 2016) ter sklepa župana o objavi jav­nega razpisa št. 671-2/2016 objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI VRHNIKA V LETU 2017 I. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN VIŠI­NA RAZPISANIH SREDSTEV Predmet javnega razpisa je sofinanciranje špor­tnih programov in ostalih dejavnosti v športu, ki so v javnem interesu v Občini Vrhnika. Višina predvi­denih razpisanih sredstev je 200.000 €. 1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladi­ne, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa: 1.1 Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok – predvidoma 3.400 €: . Programi celoletne vadbe (60 ur) . Program »Ciciban planinec« 1.2 Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok – predvidoma 26.000 €: . Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur) . »Ciciban planinec« in »Mladi planinec« . Pohodi in planinski izleti . Šolska športna tekmovanja (nadgradnja interesne šolske športne dejavnosti) 1.3 Prostočasna športna vzgoja mladine – predvido­ma 3.200 €: . Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur) . Pohodi in planinski izleti 2. Tekmovalni šport – programi starostnih ka­tegorij, v katere so vključeni registrirani športniki, ki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacional­nih panožnih športnih zvez: 2.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – predvidoma 66.000 €: • Cicibani in cicibanke (do 180 ur vadbe) • Mlajši dečki in mlajše deklice (do 240 ur vadbe) • Starejši dečki in starejše deklice (do 330 ur vadbe) 2.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport – predvidoma 43.000 €: • Kadeti in kadetinje (do 440 ur vadbe) • Mladinci in mladinke (do 440 ur vadbe) 2.3 Kakovostni šport – predvidoma 12.000 €: . Člani in članice (do 320 ur vadbe) 2.4 Vrhunski šport – predvidoma 7.200 €: • Športniki z nazivom športnik perspektivne­ga razreda, športnik mednarodnega razreda in špor­tnik svetovnega razreda (do 800 ur vadbe) 3. Šport invalidov – predvidoma 1.400 €: . Športna rekreacija invalidov (celoletna vadba v ob­segu najmanj 60 ur in največ 80 ur) • Kakovostni šport invalidov (do 320 ur vadbe re­gistriranih športnikov, ki tekmujejo v tekmovalnem sistemu panožne športne zveze ali Zveze za šport inva­lidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Slovenije) 4. Športna rekreacija – programi v različnih športnih panogah, v katere so vključene osebe nad 19 let, ki niso vključene v redne tekmovalne sisteme naci­onalnih panožnih zvez – predvidoma 6.000 €: .Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur) .Planinski izleti, pohodništvo 5. Šport starejših – programi v različnih športnih panogah, v katere so vključene osebe, starejše od 65 let – predvidoma 800 €: .Programi celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur) .Planinski izleti, pohodništvo 6. Razvojne dejavnosti v športu – predvidoma 5.000 €: . Usposabljanje za pridobitev 2. ali 3. stopnje usposo­bljenosti po veljavnem programu usposabljanja (največ 2 strokovna delavca, ki pri izvajalcu opravljata vzgojno­-izobraževalno delo in izpolnjujeta pogoje za vključitev v program usposabljanja) . Izpopolnjevanje strokovnih delavcev – licenciranje, ki pri izvajalcu opravljajo vzgojno-izobraževalno delo 7. Organiziranost v športu – predvidoma 20.000 €: .Delovanje športnih društev, ki izvajajo najmanj en športni program in športne zveze 8. Športne priredit ve in promocija športa – predvidoma 6.000 €: • Športne prireditve namenjene tekmovalnemu športu • Športno rekreativne prireditve . Promocijske športne prireditve III. SUBJEKTI, KI SE LAHKO PRIJAVIJO NA JAV NI R AZPIS: V razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci špor­tnih programov: -športna društva, -zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva s sedežem v občini, -zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge or­ganizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov regi­strirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, -javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejav­ nosti v športu in so splošno koristne in neprofitne, -društva invalidov, -društva upokojencev in -društva študentov. IV. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVA­TI IZVAJALCI ŠPORTNIH VSEBIN: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • so najmanj dvanajst mesecev registrirani v skladu z veljavno zakonodajo s sedežem v občini Vrhnika in izvajajo programe, namenjene občanom Vrhnike; • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadro­vske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtova­nih športnih aktivnosti; . izpolnjujejo ostale pogoje za sofinanciranje, ki jih določa pravilnik. V. MERILA ZA VREDNOTENJE RAZPISA­NIH PROGR A MOV: Merila za vrednotenje športnih programov so dolo­čena v Pravilniku o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vrhnika. VI. DOLOČITEV OBDOBJA, V KATEREM MORAJO BITI PORABLJENA SREDSTVA: Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2017. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2017. Sredstva morajo biti porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena in niso prenosljiva. VII. ROK IN NAČIN ZA PREDLOŽITEV VLOG: Predlagatelji morajo vloge oddati kot priporočeno pošiljko po pošti na naslov Zavod Ivana Cankarja Vrh­nika, Tržaška cesta 9, p. p. 54, 1360 Vrhnika, najkasneje z datumom 30. 11. 2016 ali osebno dostaviti na upravo Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, najkasneje do 12. ure tega dne. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vloga v zaprti kuverti mora biti označena z imenom in naslovom predlagatelja, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom »NE ODPIRAJ - VLOGA RAZ­PIS ŠPORT 2017«. VIII. DATUM ODPIRANJA VLOG: Odpiranje vlog bo komisija, ki jo imenuje župan, opravila predvidoma 6. 12. 2016. V primeru velikega števila vlog se bo odpiranje nadaljevalo naslednji dan. Odpiranje vlog ne bo javno. Odpirale se bodo samo pravočasno oddane ter pravilno označene ovojnice. IX. DODATNE INFORMACIJE: Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so vam na voljo na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, po telefo­nu 750 66 35 (Daniel Cukjati), oziroma po elektronski pošti sport@zavod-cankar.si. X. RAZPISNA DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvi­gnejo na sedežu Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Tr­žaška cesta 9, Vrhnika, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v sredo od 13. do 17. ure od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani ww w.zavod-cankar.si. XI. IZID JAVNEGA RAZPISA: Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpi­sa obveščeni s sklepom, ki ga bo izdala občinska upra­va v roku 90 dni od datuma odpiranja vlog na podlagi ocene komisije, ki jo imenuje župan. O pritožbah bo odločal župan. Zavržene bodo vloge prijaviteljev: -ki ne bodo predložene v roku in na način, ki je do-ločen v točki 7. besedila javnega razpisa -ki ne bodo vsebovale vseh prilog in sestavin, ki jih zahteva besedilo javnega razpisa in razpisne doku­mentacije ter ne bodo dopolnjene v roku, navedenem v pozivu za dopolnitev prijave. Zavrnjene bodo vloge prijaviteljev: -ki ne bodo izpolnjevale pogojev iz javnega razpisa (točka 4.) ali drugih pogojev, navedenih v razpisni do­kumentaciji in pravilniku, -ki ne bodo predložene na predpisanih obrazcih za posamezne programe, -ki jih bo komisija pri vsebinskem pregledu prijav na podlagi določil pravilnika ocenila kot neustrezne. XII. ZAČETEK VELJAVNOSTI JAVNEGA RAZPISA: Javni razpis prične veljati z dnem objave v Našem časopisu. Štev il ka: 671-2/2016 Datum: 27. 10. 2016 OBČINA VRHNIK A Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023 (Uradni list RS, št. 26/14) in Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023 (Sklep Vlade, št. 00727­13/2014/7, z dne 26. 8. 2014) je Občinski svet Občine Vrhnika na 13. redni seji 22. 9. 2016 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OB­ČINE VRHNIKA ZA LETO 2017 1. člen Letni program športa Občine Vrhnika za leto 2017 opredeljuje programe športa, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu. 2. člen V proračunu Občine Vrhnika za leto 2017 bodo predvidoma sredstva za Razpis - šport na proračun­ski postavki 4003 18059001 18019 v višini 200.000 € namenjena za sofinanciranje: .športni programi (84,50 % – 3. člen, točka 1. do 5.) .preostale dejavnosti v športu (15,50 % – 3. člen, točka 6. do 8.) Če bo višina postavke v sprejetem proračunu dru­gačna, velja v proračunu določeni znesek. 3. člen S sredstvi za Razpis – šport se bodo sofinancirali na­slednji programi športa ter druge dejavnosti v športu v Občini Vrhnika glede na vsebino: 1. prostočasna športna vzgoja otrok in mladi­ne 1.1 prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok: . programi celoletne vadbe . Ciciban planinec V okviru teh programov se v programih izvajalcev vrednotita strokovni kader in objekt za izvedbo 60-ur­nih programov celoletne vadbe, v programu Ciciban planinec pa strokovni kader in propagandno gradivo. Sredstva, namenjena sofinanciranju navede­nih vsebin športa, znašajo 1,70 % celotnega zne­ska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 1.2 Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok: . programi celoletne vadbe . Ciciban planinec in Mladi planinec . pohodi in planinski izleti . šolska športna tekmovanja V okviru navedenih programov se v programih izva­jalcev vrednotijo: strokovni kader in objekt v progra­mih celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur); strokovni kader in propagandno gradivo v programu Ciciban planinec; v programu Mladi planinec strokov­ni kader, objekt in propagandno gradivo; v programu pohodi in planinski izleti strokovni kader in objekt; v programu šolskih športnih tekmovanj pa udeležbo na regijskih tekmovanjih, v športnih panogah, v katerih v šoli v okviru razširjenega programa poteka interesna dejavnost. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vse­bin športa, znašajo 13,00 % celotnega zneska prora­čunske postavke 4003 18059001 18019. 1.3 Prostočasna športna vzgoja mladine: . programi celoletne vadbe . pohodi in planinski izleti V okviru navedenih programov se v programih iz­vajalcev vrednotijo: strokovni kader in objekt v pro­gramih celoletne vadbe (najmanj 60 ur in največ 80 ur), v programu pohodi in planinski izleti strokovni kader in objekt. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vse­bin športa, znašajo 1,60 % celotnega zneska proračun­ske postavke 4003 18059001 18019. 2. Tekmovalni šport 2.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Programi športne vzgoje otrok, usmerjenih v kako­vostni in vrhunski šport v različnih športnih panogah, so razvrščeni v tri starostne kategorije: .• cicibani in cicibanke .• mlajši dečki in mlajše deklice . starejši dečki in starejše deklice V okviru navedenih programov se vrednoti progra­me, v katere so vključeni registrirani športniki v Naci­onalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V programih vadbe se vrednotita strokovni ka­der in objekt v obsegu do 180 ur za kategorijo ciciba­nov in cicibank, 240 ur za kategorijo mlajših dečkov in deklic in 330 ur za kategorijo starejših dečkov in deklic. Sredst va, namenjena sofinanciranju navede­nih vsebin športa, znašajo 33,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 2.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport Programi športne vzgoje mladine, usmerjene v ka­kovostni in vrhunski šport v različnih športnih pano­gah so razvrščeni v dve starostni kategoriji: . kadeti in kadetinje . mladinci in mladinke V okviru navedenih programov se vrednoti progra­me, v katere so vključeni registrirani športniki v Naci­onalni panožni športni zvezi in tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V program so vključeni tudi kategorizirani športniki z nazivom športnik mladinskega razreda. V programih vadbe se vrednotita strokovni kader in objekt v obsegu do 440 ur programa v vsaki od sta­rostnih kategorij. Dodatno se vrednoti kategorizirane športni ke. Sredst va, namenjena sofinanciranju navede­nih vsebin športa, znašajo 21,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 2.3 Kakovostni šport Program kakovostnega športa v različnih športnih panogah vključuje programe v kategoriji: . člani, članice V okviru navedenega programa se vrednoti progra­me vadbe izvajalcev, v katere so vključeni registrirani športniki v Nacionalni panožni športni zvezi in tek­mujejo v uradnem tekmovalnem sistemu Nacionalne panožne športne zveze. V program so vključeni tudi kategorizirani športniki z nazivom športnik državne­ga razreda. V programih vadbe se vrednoti objekt v obsegu do 320 ur. Dodatno se vrednoti kategorizirane športni ke. Sredst va, namenjena sofinanciranju navede­nih vsebin športa, znašajo 6,00 % celotnega zne­ska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 2.4 Vrhunski šport Program vrhunskega športa v različnih športnih panogah vključuje programe, v katere so vključeni vr­hunski športniki, to so kategorizirani športniki z na­zivom športnik svetovnega razreda, športnik medna­rodnega razreda in športnik perspektivnega razreda. V programih vadbe se vrednotita strokovni kader in objekt, dodatno pa se vrednoti kategorizirane športni­ke glede na naziv. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vse­bin športa, znašajo 3,60 % celotnega zneska proračun­ske postavke 4003 18059001 18019. 3. Šport invalidov Program športa invalidov v različnih športnih pa­nogah vključuje programe, ki se izvajajo kot rekreativ­ni ali tekmovalni programi. . Športna rekreacija invalidov . Kakovostni šport invalidov V programih vadbe se v športni rekreaciji vrednotita strokovni kader in objekt v obsegu najmanj 60 in naj­več 80 ur programa. V programu kakovostnega špor­ta se vrednoti objekt za programe vadbe izvajalcev, v katere so vključeni registrirani športniki v Nacionalni panožni športni zvezi oz. Zvezi za šport invalidov Slo­venije – Paraolimpijskem komiteju in tekmujejo v ura­dnem tekmovalnem sistemu ene od navedenih zvez v obsegu do 320 ur. Dodatno se vrednoti kategorizirane športni ke. Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vse­bin športa, znašajo 0,70 % celotnega zneska proračun­ske postavke 4003 18059001 18019. 4. Športna rekreacija Program športne rekreacije v različnih športnih panogah vključuje programe izvajalcev, v katerih so vključene osebe v starosti nad 19 let, ki niso vključene v uradne tekmovalne sisteme Nacionalnih panožnih športnih zvez. .• Programi celoletne vadbe .• Planinski izleti, pohodništvo V programih izvajalcev celoletne vadbe se v progra­mih, ki imajo visok zdravstveni učinek, in se izvajajo v obsegu najmanj 60 ur in največ 80 ur, vrednotita stro­kovni kader in objekt. V programu planinski izleti in pohodništvo se vrednotita strokovni kader in objekt. Sredst va, namenjena sofinanciranju teh pro­gramov, znašajo 3,00 % celotnega zneska prora­čunske postavke 40 03 18059 0 01 18019. 5. Šport starejših V programe športa starejših so vključene osebe, sta­rejše od 65 let in razširjene družine. .• Programi celoletne vadbe .• Planinski izleti, pohodništvo V programih izvajalcev celoletne vadbe se v progra­mih, ki se izvajajo v obsegu najmanj 60 ur in največ 80 ur, vrednotita strokovni kader in objekt. V programu planinski izleti in pohodništvo se vrednotita strokovni kader in objekt. Sredst va, namenjena sofinanciranju teh pro­gramov, znašajo 0,40 % celotnega zneska prora­čunske postavke 4 0 03 18059 0 01 18019. 6. Razvojne dejavnosti v športu Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delav­cev v športu Usposabljanje za pridobitev 2. ali 3. stopnje uspo­sobljenosti, ki se izvaja v skladu z veljavnim progra­mom usposabljanja, se sofinancira izvajalcu športnih programov za največ dva strokovna delavca, ki pri izvajalcu v športnih programih opravljata vzgojno­ -izobraževalno delo in izpolnjujeta pogoj za vključitev v program usposabljanja. Strokovni delavec, katerega usposabljanje se sofinancira iz sredstev proračuna, se s pogodbo obveže, da bo pri izvajalcu letnega programa športa v občini opravljal vzgojno-izobraževalno delo še najmanj dve leti. Izpopolnjevanje strokovnih delavcev – licenciranje, ki poteka v skladu s pravili mednarodne športne zve­ze, nacionalne panožne športne zveze oz. izdajatelja licence se sofinancira vsem strokovnim delavcem, ki pri izvajalcu opravljajo vzgojno-izobraževalno delo. Sredst va, namenjena sofinanciranju teh pro­gramov, znašajo 2,50 % celotnega zneska prora­čunske postavke 4 0 03 18059 0 01 18019. 7. Organiziranost v športu Delovanje športnih organizacij Športnim društvom, ki izvajajo najmanj en športni program, in športnim zvezam se plačajo osnovni ma­terialni stroški in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo. Sredst va, namenjena sofinanciranju teh pro­gramov, znašajo 10,00 % celotnega zneska pro­računske postavke 40 03 180590 01 18019. 8. Športne prireditve in promocija športa Sofinancira se materialne stroške športnih priredi­tev, ki niso sofinancirane iz drugih občinskih javnih sredstev. Sofinancira se prireditve, namenjene tekmo­valnemu športu, športnorekreativne prireditve in pro­mocijske prireditve. Vsakemu izvajalcu se sofinancira največ dve športni prireditvi, ki nista sofinancirani iz drugih občinskih javnih sredstev. Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, zna­šajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019. 4. člen Občina Vrhnika mora najpozneje v roku 45 dni po sprejetju letnega programa športa za leto 2017 oziro­ma v prvi številki Našega časopisa po sprejetju letnega programa športa objaviti Javni razpis za zbiranje pre­dlogov za sofinanciranje vsebin in programov, našte­tih v tretjem členu Letnega programa športa. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika opravlja strokovna in administrativna dela za potrebe razpisa. Delo zavoda in komisije mora biti končano najmanj pet dni pred 90-dnevnim rokom, ki ga Pravil­nik o sofinanciranju letnega programa športa določa za izdajo sklepov o izbiri izvajalcev. Številka: 671-2/2016 (3-01) Datum: 22. 9. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. OBVESTILO OBČANOM Občinski svet občine Borovnica je na svoji 16. redni seji, dne 13.10.2016 sprejel Osnutek Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v Občini Borovnica in ga posredoval v javno obravnavo. Osnutek Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) v občini Borovnica je v javni obravnavi do vključno 17.11.2016. Besedilo osnutka Odloka je objavljeno na spletni strani borovnica. si. V fizični obliki pa si ga lahko ogledate na Občini Borovnica, v času uradnih ur. Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ­-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A (109/102), 76/14-odl. US in 14/15-ZUUJFO), Zakona o varstvu okolja (ZVO, Uradni list RS, št. 39/06-uradno prečiščeno besedilo, 549/06-ZMetD, 66/06-odl US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09-ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15) in Statuta občine Borovnica (Ur. l. RS, št. 6/08, 81/09 in 84/11) Občina Borovnica objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi drugih sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta za Liko Vrhnika d.d. v Borovnica – skrajšan postopek - dopolnjen osnutek Občina Borovnica obvešča javnost o javni razgr­nitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopol­nitev Ureditvenega načrta za Liko Vrhnika d.d. v Borovnici, ki ga je izdelala družba Kaliopa, infor­macijske rešitve, d.o.o., Ljubljana. Predmet javnega naznanila je sprememba meje UN Liko, na parc. št. 314/1 k.o. 2004 Borovnica in bo objavljen na spletni strani www.borovnica. OBČINA BOROVNICA si in oglasni deski občine Borovnica. Postopek sodelovanja javnosti predpisuje Zakon o pro­storskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO). Ker se spremembe in dopolnitve tega načrta nanašajo samo na posamične posege v prostor, ki ne vpli­vajo na celovitost načrtovanih prostorskih ure­ditev UN, se v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega načrta trajanje javne razgrnitve skrajša na 15 dni. 1. Kraj in čas javne razgrnitve Javna razgrnitev drugih sprememb in dopolni­tev Ureditvenega načrta za Liko Vrhnika d.d. v Borovnici bo potekala v času od 14.11.2016 do vključno 30.11.2016 v prostorih Občine Borov­nica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica, v po­slovnem času občinske uprave. Gradivo drugih sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta za Liko Vrhnika d.d. v Borovnici bo javno dostopno tudi na spletni strani Občine Borovnica. 2. Kraj in čas javne obravnave Javna obravnava drugih sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta za Liko Vrhnika d.d. v Bo­rovnici bo potekala v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, 23.11.2016 ob 17.00 uri. 3. Način dajanja mnenj in pripomb javno­sti ter rok za njihova posredovanje Pripombe, predloge in mnenja k spremembam in dopolnitvam Ureditvenega načrta za Liko Vrhni­ka d.d. lahko javnost podaja pisno na naslov: Pa­plerjeva ulica 22, 1353 Borovnica na obrazcu, ki bo objavljen na spletni strani ali v knjigo pripomb na javni razgrnitvi v času javne razgrnitve. Rok za oddajo pisnih pripomb in predlogov k razgrnje­nemu gradivu poteče zadnji dan javne razgrnitve. 4. Stališča do pripomb Občina bo preučila pripombe, predloge in mne­nja, do njih zavzela stališča in jih objavila na sple­tni strani občine. 5. Objava Javno naznanilo se objavi v Uradnem listu Repu­blike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi, na spletni strani Občine Borovnica www. borovnica.si in na oglasni deski Občine Borovni­ca. Številka: 3500-0001/2016-18 Datum: 14.10.2016 ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Bojan Čebela l.r. Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ­-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A (109/102), 76/14-odl. US in 14/15-ZUUJFO), Zakona o varstvu okolja (ZVO, Uradni list RS, št. 39/06-uradno prečiščeno besedilo, 549/06-ZMetD, 66/06-odl US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09-ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15) in Statuta občine Borovnica (Ur. l. RS, št. 6/08, 81/09 in 84/11) Občina Borovnica objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Občinskegaprostorskega načrta Občine Borovnica 2 Občina Borovnica obvešča javnost o javni raz­grnitvi dopolnjenega osnutka SD OPN 2 (v na­daljevanju: SD OPN 2), ki ga je izdelala družba Kaliopa, informacijske rešitve, d.o.o., Ljubljana. Predmet javnega naznanila je tudi seznam parcel, ki se jim s SD OPN 2 spreminja namenska raba prostora in bo objavljen na spletni strani www. borovnica.si in oglasni deski občine Borovnica. Postopek sodelovanja javnosti predpisuje Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO). 1. Kraj in čas javne razgrnitve Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka SD OPN 2 bo potekala v času od 14.11.2016 do vključ­no 14.12.2016 v prostorih Občine Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica, v poslovnem času občinske uprave. Gradivo SD OPN 2, bo javno dostopno tudi na spletni strani Občine Borovnica ter na GIS portalu http://gis.iobcina.si/gisapp/Default. aspx?a=borovnica. 2. Kraj in čas javne obravnave Javna obravnava SD OPN 2 bo potekala v večna­menskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borov­nica, 23.11.2016 ob 17.00 uri. 3. Način dajanja mnenj in pripomb javno­sti ter rok za njihova posredovanje Pripombe, predloge in mnenja k dopolnjenem osnutku SD OPN 2 lahko javnost podaja pisno na naslov: Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica na obrazcu, ki bo objavljen na spletni strani ali v knjigo pripomb na javni razgrnitvi v času javne razgrnitve. 4. Stališča do pripomb Občina bo preučila pripombe, predloge in mne­nja, do njih zavzela stališča in jih objavila na spletni strani občine. Stališča bodo objavljena le z navedbo parcelne številke in katastrske občine in ne z osebnimi podatki. Rok za oddajo pisnih pripomb in predlogov k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan javne razgrnitve. 5. Objava Javno naznanilo se objavi v Uradnem listu Repu­blike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi, na spletni strani Občine Borovnica www. borovnica.si in na oglasni deski Občine Borovni­ca. Številka: 3500-0001/2015-166 Datum: 14.10.2016 ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Bojan Čebela l.r. Vrnitev rimskih časov Ave, Pokojišče! Veliki rimski zaporni zid, bolj borili polno opremljeni rimski do 150 ljudi, večinoma otrok, so znan pod imenom Claustra legionarji, ki so mlade kadete bili omenjeni morda res najbolj Alpium Iuliarum, so zgradili poučevali o obrambi imperija opazni, ne pa edini. Z Zavodom v 3. in 4. stoletju, po vpadu ter jim pomagali izdelati lastne za varstvo kulturne dediščine nekaterih barbarskih narodov ščite in čelade, naokrog pa so se so moči združili še Občina Bo­v samo osrčje imperija. Potekal sprehajala v toge ovita rimska rovnica, Osnovna šola dr. Ivana je vse od Trsata nad Reko do dekleta, ki so na bogato oblo-Korošca, Center za ohranjanje Zarakovca v Baški grapi pri ženih mizah razstavljala vsa-naravne in kulturne dediščine, Tolminu in naj bi z obrambnimi kodnevne pripomočke vsakega Zavod Ivana Cankarja ter HUD napravami, utrdbami in omikanega državljana: fibule, Karel Barjanski, ki je poskrbel stalnimi posadkami odvrnil kipce, nakit, priročna orodja, za okusen pasulj. Poleg števil­nada ljnje grožnje provinci šolske pripomočke, zemljevide ne literature so si obiskovalci Italiji. V naši neposredni imperija,… Plemenito poslan-lahko ogledali še kratek pred­bližini so dokaj ohranjeni stvo, da ljudem predstavijo, stavitveni filmček o Claustri ter odseki zidu nad Rakitno, pri kako že v starem Rimu niso ve-se pod strokovnim vodstvom Pokojišču ter nad Vrhniko. Ob deli in znali nič manj kot danes arheologinje in pristojne kon­propadu rimskega imperija v (le računalnikov niso imeli), so servatorke ZVKDS za območja 5. stoletju je zid bolj ali manj si zadali člani Kulturnega dru-občin od Logatca do Žirov, Mije utonil v pozabo, domačini so štva Vespesjan. Menda se je nji-Topličanec, podali na ogled še neobičajna groblja poimenovali hovo ime zgolj slučajno pokrilo vedno dobro vidnih ostankov Stare šance, Festunge ali kar s slovitim devetim rimskim rimskega zidu. Po njenih bese­ajdovski zid. Pred desetletji so cesarjem, ki je pričel graditi dah je prvenstveni cilj dogodka nekaj delov obnovili (Hrušica, Kolosej, njegovi nasprotniki pa »ozaveščanje lokalnega prebi­Lanišče, Turnovše nad Vrhniko), so po njem zlobno poimenovali valstva, Borovnice in Pokojišča, več stometrski odsek nad javna stranišča. Izvor je treba naj ne uničujejo zidu, ki jim vanja po Barju, do Borovnice, tuje postavitev koliščarske vasi učinke za lokalno prebivalstvo. Borovnico, ki domala razmejuje bojda poiskati v neki priobalni je morda tujek v naravi ali jih kjer bi bila predstavljena žele-z interpretativnim centrom.« Sosednji občinski upravi naj bi borovniško in vrhniško občino naselbini latinskega imena, kjer morebiti celo moti pri izdela-zničarska kulturna dediščina in Ureditev ostankov obzidja ter bili precej naklonjeni tej ideji, pa se je iz dolgega sna pričel da bivajo pravcati »pesjani« - vi gozdnih vlak oz. pri drugih rimska doba. Na Vrhniki ima-spremljajoče učne pešpoti na malce bolj zadržan naj bi bil le prebujati pretekli konec tedna Dekanih (De’Cani). urejanjih prostora.« V Ljubljani mo že Doživljajsko razstavišče, Pokojišču bi se menda odlično borovniški občinski svet. Mo­s t.i. Dnevom Rimljanov na Na dogodku, ki je potekal v se namreč že vzpostavlja »kul-pripravlja se tudi pešpot, ki bi vklopile v to celoto, kar bi pre-rebiti pa jih tovrstni odmevni Pokojišču. sklopu Dnevov evropske kul-turno-naravni center«, ki bo povezovala naravno in kultur-ko turizma dolgoročno lahko dogodki vendarle prepričajo. Pri cerkvi nad vasjo so se uta-turne dediščine in je pritegnil »izhodiščna točka za popoto-no dediščino, na Igu pa se načr-imelo tudi pozitivne finančne Damjan Debevec, Foto: DD NAS CASOPIS 442/24.10.2016 C M Y K 25 Gasilska vaja v Fenolitu V družbi Fenolit je v torek, 6. septembra, rovnica in vodstvo podjetja. Enote so uspešno pogasile izmi­ potekala taktična vaja iz gašenja šljen požar. Vaja je bila uspešno izmišljenega požara skladiščene vnetljive izvedena, kar potrjuje, da so v snovi. podjetju usposobljeni za pravil- Glavni namen vaje je bil pre-domnevne nesreče predvide-no postopanje ob morebitnem pojavu nesreče, s tem pa kaže­ veriti usposobljenost enot in ni tudi poškodovanci, se je na primernost njihovega odziva v poziv za interveniranje odzva-jo, da so odgovorni do okolja, v primeru industrijske nesreče. la tudi ekipa prve pomoči GD katerem izvajajo svojo poslovno dejavnost. Vodstvo podjetja je Gasilcem podjetja Fenolit so Borovnica. Vaje se je udeležilo ob druženju z visokim gostom pri posredovanju v simulaciji skupaj blizu 40 gasilcev in re-občine županu g. Bojanu Čebeli nesreče z nevarno snovjo pri-ševalcev. Izvedbo vaje so opa­predstavilo del moderne ter so­ skočile na pomoč enote gasil-zovali poveljnik Gasilske zveze skih društev Borovnica in Breg Vrhnika, poveljnik borovniške-dobno opremljene in av tomati­ - Pako. Ker so bili v scenariju ga poveljstva, župan občine Bo- zirane proizvodnje. Vabilo Kulturno društvo Borovnica, Moški pevski zbor Štingl’c vabi na MARTINOV KONCERT v soboto, 19. novembra, ob 19. uri v OŠ Borovnica. Vabljeni! Na Mrežce s PD Borovnica Tako se nam je mudilo zakorakati v razgleda na Triglav, okoliške vršace in doline. Pa kako pono­ počitniški čas, da smo vam pozabili povedati, sni so bili otroci, saj je bil zanje kje smo bili na zadnjem planinskem izletu ta vrh prvi osvojeni dvatisočak, junija. zato brez krsta ni šlo. Malica je 18. smo se zjutraj zbrali na Lacy. Vsi skupaj smo se pov-teknila. Z lažjimi nahrbtniki železniški postaji v Borovnici zpeli do Blejske koče, kjer smo smo se spustili v dolino čez in nato še enkrat pri Mrzlem imeli krajši postanek. Razdelili Lipanska vrata vse do Blejske studencu na Pokljuki. Od tam smo se v dve skupini. Mlajši so koče. Mlajša skupina nas je že pa se je naš konvoj premaknil se odpravili na Mrežce, starej-čakala. Skupaj smo si privoščili še do izhodišča pri Medvedovi ši pa na Brda. V prijetni družbi daljši počitek, ki so ga otroci iz­konti. Namenjeni smo bili na smo hitro pridobivali na višini. koristili za raziskovanje in igro. Lipanco. V krogu smo se poz-Pri zadnjem vzponu s sedla Čakal nas je le še spust do izho­dravili, prešteli, Ana pa je še na nas je pričakal še sneg. Zaradi dišča. Poslovili smo se v krogu kratko predstavila načrt poho-oblačnega vremena je bila vi-in si zaželeli lepe počitnice … da. Skupino 38 udeležencev sta dljivost slabša. Na vrhu pa smo ki pa so prehitro minile. čuvali prikupni psički Nala in bili vseeno deležni čudovitega Za PD Borovnica Tatjana Pečlin Zahvalni teden – zbiranje ozimnice Župnijska Karitas Borovnica bo v tednu pred zahvalno nedeljo zbirala poljske pridelke in ozimnico. Dežurstvo bo potekalo od 2. do 4. novembra med 17. in 18. uro v prostorih Župnijske Karitas. Za dodatne informacije ali če potrebujete prevoz, pokličete na tel. št.: 031 455 668. Društvo Zabočela Danes je v vasi veselica, zato nam žarijo lica. Malo kulture nam ne bo škodovalo, saj je le-te vedno premalo. Nekaj bomo pojedli, si v roke segli, malo pokramljali in si duška dali. Klobasa in pasulj, pa zraven še pivo in seveda tudi sok zaradi majhnih otrok. Kdo je boljši in kdo ne, bodo pokazale igrice. Otroci bodo ustvarjali in se ob tem zabavali. Za ples in zabavo imamo rešitev ta pra­vo: vodnjaku zaplesalo kar šest deklic, ki so letos začele hoditi v šolo. Same punčke, nobenega fanta. Kaže, da je bila pred šestimi let v vasi splošna epidemija. Med nastopajočimi je bil tudi na novo ustanovljeni kvartet Zabočela. Nastop je bil super, zato ga pričakujemo tudi drugo leto. Hudomušne recitacije so predstavili otroci in odrasli. Kot se spodobi za kulturni program, so nas zabavali tudi naši, domači glasbeniki, na kar smo še prav posebno ponosni. kot se spodobi, smo organizatorji ostali do zadnjega. Kar nekaj nas je obsedelo pri mizah, nihče ni bil utrujen, vsi pa smo bili zadovoljni, da nam je »veseli­ca« uspela tako, kot smo si jo zamislili. Zjutraj smo vse pospravili, odpelja­li, razpeljali, očistili in odšli nazaj spat. Bila je prijetna sobota, v dobri druž­bi vaščanov, glasbe, jedače in pijače. Drugo leto se spet vidimo, saj je bila udeležba vaščanov skoraj stoodstotna. Ugotovili smo tudi, da je v vasi veliko novih mladih družin, kar nam daje Fantje s Kužn’ce so današnji gostje, kako igrajo, slišali boste. Trokaderosi bodo poskrbeli, da bomo plesali in peli. Končalo se bo sredi noči, ko nam bo zmanjkalo moči. Jutri, ko bo nov dan, bomo pospravili tako, kot da nikoli nič ni bilo. Želimo vam prijetno zabavo, saj to je edino ta pravo, da se bomo še bolj razumeli ter v miru in veselju živeli. To je bil napovednik za dogodke na tisto lepo soboto, 3. septembra 2016, v Zabočevem. Vse se je izteklo po urniku, ki smo si ga zamislili za praznik Dru­štva Zabočela. Vabilo je bilo obešeno na naši novi pridobitvi – na začetku vasi imamo postavljen oglasni kozolec, ki ga je naredil Stane Brož. V kulturnem programu je pri vaškem Po končanem prvem delu smo vsi odšli pod kozolec k Mateju na pasulj in klobaso. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za žejo. Otroci so se v delavnici ve­selo zabavali in delali nosilce za prtičke. Tekmovanje v vlečenju vrvi in skakanju v žakljih pa se je končalo z nekaj padci in rahlo umazanimi čevlji. Tekmovalci so borbe vzeli prav zares, do krvi. Vsi so ostali celi, koža se pa itak zaceli. Naj­boljši med njimi so bili nagrajeni, am­pak ne z medaljo, temveč s kozarcem marmelade. Naši gostje večera so bili Fantje s Kužn’ce. Narodna glasba in zvok citer sta odmevala po celi vasi. Za drugač­ne vrste glasbo pa so potem poskrbeli še Trokaderos, saj je polovica benda iz naše vasi. Ples, zabava, pogovor in gora piškotov, ki so jih spekle naše gospo­dinje, so pod kozolcem obdržali veliko vaščanov do poznih nočnih ur. Tako upanje, da se bo tradicija življenja na vasi nadaljevala. Bistvo vasi so vaščani. Pohvale in zahvale za prijeten večer so kar deževale in nam s tem pokazale, da si ljudje želijo druženja in zabave. Vsem, ki ste nastopali in kakorkoli pomagali pri organizaciji, se še enkrat prav lepo zahvaljujemo. Še prav pose­bej je potrebno pohvaliti našo mladino, ki je bila pripravljena pomagati pri vseh delih v zvezi z organizacijo. Čez nekaj let bodo najbrž prav oni tisti, ki bodo prevzeli naše delo in nadaljevali tradi­cijo druženja vaščanov. Še dobro, da je Matej Turšič postal naš vaščan. Pod kozolcem in na njegovem dvorišču je bilo prav luštno. Upamo in želimo si, da bi nam tudi v bodoče za en dan po­sodil prostor za veselico. Za Organizacijski odbor Društva Zabočela Slavica Marta Ošaben Vabilo Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica Vabimo vas na žalno svečanost ob dnevu spomina na mrtve. Svečanost bo v ponedeljek, 31. oktobra 2016, ob 15. uri pri spominski plošči padlim med NOB pred Osnovno šolo dr. Ivana Korošca v Borovnici. Vabljeni! Vabilo na ročnodelska srečanja Društvo podeželskih žena AJDA BOROVNICA vas ponovno vabi vsako sredo popoldne ob 17. uri na Miklavičevo cesto 20 v Borovnici, k Stanki Brlo­gar na prijetna ročnodelska srečanja, ki bi jih začele 26. 10. 2016. Z njimi si ob vezenju, pletenju, kvačkanju, klekla­nju in podobno skrajšamo dolge zimske dni. Obenem prijetno k lepetamo, se smejimo in si iz­ menjujemo ideje, vzorce in se učimo novih tehnik. Vse potrebno prinesite s seboj! Če so vas prsti zasrbeli ali potrebujete le kakšen nasvet, vas vabimo na naša srečanja! Centralizacija Občanom predstavili pošte prinesla dopolnjen OPN Horjul, 5. oktober – Občina Horjul je pripravila so nam sporočili, da je bilo od prvim mnenjem opozorilo tudi 90 podanih individualnih po-na problem prevelikega števila javno obravnavo spremenjenega in dopolnjenega bud oziroma sprememb, ki so nepozidanih stavbnih zemljišč. spremembe Občinskega prostorskega načrta (OPN). prispele še pred odločitvijo o V ta namen dopolnjen osnutek Župan Janko Prebil je povedal, tijstvo, gozdarstvo in prehrano, spreminjanju OPN, približno sprememb in dopolnitev OPN Horjul – Pošta Horjul je s prvim oktobrom da je občina skupaj z izdeloval-ki veljata za najtrša pogajalca, so polovica neproblematičnih, vsebuje tudi predloge izvzemov prešla v tako imenovani sistem centralizacije, cem načrta skušala upoštevati podale mnenja, ki pa jih občina ostale pa so sprejemljive le pod nezazidanih stavbnih zemljišč, v okviru katerega del njenih nalog prevzema vse želje in pobude, ki so bile lahko sprejme ali ne, in zahte-določenimi pogoji, kar pomeni na kar so bili njihovi lastniki s pisno podane. Predstavnici va usklajevalni sestanek. Ker predloženo mnenje kmetijsko posebej opozorjeni. vrhniška pošta. S tem so se spremenile tudi podjetja Urbania d.o.o., ki je iz-se Občina Horjul trudi ugoditi svetovalne službe, racionaliza­ nekatere stvari za uporabnike poštnih storitev. delovalec občinskega prostor-čim več željam, je skupaj z izde- cija, veljavno gradbeno dovolje-Kdaj nov prostorski načrt? Najbolj očitna – zaradi kate-pogodbena, da bi bila njena skega načrta občine Horjul je lovalcem pripravila dopolnjen nje ipd.Predstavniki občine in iz­re so se obrnili bralci tudi na dejavnost združena s samo-pojasnila, da je do odločitve o osnutek OPN. Ta je bil v času Direktorat za kmetijstvo, delovalca načrta so v sklopu nas – je dostava paketov, ki jih stojno dejavnostjo izbranega spreminjanju OPN iz leta 2013 javne razgrnitve, med 20. sep-znotraj Ministrstva za kmetij-podanih vprašanj povedali, da po novem – če niso doma in pogodbenika, kot so trgovine, prišlo tako zaradi individualnih tembrom in 21. oktobrom, na stvo, gozdarstvo in prehrano, si želijo kmalu po novem letu je poštar paket odnesel nazaj zadruge, lekarne… S Pošte pobud s strani občanov, kot s vpogled. pa je 13 pobud opredelil kot imeti v rokah nov prostorski na­na pošto – prevzemajo prvi Slovenije so nam zagotovili, strani občine oziroma lokalne To je bil tudi čas namenjen nesprejemljive. Izdelovalec je črt občine Horjul. To bo v prvi dan samo na vrhniški pošti. da Pošta Horjul trenutno ni skupnosti, s katerimi je zasledo-sprejemanju še zadnjih pri-kot obrazložitev navedel, da so vrsti odvisno od hitrosti prido­»Naslovnikom iz območja po-v planu za preoblikovanje v van cilj zagotavljanja ustreznej-pomb na osnutek OPN. bile zavrnjene zgolj vloge, kjer je bivanja drugih mnenj s strani šte 1354 Horjul omogočamo pogodbeno pošto v letu 2017, ših pogojev za nadaljnji razvoj bila podana pobuda za zazidlji-soglasodajalcev ter nadalje od možnost prevzema poštnih kot naj bi se to zgodilo 150 občine. Osnutek sprememb in Podanih 90 pobudvo območje znotraj kmetijske odločitve članov občinskega pošiljk na dan puščenega ob-poštam po Sloveniji. »Z op-dopolnitev je pregleda lo preko Od 90 podanih pobud, polo-površine ali obratno, prav tako sveta. vestila na pošti 1360 Vrhnika, timizacijo poštnega omrežja dvajset soglasodajalcev. Posa-vica sprejemljivih, 13 nespreje-niso bile odobrene pobude, ki Nadja Prosen Verbič saj ta za uporabnike poštnih bo Pošta Slovenije nadaljevala mezne institucije, med kateri-mljivih, ostale pod posebnimi so izkazovale razpršeno gra­storitev posluje dlje – od po-tudi po letu 2017, katere pošte mi sta Ministrstvo za okolje in pogoji dnjo. nedeljka do petka do 19. ure bodo vk ljučene v preoblikova-prostor ter Ministrstvo za kme-Na podjetju Urbania d.o.o. Omenjeno ministrstvo je s (tako da imajo več možnosti nje pa še ni znano. Vsekakor za prevzem pošiljke na dan pa se pošta (kontaktna točka) puščenega obvestila). Na na-iz Horjula tudi po letu 2017 slovni pošti 1354 Horjul pa ne bo umaknila, temveč bo v lahko naslovniki pošiljke pre-vsakem primeru delovala v eni Citypark razveselil vzamejo v naslednjih dneh od oblik kontaktnih točk,« so vse do izteka roka za prevzem še zapisali. pošiljke,« so nam sporočili iz Pošte Slovenije. Ali je to smi-Gašper Tominc selno ali ne, niso komentirali. horjulske otroke Pred časom je bilo govora, da bo horjulska pošta postala Osnovna šola Horjul je bila letos izbrana na Ravnatelj Primož Garafol je bili veseli tudi otroci, ki se bodo povedal, da so bili izbora veseli od sedaj lahko tudi v starem natečaju »Citypark polepša šolo«. Z donacijo, v in so takoj zavihali rokave ter delu šole umivali s toplo vodo. V vrednosti 6.555 evrov, so obnovili vodovodne že v prvih dneh počitnic orga-znak zahvale so predstavnikom 29 novincev napeljave v starem delu šole ter tako tudi tam nizirali začetek del. »Mojstri so donatorja zapeli himno horjul­pridobili toplo vodo. v kurilnici namestili dodaten ske osnovne šole ter jih prepri­zalogovnik za toplo vodo, od čali, da »Šola res je zakon«. Osnovna šola Horjul se je ne okolice. Tokrat je bil posluh tam do sanitarij in učilnic pa Sicer pa se na osnovni šoli tre­ tudi letos odločila, da sodeluje komisije na strani horjulskih potegnili nove cevi, po katerih nutno opravljajo še druge inve­ na dobrodelnem natečaju Ci-otrok. Za projekt so sprva na­ v Marjetici bo končno pritekla topla voda. sticije, ki bodo otrokom bivanje typark obnavljanja šol, ki ga je menili 5.000 evrov, nato pa jim Zamenjali so tudi pipe. Pred v šoli naredile še prijetnejše. O naše največje nakupovalno sre-je z všečki na Facebooku uspeli koncem počitnic pa so zame-teh pa več v naslednji številki Vselej govorimo o pomembnem vstopu otrok dišče razpisalo pozno pomladi zbrati dodatnih 1.555 evrov, saj njali še obtočno črpalko in izo-Našega časopisa. ter k sodelovanju povabilo vse je bil končni znesek investicije v prvi razred osnovne šole, vse prevečkrat pa lirali cevi,« je navdušen pojasnil Nadja Prosen Verbič osnovne šole iz Ljubljane in nje-večji. pozabljamo, da je vstop v vrtec celo zahtevnejši. ravnatelj. Novih pridobitev so Gre namreč za malčke, ki so še zelo navezani na svoje starše, v razvoju pa še zelo nebogljeni. Kar pomeni, da so prva leta hitro privadili na rutino, drugi v vrtcu pomembna tudi zaradi potrebujejo več časa, da sprej­osvajanja pomembnih kora-mejo nove ljudi in novo oko­kov na poti samostojnosti. To lje.« Predvsem pa navaja, da je dobro vedo tudi v horjulskem pri uvajanju zelo pomembno, vrtcu Marjetica, kamor je s 1. da starši otroku realno pred­septembrom na novo vstopilo stavijo vrtec - da v otroku ne 29 novincev in se pridružilo vzbudijo prevelikih pričako­otroškem vrvežu 109 otrok. vanj, na drugi strani pa jim ne Na občini so nam sporočili, kažejo morebitnega občutka da so v letošnjem šolskem tako krivde, ker jih puščajo v vrtcu. rekoč sprejeli vse otroke, saj od »Prej ali slej se otroci navadijo, vseh 20 zavrnjenih otrok, ve-da je v vrtcu lepo,« in dodaja čina še ni izpolnjevalo osnov-cilj, ki ga v horjulskem vrtcu nega starostnega pogoja, ki je vseskozi zasledujejo: »… da se dopolnjenih 11 mesecev ob otroci v vrtcu dobro počutijo, vstopu v vrtec. saj so le tako pripravljeni spre- Vodja vrtca Andreja Naglič jemati informacije iz okolja. Kumer pravi, da se na vstop Temelj vsega pa sta zaupanje novincev v Vrtec Marjetica in komunikacija med starši celotna vrtčevska ekipa skrb-in vzgojiteljicami. Takrat tudi no pripravi, saj gre za otrokovo otroci začutijo povezavo med izredno rahločutno obdobje. domom in vrtcem, kar je pri Uvajanje, kot poimenujejo vzgoji k ljučnega pomena.« prve dni po vstopu, je po nje­nih besedah potekalo po pri-Nadja Prosen Verbič čakovanjih: »Nekateri so se OBČINSKE NOVICE O Horjulu in Horjulcih na Zbranih 25 ton kosovnih odpadkov Pri Športnem parku Horjul se je v jesenski akciji zbiranja od­padkov na koncu zbralo skupaj 24 ton in 760 kilogramov odpad­kov. Zbranih je bilo tudi preko 270 pnevmatik za osebna vozila in več kot 40 poltovornih pnevmatik, kar je skupaj predstavljalo 3600 kg. Naslednje zbiranje kosovnih odpadkov bo predvidoma prihodnje leto v spomladanskem času. Popis vodomerov Občane seznanjamo, da se bodo v času do konca novembra opravljali popisi števcev porabljene vode. Da bo delo popisoval­cev, pooblaščenih s strani občine, potekalo čimhitreje in nemo­teno, vas prosimo, da omogočite popisovalcu dostop do števcev. Miklavž prihaja na obisk Otroke iz občine Horjul bo v nedeljo, 4. decembra, ob 16. uri v Prosvetnem domu obiskal Miklavž s spremstvom. Starši lahko svoje otroke, stare do vključno 10 let, prijavijo tudi na Občini Horjul. Darila za otroke bo prispevala občina Horjul. Dodelava katastrskega načrta vodovoda Zaradi potreb cenitve vodovoda in predvsem vzdrževanja Ob­čina Horjul pristopa k dodelavi katastrskega načrta vodovoda in njegove infrastrukture. Dela bodo potekala na terenu, kjer se bo izdelal kataster vseh ventilov, hidrantov in jaškov. Popis bo ekipa opravljala predvidoma oktobra. Vse občane prosimo, da s svojimi podatki pripomorejo k izdelavi kakovostnega doku­menta, vodovodnega katastra, in jih prosimo za razumevanje. Občina Horjul pridobila izvedbene projekte za kanali­zacijo Zaklanec Občina Horjul je v mesecu aprila letošnjega leta pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacijskega sistema ter odvajanja meteornih vod v Zaklancu in na delu Stare ceste v Horju lu. V začetku meseca oktobra pa je izbrani projektant podjetje KONO-B iz Ljubljane že predal Občini Horjul projekte za iz­vedbo izgradnje kanalizacijskega sistema Zaklanec in dela Stare ceste v Horjulu, prometne ureditvijo z javno razsvetljavo, nove elektrifikacije vasi ter obnovo vodovoda za naselje Zaklanec. Občina Horjul je projekte predala v pregled vaškemu odboru, ki bo projekte pregledal in podal morebitne pripombe. Prido­bljena dokumentacija je podlaga za izvedbo javnega razpisa za izbor izvajalca del. Miklavževanje V nedeljo, 4. decembra 2016 ob 16. uri, nas bo v Prosvetnem domu Horjul obiskal Miklavž z darili. Starši prijavite otroke (ime in priimek, letnica rojstva) do petka, 18. novembra 2016 na običajnih zbirnih mestih in sicer : •  na Občini Horjul - v času uradnih ur ali po el. pošti obcina@horjul.si, • v Knjižnici Horjul - v času delovanja, Vabljeni vsi otroci iz občine Horjul, stari do 10 let (vključno z letnikom 2006)! GeoAdria d.o.o. PODJETJE ZA GEODETSKE STORITVE gsm: 041/513-321 email: info@geoadria.si Vse geodetske storitve na enem mestu: - ureditev meje - parcelacija - izravnava meje - geodetski načrt - zakoličba - vpis stavbe v kataster stavb - vzpostavitev etažne lastnine - pridobitev hišne številke www.geoadria.si valovih radia Ognjišče 25 let Slovenije na Radiu Ognjišče obeležujejo z predstavil horjulsko Prosvetno projektu Erasmus Plus, v okviru društvo in dejavnosti, ki se od-katerega potekajo mednarodne obiski slovenskih krajev. V torek, 20. septembra, vijajo v Prosvetnem domu in izmenjave z vrstniki. Izpostavili je njihova ekipa obiskala Horjul in svojim tudi zunaj njega, saj niso bila so še prostovoljstvo, ki dobro poslušalcem ter bralcem predstavila kraj in ljudi. izpuščena niti aktivna športna deluje, saj se učenci lahko sreču­ društva. Prav gotovo si je po-jejo z varovanci doma starejših Na valovih radia Ognjišče je stem času obiščete našo prelepo slušalec ob naboru skupin, ki občanov, in čebelarski krožek, bilo konec meseca septembra horjulsko dolino, mi Horju lci delujejo v okviru društev, lahko kjer mladi čebelarji v šolskem mnogokrat ujeti Horjul, pre-smo nanjo ponosni!” ustvaril lepo sliko o življenju čebelnjaku pridobivajo drago­poznati kakšen glas ter slišati V naslednjem javljanju so kulturnih in športnih dogodkov cene izkušnje čebelarjenja. stvari, za katere tudi domačini poslušalci lahko spoznali ne-v kraju. Seveda ni šlo izpustiti Oddaja s predstavitvijo Hor­ali priseljenci prej še nismo ve-katere znane Horjulce, med gasilstva, ki je prav tako na vi-jula na radiu Ognjišče, ki se je deli, o nekaterih pa smo se lah-njimi so bili msgr. Janez Zupet, sokem nivoju. Dogajanje o tem v delih ponavljala še znotraj ko zgolj prepričali. Morda je bila slikar Krištof Zupet, Kristina je predstavila Katarina Vrhovec različnih tematskih oddaj te­ena teh, spoznanje, da v horjul-Brenkova in drugi. Tudi Can-in nekaj več besed namenila do-kom tedna, je bila čudovita pri- ski dolini živijo prijazni ljudje, karjeva mater, ki je bila rojena mačemu Žažarskemu društvu, ložnost za promocijo Občine ki tudi dobro in lepo sodelujejo na Vrzdencu, in kateri je nekaj ki je v preteklih letih dosegel Horjul in celotne horjulske doli­med seboj, predvsem pa imajo več besed namenil Pavle Ravno-izjemne tekmovalne rezultate. ne. Poslušalci so lahko spoznali svoj kraj radi. Slednje je v tor-hrib, ki je povedal, da je pono-V Horjulu je doma tudi glasba, tamkajšnji utrip življenja ter kovem pozdravnem nagovoru v sen na to, da izhaja iz horjulske o njej je dobro ime širil Bogdan prijeten kraj v neposredni bli­radijski eter vsem poslušalcem doline, kamor se rad vrača in Marolt, preko melodij domačih žini Ljubljane, kjer je priložno­pritrdil tudi župan Janko Prebil. kjer ga posebej nagovarja mir ansamblov pa jo je bilo mogoče sti za izlete in obiske res veliko, Pohvalil je občane, ki so pridni in lepota narave. O bogati sa-tudi občutiti. Nadvse zanimiv tamkajšnji prebivalci pa smo ob in delavni, čigar rezultat je izre-kralni kulturni dediščini v ob-je bil pogovor, ki ga je novinar poslušanju in spoznanju, v kako dno nizka brezposelnost v ob-čini Horjul je spregovorila re-Jure Sešek opravil s horjulskimi bogatem kraju živimo, lahko čini, uspešna podjetja, samoza-stavratorka mag. Anita Kavčič šolarji. Petja, Anže, Nejc in Ga-občutili kanček ponosa. poslit vena dejavnost in prostor ter predstavila nekaj pogledov šper so poslušalcem predstavil za ohranjanje kmetijskih panog. v zgodovino objektov in poja-osnovno šolo in vrtec ter šte-Nadja Prosen Verbič Pogovor je zaključil s prijaznim snila nekatere najbolj značilne vilne obšolske dejavnosti, tudi povabilom: “Želim, da v pro-primere. Glas Anite Peklenk je sodelovanje v mednarodnem Vabljeni na 17. Samčev memorial Športno društvo Extrem bo v soboto, 19. valci dobili brezplačno pijačo za torji pripravljajo presenečenje, dobrodošlico. ki pa naj zaenkrat ostane še novembra 2016, znova pripravilo košarkarski Košarkarska borba se bo na skrivnost. :) praznik – 12 UR KOŠARKE V HORJULU. Prireditev dan prireditve odvijala od 8. pa To ni le košarka, temveč tudi bo letos že 17. potekala v spomin na Rudija vse do 20. ure. Obiskovalci in druženje več generacij! Samca, začetnika športa v Horjulski dolini. tekmovalci bodo zatem uživali Vsi željni igranja košarke se Tekmovanje se bo odvijalo v Muc (rojene 1985 ali prej) in v vsakoletnem zabavnem spre-lahko prijavite pri Maši Zu­športni dvorani osnovne šole Zelenk (rojene 1986 ali pozneje). mljevalnem programu – ob pančič po tel. 040 506 700 Horjul, med seboj pa se bosta Trenutni rezultat je 10 : 6 za metanju trojk in družinskem ali preko e-pošte: masa.zele­tradicionalno pomerili ekipi Mačke in 3 : 1 za Muce. Bo lan-metu. Ob 20.30 bo sledila žen-na@gmail.com. Prijavnina za Mačkov (rojeni leta 1985 ali skoletna dvojna zmaga starejših ska košarkarska tekma, priredi-moške je 10 evrov na osebo in prej) in Zelencev (rojeni leta prekinjena ali se bo nadaljevala, tev pa se bo zaključila z zvez-vključuje majico, bon za pico in 1986 ali pozneje). Dogajanje bo na koga stavite letos? Žrebanje dniškim finalom ALL STAR. pijačo ob žrebanju. Prijavnina popestril tudi zdaj že tradicio-skupin bo v petek, 11. 11. 2016 Pomerilo se bo deset najboljših za ženske je 5 evrov na osebo nalni in zabavni ženski košar-ob 20.00 v pubu SportsHouse v igralcev iz obeh skupin. in vključuje majico in pijačo ob karski dvoboj med ekipama Horjulu. Tam bodo vsi tekmo-Seveda tudi letos organiza-žrebanju. Vabljeni! Gasilski vikend v Horjulu Horjul, 24. in 25. september – Zadnji sep­tembrski vikend je bil v znamenju gasilstva. Horjul je namreč gostil občinska tekmovanja treh gasilskih zvez - GZ Brezovica, GZ Dolo­miti in GZ Horjul. Gasilska zveza Horjul, Gasil-na zaslužene medalje in uradne ska zveza Dolomiti in Gasilska rezultate morali počakati do zveza Brezovica so se pred leti zgodnjega popoldneva. Le-te odločile, da zaradi stroškov ter pa so prejeli iz rok vodij pred­vzdušja na tekmovalni ravni stavnikov posameznih gasilskih vsako leto ena od njih organi-zvez. V nedeljo je člansko tek­zira občinsko tekmovanje treh movanje potekalo pri podjetju zvez. Letos je mesto gostiteljice Huliot. Ekipe članov A, članic A, pripadlo horjulski zvezi, ki je članov B in članic B so se preiz­skupaj z občino Horjul, podje-kusile v vaji z motorno črpalko tjem Huliot, podjetjem Metrel, ter s teoretičnimi vprašanji, sta-Osnovno šolo Horjul ter vsemi rejši gasilci in starejše gasilke pa petimi prostovoljnimi gasil-so po najboljših močeh izvedli skimi društvi poskrbela za vse vajo s hidrantom ter razvršča­potrebne detajle na prireditve-nje. Tudi ta dan se je zaključil nem prostoru ter logistične in z razglasitvijo rezultatov in druge organizacijske zadeve, podelit vijo priznanj ter poka­formalno organizacijo pa je vo-lov po posameznih zvezah. Vse dil tekmovalni odbor, sestavljen zbrane je nagovoril tudi župan iz predstavnikov vseh treh zvez. Janko Prebil, ki je tekmovalcem Prizorišče sobotnega doga-čestital za dosežene rezultate in janja je bil Občinski trg in po-njihov trud, ki ga vlagajo v gasil­vršine pri Osnovni šoli Horjul, sko. Iz njegovih rok je bil pode-ga si lska zveza-dolom iti.si/clan-vacija in trening, ki jim bo prišel silk, sodilo pa jim je okrog 50 movanja v društvih na dokaj ve­kjer se je zbrala gasilska mladi-ljen tudi skupni prehodni pokal s ko -o b c i n s ko -t ek m ov a nje-v-prav že drugo leto, saj so podob-sodnikov, je tako po mnenju likem nivoju, kar je pomembno na. Predhodno prijavljene ekipe za najboljšo izvedeno vajo z mo--gasilsko-sportnih-disciplinah/. ne tekmovalne discipline razpi-Janeza Jazbarja, pomočnika po-predvsem pri mladih gasilcih in pionirjev in pionirk so se pome-torno črpalko, ki so si ga letos Najboljše ekipe v posameznih sane za naslednji cikel državnih veljnika gasilske zveze Horjul za dobra popotnica za članstvo ter rile v vaji z vedrovko ter štafeti prislužili člani A PGD Šentjošt. tekmovalnih disciplinah pa tekmovanj. tekmovanja, uspešno zaključen. delo v gasilskih društvih tudi v s prenosom vode, mladinci in Vsi ostali rezultati so objavljeni letos dober rezultat ne vodi na Tekmovalni vikend gasilcev Lepa udeležba tekmovalcev v prihodnje. mladinke pa v vaji s hidrantom na spletni strani Gasilske zveze nadaljnja tekmovanja, temveč v Horjulu, na katerem je skupaj dveh dneh pa po njegovo po- Nadja Prosen Verbič ter v razvrščanju. Najboljši so Dolomiti, in sicer: http://w w w. jim koristi zgolj kot dobra moti-tekmovalo 1050 gasilcev in ga-meni, da je zanimanje za tek­ Lovci so praznovali 70. obletnico Zaklanec, 24. september – Lovska družina dogodkov, ki se odvijajo na rav-in plaket zaslužnim članom je ni Lovske zveze Slovenije, ob društvo podelilo še plaketo z koncu pa Lovski družini Hor-zahvalo vsem prijateljskim in Horjul letos praznuje svojo sedemdesetletni­ co. Jubilej so njeni člani in prijatelji obeležili s jul izročil priznanje. Za njim sosednjim lovskim družinam slovesnostjo, ki je potekala sredi septembra je zbrane pozdravil horjulski ter občini Horjul z željo po do­ pri lovski koči v Pečovju. župan Janko Prebil in lovcem brem sodelovanju tudi v priho-Lovski rog je na čudovito sep-potomcem,” je še opomnil. V čestital za visok jubilej. Izrekel dnje. tembrsko soboto naznanil zače-zaključku se je na kratko spre­ jim je zahvalo, da kot društvo Iz povedanega je bilo razbrati, tek slovesnosti, s katero so člani hodil skozi sedemdesetletno poskrbijo za ustrezne pogoje in da se je lovstvo v horjulski dolini Lovske družine Horjul obeležili zgodovino lovske družine Hor­ sobivanje ljudi in živali ter jim skozi vseh sedemdeset let razvi­sedemdesetletnico svojega ob-jul in s ponosom spomnil na zaželel uspešnega sodelovanja jalo in krepilo tako s povečeva­stoja. O njihovi zgodovini in pobudnika ustanovitve družine tudi v bodoče. njem števila članov kot z novimi poslanstvu lovcev je spregovoril dr. Ivana Lovrenčiča, nestorja Sledil je še pogled nazaj, ko pridobitvami. Ena večjih je bila starešina Lovske družine Hor-slovenskega lovstva. Ta ima po­ so se s priložnostnimi prizna-izgradnja lovske koče, ki so ji v jul Andrej Bastarda. Nekaj več membno mesto tudi v novem nji spomnili vseh tistih, ki so zadnjem desetletju dodali še besed je namenil pomenu lova zborniku, ki ga je Lovska druži­ še posebej prispevali in se po-nadstrešek, jo obnavljali, danes nekoč in danes, ko ima lov vlogo na Horjul ob 70-letnici izdala, v trudili za uspeh Lovske druži-pa se lahko pohvalijo še z novo ohranjevalca naravnega ravno-njej pa zapisala vsaj del še znane ne Horjul. Stanku Petriču so hladilnico. Vse nove pridobitve vesja, ter nalogi in odgovorno-zgodovine, ki se bo tako za vse­ podelili plaketo ter prvi izvod je ob koncu blagoslovil horjulski sti lovcev, ki skrbijo, da so vrste lej ohranila za prihodnje rodove. Zbornika LD Horjul, saj je bil župnik Janez Smrekar. Lovski in število divjadi v ravnovesju “Zahvala za sodelovanje in prav on pomemben člen pri rog je naznanil zaključek ura­z bivalnimi in prehranskimi za razumevanje, da tudi divjad ustvarjanju le-tega. Spominsko dnega dela, ki ga je povezoval možnostmi. “Lovci se moramo potrebuje svoj življenjski pro-darilo ob praznovanju osebnega Pavel Ravnohrib. Sledil je le še zavzemati za ohranitev dedi-stor,” je ob koncu še dodal lovski jubileja je prejel Avgust Končan, neuradni del, ko so zbrani lah­ščine, ki smo jo v obliki bogate starešina, ki je veljala celotni trije – Jože Grdadolnik, Jože Se-ko sproščeno poklepetali ter se narave in obilice živalskih in lokalni skupnosti in kmetom, Sledil je pozdrav gostov, od Ljubljana Milan Velkovrh. Ta je dej in Franc Žakelj pa so bili za okrepča li s tradicionalnim lo­rastlinskih vrst prejeli od naših s katerimi se trudijo preprečiti katerih je besedo najprej dobil navzoče pozdravil ter jim česti-50-letno članstvo v Lovski dru-vskim golažem. prednikov. Naša naloga je, da jo in omiliti škodo, ki jo povzroča predstavnik Lovske zveze Slo-tal ob okrogli obletnici. Pohva-žini Horjul imenovani za častne Nadja Prosen Verbič neokrnjeno zapustimo našim divjad na kmetijskih površinah. venije in zveze lovskih družin lil je delo lovcev ter se dotaknil člane družine. Poleg priznanj Cirkus na obisku Horjul, 30. september – Horjul je gostil že razpoložljive možnosti, da pod več kot tristo let. Člani pravijo, predstave v Horjulu pripravili točke, ob katerih smo nevedni marsikaj in marsikoga, tokrat pa je v kraj prispel čisto pravi Cirkus. šotor spravijo čim več obisko­valcev. Vanj jim je naposled le uspelo spraviti vse otroke, ne­ da v Sloveniji radi nastopajo in se bodo še vrnili. Vsako leto pripravijo nov program, prime­ poldrugo uro dolg program z različnimi točkami, zabavnim k lovnom, medvedom Pujem, ostali tudi odrasli. Člani praške družine so resnično pokazali, da se tudi brez slonov, tigrov in Cirkus Kellners, ki v Slovenijo presenetljivo lepim obiskom kaj staršev pa je ostalo na mo­ ren za posamezno državo, ki je plesalkami na drogu, ognje­ levov lahko izvede odlično cir­ prihaja s Češke, je v teh mesecih predstave. Takšnim, da ga niso krem. Cirkus ali potujoča zaba­ prilagojen zakonodajnim pred­ nim možem, vključili pa so tudi kuško predstavo, zanimivo za obiskal številne slovenske kraje. pričakovali niti člani cirkuške va ljudskih množic Kellnerjevih pisom, pa tudi šale so različnim točke z živalmi – kačo, zajcem, vse generacije. Nadvse veseli smo ga bili tudi v Horjulu, kar smo pokazali s zasedbe, ki so še zadnje minute pred začetkom predstave iskali ima dolgo tradicijo, s to dejav­nostjo se namreč ukvarjajo že narodom različno smešne, pra­vijo. Tokrat so za obiskovalce kozo in psom ter nenazadnje tudi skrivnostne čarovniške Nadja Prosen Verbič Tradicionalni Šurkov tek Podolnica, 9. oktober - Pr’ Kozinc so se tokrat zbrali rekreativni gorski tekači, oddali svoj prijavni obrazec, počakali na start in se podali proti vrhu Ključa, s tem pa prispevali, da Šurkov tek v Podolnici ostane tradicija. Tretje leto zapored se je ekipa je čakala mnogo bolj zahtevna Podolniške mladine odločila, da proga. Pred startno črto se je izpelje športni dogodek ter nanj zbralo triinštirideset tekačev, povabi vse vaščane, tekaške ki je pot v dolžini 3 kilometre navdušence iz Horju lske doli­ in višinsko razliko 300 metrov ne in drugod. Odziv je bil sicer odteklo po svojih zmožnostih nekoliko slabši kot pretekli leti, in sposobnosti, predvsem pa čemur je najverjetneje botrovala je zahtevnost terena terjala kar tudi slaba vremenska napoved, nekaj kondicijske pripravljeno­ a organizator ostaja zadovoljen sti. Ni bilo torej presenečenje, in že razmišlja, kako naslednje da je naziv absolutnega zmago­ leto privabiti predvsem več ude­ valca pripadal Petru Lamovcu, ležencev Otroškega teka. sicer vrhunskemu gorskemu Progo Otroškega teka, ki tekače, ki posega po vrhunskih meri 850 metrov, je preteklo rezultatih ne le na slovenskih, pet otrok. Najhitrejši je bil Tjuš pač pa tudi mednarodnih tleh. Kozina, za ovratnik pa sta mu dihala Simon Malovrh in Alen Ta je s časom 13:55 postavil nov rekord proge in lanskega izbolj- In ker je bila konkurenca zaradi udeležbe na Šurkovem teku le­ rolt, s časom 16:28, pri ženskah pa njegova hčera Laura Marolt, lje oziroma pokale ter bogate denarne in praktične nagrade, Zdešar. Med dekleti pa je prvo šal za 48 sekund, s tem rezulta­ tos izredna, so se organizatorji s časom 21:47. Vsi sodelujoči so ki so jih prispevali sponzorji – mesto dosegla Lana Lipar, ki ji je družbo na stopničkah delala še tom pa svojima sledilcema Ma­teju Jakši in Gašperju Bregarju odločili, da uvedejo kategorijo Horjulska dolina, v kateri je titu­ bili ob koncu deležni okusne malice, najboljši pa so si za svoj generalni: gostilna Pr’ Kozinc, Mizarstvo Škof, Hoffman group, Mojca Borštnik. Odrasle tekače ušel za 11 oziroma 37 sekund. lo najboljšega odnesel Jože Ma­ rezultat prislužili tudi meda- Elektroinsta lacije Nagode ter Dirka na Koreno – šestnajstič Horjul, 17. september – V organizaciji hor-go 5,8 kilometra, so prav vsi tek­movalci prekolesarili v manj kot julskega kolesarskega kluba Zapravljivček je pol ure. Tako je bil pri mnogih potekala 16. kolesarska dirka in 7. gorski tek osebni rezultat zaradi spopada s na Koreno. Našteli so preko petdeset rekrea­ samim seboj zadosten razlog za tivnih športnikov. veselje, drugi pa so potrditev o uspehu prejeli na uradni razgla- Da pravi športniki slabega Darja Klemen. Z gorskim te­ sitvi, ki je tokrat prvič potekala vremena ne poznajo, se je po-kom so nekateri svoje športno na Občinskem trgu. Najprej je kazalo tokrat. Čeprav je mokra tekmovanje za ta dan zaključili, organizator nagradil udeležen­ asfaltna podlaga pričala o ne-drugi pa so se odpravili proti ce tradicionalne kolesarske ak­ davni dežni plohi, se je pol ure Športnemu parku Horjul, kjer cije, ki so se vzpenjali na Kore­ po dvanajsti pred startno črto je bil start druge tekmovalne no od 1. maja do 1. septembra. zbrala mala množica tekačev. discipline – kolesarjenja. Od Poleg že tradicionalno najbolj Ko je predsednik Kolesarskega tu se je na ovinkasto cesto po­ vztrajnega Branka Vrhovca je kluba Zapravljivček Robi Šu-gnalo 43 kolesarjev in kolesark. 123 vzponov opravil tudi Urban šteršič naznanil začetek teka, se Tempo je ves čas narekoval Jani Vochl, tretjeuvrščeni Gorazd je na progo podalo 19 tekačev Prešeren, sicer večkratni držav- Petkovšek pa se je na Koreno in tekačic. Zahtevno tekaško ni prvak in nekajkratni zmago­ podal 102-krat. Pod akcijo se je progo je najhitreje pretekel Blažvalec Pokala Slovenije. Ta je na letos podpisalo preko trideset Oblak, ŠD Špik Lučine, ki je 2,8 cilj prišel s časom 14,12, z manj kolesarjev, ki so skupaj opravili kilometra z višinsko razliko 350 kot minuto zaostanka pa so mu 697 vzponov. Sledila je pode­ metrov pretekel v času 17,32. Za sledili Miha Alič, Boštjan Habič litev odličij vsem najboljšim v njim so na cilj pritekli še Jure in Tilen Potisk. Med ženskami posameznih kategorijah in di-predstavnik KK Zapravljivček kačem, tekačicam, kolesarjem Trček, Primož Jereb, Jan Trček, si je naziv zmagovalke s časom sciplinah – gorski tek, kolesar-ter župan Janko Prebil. Najbolj in kolesarkam, ki so z vzponom Marolt Jože in drugi. Med žen-17,15 prikolesarila Aja Opeka, ska dirka in duatlon. Zaslužene okusna nagrada pa je bila name-na Koreno prispevali drobec k skami je ciljno črto najhitreje na stopničkah pa sta ji družbo medalje oziroma pokale ter njena prav vsem sodelujočim uspešnemu in prijetnemu špor­ prečkala Urša Trobec, sledili delali še Tina Maček in Nina praktične nagrade sta podelila tekmovalcem, rekreativnim te-tnemu dogodku v Horjulu. Vsi sta ji Natalija Oberč Grmek in Oražem. Kolesarsko progo, dol- Teniški turnir v Horjulu Tudi letošnjega septembra se je odvil že tradicionalni teniški turnir posameznikov, ki ga vsako leto organizira Teniški klub Horjul. Kljub deževnemu koncu tedna je bil turnir uspešno izveden v celoti. Potekal je dva dneva, in sicer v račun za 1. in 2. mesto. Turnir soboto in nedeljo, 17. in 18. sep-se je uspešno zaključil v nedeljo tembra. V soboto so se odvijale okoli 16. ure popoldan s pode­izločilne tekme znotraj posa-litvijo pokalov trem najboljšim meznih skupin. V nedeljo so se tekmovalcem. Med najboljše tri odigrale obe polfinalni tekmi, so se letos uvrstili Boris Zuljan tekma za tretje in četrto me-(3. mesto), Gašper Kurnik (2. sto ter na koncu še finalni ob-mesto) in Rok Janež (1. mesto). drugi manjši. Tem se organiza­torji zahvaljujejo, kot tudi vsem prostovoljcem in navijačem. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Absolutni zmagovalci v kolesarjenju uradni rezultati so objavljeni na spletni strani Kolesarskega klu­ba Zapravljivček Horjul: ww w. zapravljivcek.si Nadja Prosen Verbič Teden otroka v vrtcu Horjul Med 3. in 7. oktobrom smo v vrtcu obeleže-čez Ljubgojno, na Tičnico prek Vovčn in nazaj do vrtca. Na poti vali teden otroka. so otroci reševali različne nalo­. To je program Zveze prijate-jesenske liste in oblikovali slano ge. Za zaključek tega tedna pa ljev mladine, ki poteka v sklopu testo ter naredili lutke, s kateri-so uživali še v »deželi milnih svetovnega dneva otrok. Leto-mi so kasneje nastopili v lutkov-mehurčkov«, kjer so mehurčke šnji teden otroka je potekal z ni predstavi z naslovom Kdo gre pihali in lovili. Teden je bil razi­naslovom Svet, v katerem že-z nami v gozdiček. Ogledali so gran in ustvarjalen. Otroci so v lim živeti. V našem vrtcu smo si lutkovno predstavo Palček dejavnostih uživali in bilo nam pripravili različne dejavnosti. Pohajalček, ki so jo pripravile in je lepo. Otroci so ustvarjali v likovni in izvedle vzgojiteljice. Odšli smo Irena Kušar lutkovni delavnici. Izdelovali so tudi na orientacijski pohod Kulturna šola Ponosni smo, da smo vala: mentorskega dela na kultur­ -kulturno delovanje na vsaj nih in umetniških področjih prejeli priznanje za petih področjih v zadnjih ter Kulturno šolo leta 2016. treh letih; -obseg povezovanja različnih Pridobljeni naziv je naš - razvejanost kulturnih po-področnih dejavnosti ter z do leta 2021. dročij; različnimi šolami (oz. drugi- Jedi iz sadja in zelenjave - število vključenih učencev v mi institucijami) za skupne Gre za državni projekt pod redne in obšolske kulturne kulturne projekte. okriljem Javnega sklada RS za dejavnosti; Zaključne prireditve na drugih kuhali zelenjavno juho Cel september smo z otroki na sprehodih kulturne dejavnosti. Namenjen -udeležbo in doseganje vidnih Osnovni šoli Petrovče sta se ali grozdni sok. Pripravili smo opazovali zorenje zelenjave in sadja v naši je osnovnim šolam, ki tako po rezultatov na selekcioniranih udeležila tudi dva učenca naše tudi presni jabolčni zavitek, številu kot tudi kakovosti izka-revijah, srečanjih, festivalih šole, ki sta svoje zanimanje za okolici. sadna nabodala in lešnike s zujejo nadpovprečno aktivno in tekmovanjih (na lokalni, kulturna področja pokazala na čokolado ter napitke iz sadja. Ob dnevih sadja in zelenjave opazovali, se o tem pogovarjali, kulturno udejstvovanje učen-območni, regionalni, državni folk lorni delavnici. Otroci jedi, ki jih sami pripra­cev in njihovih staršev, starih smo spoznanja o pridelkih še primerjali, tehtali … ter pripra- in mednarodni ravni); vijo, radi pokušajo in jedo. Ob poglobili. Za izpeljavo dejav-vljali različne jedi. V nekaterih staršev ter mentorjev. Osnov-- obseg izvedenih kulturnih Nataša Garafol, dejavnosti spoznavajo delovni nosti so otroci od doma pri-skupinah so pekli sadne mafi- na šola Horjul je izpolnila vse dogodkov za notranjo oz. koordinatorica kulturne proces in pridobivajo delovne nesli zelo različno zelenjavo in ne, jabolčno pogačo, zelenjav-kvantitativne in kvalitativne šolsko in zunanjo javnost; šole navade. kriterije komisije, ki je ocenje­ sadeže. V vrtcu smo prinešeno no pico, zelenjavni zavitek, v -način in obseg spodbujanja Marinka Batagelj Slovo poletju Horjul, 11. september – V avditoriju občinskega trga so članice Mažoretne in twirling skupine Horjul. V avditoriju občinskega trga izkoristila za nizanje številnih so svoje znanje veščin s palico odličnih rezultatov, dosežkov v kombinaciji s plesom in gim-in uspehov, ki so jih članice z nastiko zbranim prikazale vse odličnimi predstavami na naj­skupine, ki delujejo v okviru različnejših tekmovanjih dose­društva. S čudovitimi koreo-gle v lanskem letu. grafijami, kostumi in ob melo-Mnogo jih je in kar težko je dijah različnih glasbenih zvrsti, verjeti, da jih je možno nabrati v skupini ali posamezno, so v eni sami sezoni. A s trdim de­skušale navdušiti občinstvo. K lom, vztrajnostjo, odrekanjem, temu pa je nekaj doprinesla tudi predvsem pa z željo biti dober gotovo prikimale starejše člani-vloge in svoje vrednote, znanje membni vzvodi in gonilne sile, palico in prav je, da tako ostane. povezovalka programa Kinda oziroma najboljši se vse to da, ce, ki še vedno nastopajo z na-in izkušnje prenašajo na mlajši gre življenje v Mažoretni in Spodbujajmo jih še naprej. Al-Mansour Kranjec, ki je čas seveda s predpostavko, da to smehom na obrazu, poleg tega rod. t wirling skupini Horjul naprej, med posameznimi točkami delaš rad in z veseljem. Temu bi pa že prevzemajo vaditeljske Čeprav so vselej v ozadju po-generacije si podajajo štafetno Nadja Prosen Verbič Izlet v neznano V nedeljo, 25. septembra, smo se tako kot Pogled v dolino nam je kot na dlani ponujal Boč, Donačko vsako leto s Planinskim društvom Horjul goro, Ptujsko goro … Po strmi podali na izlet v neznano. gozdni poti smo se spuščali do Tokrat nam je vreme glede … udeleženci so kar potihnili … avtobusa, ki nas je odpeljal na na zadnja dva tovrstna izleta je bilo potrebno moč usmeriti zasluženo kosilo. V neverjetno še polepšalo prijetno druženje. drugam … do Ančnikovega domačem ozračju Turistične Podali smo se na Štajersko, v gradišča – naselbine iz 4. st., kmetije Goričan v Gaberniku okolico Slovenske Bistrice. Po-ki je služila kot pribežališče za smo dodobra obnovili moči za hajkovali smo v prijetnem hladu domačine iz doline v času pre-še zadnji del izleta – obisk so-Bistriškega vintgarja, po sli-seljevanja narodov. Ohranjen in sednje vasi Kočno pri Polskavi. kovačija, orodje za obdelavo nek gradu Gromberg, proti-veste … ko se človek počuti do­koviti dolini reke Bistrice, si ob obnovljen je del obzidja na vrhu Vasica Kočno pri Polskavi je zemlje, stara kuhinja, kangle za madžarske utrdbe iz 12. stole-bro, čas ni njegov vladar. In prav poti ogledali rimski kamnolom te vzpetine nad Jurišno vasjo. bila trikrat razglašena za najlep-mleko, orodje za konjsko vprego tja. Ohranjen oz. obnovljen je je tako. Točno po 13 urah smo ter slap Bistriški Šum, ki drsi So pa tu našli kar nekaj kova-šo vas v Sloveniji, nazadnje leta … zanimivo, prijetno sprehaja-del stene stolpa … legenda pravi, se varno vrnili v Horjul. Hvala preko skal v več stopnjah in sku-škega orodja, kar priča o tem, da 2006. Ampak še vedno se tru-nje med domačijami, pokošeno da je sem prijahal tujec, ki najel vsem udeležencem … skupaj paj meri okrog 20 metrov. Tudi so tu tudi trajno živeli ljudje. Mi dijo za lep izgled kraja … skoraj travo, klopmi, modrim nebom domačine, da so sezidali grad, v smo soust varili resnično prije­ naša družba se je razgovorila, da pa smo si ravno tam vzeli čas vsaka domačija lično predstavlja in soncem … rumenečim li-katerem je potem živel grof. Ta tno vzdušje. je bilo kaj … kot voda, ki je brbo-za počitek na poznopoletnem orodje za opravljanje kmečkih stjem … Nad vasjo v gozdičku tujec pa je bil grajski zidar. Ja, Simona Smrtnik, tala ob poti. Sledil je strm vzpon soncu, ki nas je prijetno grelo. del naših prednikov ... stara pa smo si ogledali še skrit osta-ura je tekla kot po maslu … saj Planinsko društvo Horjul Občina Dobrova-Polhov Gradec Projekt Gradaščica Nove pridobitve v Zalogu Cilj projekta Gradaščica, ki ga izvaja Direkcija Republike Slovenije za vode bo sofinanciran iz Zalog, 16. september – Župan Franc Setnikar je skupaj s predsedni-nov vodovod že lahko priklju­sredstev Kohezijskega sklada Evropske Unije. kom Krajevne skupnosti Polhov Gradec Žigo Sotlarjem in občinsko čili prvi uporabniki. Kot zani­ mivost je navedla, da skupna svetnico ter predsednico KS Črni Vrh Tončko Dolenec sredi septembra, dolžina vodovoda znaša kar čeprav pridobitve že nekaj časa služijo ljudem, tudi uradno prerezal 3.861 m. Za investicijo je bilo Je celovita ureditev porečja daljšan obstoječi visokovodni trak in jih predal svojemu namenu. Gre za javni vodovod Praproče–Za-namenjenih 418 tisoč evrov, reke Gradaščice ter s tem bi-nasip. Za varen pretok Božne v log in nova mostova. od tega je bilo slabih 200 ti­stveno izboljšanje poplavne Polhovem Gradcu bo pogloblje­soč pridobljenih od Evropske varnosti na področju naseljenih na struga, zgrajen nov in nadvi-Tokrat je deževje pošteno program uradnega dogodka. samo premostitveni objekti, unije. Tudi leseni mostovi so območij jugozahodne Ljubljane, šan obstoječ protipoplavni na-ponagajalo in zbrane vašča-Župan Franc Setnikar je opo-temveč tudi graditelji marsiče­dolgo služili svojemu namenu, Dobrove, Razorov, Stranske vasi, sip, nadvišan bo protipoplavni ne Zaloga in Praproč iz okolja mnil, da je voda za obe novi sa. Sledili so zanimivi podatki vse dokler se niso pokazale po­Šujice in Polhovega Gradca. Z zid ob stanovanjskih objektih, obeh novih pridobitev – vodo-investiciji nujno potrebna in o projektih, ki jih je podala po­škodbe, ki bi lahko pomenile namenom doseganja poplavne zamenjn most, znižan preliv-voda in novozgrajenih mostov, morda prav na to želi z deže-vezovalka in domačinka Ana resno nevarnost za vse voznike varnosti urbaniziranih območij ni prag pregrade ter izvedeni ki že nekaj časa služijo ljudem, vanjem opozoriti. Zahvalil se je Oblak, in sicer da se je ideja in pešce. S koncem letošnjega jugozahodne Ljubljane, Dobro-usmerjevalni talni pragovi in pregnalo v dvorano gasilskega vsem vaščanom in vpletenim v o izgradnji javnega vodovoda, maja se je zaključila gradnja ve, Razorov, Stranske vasi, Šujice vzdrževalna dela v strugi Božne. doma v Zalogu, kjer je potekal potek del za potrpežljivost in stara že leta, začela uresničeva­dveh nadomestnih mostov, in in Polhovega Gradca, bo Direk-Direkcija RS za vode je pri sicer čez Jernejčkov in Potre­cija RS za vode v sklopu Projekta načrtovanju projekta upošte­buježev graben. Gradnja se je Gradaščica izpeljala regulacijo vala pripombe občine Dobro­začela lanskega avgusta. Zanjo vodotoka Mali graben in uredi-va – Polhov Gradec, zato je je občina namenila 315 tisoč la porečje Gradaščice s Horjul-izgradnja suhega zadrževalnika evrov. V sklopu investicije ko, Ost rožn i k, B ožno i n Ma lo Razori med naseljema Dobrova pa se je poleg izgradnje dveh vodo z vsemi objekti in pripa-in Razori do ceste Ljubljana – mostov uredilo še 220 metrov dajočimi ureditvami krajine. Stranska vas predvidena v Etapi odseka lokalne ceste. Kot za-Projekt Gradaščica se bo iz-2. Na širšem območju zadrže­nimivost – v oba mostova je vajal po etapah. Etapa 1A bo valnika se bo na dveh odsekih skupaj vgrajenega 41,5 tone je­zajemala ureditve na območju regulirala in sanirala sedanja kla in 307 m3 betona. Na novo MO Ljubljana in sicer uredi-regulacija Gradaščice. Ob tem se je položilo tudi 1.350 m2 tev Malega grabna, ureditev na bo izvedenih več zasipov tere­asfalta. Temu je sledil slove­območju Kozarij (Žuleva vas), na, regulacijo Ostrožnika in so­sen prerez traku, kar je opravil ureditve na območju Gradašči-naravno regulacijo Horjulke ter župan Franc Setnikar skupaj s ce in Horjulke na območju MO sanacijo obstoječe struge Hor­predsednikom KS Polhov Gra-Ljubljana ter razbremenilnik 6a julke. Etapo 1A je bila predsta­dec Žigo Sotlarjem in občinsko s pripadajočimi ureditvami. Na vljena občanom MOL v četrtek, svetnico ter predsednico KS območju Kozarij bodo zgrajeni 6. oktobra, v veliki sejni dvorani Črni Vrh Tončko Dolenec. Ob visokovodni nasipi in zidovi ter na Trgu Mladinskih brigad v koncu so nazdravili še s kozar­druge tehnične ureditve. Ljubljani. cem zdrave domače vode, ki je Na območju Dolenje vasi (gt, pritekla iz novega vodovodne­bo v Etapi 1B nadvišan in po-www.projekt-gradascica.si) ga sistema, se prepustili zvo­kom Godbe Dobrova - Polhov pomoč oziroma razumevanje. ti leta 2012, ko je bila investicija Gradec ter sproščeno pok lepe-Preko mladih pripovedova lk uvrščena v občinski proračun tali in se okrepčali. so nato obiskovalci lahko pri-in se je pokazala možnost, da sluhnili zgodbi o vodi, ki je se lahko javni vodovod zgra- Zbudimo se, prihajajo zadrževalniki Nadja Prosen Verbič spregovorila o svojem pomenu di tudi s pomočjo Evropskih Na 15. redni seji občinskega sveta naše občine bivalci naše občine, ki imajo za človeka in življenje ter zgod-sredstev. Gradnja se je začela s sem izpadel že malo siten, ker sem hotel (že pod hiše in premoženje na predvi-bi o mostovih, ki niso vedno koncem leta 2014, ko so se na deni poplavni ravnini, res varni točko vprašanja svetnikov) prebrati obvestilo, pred poplavami, kdo bo redno ki je bilo objavljeno en dan prej v Dnevniku in in pravočasno nadomeščal ško­je govorilo o javni predstavitvi protipoplavnih do zaradi poplavljenih površin ukrepov na jugozahodnem delu Ljubljane in v itd. itd. Spremenjen prometni režim naši občini. Zadnji čas je, da se zberemo in obvestimo tudi pristojne Pozval sem vse prisotne, da izgradnje suhega zadrževalnika Evropske komisije, kako se bo z moramo biti pozorni na take na Dobrovi predvideni ukrepi njihovim denarjem uničila naša razprave, ker se nevarnosti iz-ne bodo učinkoviti. So menda zemlja. Naj gospoda ob rekah, gradnje zadrževalnikov v naši sicer nujni, a nezadostni. Zato ki pritečejo v Ljubljano in ne občini še nismo čisto izognili. je planirano, da se v drugi fazi morejo nemoteno naprej v Savo, Po mojem vztrajanju sem ob-pridobi do leta 2020 gradbeno na svojem področju zgradi be­vestilo prebral, nato pa sem do-dovoljenje, v letu 2021 gradnja tonske zidove, ki ne bodo do­bil zagotovilo, da se to na našo in v letu 2023 predaja zadrže­ puščali razlitja, saj so tam reke občino ne nanaša. Prispevek v valnika Razori v uporabo. Vse omejene, Dobrovčani nismo Delu 8. 10. 2016 na strani Lju-brez nas in kljub obljubam, da krivi za to! Mi smo to zemljo bljane pa je potrdil, da sem imel bodo zadrževalniki zgrajeni po­ čuvali za naše rodove in je zato še kako prav, da moramo biti še zneje, če drugi ukrepi ne bodo ves čas skrbno obdelana in tudi kako pozorni, da si ne bomo v zadostovali. Ali bomo res vse prebivalci glavnega mesta znajo bližji prihodnosti nakopali na to mirno gledali, da nam bodo to ceniti in to deželo z veseljem glavo tako nam »zaželjene« pregradili našo lepo deželo, jo uporabljajo tudi za svojo rekrea­zadrževalnike. Kar direktorica neusmiljeno poplavljali in do­ cijo in dihajo neonesnažen zrak, državnega urada za upravljanje končno uničili? Namesto da če bo pa teren zamočvirjen, tega z vodami ga. Suzana Stražar je bi uredili vodotoke tako, da bo ne bo več. Na eni strani popla­na javni predstavitvi pred men-voda nemoteno odtekala v Savo, vljanje občine, na drugi strani da polno dvorano nekdanje vi-so bili ti do skrajnosti pozidani, obremenjevanje občine z novi­ške občine (a brez nas verjetno) sedaj pa naj Dobrovčani rešuje­ mi daljnovodi, da bodo tajkuni predstavila 41 mio evrov vreden jo nesposobnost krajinske ur­ lahko nemoteno prodajali elek­projekt protipoplavne uredit ve, banizacije in pohlep kapitala v triko iz Ukrajine v Italijo, vkop ki bo zaradi prošnje naše občine Ljubljani. Barje je bilo od nekdaj kablov pa je predrag, ker po­narejen v dveh delih in največ ustvarjeno za to, da se voda ob tem ne bi bilo dobičkov – tega iz evropskih sredstev. Kakšno velikih padavinah razlije in po je preveč. V grdih rdečih časih prošnjo smo poslali – o tem nekaj dneh odteče, za zaporami sem precej prispeval, da nam nič ne vem, čeprav sem že peti na jezovih pa bo od dobre vo­ niso pozidali najboljših zemljišč mandat prisoten na vseh sejah lje mestnih birokratov odvisno, na Dobrovi in sem uspel. Sedaj občinskega sveta. koliko blata iz polhograjskih pa imamo menda demokracijo Kar precej je obljubljeno, da Dolomitov nam bo odteklo in in upam, da bomo spet uspeli se bo naredilo na področju kdaj. Kdo bo zagotovil, da bodo dokazati, da smo najprej ljudje naših rek v naši občini, najbolj več metrov visoki in nekaj ki­ in šele nato dobički. zanimivo pa je tole; velestrokov-lometrov dolgi nasipi vzdrža li, Anton Potočnik, Dobrova njak Rok Fazarinc trdi, da brez kdo bo zagotovil, da bodo pre- NAS CASOPIS 442/24. 10.2016 C M Y K 33 Občina Dobrova-Polhov Gradec Vabljeni na delavnice o zdr a v j u V a bi mo vas na cikel brezplačnih delavnic Zdravje na vsakem koraku, ki bodo po­tekale do februarja 2017 na Dobrovi in v Polhovem Gradcu. 27. 10. 2016 ob 19. uri, Osnovna šola Polhov Gradec Sem sreča v ne sreči Rdeči križ Slovenije – OZ Ljubljana Na delavnici bomo v prvi uri osvežili oziroma pridobili zna­ nje, s katerimi ukrepi se na nesrečo pripraviti, kako ob njej rav­ nati in kaj po njej storiti. Vsebina bo obsegala splošne napotke v primeru večjih nesreč, poplav, potresa in požara. V drugi uri pa bomo pod vodstvom preizkusili gašenje z gasilnim aparatom. 10. 11. 2016 ob 18. uri, Športna dvorana Dobrova Temeljni postopki oživljanja z uporabo AED Rdeči križ Slovenije – OZ Ljubljana Na delavnici se bomo naučili, kako pravilno izvajati temeljne postopke oživljanja. 17. 11. 2016 ob 18. uri, Osnovna šola Polhov Gradec Rak dojke Evropa Donna Spoznali bomo zgodbe žensk, ki so prebolele raka na dojkah. Naučili se bomo pravilnega samopregledovanja dojk, na protezi pa bomo skušali najti zatrdline. Predavateljice bodo odgovarja­le tudi na vprašanja obiskovalcev. Delavnica se bo zaključila z glasbo in plesom. 24. 11. 2016 ob 18. uri, Športna dvorana Dobrova Krvodajalstvo in darovanje organov in tkiv Rdeči križ Slovenije – OZ Ljubljana Povabljeni bomo, da se seznanimo s postopkom odvzema in možnostmi, da postanemo krvodajalci in pomagamo bol­ nikom, ki pri svojem zdravljenju potrebujejo kri. Naša kri je nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše, kar lahko podari­ mo. Živimo življenje, podarimo življenje ter se seznanimo tudi z možnostjo darovanja organov in tkiv, kar je prav gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. Mo st zopet stoji Ka r d v e l e t i j e m i n i l o , ko je bil zaradi takratnih bo. To se je zgodilo v nedeljo, no podprl izgradnjotega objek­ 18. septembra, ob dvanajstih. ta. Po slavnostnem dogodku je poplav most med Hruševem in Žirovnikovim Zbrali smo se vaščani Hruševe sledila pogostitev s pijačo in go­ grabnom porušen. Nosilni temelji niso več zdržali, in Žirovnikovega grabna. Nav-lažem, ki ga je v visečem kotlu ker je visoka voda dobesedno izpodkopala zoči so bili tudi župan občine skuhal kuhar samouk, domačin stopnjo nosilnosti. Razbesnela Gradaščica je Dobrova Polhov - Gradec g. iz Žirovnikovega grabna. Izka­odnesla skoraj ves les, ostali sta dve nosilni Franc Setnikar, predsednik kra-zale so se tudi dobre gospodinje, železni traverzi, naslonjeni na obrežje in v strugo. jevne skupnosti g. Marjan Po-ki so napekle dobrote, tako da grajc in uradni zastopniki obeh nismo bili ne lačni ne žejni. Kot Ta most, ali po domače brv, dostaj nizek, da so se dela sploh bregov.Ž upan je slavnostno donatorji so finančno podprli je služil že od nekdaj samo pe-lahko izvajala. Kupili so beton-prestrigel trak na objektu in v ta dogodek tudi nekateri bližnji šcem in je povezoval pot čez ske cevi, ki služijo kot nosilci navzočnosti vodilnih članov obrtniki in podjetniki, za kar se Gradaščico med vasjo Hruševo traverz, zalili so jih z armiranim obeh strani izrekel tudi nekaj jim prisrčno zahvaljujemo. Lepa in Žirovnikovim grabnom. Leta betonom, postavljene pa so na pohvalnih besed v smislu sloge gesta s strani lastnikov zemljišč nazaj, ko še ni bilo avtomobilov, dobro vsidrane temelje. Okoli 4 in dobrega sodelovanja, kar se je pripomogla, da so vsa ta dela je služila ta pot domačinom s kubične metre lesa je dal doma-tiče ponovne izgradnje tega pre-nemoteno tekla. Hruševe, da so prišli do trgo-čin s Hruševe. Les so razrezali potrebnega objekta. Prav tako je Lepo je videti zopet popolno­vine, ki je bila v Žirovnikovem po potrebi, v plohe, deske in tra-lepo pozdravil ta dogodek tudi ma novo brv čez Gradaščico, ki grabnu. Prav tako so vsako mičke. Vsa dela so opravili fan-predsednik krajevne skupnosti. bo služila pretoku ljudi z obeh jutro kmetje nosili v kanglah tje in možje z obeh strani, kot Obema se je Klemen Žerov-strani pa tudi turistom in poho­mleko v zbiralnico, ki se je na-smo včasih rekli – udarniško nik lepo zahvalil za udeležbo dnikom, ki jih v naših krajih ne hajala v hiši, ki je stala ob cesti, in to brez kakšnega načrtovalca, in tudi županu obudil spomin manjka. ki povezuje Ljubljano in Polhov vladala je le tista zdrava kmečka na obljubo, da bo delno finanč-Janez Zadnikar Gradec. Skratka za obe vasi je pamet. Strojna dela je opravil s ta most nepogrešljiv, saj je tudi svojim strojem Srečko Čuden, edina najbližja pot otrokom ki je zapeljal kar v strugo, da je s Hruševe, ki hodijo na šolski lahko vsidral kole kot nosilce M i k l a v že v s e je m 2 0 1 6 avtobus in obiskujejo osnovno zaščite obrežja, da ne bi prišlo šolo na Dobrovi, pa tudi za ti-do izpodjedanja zaradi deroče ste, ki obiskujejo srednje in višje vode, in namestil cevi na teme- Vabilo razstavljavcem šole v Ljubljani. Kar dve leti te lje. Za humoristični vložek naj povezave ni bilo, kar je povzro-dodamo, kar so fantje povedali: čila ujma, ki ni prizadela samo da je bil sredi Gradaščice prah; Tu d i l e t o s bomo v Polhograjski graščini organizirali Mi­naše vasi, temveč celo Polho-tako se piše eden od domačinov, klavžev sejem, ki bo potekal 3. in 4. decembra. Letošnja no­grajsko dolino in grabne. ki je pomagal pri strojnih delih, vost bo, da bomo v petek, 2. decembra, v parku prižgali lučke Kot ambiciozni predsednik zapenjanu in odpenanju verig ... in s spremljevalnim programom slovesno odprli sejem. Vabljeni vaške skupnosti Hruševo se je Ta brv je sedaj višja za kakšnih vsi, ki želite sodelovati, da izpolnite prijavnico, ki je na voljo na Klemen Žerovnik zavzel, da 60 cm od prejšnje, da bo manj spletni strani ww w.grad-polhovgradec.si, in jo pošljete na elek­poveže ljudi obeh bregov Gra-možnosti, da jo odnese morebi-tronski naslov info@grad-polhovgradec.si. daščice, da to brv zopet zgradijo tna visoka voda Vljudno vabljeni! na novo. To se je zgodilo v teh Odločili so se, da ta objekt JZ Polhograjska graščina poletnih mesecih, ko je bil vo-uradno prevzamejo v upora­ NAS CASOPIS 442/24. 10.2016 C M Y K 34 Občina Dobrova-Polhov Gradec Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Morala in etika, dve leti kasneje Pa smo prispeli preko polovice mandata aktualne vlade premierja Cerarja. Vlada pravi, da dela dobro, da so uspehi vidni in da ljudje Foto: Milan Košir živimo bolje. Nekateri zagotovo. Če Srebrne smreke v času gradnje igrišča. ste med njimi, se s Cerarjem morate strinjati. Če niste, pa tudi ne gre izgubljati optimizma – morda bo v drugi polovici mandata vlada delala Lubadar uničil bolj(e) za vas. Ali pa velja pomisliti, da je do konca mandata te vlade krajša “doza” morale in etike 2.0, kot ste je bili deležni do sedaj. srebrne smreke Ker sta bili nova morala in luknje sploh ni bilo in da so Ko so naši predniki leta 1936 iskali prostor za etika zaščitni znak stranke banke odlično poslovale. Ko gradnjo nove šole, so vzhodno od današnje Mira Cerarja, je morda na smo že pri morali in etiki 2.0: izkopali sondažne jame. Vanje se je prav kmalu mestu, da ob okrogli obletnici članica medresorske skupine, natekla podtalnica in teren so označili kot spomnimo na kakšno odsto-ki je leta 2013 določila model panje od izrečenih obljub. in obliko dokapitalizacije slo-neprimeren, a ker je bil razkopan, so to izkoristili Se spomnite razprave o venskih bank, je sredi julija in v krogu posadili pet omorik – Pančićevih grabežljivih tujcih v DUTB? postala državna sekretarka smrek (srebrna smreka). Ko je natanko pred letom dni MF … premier Cerar vihtel besedni Ste pa po drugi strani lah-Leta 1977 so krajani ob njih igrišče, kjer še sedaj služita svo­meč nad glavami tujcev v slabi ko potolaženi. Vlada je začela zgradili igrišče in takrat so na jemu namenu. Tretja smreka se banki, češ da so s tem, ko so deliti, kar je ustvarila (smo novo zaživele, čeprav so bile je zaradi žleda podrla pozimi zaobšli Lahovnikov zakon gle-ustvarili?). Podprla je izredno stare že 40 let. Nudile so pri-leta 2014. Ostali sta le še dve. de višine plač, izgubili njego-uskladitev pokojnin za 0,4 %. jetno senco in bile so najboljše Ob njuni 80-letnici ju je napadel vo zaupanje in da morajo zato To vam pri 600 evrih pokojni-skrivališče. Pozimi leta 1995 je smrekov lubadar. 14. septembra oditi? Nadomestili so jih Slo-ne nanese 2,4 evra mesečno. narava pokazala svojo moč in 2016 smo ju morali požagati. venci. Šef upravnega odbora je Nekaj je. No, medtem je Ce-pod težo hudega žleda se je po-Ostala sta dva panja brez lubja postal Marko Simoneti, ki je v rar v svojem kabinetu zaposlil drla prva omorika. Tudi drugo in vej, visoka 2,5 metra. Moja času “vzhajanja” bančne lu-Antona Žuniča, nekdanjega je prizadelo divjanje narave. 29. želja je, da se panja ohranita v knje vodil nadzorni svet NLB. predsednika nadzornega sve-junija 2006 jo je podrl vihar-spomin na smreke, ki so s svo-Pa so prišli posnetki sej upra-ta NLB, ki je na primer Kra-ni veter. Padla je tik ob ograjo jim mogočnim videzom zazna­ve DUTB v javnost in se je marju podelil 1 mio evrov igrišča. Iz nje smo naredili dve movale okolico šole. ugotovilo, da so tudi Slovenci nagrade – za delo v banki, ki klopi in mizo ter vse postavili ravnali enako kot tujci. Mar-smo jo kasneje dokapitalizirali v senco preostalih treh omorik. Milan Košir ko Simoneti je za nadaljevanje s poldrugo milijardo evrov in Dve klopi pa smo postavili ob predhodne prakse prejel tudi ji odpisali še za enkrat toliko pošteno plačilo – okroglih slabih kreditov. Taisti Žunič 40.000 evrov bruto. Je bilo je leta 2005 odšel na visoko torej vredno menjati tujce? menedžersko mesto v Factor Vabilo Za nekatere prav gotovo – za banko, kjer je vztrajal do nje­nove člane vodstva DUTB, pa nega bridkega konca. Ta banka seveda za družbo Sava in vod-nas je stala vsaj 269 mio evrov. stvo še kakšne druge družbe, Če bi vse te zneske, ki spre­ki je zaradi menjave uspela ob-mljajo ime gospoda Žuniča, držati vajeti podjetja v svojih sešteli in jih namenili za povi- Oživimo turistično rokah. šanje pokojnin, bi to povišanje V javnosti je precej razbur-namesto 2,4 evra v povprečju jenja povzročila tudi študija zneslo kar 54 evrov mesečno. društvo Velimirja Boleta, da naj bi pre-To se pa že pozna. Ampak, da plačali dokapitalizacijo slo-bi namesto v dokapitalizacije Vabita TD in KS Črni Vrh venskih bank v letu 2013. Vsi sredstva investirali v ljudi, bi so o tem na veliko razpravljali, morala v Sloveniji vladati ka- Vabimo vse zainteresirane krajane k oživitvi Turističnega društva Črni Vrh. ne da bi moral Bole to študijo kšna druga(čna) vlada … sploh pokazati javnosti. Malo Srečanje bo 5. novembra 2016 ob 19. uri v Domu krajanov je manjkalo, pa bi “vrhunski Morala in etika pač nekaj Črni Vrh. strokovnjaki ” trdili, da bančne staneta, mar ne? Vabljeni! Mesec november je tu. Naj nas morda vremensko pusti dnevi in novembrska megla ne prevzamejo preveč. Tudi to je del narave. Da bomo prepodili meglo in sivino naj vas tokrat povabimo v knjižnico v polhograjski graščini. Dobra knjiga, lepa beseda, pravljica za lahko noč, vse to je na voljo na dosegu roke. Bliža pa se tudi že čarobni december, z njim pa tradicionalni Miklavžev sejem in njegove dobrote. Spremljajte nas in obiščite dogodke, ki jih pripravljamo za vas. Vabljeni po knjigo v graščino V Polhovem Gradcu že nekaj desetletij deluje manjša knjižnica. Nahaja se v pritličju graščine in je odprta ob četrtkih od 17. do 19. ure in sobotah od 10. do 12. ure. Deluje pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana. V naši mali knjižnici se vedno najdejo prikupne slikanice za najmlajše, knjige za domače branje in bralno značko za šolarje ter zanimivi romani za odrasle. Lepo vabljeni!Novo: izposodili si boste lahko tudi knjige, ki so na voljo le v Knjižnici pod krošnjami. Miklavžev sejem 2016 Tudi v letošnjem letu nas bo obiskal tradicionalni Miklavžev sejem v Polhograjski graščini. Pripravljamo bogat spremljevalni program. Vse razstavljavce vabimo, da spremljate našo spletno stran, kjer bodo objavljene prijavnica in vse informacije o poteku sejma. Še vedno pa velja vabilo ... Ogled dvorske cerkve Ko nam nedeljsko vreme ne postreže s sončnimi žarki, je vabilo k ogledu gotskega bisera v Dvoru več kot na mestu. Marjan Malovrh, lokalni turistični vodič, vas bo tudi v nedeljo, 6. novembra, od 14. do 16. ure popeljal skozi preteklost in zanimivosti dvorske cerkve. Vodenje je brezplačno. Vabljeni! Muzej pošte in telekomunikacij Tudi novembra vabljeni v Muzej pošte in telekomunikacij. Muzej je odprt od torka do petka in v nedeljo od 10. do 17. ure (zadnji možni vstop ob 16. uri). Javno vodstvo po muzejskih zbirkah je za upokojence organizirano vsak novembrski petek ob 13. uri. Vabljeni! Več informacij: w ww.tms.si. Hišica v parku V novembru hišica v parku zapira svoja vrata. Hvala za vse obiske, srečamo se ponovno spomladi. Nov list na vajini skupni poti … poroka v romantični Polhograjski graščini Ljubezen ne izbira časa, pride. Če razmišljata, da bi obrnila nov list na vajini skupni poti, vaju vabimo v objem zelenih polhograjskih Dolomitov, stran od mestnega vrveža in gneče. Potrudili se bomo, da bo vajin dan ostal v najlepših spominih. Pokličita nas, še bolj pa bomo veseli vajinega obiska. Spremljajte nas, pišite ali pokličite, za vas smo na voljo: Polhograjska graščina T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si w w w.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Polhograjska graščina Pripravile: Ana Oblak, Nina Slana, Ajda Kozjek, Julija Buh Objava v Koledarju prireditev 2017 V Koledarju prireditev 2017 bomo objavili Prosimo vas, da nam NAJ-•kratek opis prireditve, KASNEJE DO 20. novembra •informacije: kontaktne po­ informacije o kulturnih, turističnih, športnih 2016 posredujete informacije o datke (telefon, e-pošta, sple­ in drugih prireditvah v naslednjem letu. Da prireditvah, ki jih pripravljate. tna stran). bi bil koledar resničen odsev dogajanja v Informacija naj vsebuje: naši občini, potrebujemo pomoč vseh, ki Prosimo, da nam podatke po­ pripravljate prireditve. •datum in uro prireditve, sredujete v najkrajšem možnem •naziv prireditve, času v Excellovi datoteki na •lokacijo prireditve, naslov info@grad-polhovgra­•organizatorja prireditve, dec.si . Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031 776 259. Zakup oglasnega prostora V Koledarju prireditev bo nekaj prostora namenjenega komercialnim oglasom. Če vas zanima objava komercialnega oglasa nam do 20. novembra 2016 na elektronski naslov po­šljite naročilo z želeno veliko­stjo oglasa in oblikovan oglas. Cenik oglasnega prostora: Cela stran A5 90 € Polovica strani A5 50 € Četrtina strani A5 30 € Občina Dobrova-Polhov Gradec 70 let LD Dobrova Hruševo, 2. oktober – Lovska družina Dobrova kaj škode. Ob koncu je še dejal, da člani skrbijo, da se lovska je ob praznovanju 70-letnice svoje ustanovi­ kulturna dediščina z običaji in tve pripravila slovesnost, na katero je povabila navadami ohranja in prenaša na predstavnike sosednjih lovskih družin, lastnike mlado generacijo, zato kar nekaj zemljišč in gozdov, v katerih lovci opravljajo svoje pozornosti namenjajo izobra­poslanstvo, ter goste. ževanju, misel pa je zaključil z ljudsko modrostjo: “Jaga je bila Praznovanje članov lovske upravljavsko območje, kamor in vedno bo.” Za njim je zbrane družine Dobrova, ki se je od-zadnja leta sodi tudi območje nagovoril župan Franc Setni­vijalo pod kozolcem na Hru-delovanja Lovske družine Do-kar, ki je članom lovske družine ševem, se je začelo in končalo s brova. Ta razpolaga s 67 člani in čestital ob prazniku in za opra­pesmijo lovskega okteta iz Ško-upravlja s skupaj 5.546 hektari vljeno delo v vseh pretek lih le­fje Loke ter melodijo mladih ro-zemljišč in gozdov, od katerih tih ter se jim zahvalil za skrb, ki gistov. Po glasbi je mesto dobila jih nekaj več kot 4 hektari pred-jo namenjajo živalim in dodal: beseda. Zbrane je pozdravil sta-stavljajo lovno površino. “Prostor, v katerem živimo, smo rešina Lovske družine Dobrova “Lov zahteva predanost na ljudje in živali, zato je potrebno, Milan Velkovrh. V govoru se je vseh osebnostnih vrednotah, da je sobivanje najboljše.” Kot dotaknil pomembnejših mejni-zato vsako leto posebno pozor-pohvalo za preteklo delo ter v kov, ki so v zadnjih letih zazna-nost namenjamo, da so dela v želji po dobrem sodelovanju movali kroniko lovske družine, lovišču pravočasno dosledno in tudi v bodoče je Lovski družini in sicer pridružitve LD Brdo, strokovno opravljena,” je pove-Dobrova poklonil priznanje ob­postavitve in obnove lovske dal starešina in dodal, da letno čine Dobrova - Polhov Gradec. koče pod polhograjsko Grma-po planu opravijo preko 1000 ur, Med gosti je bil tudi pred­do ter nekaterih zakonodajnih mnogo več pa se jih preživi na sednik krovne organizacije, sedemdesetletnico, kar je re­novosti in državne sistemske lovu za divjadjo. Na tem obmo-Lovske zveze Slovenije, Lado zultat zgodovinskih dogajanj. ureditve ter smernic za varstvo čju je največ srnjadi, nekaj jele-Bradač. Ta je zbranim čestital Pohvalil je delo lovcev in lep divjadi, življenjskega okolja in njadi, gamsov in divjih prašičev, ob okroglem jubileju in dodal, obisk, kar je po njegovih bese­načrtovanje odvzema divjadi, ki ki so v zadnjih letih na kmetij-da letos skoraj polovica lovskih dah odraz dobrega sodelovanja veljajo tudi za gorenjsko lovsko skih površinah naredili kar ne-družin po Sloveniji obeležuje in razumevanja v društvu ter Najlepši nemški ovčarji Gabrje, 1. oktober – Člani Kinološkega društva za vzrejo in šolanje nemških ovčarjev Slovenije so v športno-rekreacijskem centru Dobrova pripravi­li državno vzrejno razstavo SLO Sieger 2016, ki se je je udeležilo 150 nemških ovčarjev iz Slovenije in tujine. Z besedami, “dragi prijatelji ni Dobrova -Polhov Gradec nemškega ovčarja”, je ob ura-je zbranim voščil župan Franc dnem odprtju zbrane pozdravil Setnikar, ki je navzočim polo­predsednik Kinološkega dru-žil na srce, da se v teh krajih še štva za vzrejo in šolanje nem-kdaj ustavijo, saj bodo tu našli škega ovčarja Alojzij Golob. številne priložnosti za sprehode Dotaknil se je glavnega namena in druge dejavnosti, tudi s to ži­pasme nemški ovčar, ki je vselej valjo. Navzoče je prišel pozdra­služila kot žival za delo – za va-vit tudi predsednik Kinološke rovanje domovine kot vojaški zveze Slovenije Egon Dolenc, pes in varovanje človeka kot ki je sodniku zaželel dobro oko, pes čuvaj. Nagovor je zaključil udeležencem razstave pa do- z željo, da bi se obiskovalci v brih dosežkov. Sodnik Joachim tej zeleni dolini dobro počutili. Stiegler (SV) iz Nemčije je vsem Prijetno dobrodošlico v Obči-lastnikom razstavnih psov za­ Ročna košnja sežen del bregov. Delo so kljub okrepili ob skupni mizi in se Člani TD Briše in sovaščani iz Setnika so julijsko nepričakovanemu nak lonu te-veselili še pozno v noč. popoldne namenili zahtevnemu, mnogim že rena in precejšnji, za drevjem Kosci, hvala vam za opravlje­ nepoznanemu delu – ročni košnji. skriti površini odlično opravi-no delo! Veselje do druženja in pripra-vodila devetnajstih koscev, ki so li. Po končanem delu pa so se vljenost priskočiti na pomoč sta v slabih štirih urah pokosili ob-utrujeni, a vendar zadovoljni Cpinovi iz Male vode še bolj pomembno za njihov Velkovrh ter s pesmijo obarvan nadaljnji razvoj. Sledila je še po-zaključek uradnega dela. Drugi delitev zahval vsem predstavni-del pa je bil namenjen okrepčilu kom lovskih družin, ki jih je v in predvsem sproščenemu k le­ imenu Lovske družine Dobrova petu članov zelene bratovščine. pok lonil njihov starešina Milan Nadja Prosen Verbič želel veliko uspeha ter poudaril, da je takšna razstava pomemb­ na izkušnja. Sledil je prvi del, v katerem so se nemški ovčarji preizkusili v obrambi oziroma varovanju lastnika ob napadu neznanca. V drugem delu pa so se sprehodili po krogu za oce­ njevanje, kjer so glede na krite­ rije in merila razstavnih nem­ ških ovčarjev skušali doseči čim več točk. Pokali za najlepše in najpametnejše pasemske nem­ ške ovčarje so pripadli psom iz sosednje Italije in Nemčije. Ti so prejeli še praktične nagrade ter pohvale lastnikov, ki so za človekovega najboljšega prijate­ lja ene najpomembnejših. Nadja Prosen Verbič Vabilo Društvo Lep je dan vabi skupaj z Osnovno šolo Polhov Gradec vse na dobrodelni pohod na Stari grad za šolski sklad v soboto, 12. 11. 2016. Začel se bo ob 10.00 pred šolo. K sodelovanju vabimo tudi lokalne podjetnike in vse tiste, ki so pripravljeni prispevati v ta namen. Za več informacij pišite na društvolepjedan@gmail.com. Lepo vabljeni! Občina Dobrova-Polhov Gradec Slovesen zaključek šmarnih maš Dobrova pri Ljubljani, 11. september - Na mali delavci uspešno zak ljučil obno­vo vseh štirih podružnic in žu­ šmaren, praznik Marijinega rojstva, je župnija pnijski cerkvi vrnil prvotni sijaj,” Dobrova pri Ljubljani zaključila stoletno romarsko je dejal in nadaljeval: “Dragi Loj­ pobožnost šmarnih maš. ze, skupaj s sodelavci si opravil S tem pa zaokrožila prazno-“Dviguje v Dobrovskem se doli ogromno delo - Bogu prijetno, vanja ob 300-letnice cerkve devici hram na čast, stojim u cerkvi v čast in narodu v veselje.” Marije v Leščevju. “Pozdravlje-griči na okoli iz temnih šum ze-Povabil je k praznovanju in ve­selju, saj je to tudi praznik Ma­ ni in dobrodošli na Dobrovi pri lena rast. Premnogi romar sem Ljubljani, na božji poti Marija prihaja, tolažbe božje si iščoč in rijinega rojstva, ki je prineslo ve­v Leščevju, spoštovani romarji slednji gre iz tega kraja pomer-selje in smisel vsem kristjanom. od blizu in daleč,” so zvene poz-jen, potolažen proč.” Kot se godi Ob koncu se je dotaknil stanja dravne besede predstavnika do-že mnoga stoletja, se je tudi to-duha na slovenskem nekoč in danes ter navedel stavek papeža brovskih faranov v uvodu v slo-krat ob zaključku šmarnih maš, Janeza Pavla II., ki je opomnil, vesno bogoslužje svete maše. To na sam praznik Marijinega roj­je daroval kardinal Franc Rode stva, pri Mariji v Leščevju zbra-da prihaja čas, ko se bo prav ob prisotnosti dobrovskega žu-lo veliko vernikov. Prisluhnili vsaka generacija znova morala pnika Alojzija Goloba in drugih so pridigi kardinala Rodeta, ki odločiti za Jezusa ter zaključil: nov, je sledila procesija s potr-bila namenjena, da bi potrkavala sledil še nabor pesmi v izvedbi duhovnikov. Kardinal je uvo-se je sprva spomnil legende, po “Vzemimo si za zgled Marijino kovanjem zvonov, po njej pa se ob Marijinem prazniku, srečala Godbe Dobrova – Polhov Gra­doma spomnil na staro pesem, kateri so predniki pred 300 leti vero in na priprošnjo Marije v je dogajanje preselilo v avditorij. vojaka, ki ju je nebogljena ustre-dec, nad katerimi navdušenja ki opeva božjo pot in pravi: zgradili to čudovito cerkev. Po-Leščevju, h kateri se zatekamo Litanijam na čast Marije in šte-lil. Naj bosta ta dva mlad fanta ni skrival niti kardinal Rode, ki hvalil je vse farane, ki so se vsak že toliko stoletij, prosimo za vilnim Marijinim pesmim je zgled celi fari. Pogum, vera in je člane spodbudil, da še naprej na svoj način na to slovesnost vero slovenskega naroda.” sledilo prijetno druženje. Kar-ljubezen do Marije je sporočilo, pridno študirajo in urijo svoje V novembru vas skrbno pripravili in izrazil hva-Po sveti maši v ozaljšani žu- dinal Franc Rode je pred tem ki sta vam ga zapustila,” je dejal. talente, s katerimi lahko oboga­ vabimo ležnost župniku Alojziju Golo-pnijski cerkvi, ki jo je obogatila spomnil še na dogodek, ki se je Po zaključku slovesnega dela je tijo dogodke v kraju in fari. bu, ki vzorno skrbi za duhovno tudi lepa pesem dobrovskega 15. avgusta 1947 zgodil v bližini zbrane pozdravil predsednik Nadja Prosen Verbič blaginjo kot tudi materialno. “V cerkvenega pevskega zbora ter dobrovske cerkve. “Mlada fanta Krajevne skupnosti Dobrova Društvo Dvig teh letih je skupaj s svojimi so- nagovori in sodelovanja fara-sta na proti k cerkvi, kamor sta Marjan Pograjc. Temu pa je – univerza za tretje življensko Srečanje Arharjevih ministrantov obdobje vas vabi: 1. k sodelovanju v študij- V nedeljo, 18. septembra, je bilo v naši župniji še skem krožku Babice in ded­ki posebej slovesno. V sodobni družini postajata Na pobudo Arharjevih mini-cerkev svetega Lenarta, domači vlogi babice in dedka spet vse strantov je sveto mašo ob 11. uri kruh in salamo. Na tej deski je pomembnejši, hkrati pa se v teh daroval dolgoletni župnik Ma-napisano tudi posvetilo, s kate­vlogah včasih nekateri ne znaj­rijan Arhar ob somaševanju dr. rim gospodu župniku Marijanu dejo najbolje. Kaj lahko dajo Stankota Gerjola in sedanjega Arharju želimo, da mu da Bog stari starši svojim vnukom in župnika Petra Nastrana. Mari-moči, da bo še naprej lahko kaj vnuki starim staršem? Vsa­jan Arhar je bil župnik v cerkvi uspešno opravljal dušnopastir­ko starostno obdobje ima svoje svetega Lenarta na Črnem Vrhu sko delo in z veseljem oznanjal značilnosti in terja drugačno več kot 30 let. božjo besedo ter vodil po pravi sodelovanje in različne vzgojne Zaradi slabega zdravja je pred poti. Na koncu smo mu zaželeli, pristope. Na srečanjih bomo 4 leti in pol odšel v samostan naj mu naš sveti Lenart izprosi govorili o temah, ki bodo ba­v Štepanjo vas. Zbrala se je še mnogo zdravja in lepih dni. bicam in dedkom v pomoč pri polna cerkev mladih in sta-Po čustvenem pozdravu žu­sobivanju z vnuki in njihovimi rejših vernikov. Po končanem pnika Marijana Arharja je sle­starši. Vabimo vas k udeležbi bogoslužju so mu ministranti dil bučen aplavz vseh vernikov. Vrh, kamor so pridne gospodi-farani upamo, da to ni bilo za-Blažka Trobec, Brigita Ko­v študijskem krožku Babice in izročili skromno darilo, leseno Druženje se je po sveti maši na- nje prinesle sladke dobrote, mi-dnje srečanje in da se snidemo žuh in Kristina Kožuh dedki. Sestajali se bomo enkrat desko, na kateri je upodobljena daljevalo v domu krajanov Črni nistranti pa dobro kapljico. Vsi še kdaj na Črnem Vrhu. mesečno in se skupaj veselili naših nalog babic in dedkov ter se morda tudi naučili česa nove­ga pri ustvarjanju naših odno- Pionirke PGD Dvor tretje sov z vnuki. Prijavite se lahko po telefonu 031 643 228 (Nika Gams) ali preko elektronskega pristopom se lahko doseže izje-Obljubo je držala, saj se je na se tekmovalke presedle v gasil- Pionirke Dvora so dozorele in na letošnjem naslova nika.gams@iold.si mne rezultate. Dekleta so sedaj progo podala z vročino! Lahko ski kamion GVC 16/25, ki jih je državnem tekmovanju v orientacijskem teku stopile 2. k vpisu v tečaje tujih je-zaključila s pionirsko kategorijo, rečemo le, kapo dol. Uvrstili so pripeljal pred gasilski dom. Tam zikov na zmagovalni oder. Na Golteh so zasedle tretje saj že prihodnje leto prehajajo k se na 20. mesto med 29. nasto-jih je čakala kopica navijačev, ki Vabimo vas na tečaje nem-mesto. mladinkam, a za njimi je kopica pajočimi. je pripravila bučen sprejem. ščine, francoščine in španšči-izjemnih otrok, za katere bomo Ob vrnitvi v domačo vas so Klemen Zibelnik, PGD Dvor ne, imamo še dve prosti mesti Kot kaže so mladini PGD tekmovanje uvrstili pionirke in na tekmovanjih še mnogokrat v skupini za tečaj angleščine. Dvor sobote, ki pridejo na 17., pripravniki. slišali, dajmo Dvorci! Tečaje bodo vodile profesorice naklonjene z odličnimi rezul­z odličnimi referencami (več na tati. Pred dvema letoma so na-Pionirke dorasle Pripravniki na 20. mestu iold.si). Prijavite se lahko preko mreč pionirke (17. maj 2014) na Pionirke so nastopile v po-V senci uspeha pionirk so elektronskega naslova dvig@ državnem tekmovanju v gasil-stavi Maja Kuclar, Maja Kape-tako ostali pripravniki. Jan iold.si ali po telefonu 041 775 sko-športnih disciplinah v Or-le in Kaja Zdešar. Po lanskem Jamnik, Tilen Bradeško Jeko­771 (Olga Drofenik) Pričakuje-možu osvojile tretje mesto, rav-uspešnem nastopu na državni vec in Kristina Hribernik so mo vas, vljudno vabljeni! no tako pa je bil za naše društvo orientaciji v Dolah pri Litiji, kjer se pogumno podali na progo, 3. v bralni krožek (BK)odličen 17. september 2016, ko so v sicer dveh ločenih ekipah čeprav so lahko le upali, da jih BK vas vabi na jesenska sreča-so se naša dekleta znova zavih-zasedle 6. in 10. mesto, so tokrat ne ujame dež. Žal jih je proti nja, ki bodo vsako drugo sredo tela na zmagovalni oder. Leto-dorasle in ob spremljavi men-koncu teka ujel eden močnejših ob 18.00 v sobi Društva upoko-šnje državno tekmovanje v ori-torja Marka Zibelnika vnovič nalivov, a jih to ni odvrnilo od jencev Dragomer -Lukovica v entacijskem teku je potekalo na vknjižile izjemen uspeh. Zavih-uspešnega zaključka. Posebno občinski stavbi v Dragomerju. Golteh, kjer je ekipe pričakalo tele so se na tretje mesto. velja pohvaliti njihov nastop na Foto: Srečanja bodo posvečena na-spremenljivo vreme. Na trenut-Veselje se je lahko začelo. Pi-kontrolnih točkah, kjer so prav Klemen Zibelnik slednjim delom: Miha Mazzini ke je deževalo, pojavljala pa se onirke so si skočile v objem. V vse vaje opravili z odliko. Naj – Otroštvo (2. novembra), Lojze je tudi megla. Že tako zahtevno uspeh so bile tako prepričane, Jan in Tilen ne zamerita, a po- Pionirke so Kovačič – Kristalni čas (16. no-progo je po strmem terenu tako da so na zadnjih vajah z žrebom sebna pohvala velja za Kristino. na gasilski vembra), Tina Batista Napotnik oteževala še spolzka podlaga. Z določile, katera bo tista srečni-Že ob uvrstitvi na državno tek-orientaciji – Tunel (30. novembra). uspehi na občinskih in regijskih ca, ki bo lahko prva dvignila movanje je dejala, da bo nasto-zasedle tretje Alenka Logar Pleško tekmovanjih so se na državno pokal. S tako miselnostjo in pila tudi, če ji “manjka pol noge”. mesto . Občina Dobrova-Polhov Gradec Vabilo Društvo Lep je dan Vabi na SKUPINO ZA ŽENSKE, ki se bo srečevala osem zaporednih ponedeljkov ob 19. uri v Gostilni Pograjski dom. Izkoristimo, kar nam je dano, in se povežimo, tako bomo lažje spet našle svojo izgubljeno lepoto in s tem NAŠO NOTRANJO MOČ. Ne zapravljajte časa z iskanjem moči zunaj sebe, da bi našle to, kar mislite, da potrebujete! Pozornost usmerite na vir moči, ki tli znotraj VAS. Začeli bomo 7. 11. 2016. Za več informacij piši na društ volepjedan@gmail. com ali pokliči na 031-844-067. LEPO POVABLJENE! Dragi ljubitelji gledališča KUD Dolomiti Dobrova Vas v sezoni 2016/2017 vabi k vpisu v gledališke dneve. V letošnji sezoni bo dobrovško gledališče bolj komedijsko obarvano. amaterskih skupin bo cena po­samezne vstopnice za izven 9, za predstavo s profesionalnim igralcem pa 15 evrov. Vljudno vabljeni! 19. november 2016 ob 19.30 v kulturnem domu na Dobrovi Branislav Nušič: POKOJNIK arhitektove žene in ukradel nje­na ljubezenska pisma. Izkaže se, da je tatvino izvršil sam arhitekt, da bi dokazal ženino nezvesto­bo svojim najboljšim prijateljem. življenja v njegovi odsotnosti ni ustavilo niti za hip. Nušičeva komedija prikazuje prevaranega človeka v boju proti organizirani skupini »sorodnikov«, ki ima pri Gledališko društvo Kontrada Po tem se odloči, da se bo uma­ tem močne lastne interese. Pri- Od oktobra 2016 do marca 2017 se bo v kulturnem domu na Dobrovi zvrstilo pet komedij amaterskih gledališč iz Sloveni­je ter komedija s profesional­nim igralcem. Program si lahko ogledate na spletnem naslov u: w w w.kud-dolomiti.si. Vpis bo možen še ob drugi predsta­vi (19. november 2016) po znižani ceni 30 evrov za preo­stalih 5 predstav. Za predstave Za rezervacije in več informa­cij pišite na gsdobrova@gmail. com ali pokličite na 031 344 707 (Miha), 031 341 270 (David). Kanal, režija: Peter Harl V hiši uglednega in premo­žnega beograjskega arhitekta se zgodi majhna tatvina. Nekdo je vlomil v zaklenjen predalnik knil v tujino, njegovi najbližji pa ga nato razglasijo za mrtvega. Po treh letih se arhitekt vrne, da bi uredil nerešena vprašanja glede njegovega premoženja in presenečen spozna, da se kolesje kazuje, kako korupcija in nepoti­zem z roko v roki hodita po poti velikih državnih in osebnih pro­jektov in kako jim pri tem oblast nudi vso potrebno podporo. Mini planinski tabor v koči na planini Pri jezeru Zadnji vikend v septembru smo mladi planinci planinskega krožka OŠ Polhov Gradec preživeli na planinskem taboru v koči na planini Pri jezeru. V petek popoldne se je osem zagnanih planincev in nekaj staršev zbralo na avtobusni postaji v Polhovem Gradcu, od koder smo se z avtomobili odpeljali na naše izhodišče – planino Blato. Tabor je vodila mentorica in vodnica Barbara Rednak Robič, spremljevalca in nepogrešljiva pomočnika pa sva bila Herman Rednak in Simona Planinc. Skupaj z mrakom smo pripešačili do koče na planini Pri jezeru. Ker je bil za nami že dolg dan, smo kar hitro odšli spat. Za vse otroke je bilo to prav posebno doživetje, saj še nihče ni spal v planinski koči. Kot je v gorah navada, smo tudi mi zgodaj vstali in se že ob osmi uri odpravili na planinsko turo. Pot nas je vodila mimo planin Dedno polje in Ovčarija, čez Prode do koče pri Triglavskih jezerih. Tam smo si privoščili malo daljši počitek in malico. Ne smem pozabiti povedati, da smo celo pot uživali v prelepi jesenski naravi, slikovitih raz­gledih in svežem zraku, kot je v svojih vtisih napisala ena iz­ med mladih planink. Seveda se nazaj nismo vračali po isti poti, ampak smo si pot malce oteži­li, kajti od koče pri Triglavskih jezerih smo se povzpeli čez Štapce in najbolj zagnani še na Tičarico. Med nami sta bila tudi dva predšolska planinčka, ki ju moram prav posebej pohvaliti. Vse poti sta prehodila sama, pa še jima je ostalo malo energije. Ob povratku smo se ustavili na planini Ovčariji, kjer smo obi­skali naše sokrajane iz Polhove­ga Gradca. Tudi na planini Viševnik smo malo posedeli in se odpočili ob zvokih harmonike. Kar precej utrujeni smo se ob petih po­poldne vrnili v našo kočo na planini Pri jezeru. Večer je ob pogovoru, družabnih igrah in pripravljanju nahrbtnika za na­slednji dan hitro minil. V ne­deljo zjutraj smo pospravili vse svoje stvari in se poslovili od prijaznega osebja koče. Pot nas je vodila spet na planino Blato. Od tam smo se z avtomobili odpeljali v dolino in si ogleda­li še korita Mostnice in Hudi­čev most. Videli smo številne tolmune, brzice in slapiče. Naj – mi smo ga našli. Bili smo polni energije, ki videli in skupaj uživali. vam zaupam, da se v koritih Ob koncu nedeljskega dopol-ti jo dajo le gore, spletli smo Mentorica planinskeskriva tudi slonček. Ko boste v dneva smo se poslovili in se od-nova prijateljstva in zagotovo se skupine: Simona Planinc tistih koncih, ga poiščite tudi vi peljali vsak proti svojemu domu. bomo na planinskih pohodih še Občina Dobrova-Polhov Gradec no spoznavanju bližnje okolice V soboto, 8. 10. 2016, pa smo ostalo nepozabno doživetje, ko gostujoče šole. Učenci in učite-učenci in starši naše šole obi-smo iz bunkerja lezli skozi strel-sadjem in domačim žganjem. lji podružnic Javorje, Sovodenj,skali sosednji hrib – Goli vrh, ne line. Pot nas je nato vodila Ob koncu poti smo si ogledali Lučine, Ledine, Šentjošt, Črni kjer smo se podali po delu poti po lepi poti čez Goli vrh, mimo še Karlovski mlin, v katerem Vrh in Vrh Sv. Treh Kraljev smo Rupnikove linije. Tudi to sre-kmetij. Ena od njih je bila tudi meljejo žito na tradicionalen se zbrali v petek, 30. 9. 2016, pri čanje je bilo izredno zanimivo kmetija Pr’ Bukovc, kjer so nas način. Gostitelj nas je popeljal v cerkvi na Vrhu. Po pozdravu in poučno. Starši so se na naše pogostili s toplim čajem, suhim notranjost mlina in nam pove- Teden otroka v OŠ Polhov Gradec V OŠ Polhov Gradec smo v ponedeljek, 3. 10. popoldnevi še prehitro mini-njalnico tudi uradno »odprli« li – kostanjev piknik, otroci so bralno sezono. Knjižna me­ 2016, začeli s tednom, ki je namenjen predvsem si lahko ogleda li priljubljeno njalnica je potekala v prijetnem otrokom – s tednom otroka. Ta teden smo risanko, preživeli uro pred ra-ambientu amfiteatra šole. Vsak se v naši šoli še posebej potrudili, da je bilo čunalnikom in reševali kviz, se učenec je doma skupaj s svoji­otrokom lepo. igrali družabne igre … mi starši pokukal na knjižno Gotovo so bili to trenutki, ki polico in poiskal knjigo, ki jo Teden otroka se začne vsak Učiteljice slovenščine smo so ostali otrokom v lepem spo-je že prebral, prerasel, razvese­prvi ponedeljek v oktobru in razpisale literarni natečaj, pri minu zaradi nasmeškov, prisrč-lil pa bi se je kateri od njegovih traja 7 dni. Temelji na obeleže-katerem so lahko učenci sode­nosti, prijateljskih vezi, igrarij in sovrstnikov. Z lesenih klopi so vanju svetovnega dneva otroka, lovali s svojimi literarnimi pri­napetih pustolovščin. Ob tem se ponujale knjige različnih ki ga je leta 1956 priznala Ge-spevki. Priporočilo učiteljem je smo učitelji otrokom zaželeli, da vrst: slikanice in otroške knji­neralna skupščina Združenih bilo, da ta teden učencem ne bi bilo vsega tega polno tudi nji-ge, mladinski romani, leksikoni, narodov, Mednarodna zveza za dajejo domačih nalog, učenci hovo otroštvo in jim položili na priročniki … Tega dne je vsak varstvo otrok in mednarodni so lahko med poukom igrali srce, naj ohranijo delček otroka učenec postal novi lastnik knji­fond za pomoč otrokom Unicef družabne igre, pri športni vzgoji v sebi tudi, ko odrastejo. ge, ki si jo je sam izbral, njena pa sta od leta 1957 skrbela za so lahko sami izbirali vadbeno Po tednu otroka povzela vsebina pa bo ob prebiranju obeleževanje tega dne. Letošnja disciplino, pri matematiki pa so učiteljica Urška Žagar odprla vrata v morebitne nove tema tega posebnega tedna je se lahko sproščali z izdelavo in domišljijske svetove. S Knjižno bila Svet, v katerem želim ži-barvanjem mandal. Na začetku menjalnico in pozitivnimi odzi­veti. Naj si ob tem naslovu spo-vsake ure se je lahko v razred Druženje s knjigo ali Knji­vi so otroci pokazali, da je knjiga sodim misli mladinske pisatelji-prikradel Gibalko, ki je poskr- žna menjalnica v OŠ Polhov (še vedno) njihova prijateljica. ce Dese Muck, ki jih je zapisala bel za kratko razgibavanje. Tudi Gradec ob tej priložnosti: “Ne živimo v oddelkih podaljšanega biva-V sredo, 19. 9. 2016, smo v OŠ Učiteljica Urška Žagar samo v enem svetu. Živimo v nja so učitelji poskrbeli, da so Polhov Gradec s Knjižno me­veliko majhnih svetovih. Lah­ ko si jih izmislimo tudi sami. Lahko v njih ni nikogar razen nas ali pa so v njem samo tisti, ki jih vanje povabimo. Prav zagotovo pa čisto vsi živimo v dveh svetovih.” V tednu otroka so otroci so­delovali pri različnih dejavno­stih, ki smo jih pripravili učitelji z mislimi na učence in njihovo otroštvo. Prvo šolsko uro je med razredno uro otroke nago­vorila ravnateljica Ilinka Kucler, potem pa so se z razredniki po­govarjali o temi Svet, v katerem želim živeti in izdelali razredni plakat. Tega dne so se predstav­niki razredov udeležili tudi šol­skega parlamenta. ribniške suhe robe. Skozi goz­dove in jase Grčarice smo se Jesenski izlet peljali ter skozi Gotenico, kjer je živelo včasih okoli 500 pre-Z društvom upokojencev Polhov Gradec smo se to jesen bivalcev, danes pa tu stalno ne živi nihče. Področje je bilo odpravili na četrti izlet in obiskali Ribnico, Gotenico, Kočevsko Reko, dolgo strogo nadzorovano, po Stari trg, Kočevje in Črnomelj. osamosvojitvi pa je podro-Sprva nas je čakala vožnja centra, ki se nahaja v prostorih kako pomembno je ohranjati čje Kočevske Reke in njene mimo Ljubljane do Ribnice, ki nekdanje grajske pristave. Ogle-tradicijo, ki sega v leto 1492, ko okolice odprto za javnost. V tej ima nekaj več kot sedem tisoč dali smo si razstavljene pred-so zaradi nerazvitega območja vasi smo si ogledali najdebelejši prebivalcev. Najprej smo si v mete, pričakali pa so nas tudi prebivalci dobili pravico za pro-oreh v Sloveniji z obsegom 434 gostilni privoščili jutranjo kavo. pristni rokodelci in predstavili dajo pridelkov, živine in izdel-cm. V višino je meril 15 metrov, Dobro prebujeni smo se odpra-izdelovanje viter ter struženje kov brez davka. Tako se je raz-pa ga je žal leta 2014 grdo po­vili na ogled rokodelskega lesenih izdelkov. Spoznali smo, vilo krošnjarstvo in izdelovanje škodoval žled. Višine nima več, Športno obarvana jesen Jesen omogoča veliko dejavnosti v naravi. To smo vabilo k druženju odzvali v zelo velikem številu. Že ob osmih izkoristili tudi v naši podružnici, saj smo izvedli že zjutraj smo se dobili v Gorenji dva športna dneva. Oba sta bila nekaj posebnega. vasi, od koder smo se z avto- Prvi je bil že tradicionalno vodje podružnice smo jo skupaj mobili odpeljali do izhodišča druženje sosednjih podružnič-mahnili proti Lavrovcu – raz-pohoda. Najprej smo se podali nih šol. Kar sedem podružnic gledni točki. Pot je minila v na ogled podzemne slemenske se že nekaj let druži v jesen-medsebojnem klepetu in opa-utrdbe Goli vrh. Mislim, da si skem času – vsakič v drugi zovanju okolice. Na poti je bilo nihče ni mogel predstavljati, podružnici. Tokrat je prišla 205 učencev in 23 spremljeval-kako ogromen objekt se skriva vrsta na podružnično šolo Vrh cev – učiteljic in učiteljev. Vrh pod površjem. Z zanimanjem Svetih Treh Kraljev nad Rov-Svetih Treh Kraljev je bil ta dan smo prisluhnili zanimivi razlagi tami. Vsako naše srečanje je zagotovo eden glasnejših vrhov našega vodiča, gospoda Braneta. športno obarvano in namenje-v okolici. Verjetno bo za vse udeležence dal veliko zanimivega o mletju žit. Ogledali smo si še domačo pekarno in se posladkali s sla­stnimi flancati. Tako domov nismo odšli lačni, pa tudi vtisov se je nabralo kar precej. Veliko novega smo izvedeli o delčku naše zgodovine, ki je večini precej neznana, in hkrati še po­kukali v sosednji občini Žiri in Gorenja vas - Poljane. Simona Planinc Vabilo na knjižni večer Knjižni večeri bodo potekali ob prijetnem druženju, da se bodo med nami postopno tkale vezi. Izmenjali si bomo predlo­ge za dobro branje ter si pri­povedovali lastne zgodbe in dogodivščine. Ob dobri knjigi bodo nastale nove zamisli, ro­dili se bodo številni nasveti, ki jih lahko uporabimo v svojo korist. Z branjem bomo kre­pili svoj um in postali aktivni ust varjalci naše prihodno­sti. Rezultati najnovejše štu­dije razkrivajo, da branje celo podaljšuje naš obstoj. Ljudje, ki vsak dan vsaj trideset mi-nut namenijo branju knjig, naj bi živeli skoraj dve leti dlje kot nebralci. Z branjem bomo postali zanimive osebnosti, spoznali bomo nove sveto­ve, odkrivali neznano, raz­bili predsodke ter širili svoje obzorje in našo domišljijo. Imeli bomo čas samo zase, v katerem se poglobimo v la­stne misli. Ko pa se v življenju prestopamo na mestu, so nam knjige v tolažbo in nam dajejo dragocene nasvete, nas zamo­tijo tako, da pozabimo na stre­sen dan. Misli nam odtavajo k stvarem, ki bi jih resnično radi počeli, in tako spoznamo, kaj si zares želimo. Zlatka Peklaj Vabilo Vabimo Vas na prvi knjižni večer 27. 10. 2016 ob 18.00 v knjižnico Polhov Gradec v Polhograjski graščini. Predstavitev knjige Ljubezen do sebe je pot do zdravja nas bo popeljala v čudovito zakladnico najnovejših spoznanj in starih preizkušenih zdra­ vst venih nasvetov. Louise H., Ahlea K. ter Heather D. so knjigo skrbno in z ljubeznijo ustvarjale nekaj let. Odkrila bo nove poglede na zdravo življenje, izpolnjeno z ljubeznijo do sebe. Prava knjiga v pravem trenutku lahko blagodejno vpliva na naše življenje in zdravje. Za več informacij pišite na drustvolepjedan@gmail.com. Vabljeni! debel pa je še vedno. Pod njim nam je razložil zgodovino, na­je kamnita miza z letnico 1696. stanek cerkve in življenje v tem Sledil je obisk Kočevja z devet delu Bele Krajine. Imajo tudi tisoč prebivalci. Sprehodili smo komuno, kjer zdravijo odvisni­se do župnijske cerkve svetega ke od drog. Seznanili smo se s Jerneja. Mogočen objekt, nare-temi hudimi rečmi. Nazadnje jen v celoti iz skal, torej skriva smo se odpeljali v prestolnico ogromno količino vloženega ka-Bele Krajine, v Črnomelj. Ogle­mnoseškega dela. Sledil je krajši dali smo si mesto in tromo­ogled mesta in nadaljevali smo stovje. Po kosilu smo zapustili z vožnjo do Starega trga ob deželo belih brez in se odpravili Kolpi, ki spada v občino Črno-v svoje domove. melj. Naselje se je izoblikovalo na ravnem pomolu nad dolino Lado Nartnik reke Kolpe. Tamkajšnji župnik Občina Dobrova-Polhov Gradec Pastirji Dogodki po drugi svetovni vojni so v krajih Šentjošt, Butajnova in Planina zaznamovali skoraj vsako hišo. Mnoge družine so izgubile moške stare od 18 do 40 let, le redki so preživeli. Na domačijah so ostali številni otroci, ženske in starostniki. Tudi pri Jurežu pod Planino je bilo podobno. Oče Franc in sin Janko se po končani vojni nista vrnila na kmetijo. Kje počivata njuni trupli, se še danes ne ve. Mati, žena gospodarja Franca, je kmalu zatem, leta 1946 zara­di bolezni umrla in zapustila pet otrok. Gospodinjstvo sta pre­vzeli najstarejši hčerki, dvojčici Lojzka in Marjanca, v veliko po­moč je bila Skalarjeva Ivanka, ki je pri njih služila za deklo. Mlaj­ša hči Slavka je skrbela za živino v hlevu, sinova France in Alfonz pa sta poprijela za druga kmeč­ka dela. Polde, brat pokojnega Franca, je kljub temu, da je tudi sam ovdovel, njegovi bolni ženi na smrtni postelji obljubil, da bo njenim otrokom pomagal pri delu na kmetiji. Svojo obljubo je držal in jim bil več let v pomoč pri vseh ve­čjih delih. Tudi sina Romana je dal k njim služit za pastirja. Le ta se je po letu dni vrnil domov, nadomestil ga je brat Milko, ka­teremu je bilo komaj osem let. Milka spomini na rosno otro­štvo, ko je živel ločeno od svoje družine pri Jureževih, spremlja­jo vse življenje in se pogosto prebujajo v njem. Tako je bilo tudi letošnjo jesen, ko sva se srečala in mi je pripovedoval... Delo pastirja je začel skupaj z nekaj let starejšim Alfonzom, kasneje pa je na pašo odhajal sam. Pasel je na pobočjih Gra­dišča v smeri Planine in Butaj­nove vse do Kurje vasi. Na pašo je običajno vzel veliko palico, ki mu je bila v oporo in obram­bo, predvsem, kadar se je vanj zaletaval napadalen oven. Nosil je kratke hlače, v mrazu dolge volnene nogavice, čez ramo mu je visel prevelik suknjič , ki mu je segal do kolen. V žepu je nosil nož za rezljanje piščalk in tro­bent, v drugem žepu pa se mu je drobil kos kruha, drugega za malico tako ni imel. Spotoma si je ob pašnikih nabiral jagode, maline, borovnice, jeseni pa hruške in jabolka. Vsaj enkrat na dan je ovce gnal k h koritu, da so se napile studenčnice. Njegova čreda je štela 35 ovac, jeseni so se na boljših pa­šnikih pridružile še krave. Na pašo je bilo treba gnati vsak dan, v času šole popoldan, med počitnicami pa od jutra do ve­čera. Nobeno vreme ni bilo tako slabo, da bi smel ostati doma. Nekega dne je pasel slab kilometer stran od doma, ko se je razbesnela nevihta. Treskalo je vse naokrog, naenkrat se je posvetilo in počilo hkrati. Ovce so kot bele vreče obležale na tleh, zrak je preplavil vonj po ožganem, bližnje drevo pa se odelo v gost dim. Ves odrevenel in tresočih nog je pogledoval po ovcah, ki so se počasi začele postavljati na noge in jih jokaje odgnal proti domu. Paša je trajala od sv. Jurija, ko se je začelo zelenje , vse do sv. Martina, ko so pogosto že na­letavale prve snežinke, če pa je bila zima kopna, so pasli še v decembru. V začetku poletja so ovce ostrigli, pred tem pa jih v koritu ali v Globovškarjevem kanalu, ki je usmerjal tok vode do mlina dobro oprali. Njihov kožuh se je tako namočil vode, da so komaj hodile. S pastirji sosednjih kmetij se na paši niso pogosto srečevali, vsak je imel svoj rajon. Le vča­sih je naneslo, da so se dobili na Tratah, kjer so se stikale Marin­čeva, Jesenovcova, Malavaška in Jureževa kmetija. Takrat je dan hitro minil, skupaj so se igrali, iz storžev so postavljali kopo, kurili ogenj in kadili srobrot. Nekega dne je nekdo izmed njih prinesel polno škatlico cigaret. Ker niso imeli dovolj vžigalic, so kadili eno za drugo, dokler ni bil zavojček prazen, potem pa se je začela slabost, bruha­nje, strašen glavobol in skoraj so izgubili zavest. Vendar je ta izkušnja vsaj Milku pripomogla, da nikdar v življenju ni več segel po cigaretah. V navadi je bilo, da je pastir ob koncu leta za plačilo dobil jagenjčka. A kaj ko se mu je pripetilo, da je neki dan na paši zadremal, takrat pa so ovce pobegnile. Panično je tekal po pobočjih Marinčeve planine do Kurje vasi. Ker jih ni našel, ni kazalo drugega kot povedati doma. Skupaj so jih iskali in našli v sosedovi detelji že blizu Butajnove. Jagenjčka, ki naj bi ga dobil za plačilo so dali za odško­dnino lastniku detelje. Poleg pastirskega dela je po­magal še pri vseh drugih večjih opravilih. Najtežje je bilo pri oranju zemlje. V par sta bila vprežena vol in konj, ki sta ne­enakomerno vlekla plug, vol je stopal počasi, konj hitro, njega, ki ju je po njivi vodil pa je pre­metavalo po grobih brazdah, ga klal mrčes in se nanj jezil še tisti, ki je plug tiščal k tlom. Te­žavno delo je bilo tudi spravilo lesa. Nekoč sta sama, skupaj, z 15-letnim bratrancem France-tom v Koširjevem gozdu na­ložila zvrhan voz, okrog 7 m3 hlodovine in jo pripeljala na Ljubljanico na žago. Prav takrat je bil tam neki novinar, ki ju je slikal in se ni mogel načuditi, kako sta delo lahko opravila sama. Dan za dnem je utrujen legal spat. Prostega časa ni imel niti v nedeljo. Takrat je bilo treba iti k maši v Šentjošt. Posebno hudo mu je bilo, ko je hodil mimo do­mače hiše, pa se ni smel ustaviti, da bi se poigral z brati in sestra­ mi, pač pa je moral hiteti nazaj na kmetijo, da je gnal na pašo ali delati tisto, kar so mu ukazali. Pri Jurežu je služil dobri dve leti, nato je začel hoditi v nižjo gimnazijo v Polhov Gradec. Za njim je prišel mlajši fantič, Lo­vro Mrak iz Lučin, ki je bil za­dnji pastir na tej kmetiji. O šegah in pripetijah, ki so bile nekdaj med pastirji, mi je pripovedoval tudi Janez Can­kar s Planine, ki je čez poletje leta 1947 pasel pri Žepancu. Na praznik žegnanja je veljalo, da so morali zaradi dopoldanske maše, to jutro še posebno zgo­daj gnati na pašo. Kdor je čredo prvi prignal na pašnik, je imel tam pravico glasno vpiti: »Lop, lop kurja ret, sonce ti sije pod ret« in na tak način spraviti v sramoto vse tiste pastirje, ki so na pašo prihajali za njim. Da je prav on prišel prvi, je bila zaslu­ga Žepancove Micke, ki ga je na »štalo« prišla zbudit že ob pol treh zjutraj. Če je vreme dopu­ščalo pašo še v decembru, so imeli pastirji prosto le na Sveti dan, ker je veljal rek, da na ta dan koze in ovce parklje šiva­jo. Kasneje, ko je bil za pastirja doma, se mu je pripetilo, da so mu ovce ušle na Žepancovo nji­vo in požrle peso. Oče mu je dal nekaj denarja in ga v nedeljo po­slal poravnat škodo. Veliko bolj, kot kolikšna bo odškodnina, ga je skrbelo soočenje z gospodar­jem. Ponižno in boječe je odšel k njemu, pripravljen na kazen, ki pa se je končala le z naukom, naj bolj pazi na živino. Ta moralni poduk se mu je globoko vtisnil v spomin in ga spremlja še danes. Milku Dolinarju in Janezu Cankarju se za obujanje spomi­nov iz njunih pastirskih časov lepo zahvaljujem. Sonja Malovrh Teden otroka v POŠ Črni Vrh V tednu otroka, ki je letos potekal od 3. do 9. 10. 2016, v oddelku podaljšanega bivanja v Črnem Vrhu ni manjkalo dobre volje. V ponedeljek so se učenci preizkusili v peki palačink. Šlo jim je zelo dobro od rok, zato jih lahko mame brez problema vključite v pripravo kakšne sladke večerje. Torek je bil dan za kino v šoli. Sredo nam je popestril nagajivi gusar, ki je v Črnem Vrhu skril zaklad. Našli smo ga pred njim in zato je naš razred bogatejši za didaktično igro, pa še posladkali smo se malo. V četrtek smo se pogovarjali o igračah, ki so jih imeli nekoč, in se šli nekaj iger, na katere smo že skoraj pozabili. V petek smo spekli hrenovke v testu. Nekateri učenci so prvič videli, kako vzhaja kvas. Na koncu smo bili sklepčni, da smo si pripravili prav okusno malico, ki smo jo pojedli zunaj pri igrišču. Lucija Peklaj Občina Log-Dragomer Arbitražni postopek je končan Občina bo morala zasebnemu partnerju do avgusta 2017 plačati tržno vrednost objekta, ki je bil predmet javno-za­sebnega partnerstva. Zanj bo morala odšteti 746 tisoča­ kov. Z izkupičkom ni popolnoma zado­voljna ne ena ne druga stran, oba par­tnerja sta imela pripombe tudi za delo tričlanskega arbitražnega senata. Ar­bitražni senat stalne arbitraže pri Go­spodarski zbornici Slovenije v sestavi Franc Testen, dr. Vesna Bergant Rako­čević ter Vladimir Balažic je razsodil v arbitražnem sporu, ki ga je proti Obči­ni Log - Dragomer vložil zasebni par­tner Tehnocommerce, ki ga zastopa Jože Remec. Trojica je odločila, da bo morala občina zasebnemu partnerju v roku enega leta plačati objekt z opremo po tržni vrednosti in posebej zgrajeno infrastrukturo v znesku 746.112,74 evra ter bo tako postala lastnica objek­ta v dragomerskem športnem parku. Senat je sicer zavrnil oziroma zavrgel zahtevke zasebnega partnerja za plači­lo zneskov v skupni vrednosti 1,2 mili­jona evrov, prav tako pa je zavrnil zah­tevek javnega partnerja za plačilo 98 tisočakov. Ugodeno mu je bilo le pri 16 tisočakih, ki jih bo zasebnik moral od­šteti občini. Sicer pa je bil med drugim zavrnjen zahtevek zasebnega partnerja za razdrtje Pogodbe o vzpostavitvi jav­no-zasebnega partnerstva za izgradnjo športnega objekta v športnem parku Dragomer po krivdi občine, obveznosti obeh strank, ki izhajajo iz te pogodbe, pa so ugasnile. Nič bolj v svoji naspro­tni tožbi ni bila uspešna niti občina, saj je senat poleg prej omenjenih zavrnil tudi zahtevek, da mora zasebnik ove­riti svoj podpis na Sporazumu o pred­časnem prenehanju stavbne pravice in oblikovanju etažne lastnine, ki je bil sklenjen pred dobrimi štirimi leti. Oba, tako občina kot Remec bosta za plačilo arbitražnega postopka mo­rali seči precej globoko v žep, vsak od partnerjev bo namreč moral plačati skoraj 35 tisočakov. Veliko denarja, predvsem če upoštevamo dejstvo, da sta obe strani imeli precej pripomb na vodenje postopka. O tej tematiki bo na izredni seji, ki bo sklicana na pobudo sedmih svetnikov, razpravljal tudi ob­činski svet. Kot je bilo moč slišati na zadnji redni seji, naj bi svetniki odpr­li predvsem vprašanja glede financ in vpliva na izvrševanje ostalih projektov. O izredni seji ter vseh ostalih vpraša­njih, ki se odpirajo in ostajajo nerešena tudi po koncu arbitražnega postopka, bomo poročali v naslednji številki Na­šega časopisa. V. L. Skupina svetnikov zahtevala izredno sejo Tik pred zaključkom redakcije smo v elektronski predal nocommerce plačati tržno vrednost izredne seje: na kateri pričakujejo od-sejo spremljala tudi naša ekipa in o njej izgradnje športnega objekta v špor-govore in predloge rešitev občinske pripravila tako za splet kot za Naš ča­ prejeli zahtevo skupine svetnikov po sklicu izredne seje tnem parku Dragomer (dobrih 746 uprave glede nastale situacije. Seja bo sopis izčrpno poročilo, vključujoč vse na temo zaključka arbitražnega postopka, ki se je vlekel tisoč evrov, in še skoraj 70 tisoč evrov v sredo 26. oktobra. vpletene strani. več let. stroškov arbitraže). Ker po njegovem in Podrobnejše razloge za sklic seje in po mnenju sklicateljev omenjena arbi-odgovor župana si lahko preberete na traža predstavlja tveganje za vzdržnost spletnem portalu w w w.mojaobcina.si/ Kot je v obrazložitvi zapisal prvo-izgubljena arbitraža nalaga občini, da občinskih financ, so se odločili za sklic log-dragomer/, vsekakor pa bo izredno podpisani svetnik Domen Cukjati, mora v roku enega leta podjetju Teh- V novembru vas vabimo Društvo Dvig – univerza za tretje življenjsko obdobje vas vabi v svojo sredo. 1. k sodelovanju v študijskem krožku Babice in dedki Na srečanjih bomo govorili o temah, ki bodo babicam in dedkom v pomoč pri sobivanju z vnuki in njihovimi starši. Vabimo vas k udeležbi v študijskem krožku Babice in dedki. Sestajali se bomo enkrat mesečno in se skupaj veselili naših nalog babic in dedkov ter se morda tudi naučili česa novega pri ustvarjanju naših odnosov z vnuki. Prijavite se lahko po telefonu 031 643 228 (Nika Gams) ali preko elektronskega naslova nika.gams@iold.si 2. k vpisu v tečaje tujih jezikov Vabimo vas na tečaje nemščine, francoščine in španščine, imamo še dve prosti mesti v skupini za tečaj angleščine. Tečaje bodo vodile profesorice z odličnimi referencami (več na iold.si). Prijavite se lah­ko preko elektronskega naslova dvig@iold.si ali po telefonu 041 775 771 (Olga Drofenik) Pričakujemo vas, vljudno vabljeni! 3. v bralni krožek (BK) BK vas vabi na jesenska srečanja, ki bodo vsako drugo sredo ob 18.00 v sobi Društva upokojencev Dragomer - Lukovica v občinski stavbi v Dragomerju. Srečanja bodo posvečena naslednjim delom: Miha Mazzini – Otroštvo (2. novembra), Lojze Kovačič – Kristalni čas (16. novembra), Tina Batista Napotnik – Tunel (30. novembra). Alenka Logar Pleško Bralni krožek Prva zamisel o delovanju Bralnega krožka sega v pomlad leta 2012. Čeprav se je sprva zdelo skoraj utopično, da bi v našem zaspanem »spalnem« naselju lahko uresničili načrte, nam je uspelo. Letošnjo pomlad smo pra­znovali že 5. rojstni dan, člani se redno srečujemo in naš čas za branje in pogovore o prebra­nem posvečamo izključno so­dobnim slovenskim pisateljem. Premagali smo začetne težave, prerasli »vrtčevske okvire«, ob vstopu v »osnovno šolo« – v šestem letu našega literarnega izobraževanja pa je čas tudi za pregled in kratko analizo naše­ga dosedanjega delovanja. Prvič smo se srečali v bife­ju Šipca v Dragomerju in prvi avtor, ki smo ga pobližje spo­znali, je bil odlični slovenski pesnik Tone Pavček z zbirko Angeli. Potem smo se srečevali v Siciliani, dobri dve leti v ob­činski sejni sobi, preteklo leto v restavraciji Toscana v Drago­merju, z jesenjo pa smo prostor spet dobili v občinski stavbi, v prostorih našega društva upo­kojencev. Krog ljubiteljev lepe slovenske besede se je v zadnjih letih razširil in utrdil in čeprav smo še vedno relativno majhna skupina, smo toliko bolj trdna in zdaj že resnično razgledana, saj smo se v preteklih petih letih poglabljali v literarne sve­tove kar 45 slovenskih avtorjev vseh starosti in z vseh koncev našega kulturnega prostora, od katerih jih je bilo 25 iz ma­tične Slovenije, po deset pa s Tržaškega in zamejske Koro­ške. A to še ni vse – literarno razgledovanje smo dopolnili in razširili še z ogledom dveh razstav v NUK in dveh gleda­liških predstav v ljubljanski Drami – ogledali smo si upri­zoritve Angela pozabe Maje Haderlap in drame Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića, ter z obiskom štirih predstavi­tev različnih literarnih ustvar­jalcev – v dragomerški osnovni šoli smo pripravili predstavitev knjige Pomenska mreža slo­venskih glagolov našega sokra­jana dr. Jureta Zupana, v Knji­žnici Bežigrad smo spoznavali pripovedno delo Mirane Ba­jželj, v Društvu slovenskih pi­sateljev pa na dveh večerih, ki ju je pripravil Klub tržaških Slovencev v Ljubljani, literarno ustvarjanje Eveline Umek in literarnoved no raziskovanje tržaške profesorice in literarne zgodovinarke dr. Marije Pirje­vec. Poleg tega smo sami orga­nizirali tudi štiri celodnevne ekskurzije v kraje, od koder izhajajo literarni ustvarjalci, ki smo jih poznali samo iz med letom prebranih knjig – na Tr­žaško smo se podali ob pomo­či Borisa Pangerca in Marka Kravosa, s pomočjo Zdravka Haderlapa smo šli po Koroški, s pomočjo Toneta Partljiča pa v Maribor in po Slovenskih goricah, pri tem pa smo se Gašper Tominc povezali tudi z mariborskim kulturnim društvom Studen­ ci. Uspelo pa nam je pripraviti tudi dva prava literarna večera – prvega v počastitev Prešerno­vega dneva, na katerem so se s svojimi pesmimi predstavili trije »domači« avtorji – Angel­ca Svete, Dragica Krašovec in žal prezgodaj umrli Zdravko Pečan, ter drugega z odlični­ma tržaškima pesnikoma in vsestranskima ustvarjalcema ter kulturnima delavcema v najžlahtnejšem pomenu te besede Markom Kravosom in Borisom Pangercem. Zdaj stojimo pred novimi izzivi in novimi literarnimi deli, ki jih je vredno prebrati, ter novimi ustvarjalci, ki jih je vredno spoznati, saj bi bil ta svet brez njih prazen, siv in pust. Le v materinščini lahko beseda, kot vince sladko, srce razjasni in oko in v potrtih pr­sih up budi. Alenka Logar Pleško Občina Log-Dragomer Korak bližje zdravstveni postaji Log - Dragomer za letošnje leto. balansom povečala sredstva za prej realizirati izvedbo. Zato v prvi polovici letošnjega leta, Občinski svet Občine Log - Dragomer je na V primerjavi s sprejetim prora-plače občinske uprave, uskladili so predlagali, da se OPPN spre-potrdili letni program športa septembrski seji potrdil DIIP za projekt Zdravstvena čunom in prvim rebalansom pa so tudi zneske v splošnem in meni tako, da ga bo možno v za leto 2016 ter soglasno spreje­postaja v Občini Log - Dragomer ter tako občinski se prihodki zvišujejo za skoraj posebnem delu proračuna ter njihovem delu izvesti brez ko-li tudi obvezni razlagi drugega upravi dal zeleno luč za nadaljnje delo. 79 tisočakov, odhodki pa za načrtu razvojnih programov. masacije. odstavka 32. člena ter drugega nekaj več kot 148 tisoč evrov. Z Svetniki so se z njihovo po-odstavka 36. člena Poslovni- Svet je potrdil tudi drugi re-liza izvedljivosti in ekonomske rebalansom so dodatna sred-OPPN za PPC Log se spre-budo seznanili ter soglasno ka Občinskega sveta Občine balans proračuna za letošnje upravičenosti projekta vzposta-stva namenili športu, občina minjasprejeli usmerit ve za pripravo Log - Dragomer. Usklajeni so leto in se med drugim seznanil vitve nove zdravstvene postaje se je namreč prijavila na razpis Svetniki so na mize dobili OPPN za PPC Log. Predlagali bili pri predlogu, da se realizira s pobudo za spremembo OPPN v Občini Log - Dragomer. Za ministrst va za izobraževanje, pobudo podjetja GM Invest so, naj OPPN omogoči uporabo brezplačni prenos dela enajstih za poslovno-proizvodno cono dokument identifikacije tega znanost in šport za sofinanci-za spremembo PPC na Logu, cest vsem uporabnikom cone, parcel za razširitev obstoječe Log. Tokratna seja se je začela s investicijskega projekta, ki ga ranje investicij v posodabljanje ki predvideva etapno urejanje prednostna rešitev priključka Rimske ceste na Občino Log - pobudo za spremembo dnevne-je izdelal Inštitut za lokalno športnih objektov in vgrajene tega območja. V prvi etapi naj na regionalno cesto bo križišče, Dragomer. ga reda oziroma predlogom za samoupravo in javna naročila športne opreme. Prijavila je dva bi uredili površine na zaho-na vzhodnem delu cone in ob Nekoliko dlje so se zadržali umik točke o rebalansu zaradi Maribor, je roke dvignilo osem projekta (izvedba igrišča z miv-dnem delu OPPN. Razlog za to regionalki naj se postavi proti-le pri potrjevanju sklepa o uki­odprtih vprašanj, ki jih prinaša svetnikov, trije pa so bili proti. ko v ŠP Log ter preplastitev ko-pobudo se skriva v nesklenjeni hrupne ograje ter zruši obstoje-nitvi statusa grajenega javnega odločba arbitražnega senata. šarkarskega igrišča z zamenjavo komasaciji, ki po treh letih še či železniški propust, v obmo-dobra v lasti občine, ki v naravi Župan Stanovnik te točke ni Skozi svetniško sito tudi košev in tribuno), za katera po vedno ni zaključena. Kot smo čje izvedbe prve faze pa naj se predstavlja opuščeni del gozdne umaknil, seja pa se je nadaljeva-drugi rebalanszadnjih informacijah ne bo po-izvedeli, je možnost za dosego vključi parcele do skrajne južne poti, za katerega pa so na koncu la po prej določenem dnevnem Občinski svet je z osmimi trebno zagotoviti denarja in ne soglasja pri komasaciji majhna, meje obravnavanega območja. enotno dvignili zelene kartonč­redu. Svetniki so najprej zagrizli glasovi za, enim proti in dve-bosta realizirana, saj občini ni lastniki zemljišč na zahodnem Sicer pa so se svetniki na seji ke.v obsežen dokument, v katerem ma vzdržanima sprejel drugo uspelo pridobiti sredstev mi-delu omenjenega OPPN pa si med drugim seznanili s poro- V. L . je podrobno predstavljena ana-spremembo proračuna Občine nistrstva. Poleg tega so se z re-na svojih zemljiščih želijo čim čilom o izvrševanju proračuna Urejajo papirologijo za visoko cono na Lukovici Prvi veliki evropski projekt Občine Log - Dragomer je že skoraj končan. Gradbena dela so zaključena, ceste asfaltirane, vgrajena je tudi elektro in strojna oprema, manjka le še dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja. Tega naj bi predvidoma dobi­li do konca leta, nato pa bodo Do vodohrana vodi ureje­vodohran, prečrpa lnico ter del na javna potvodovoda vk ljuči li v vodovo-Občina je sočasno, ob gra­dni sistem. V drugi polovici dnji visoke cone pristopila k septembra so župani občin, ki izvedbi del, ki niso bila predvi­sodelujejo pri evropsko sofi-dena znotraj tega evropsko so­nanciranemu projektu Oskrba financiranega projekta. Tako so s pitno vodo v porečju Ljublja-bili ob trasi novega vodovoda nice – 1. in 2. sklop, na novinar-obnovljeni hišni priključki, na ski konferenci predstavili oba novo so na omrežje priklopili projekta in prisotne seznanili dva obstoječa objekta ter ure­z aktualnimi deli, ki na vseh dili pot do vodohrana ter odvo­območjih gradnje vodovoda in dnjavanje. S tem so se na občini spremljajočih objektih potekajo lotili reševanja zalednih voda in po terminskem planu. Najbližje voda, ki pritečejo po gozdni poti koncu projekta in s tem formi-ter vedno znova uničujejo goz­ranju višje tlačne cone so, kot dno pot, na kar so vrsto let opo-vedano vlačiti hlode, veje, skale povedali predstavniki občinske ni bila oporečna. »Izgradnja dveh tednih smer vode spremi­smo lahko slišali, prav v Občini zarjali tudi občani. Kot so nam ali podobne predmete kot tudi uprave, morali urediti višje v novega vodovoda ne vpliva na njala, so se posledično dvigni-Log - Dragomer, kjer je potreb-pojasnili na občini, bo odslej pluge, brane in drugo kmetijsko gozdu. kakovost vode. Dokler ne bomo le usedline, katere se nabirajo no urediti le še dokumentacijo. ta cesta, ki so jo do sedaj upo-orodje ter druge dele tovora. V imeli uporabnega dovoljenja, ta v ceveh, ko voda teče samo v Gradbeni stroji na razpisu iz-rabljali kot gozdno pot, dobila istem členu nalaga obveznost Drugačen okus vode ni po-del vodovoda ne bo in še ni v eno smer. Voda je tako motna, branega izvajalca GPZ oziroma status javne poti. V prihodnje vozniku, da mora – preden se vezan z gradnjo visoke coneuporabi,« so povedali. Pojasnili ni pa oporečna. Okus po kloru njegovega podizvajalca Teleg-m bo namreč služila kot dostopna vključi v promet na javni cesti Sicer pa so nam na občini še so tudi, zakaj je bilo možno za-ter belkasta pa je zato, ker zara­so po občini ropotali pol leta, pot do vodohrana, zato bo mo-– odstraniti z vozila zemljo ali pojasnili, da so prebivalci Luko-znati spremembe barve in oku-di teh investicij, ki potekajo na delali pa so na petih predelih rala biti primerno vzdrževana. blato, ki bi lahko onesnažilo vice v zadnjem mesecu opazili sa vode: » Te spremembe so bile Vrhniki, občasno sistem tudi vodovodnega sistema. V sklopu Na tej javni poti bodo veljala ta-vozišče. Lastniki gozdov na tem spremembe pri barvi in okusu posledica obnovitvenih del na k loriramo. Preiskave vode izva­projekta so zgradili 100 m2 ve-kšna določila, kot jih predvideva območju bodo tako hlode po vode. Kot so poudarili na vrh-Vrhniki, zaradi katerih smo jamo redno in zaenkrat v temu lik vodohran, prečrpalnico, dva državni zakon o cestah. Ta med gozdnih vlakah lahko vlačili le niški komunali, te niso pove-morali v sistem pognati vrtino delu vodovoda nismo opazili kraka vodovoda ter praznotok drugim v 5. členu določa, da je do vodohrana, prostor za odla-zane z gradnjo vodohrana na v Bevkah. Ker se je zaradi tlač-nihanja kakovosti vode.« iz vodohrana. po cestišču javne ceste prepo-ganje lesa pa bodo, kot so nam Lukovici ter zagotovili, da voda nih razmer v sistemu v zadnjih V. L . Asfaltiran del Denarja ministrstva ne bodo dobili Občina Log - Dragomer je konec poletja na javni sti, ki imajo v lasti javne športne gomer na javnem razpisu ni objekte. Kot smo izvedeli, se je bila uspešna, saj projekti niso Molske ceste razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in prijavilo 77 prijaviteljev, med bili takšen finančni zalogaj kot Cesta, ki je po celoviti sanaciji spodnjega dela šport za sofinanciranje posodabljanja športnih katerimi je strokovna komisi-pri izbrani trinajsterici, zato struge Molščice deloma ostala makadamska, je objektov in vgrajene športne opreme prijavila ja izbrala trinajst projektov z projekta ne bosta realizirana. S po novem asfaltirana. dva projekta. Na razpisu je bilo izbranih trinajst najvišjo vrednostjo investicije, pomočjo državnega denarja so finančno največjih projektov, med njimi pa log-ki bodo sofinancirani v višini sicer v športnem parku na Logu Kot so nam povedali na občini, je to le začasna rešitev. Končni dragomerskih ni. 39.316,48 evra. Med drugim želeli zgraditi igrišče z mivko za sloj asfalta naj bi cesta dobila ob gradnji ostale infrastrukture. bodo s temi sredstvi obnavljali igranje odbojke in nogometa ter Župan Miran Stanovnik je prepričan, da bo cesta sedaj mnogo Znani so rezultati javnega objektov in vgrajene športne bazenski kompleks Žusterna preplastiti košarkarsko igrišče. bolj prijazna za uporabnike, predvsem v času, ko starši svoje razpisa za sofinanciranje inve-opreme v letu 2016. Nanj so se ter posodobili skakalnico na otroke vozijo v ali iz osnovne šole. sticij za posodabljanje športnih lahko prijavile lokalne skupno-Ljubnem. Občina Log - Dra-V. L . Občina Log-Dragomer Letos bo zamenjanih Ceste bo plužil 20 svetilk nov podizvajalec V prihodnjih letih pa občina namerava zamenjati še preostalih osemdeset Na področju zimske službe v Občini Log - izvajanja zimske službe, in si-bodo le ceste, ki so uvrščene energetsko najbolj potratnih luči. cer v skladu s pravilnikom. Ta na seznam, za zimsko čiščenje Dragomer se obetajo spremembe. Na razpisu predvideva, da je potrebno na nekategoriziranih cest, ki niso v za podizvajalca, ki ga je pripravilo Komunalno pomembnejših regiona lnih ce-lasti Občine Log - Dragomer in Občina Log - Dragomer pred menjavo. Na občini so podjetje Vrhnika, je bil kot najugodnejši stah prevoznost zagotoviti med niso uvrščene na seznam izva­nada ljuje s sistematično sicer preučili različne tipe ponudnik izbran KPL, ki je v preteklih letih 5. in 22. uro, plugi naj bi ceste jalcev zimske službe, pa morajo, prenovo javne razsvetljave. svetil (natrijeve, LED), od­ ceste in pločnike čistil v prestolnici. začeli čistiti, ko je na cestišču tako kot do sedaj, poskrbeti la- V letošnjem letu naj bi bila ločili pa so se v večjem delu 10 centimetrov snega. Ostale stniki sami, ki se lahko na svoje zamenjana približno petina občine stare svetilke zame-Ta bo zimsko službo izvajal v ga področja. Skupaj z zaposle-regionalne ceste, pomembnej-stroške s podizvajalcem zimske luči, ki so neskladne z ured-njati z LED-svetilkami. Pri skladu s Pravilnikom o vrstah nimi v Komunalnem podjetju še lokalne in krajevne ceste službe dogovorijo za izvajanje bo, v prihodnjih letih pa naj izbiri je bilo upoštevanih več vzdrževalnih del na javnih ce-Vrhnika se bodo odpravili na naj bi začeli plužiti, ko bo na storitev. bi namensko privarčevali kriterijev. Kot so pojasnili v stah in nivoju rednega vzdrže-teren, kjer si bodo ogledali, kje cestišču 15 centimetrov snega, Sicer pa bo tudi novemu denar tudi za menjavo vseh vrhniški komunali, ki skrbi vanja javnih cest. Da bo njegovo so najbolj primerna mesta za prevoznost pa mora biti zago-podizvajalcu za seznanitev z preostalih. Prioritetno bodo za vzdrževanje javne razsve­delo kar se da kakovostno ter bo obračanje pluga, kako izvajati tovljena od 5. do 20. ure. Ostale razmerami na terenu služila svetilke menjali tam, kjer ni tljave, sta bila glavna kriterija v času zimskih razmer potekalo zimsko službo na določeni cesti lokalne ceste, javne poti, parki-vremenska postaja, ki so jo lani potrebno menjati drogov. nespremenjena višina dro­nemoteno, bo novi vzdrževalec ter dobili vse ostale potrebne rišča in kolesarske povezave pa postavili na Vrhovčevo cesto in »Tam, kjer je potrebno pre-gov ob zamenjavi in doseg še pred začetkom zimske sezo-napotke v zvezi z izvajanjem naj bi čistili glede na krajevne je z vidika zimskih razmer ter veriti, ali so lokacije, kjer sto-največje razlike v moči med ne skupaj z vrhniško komunalo zimske službe,« so nam pove-potrebe. V obdobju izredno opravljanja zimske službe ena jijo luči, ustrezne ali ne, ali novimi in starimi svetilkami: natančno pregledal ceste in se dali na občini. močnega sneženja, ob močnih izmed najbolj kritičnih točk v pa tam, kjer se bo menjalo »V praksi to pomeni, da se seznanil z lokalnimi poseb-Drugih sprememb na podro-zametih in snežnih plazovih občini. Vremenska postaja izva­ infrastrukturo, pa luči v tej bo svetilke po obnovi javne nostmi. KPL, ki bo v prihajajoči čju zimske službe letos ne bo. prevoznosti ni nujno potreb-jalcem nudi natančne in ažurne fazi ne bomo menjali,« so razsvetljave samo prestavi­zimi skrbel za občinske ceste, Še naprej bo glavni izvajalec JP no zagotavljati. Podobno velja podatke o stanju na terenu. S nam pojasnili predstavniki lo na nov drog in jih ne bo bo zimsko službo praviloma Komunalno podjetje Vrhnika, za poledico, če je zaradi dežja pomočjo senzorjev, ki med občinske uprave. potrebno ponovno menjati, izvajal med 15. novembrom in ki bo do začetka zimske sezone cesta gladka in poledice ni mo-drugim merijo tudi temperatu­ Občina je iz proračuna za zaradi velike razlike v moči 15. marcem. Še pred tem obdo-poskrbelo za postavitev snežnih goče odpraviti z razpoložljivimi ro tal, izvajalcem zimske službe menjavo luči namenila 4000 svetilk pa se bo ustvaril tudi bjem bo s podizvajalcem orga-kolov ter pripravo posipnih ma-tehničnimi sredstvi. Ne glede pošilja podatke o vremenskih evrov. Pričakovana raba ele-največji prihranek.« niziran natančnejši pregled cest, terialov. Tako kot v preteklih na pravilnik, pa, kot je pojasnila razmerah, na vsaki dve minuti ktrične energije naj bi bila na katerih se bo izvajala zimska letih bodo zimsko službo izva-občinska uprava, v občini zago-pa posname tudi fotografijo. zaradi zamenjanih svetilih V. L. služba. »Nov izvajalec zimske jali na vseh kategoriziranih ce-tavljajo boljši standard, kot je za 80 odstotkov nižja kot službe ne pozna specifik naše-stah, ki so uvrščene na seznam določeno s pravilnikom. Čistili V. L. Bo pri trgovini dovolj prostora za krožišče? smerno enostransko kolesarsko stezo, na drugi strani regionalne ceste pa Križišče pri loški trgovini bo, kot smo že poročali, dobilo novo podobo. Direkcija RS za infrastrukturo ga naj bi ohranili pločnik, ki ga bodo na bo uredila ob gradnji kolesarskih poti ob regionalni novo uredili le na območju obeh av to­ cesti. Projektant je na stičišče regionalke in Ceste busnih postajališč in križišča. Tako kot dolomitskega odreda umestil novo križišče, a s to do sedaj bodo uporabniki primestnega rešitvijo vsi niso bili zadovoljni. avtobusa lahko izstopili na obstoječem avtobusnem postajališču pri stavbi, v Na občini so zato naročili novo pro-kajšnji trgovini bodo popolnoma pre­ kateri je domoval vrtec oziroma šola, jektno rešitev, ki preučuje možnost novili. »Občina je naročila variantni postajališče na drugi strani ceste pa uredit ve krožnega prometa. Ob regio-rešitvi o možnosti umestitve krožnega bodo prestavili nekoliko bližje glavne­nalni cesti bodo v okviru projekta gra-križišča s premerom 25 m oziroma s mu mestu. V sklopu projekta bodo del dnje kolesarskih stez gradili manjkajo-premerom 32 m. Obe varianti sta bili pločnika zgradili tudi ob Cesti dolo­če poti. Potem ko so v preteklih letih te poslani v pregled in mnenje na Di­ mitskega odreda. zgradili med Lukovico in osnovno šolo rekcijo RS za infrastrukturo,« nam je ter uredili križišča, prehode za pešce in povedal Jure Jančič iz občinske uprave. V. L. avtobusna postajališča, se bo projekt Kot smo še izvedeli, naj bi na sedanji nadaljeval na Logu. Križišče pri tam-makadamski površini zgradili dvo- Kondicijski pohod PGD Log na Ključ Nekateri prostovoljni gasilci se zavedajo, da jim telesna pripravljenost lahko olajša nevarne intervencije, s katerimi se soočajo. Zato so se člani prostovolj-ni štela hitrost, ampak vztraj­nega gasilskega društva Log pri nost. Po približno dveh urah Brezovici odločili, da nedeljo lezenja vzdolž ter navkreber so popestrijo svojim članom in Lo-oči uzrle končni cilj, kočo na žanom ter pripravili kondicijski Ključu, tam pa se je nekaj ga­ pohod na Ključ nad Brezjem silcev prelevilo v kuharje, spet (pri Dobrovi). Pisana druščina drugi so merili tlak in sladkor nekaj deset gasilcev, njihovih pohodnikov (katerih vrednosti družinskih članov ter drugih so bile po zmerni telesni aktiv­krajanov vseh starosti – od pr-nosti pretežno zgledne), pohod vošolcev do upokojencev – se pa so zaključili z družabnimi je tako v nedeljskem jutru zbrala igrami, ki so jih na Ključu zadr­sredi hoste, nato pa po gozdnih ža le do poznopopoldanskih ur. poteh, mimo bajerjev ter kmeč­kih domačij prišla do hriba, kjer T. Š. Občina Log-Dragomer Vesela jesen Poletje je minilo in vsak od nas ga je preživel po svoje. Verjamem, da je vsak naredil kaj lepega in dobrega tudi zase, da je pri tem užival in obogatil svoje življenje. Jesen pa spet lahko preživimo skupaj, med člani Društva upokojencev Dragomer - Lukovica. Začela se je telovadba za žen­ske. Vsak ponedeljek ob pol pe­tih se nam lahko pridružite v Toskani. Naša prizadevna orga­nizatorka vadbe poskrbi za splet vaj za naše telo, me pa za dobro počutje in aktivno sodelovanje. Ob četrtkih, vsak drugi četr­tek dopoldne, peš spoznavamo naš kraj in uživamo v naravi. Ob sredah dopoldne se lahko v prostoru društva preizkusite v pikadu, velja za moško in žen­sko populacijo. Tiste, ki ste morda že pozabili, obveščamo, da je Zdravstveni dom Vrhnika s svojimi stro­kovnimi delavkami spet začel z merjenjem krvnega tlaka in sladkorja. Teste opravljajo vsak drugi torek v mesecu v upoko­jenskem kotičku. V oktobru bo organiziran ko­stanjev piknik, v novembru ve­selo martinovanje in decembra se srečamo na prednovoletni zabavi. Spremljajte obvestila na ogla­snih deskah in se nam pridru­žite. V naslednjih tednih bi našo dejavnost radi popestrili z delavnicami, na katerih bi pre­našali znanje in izkušnje pri iz­delovanju novoletnih okraskov, voščilnic in idej za popestritev praznikov. Pridružite se tisti, ki imate izdelane ideje, in tisti, ki bi se radi česa novega naučili. Balinarji nadaljujejo s trenin­gi in uspešno tekmujejo. Oglejte si kakšno od tekem in navijajte za naše tekmovalke in tekmo­valce. S projektom Starejši za sta­rejše v letošnjem letu nadaljuje­mo. Naše prostovoljke vas bodo ali pa so vas že obiskale, če ste že dopolnili 69 let in še niste izpolnili podatkov, ki jih potre­bujemo pri svojem delu. Sode­lujete prostovoljno. Če ne želite sodelovati, bomo vašo odločitev spoštovali. Želimo le bolje po­znati ljudi iz svoje neposredne okolice in se aktivno vključiti v projekt, ki ga ZDUTS organizi­ra za celotno populacijo staro­stnikov v državi. Naše aktivnosti niso odvisne le od naše dobre volje. Žal za­nje potrebujemo tudi sredstva. Vedno manj jih imamo na raz­polago. To pa ni in ne sme biti razlog, da naše aktivnosti za­mrejo. Toliko na kratko. Obiščite nas ob torkih v upokojenskem ko­tičku. Odprti smo za nove pre­dloge, ideje, za vaše sodelovanje. Dragica Krašovec Nina, dekle, ki frizira pse Domačinka z Lukovice, Nina Pečlin, je sredi poletja v svojem domačem kraju odprla nov salon Lucy, v katerem skrbi za dobro počutje in izgled vaših pasjih ljubljencev. Šestindvajsetletnica, ki si je od nekdaj želela delati z živalmi, je v ljubezni do psov in delu z njimi našla svojo poslovno idejo. Pasji salon Lucy je svoja vrata odprl julija in deluje na Luko­vici. V salonu poskrbijo za celovito nego psa, ki zajema krajša­nje krempljev in dlak med blazinicami, odstranjevanje ušesnih dlak, kopanje in sušenje, čiščenje obočesne dlake, osnovno raz­česavanje in razvozlavanje, striženje, trimanje, odstranjevanje odpadajoče dlake, odstranjevanje poddlake, čiščenje ušes in zob ter tudi praznjenje paraanalnih žlez. Ponujajo tudi le posa­mezne storitve, med njimi krajšanje krempljev, nego ušes, nego obočesne dlake, praznjenje paraanalnih žlez, osnovno striženje, kopanje, sušenje, trimanje ter zahtevno razčesavanje oziroma razvozlavanje. Kot nam je pojasnila lastnica novega pasjega sa­lona, uporabljajo profesionalno opremo in kakovostno, naravno kozmetiko, ki ne škoduje psu in strukturi njegove dlake. Nina Pečlin se je na 14-dnevnem tečaju šolala na Dunaju pri enem izmed najbolj priznanih pasjih frizerjev v Evropi Goraz­du Čmrlecu, kjer je pridobila tudi dva mednarodna certifikata. Trenutno deluje v začasnih prostorih, ki naj bi jih kmalu nado­mestili večji in bolj primerni, nestrpno pa pričakuje tudi večjo kad ter električno mizo, ki ji bo bistveno olajšala delo. Salonu je ime nadela po svoji psički Lucy, ki je tudi razlog, da se je odločila za to delo. Ljubka, čokoladno rjava, devet let stara dolgodlaka čivava Lucy je bila tudi povod za spor pri Pečlinovih. Nina si je takega psa namreč želela zelo dolgo. »Tega psa sem si želela zelo, zelo dolgo in smo se zaradi tega doma tudi skregali. Oče je bil proti, zdaj pa sta najboljša prijatelja,« nam je z nasmeškom povedala lastnica ene najmanjših rodovniških psičk v Sloveniji. Lucy namreč tehta borih 1200 gramov. Kot nam je še zaupala Nina, si je že od nekdaj želela delati z živalmi. »Želela sem si biti veterinarka, a je bilo za sprejem na to šolo potrebno imeti dobre ocene, biti dober pri kemiji in biologiji, ki pa meni nista ležali. Študirala sem modno oblikovanje, popolnoma drug svet kot ta, v katerem sem zdaj, opravljala vrsto različnih del, a sem vsesko­zi želela delati to, kar imam rada.« Nina pa ni le pasja frizerka, od novembra dalje boste lahko v reviji Kužek prebirali njeno rubriko Vprašaj pasjega frizerja. Za naročilo jo lahko pokličete po telefonu na 030 388 689 ali ji pišete na elektonski naslov pas­jisalonlucy@gmail.com. Prihodnjič vam bomo predstavili občanko in njen izdelek, s katerim dokazuje, da se tudi popolnoma različna svetova odlič­no ujameta. Robustni vijaki so svoje mesto našli v njeni kolekciji nakita, ki združuje zgodbi dveh družin. V. L. Vaje, izobraževanja, druženje Z vstopom v novo šolsko leto se tudi gasilci vrnemo na znane tire usposabljanja in utrjevanja znanja. Ob vsem tem pa je vedno tudi luštno. stvi PGD Vrhnika. Z vajo smo bili zelo zadovoljni, ker je bila zanimiva z več različnih zornih kotov in verjamemo, da smo se nekaj novega naučili. Vajo je or­ganiziral PGD Log. Tradiocionalni Športfejst je bil v soboto, 10. septembra. Ga­silci – reševalci so opravili dve predstavit vi svoje opreme in veščin. Prva predstavitev je bila v športnem parku Dragomer, druga pa v športnem parku Log. PGD Log pa je organiziral tudi operativni četrtek, 15. septembra. Tema srečanja je bila orodje za odpiranje vrat in oken. Srečanje je bilo poučno in upamo na uspešno sodelovanje v primeru, da bomo potrebova­li njihove storitve z opisanim orodjem. Letošnji dan odprtih vrat smo organizirali v soboto, 1. oktobra. Obiskalo nas je veliko otrok s starši, ki so si ogledali naša vozila, postopke nudenja prve pomoči in kako gasimo požar. Pokazali smo, kako deluje naša termokamera v zadimljenem temnem prostoru. Z našim GVC 16/25 smo se zapeljali ne­kaj krogov po Dragomerju. Ker pa je bilo tudi vreme lepo, smo zbijali tarče s pomočjo vedrov­ke oz. brentače. Hvala vsem, ki ste nas obiska­li na gasilski veselici in ob dne­vu odprtih vrat. Upamo, da ste od nas odšli z lepimi vtisi in se naslednje leto ponovno vidimo. Hvala tudi sosednjemu društvu PGD Log za izkazano pomoč pri izvedbi veselice in dneva odprih vrat. Z gasilskim pozdravom, na pomoč, PGD Dragomer - Lukovica Vsako leto gasilci priredimo veselico, ki je postala že tradico­nalna. Letos je potekala v obliki Veseljakovega piknika, na ka­terem nas je zabaval ansambel Ponos. Prireditev je zaključil DJ Johny s Petkovo pumpo in sku­pina Calypso. Z našega vidika je bila veselica zelo uspešna in za to se moramo zahvaliti tudi vsem, ki ste se nam pridružili na dogod ku. Center varne vožnje Vransko je v soboto, 26. avgusta, gostil gasilce našega PGD in PGD Log, pridružili so se jim tudi prijatelji iz poveljstva GZ Vrh­nika. Vsi udeleženci so se vrnili domov polni novih vtisov in z nekaj izkušnjami več. Občina Log - Dragomer je tudi letos organizirala Aktiv­ne počitnice za naše najmlajše. Predstavili smo se opartivni ga­silci z GVC 16/25, otrokom pa smo pripravili vedrovke, s kate­rimi so zbijali tarče. Predstavili so se tudi gasilci – bolničarji naše občine. Po poletnem predahu smo ponovno začeli z vajami. V pe­tek, 2. septembra, je potekala vaja z naslovom Požar kurilnice v Jordanovem kotu. Na vaji smo sodelovali z gasilci PGD Log, PGD Vrhnika in gasilci – reše­valci naše občine. Naša vloga na tej vaji je bila pomoč pri avtole­ Občina Log-Dragomer Na podlagi 7. člena Zakona o špor tu . drugi programi za otroke s poseb-programov v obsegu največ 1200 ur športnih društev in zvez, k i na občinski Občina Log - Dragomer v letu 2016 izvaja lci pridobijo le na podlagi kandi­nimi potrebami za vrhunske športni ke v indiv idua lnih rav ni opravljajo strokovne, organizacij-ne predvideva sredstev za sofinancira-dature na javnem razpisu. (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP, športnih pa nogah ter za ek ipe v kolek-ske in razvojne na loge v športu. nje tovrstne dejavnosti.Posamezni izvaja lci športnih vsebin 27/02 – Odl. US, 110/02 – ZGO-1 in 15/03 V ok viru teh programov Občina Log tivnih športnih panoga h, katerih člani I.8. Interesna športna dejavnost štu-lahko s svojimi programi za občinska – ZOPA) in v skladu z Nacionalnim progra-- Dragomer sofinancira najem objektov so kategorizirani v rhunsk i športni ki. Sredstva, namenjena sofinanci-dentov: proračunska sredst va kandidirajo za in strokovni kader za izvedbo 80-urnih ranju tega delovanja, znašajo 18 % • programi športa, ki so dopolnilo in-posamezne vsebine le enkrat na leto. mom špor ta v Republiki Sloveniji (Uradni programov za skupine, v katerih je naj-Občina Log - Dragomer v letu 2016 celotnega zneska konta 4120001. telektua lnemu delu študentov in pri-Športne zveze lahko kandidirajo za list RS, št. 24/00 in 31/00 – popr.), 3. člena več deset otrok. ne predv ideva sredstev za sofinancira-pomorejo k polnejši uresničitv i člo-sredst va le na pod lagi tistih športnih Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini nje tovrstne dejavnosti. 4. člen veka, bogast v u njegovega telesnegaprogramov, ki jih izvajajo same in ki jih Sredstva, namenjena sofinanciranju Občina Log - Dragomer mora naj-in duševnega zdrav ja ter integriteti posamezna društ va, članice športne Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) je navedenih vsebin športa, znašajo 0,00 5. Šport invalidov pozneje v dveh mesecih po sprejemu osebnosti zveze, ne vk ljučujejo v svoje programe, Občinski svet Občine Log - Dragomer na 12. % celotnega zneska konta 4120 0001. letnega programa športa objaviti Jav ni s katerimi kandidirajo za sredst va. redni seji 28. 9. 2016 sprejel . programi z namenom ohranjanjarazpis za zbiranje predlogov za sofinan-II. Športna rekreacija 1.5 Interesna športna v zgoja mla-gibalnih sposobnosti in zdrav ja, cira nje vsebin in programov, naštetih v Programi vadbe v različnih športnih 5. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH dine: revitalizacije, resocializacije, raz-tretjem členu Letnega programa športa panogah SREDSTEV LETNI PROGRAM vedri la in tek movanja inva lidov, ki Občine Log - Dragomer za leto 2016. Višina sredstev razpisa po sprejemu . programi športa, katerih namen se prostovoljno uk varjajo s špor- III. Kakovostni šport Odloka o proračunu Občine Log - Dra­ ŠPORTA OBČINE LOG je izboljšanje športnega znanja, zago-tom Delitev sredstev, predvidenih za Programi priprav in tekmovanj gomer za leto 2016 je 45.500 €. Sred­ - DRAGOMER ZA LETO tavljanje psihofizičnih sposobnosti sofinanciranje posameznih vsebin ekip in posameznikov, registriranih st va bodo na podlagi Letnega progra­m ladine, odpravljanje negativnih vpli-V ok viru teh programov Občina Log oziroma programov med kandidate, k i špor tnikov, ki nimajo objektivnih stro-ma športa Občine Log - Dragomer za 2016 vov sodobnega življenja, preprečevanje - Dragomer sofinancira najem objektov se bodo prijavi li na Jav ni razpis, se bo kovnih, organizacijsk ih in materia l-leto 2016 namenjena za:zdrav ju škod ljivih razvad in zadovolje-in strokovni kader za izvedbo 80-urnih opravila v sk ladu z Merili za vrednote-nih možnosti za vključitev v program I. špor tno vzgojo otrok, mladine in 1. člen vanje človekovih potreb po igri in tek-programov za skupine, v katerih je naj-nje športa v Občini Log - Dragomer, k i vrhunskega športa in ki jih program študentov, ki se prostovoljno ukvarja s Letni program športa Občine Log mova lnosti več deset inva lidov. so sestavni del Prav ilnika o sofinanci-špor tne rek reacije ne zadovoljuje, so špor tom zunaj obveznega izobraževa l­ranju športa v Občini Log - Dragomer.pa pomemben dejavnik razvoja športa. nega programa, 56 %, in sicer: - Dragomer za leto 2016 opredeljuje programe športa, ki se sofinancirajo s V ok viru teh programov Občina Log Občina Log - Dragomer v letu 2016 Številka: 671-6/2016I.1 interesna športna vzgoja predšol­sredst vi občinskega proračuna, njihovo - Dragomer sofinancira najem objektov ne predv ideva sredstev za sofinancira-Dragomer, 28. 9. 2016IV. Vrhunski šport sk ih otrok 2,0 0 % in strokovni kader za izvedbo največ nje tovrstne dejavnosti. Občina Log - DragomerObčina Log - Dragomer v letu 2016 I.2 interesna športna vzgoja šoloobve­ vsebino ter v išino in namen sredstev, predvidenih v občinskem proračunu. 80-urnih programov za skupine, v ka- Županne predvideva sredstev za sofinancira-znih otrok 15,00 % terih je največ dvajset mladih. 6. Športni objekti Miran Stanovnik, l.r. nje tovrstne dejav nosti. I.3 športna vzgoja otrok, usmerjenih v ka kovostni in vrhunski šport 20,00 % 2. člen V proračunu Občine Log - Dragomer Sredstva, namenjena sofinan-Na podlagi Meril za vrednotenje Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o špor-V. Šport invalidovI.4 športna vzgoja otrok s posebnimi je za leto 2016 za Razpis – šport (prora-ciranju navedenih vsebin športa, športa v Občini Log - Dragomer se Občina Log - Dragomer v letu 2016 potrebami 0,20 %čunska ostavka 180 09, konto 4120 0 001) znašajo 3,00 % celotnega zneska upravljavcem teh športnih objektov tu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP, ne predvideva sredstev za sofinancira-I.5 interesna špor tna vzgoja mladine predvidenih 10 0 % celotnega zneska konta 41200001. sofinancira objekte, k i jih la h ko upo-27/02 – Odl. US, 110/02 – ZGo-1 in 15/03 nje tovrstne dejavnosti. 3,00 % konta Sofinanciranje športnih vsebin rabljajo vsi občani v času, ko se na teh I.6 športna vzgoja mladine, usmerjene – ZOPA), določil 4. in 5. točke Nacionalnega izvajalcev letnega programa športa. 1.6 Špor tna vzgoja m ladine, usmer-objektih ne izvaja letni program špor ta. VI. Športni objekti v ka kovostni in vrhunsk i šport 15,0 0 %jene v ka kovostni in vrhunski špor t (odprograma športa (Uradni list RS, št. 24/00 Na pod lagi Meril za vrednotenje I.7 špor tna vzgoja mladine s posebni­ 15 do 18 oz. 20 let): Sredstva, namenjena sofinan-in 31/00), 5. člena Pravilnika o sofinan-špor ta v Občini Log – Dragomer se mi potrebami 0, 30 %S sredst vi za transferje neprofitnim ciranju te vsebine, znašajo 3,50 % upravljavcem športnih objektov ob-I.8 interesna športna dejavnost študen­ 3. člen ciranju špor ta v Občini Log - Dragomer organizacijam in usta novam se bodo . kadeti in kadetinje celotnega zneska konta 41200001.činskega pomena iz 6. točke prej ome-tov 0,50 % sofinancira li naslednji programi špor-. mladinci in mladinke (Uradni list RS, št. 122/07, 80/09 in 106/12), njenih meril sofinancira objekte, ki jih II. športno rek reacijo 8,00 % ta, uporaba športnih objektov ter stro- 7. Izobraževanje, usposabljanje Letnega programa športa Občine Log - Dra-la h ko uporabljajo vsi občani – v času, III. kakovostni špor t 9,00 % V ok viru teh programov Občina Log in izpopolnjevanje strokovnih ka-ko se na teh objektih ne izvaja letni pro-IV. vrhunski špor t 0,00 % kovne in razvojne na loge na področju gomer za leto 2015 (sprejet na 3. redni seji športa v Občini Log - Dragomer glede - Dragomer sofinancira najem objektov drov v športu gram športa. V. šport inva lidov 0,00 % na vsebino: in strokovni kader za izvedbo progra-Občinskega sveta Občine Log - Dragomer VI. špor tne objekte 3, 50 %mov, ki obsegajo največ 1100 ur. Občina Log - Dragomer sofinancira18. 3. 2015) ter sklepa župana o objavi VII. Izobraževanje, usposablja-VII. izobraževanje, usposabljanje in 1. Športna vzgoja otrok, mladi-izobraževanje in usposabljanje stro- nje in izpopolnjevanje strokovnih izpopolnjevanje strokovnih kadrov v javnega razpisa (št. 671-6/2016 z dne 30. 9. ne in študentov, ki se prostovoljno Sredst va, namenjena sofinan-kovnih delavcev, ki delajo pri izvaja lcih kadrov v športušpor tu 2,50 % ukvarjajo s športom zunaj obve-ciranju navedenih vsebin športa, športnih programov v Občini Log - 2016) objavlja Občina Log - Dragomer, Občina Log - Dragomer sofinancira VIII. znanst veno-raziskovalna dejav­znega izobraževalnega programa znašajo 15,00 % celotnega zneska Dragomer in se obvežejo, da bodo pri izobraževa nje in usposabljanje stro-nost 0,00 % konta 41200001. teh izvaja lcih opravlja li strokovno delo kovnih delavcev, k i delajo pri izvajal-IX. založniška dejavnost 0,00 % JAVNI RAZPIS 1.1 Interesna športna vzgoja pred-še najmanj tri leta, ter izpopolnjevanjecih športnih programov v Občini Log X. velike mednarodne, državne, med­ šolskih otrok: 1.7 Športna v zgoja mladine s poseb-strokovnih delavcev, k i delajo pri izva-- Dragomer in se obvežejo, da bodo pri občinske in občinske športne priredi­nimi potrebami: jalcih špor tnih programov v Občini teh izvaja lcih opravlja li strokovno delo t ve 3,00 % ZA ZBIRANJE Log – Dragomer, a že najmanj eno leto. še najmanj tri leta, ter izpopolnjevanje XI. informacijski sistem na področju . Zlati sonček . Ciciban pla ninec c) programi športne vadbe, tek-Izobraževanje, usposabljanje in izpo-PREDLOGOV ZA strokovnih delavcev, k i delajo pri izva-špor ta 0,00 % . preostali programi, ki jih organizi-movanj in tečajevpolnjevanje strokovnih kadrov poteka jalcih špor tnih programov v Občini XII. delovanje društev in športnih zvez, rajo izvajalci športnih programov ci) posebni programi za posamezne s sodelovanjem Inštituta za šport in SOFINANCIRANJE Log - Dragomer že najmanj eno leto. ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti za predšolske otroke vrste primanjk ljajev oziroma ovir OKS -ZŠZ . Izobraževanje, usposabljanje in izpo-strokovne, organizacijske in razvojne ŠPORTNIH VSEBIN polnjevanje strokovnih kadrov poteka na loge v špor tu 18,0 0 % V ok viru teh programov Občina Log V ok viru teh programov Občina Log Sredstva, namenjena sofinanci-IZVAJALCEV LETNEGA s sodelovanjem Inštituta za šport in - Dragomer sofinancira propagandno - Dragomer sofinancira najem objektov ranju teh vsebin, znašajo 2,50 % OKS -ZŠZ . 6. MERILA ZA VREDNOTENJE gradivo, strokovni kader (če se pro-in strokovni kader za izvedbo 80-urnih celotnega zneska konta 41200001. PROGRAMA ŠPORTA NA ŠPORTNIH VSEBIN grami ne izvajajo v rednem delovnem programov za skupine, v katerih je naj-VIII. Znanstvenoraziskovalna Merila za v rednotenje špor tnih OBMOČJU OBČINE LOG - času) in najem objektov za izvedbo naj-več deset mladih. 8. Znanstvenoraziskovalna de-dejavnostprogramov so določena s Pravilnikom več 60-urnih programov za skupine, v javnost DRAGOMER, V LETU 2016 Občina Log - Dragomer v letu 2016 o sofina nciranju športa v Občini Log - katerih je največ 20 otrok. Sredst va, namenjena sofinan-ne predvideva sredstev za sofinancira-Dragomer. ciranju navedenih vsebin športa, Občina Log - Dragomer lahko sofi-nje tovrstne dejavnosti. Sredstva, namenjenaznašajo 0,00 % celotnega zneska nancira znanstvenoraziskovalne pro-7. DOLOČITEV OBDOBJA, V sofinan­1. NAROČNIK JAVNEGA RAZ­ ciranju navedenih vsebin športa, konta 41200001. jekte, katerih izsled ki imajo aplikativno IX. Založniška dejavnostKATEREM MORAJO BITI PORA­ PISA: vrednost na področju športa v Občini Občina Log - Dragomer v letu 2016 BLJENA SREDSTVA znašajo 2,50 % celotnega zneska Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1.8 Interesna športna dejavnost štu- Log - Dragomer. Hkrati morajo biti ne predv ideva sredstev za sofinancira-Sofinancirajo se programi, ki se konta 41200001. 1358 Log pri Brezovici dentov: finančna sredst va, namenjena kritju nje tovrstne dejavnosti. bodo izved li v letu 2016. Rok za porabo 1.2 Interesna športna vzgoja šolo-preostalega dela stroškov za posame-sredstev je 31. 12. 2016. Sredst va niso obveznih otrok: . programi špor ta, ki so dopolnilo zen projekt iz drugih virov, zagotovlje-X. Velike mednarodne, državne, prenosljiva. 2. PREDMET JAVNEGA RAZ­ intelektualnemu delu študentov na v celoti. medobčinske in občinske športne PISA: . Zlati sonček in pripomorejo k polnejši uresni-priredit ve8. ROK IN NAČIN ZA PREDLO- Predmet javnega razpisa je sofinan­ . Krpan čit vi človeka, bogast v u njegovega Občina Log - Dragomer v letu 2016 Občina Log - Dragomer v letu 2016 ŽITEV VLOG ciranje špor tnih vsebin, k i so v jav nem . Naučimo se plavati telesnega in duševnega zdravja terne predvideva sredstev za sofinancira-ne predv ideva sredstev za sofinancira-Z zbiranjem vlog na Javni razpis interesu v Občini Log – Dragomer, in . mladi planinec, pla ninska šola, integriteti osebnosti nje tovrstne dejavnosti. nje tovrstne dejavnosti. bomo začeli v ponedeljek, 24. 10. 2016. sicer: Predlagatelji morajo vloge oddati kot planinski tabor V ok viru teh programov Občina Log 9. Založniška dejavnost XI. Informacijski sistem na po-priporočeno poši ljko po pošti na naslov I. Športna vzgoja otrok, mladi- V ok viru navedenih programov - Dragomer sofinancira najem objektov dročju športa Občina Log - Dragomer, p. p. 09, Dra­ ne in študentov, k i se prostovoljno Občina Log - Dragomer sofinancira in strokovni kader za izvedbo največ Občina Log - Dragomer lahko sofi-Občina Log - Dragomer v letu 2016 gomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezo­ u k varjajo s športom zunaj obveznega strokovni kader in propagandno gradi- 80-urnih programov za skupine, v ka-nancira dejavnost izdajanja strokovnene predv ideva sredstev za sofinancira-vici, najkasneje z datumom 21. 11. 2016 izobraževa lnega programa vo, pri programu „naučimo se plavati “ terih je največ dvajset študentov. literature in drugih periodičnih in ob-nje tovrstne dejavnosti. a li osebno dostav iti na sedež Občine I.1. Interesna športna vzgoja predšol­ časnih športnih publikacij ter propa- Log - Dragomer, Dragomer, Na Griv i 5, strokovni kader za izvedbo 10-urnih sk ih otrok: tečajev plavanja za učence pr vih razre-Sredst va, namenjena sofinan-gandno gradivo za špor tne dejavnosti XII. Delovanje društev in špor-1358 Log pri Brezovici, najkasneje do Zlati sonček dov osnovne šole za skupine, v katerih ciranju navedenih vsebin športa, v Občini Log - Dragomer. tnih zvez, ki opravljajo na ravni 12. ure tega dne. Ciciba n planinec je največ 10 otrok. znašajo 0,50 % celotnega zneska lokalne skupnosti strokovne, or-Vloga mora biti na obrazcih, ki so se­ preostali programi, ki jih organizirajo konta 41200001. Občina Log - Dragomer v letu ganizacijske in razvojne naloge v stavni del razpisne dokumentacije, ter izvaja lci športnih programov za pred­ . drugi programi za sk laden razvoj 2016 ne predvideva sredstev za so-športuvsebovati zahtevane priloge. šolske otroke gibalnih sposobnosti otrok in mla- 2. Športna rekreacija financiranje tovrstne dejavnosti. Občina Log - Dragomer s sredst vi za Nepravočasno oddane vloge ne I.2. Interesna športna vzgoja šoloobve­ plači lo osnovnih materia lnih stroškov bodo upoštevane. dostn i kov znih otrok: . programi vadbe v različnih špor-10. Velike mednarodne, državne, in plači lo storitev, povezanih z njiho-Vloga v zaprti kuverti mora biti Zlati sonček V ok viru teh programov Občina Log tnih panogah medobčinske in občinske športne vo dejavnostjo, sofinancira delovanjeoznačena z imenom in naslovom pre- Krpan - Dragomer sofinancira propagandno priredit ve športnih društev in zvez, k i na občinsk i dlagatelja, v spodnjem levem kotu pa Naučimo se plavati Občina Log - Dragomer sofinancira ravni opravljajo strokovne, organizacij- opremljena s pripisom »Razpis - šport gradivo, organizacijo in izpeljavo ob-V ok viru teh programov Občina Log m ladi pla ninec, planinska šola, planin­ -Dragomer sofinancira najem objektov materialne stroške špor tnih prireditev, ske in razvojne naloge v športu. 2016, št. zadeve: 671-6/2016«. činskih, regijsk ih in državnih šolskih sk i tabor pr venstev ter udeležbo na teh pr ven- za izvedbo 80-urnih programov za sku-ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o drugi programi za skladen razvoj gibal­ st vih, najem objektov za največ 80- pine, v katerih je največ dvajset članov špor tu, medobčinske in občinske pri-3. SUBJEKTI, KI SE LAHKO 9. DATUM ODPIRANJA VLOG nih sposobnosti otrok in mladostnikov urne programe za skupine, v katerih je in članic. Za socialno in zdravst veno redit ve, k i imajo namen pospeševati PRIJAVIJO NA JAVNI RAZPIS Odpiranje vlog bo komisija za vre­ I.3. Špor tna vzgoja otrok, usmerje­ največ 20 otrok. ogrožene občane ter občane, starejše motivacijo za šport in športno aktiv-Izvaja lci letnega programa špor ta v dnotenje športnih vsebin opravila po nih v ka kovostni in vrhunski špor t (od od 65 let, pa Občina Log - Dragomer nost ter imajo promocijski učinek na Občini Log - Dragomer so:preteku razpisnega roka. V primeru 6 do 14 let): Sredstva, namenjena sofinan- sofinancira tudi strokovni kader. špor t, gospodarst vo in turizem. Med • športna društva; nepopolno izpolnjenih vlog s pomanj­ • cicibani in cicibanke ciranju navedenih vsebin športa, te prireditve se ne štejejo šolska špor-mlajši dečki in mlajše deklice • zveze športnih društev, ki jih usta-k ljivo dokumentacijo bodo predlagate­ • znašajo 17,00 % celotnega zneska Sredstva, namenjena sofinan-tna tekmovanja. novijo društ va za posamezna obmo-lji pozva ni, naj v roku osmih dni vlogo • starejši dečki in starejše deklice konta 41200001. ciranju teh programov, znašajo čja oziroma športne panoge; dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih po I.4. Športna vzgoja otrok s posebni­ 8,00 % celotnega zneska konta Sredstva, namenjena sofinan- • zavodi, gospodarske družbe, zaseb-določenem roku predlagatelj ne dopol­ mi potrebami: 1.3 Športna vzgoja otrok, usmerje-41200001. ciranju teh vsebin, znašajo 0,00 % nik i in druge organizacije, k i so na ni, se s sk lepom Občine Log - Drago­ • programi prilagajanja otrok na vodo nih v kakovostni in vrhunski špor t (odcelotnega konta 4120001. podlagi zakonsk ih predpisov regi-mer zavržejo. • programi jahanja 6 do 14 let): 3. Kakovostni šport strirane za opravljanje dejavnosti na • programi iger z žogo . programi priprav in tekmovanj 11. Informacijski sistem na po-področju športa; 10. DODATNE INFORMACIJE • drugi programi za otroke s posebni­ 1. cicibani in cicibanke ek ip in posameznikov, registrira-dročju športa • vrtci in osnovne šole; Vse dodatne informacije v povezavi mi potrebami 2. mlajši dečki in mlajše dek licenih športnikov, ki nimajo objektiv-Občina Log - Dragomer lahko za • ustanove, ki so ustanovljene za opra-z razpisom so vam na voljo na Občini Občina Log - Dragomer v letu 2016 3. starejši dečki in starejše dek lice nih strokovnih, organizacijsk ih in svoje potrebe sofinancira programe iz- vljanje dejavnosti v športu in so splo-Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi ne predvideva sredstev za sofinancira­ materia lnih možnosti za vk ljučitev delave informacijskih baz na področju šno koristne in neprofitne; 5, 1358 Log pri Brezovici, po telefonu nje tovrstne dejavnosti. V ok viru teh programov Občina Log v program vrhunskega športa in ki organizacije športa, športnih objektov, • organizacije invalidov, ki izvajajo750 77 03 oziroma po elektronsk i pošti I.5. Interesna športna vzgoja m la­ - Dragomer sofinancira najem objektov, jih program športne rek reacije ne financiranja špor ta in športnih pro- športni program za inva lide. obcina@log-dragomer.si. dine: gramov ter razvide, ki so določeni z strokovni kader ter materia lne stroške zadovoljuje, so pa pomemben de­ • programi športa, katerih namen je programov. Najv išje število ur sofinan-javni k razvoja športa Zakonom o športu, prav ta ko pa tudi 4. POGOJI, KI JIH MORAJO IZ-11. RAZPISNA DOKUMENTA­ izboljšanje športnega znanja, zago­ ciranja strokovnega kadra in najema na kup za to potrebnih tehnoloških POLNJEVATI IZ VAJA LCI ŠPOR-CIJA tavljanje psihofizičnih sposobnosti objektov je opredeljeno v Meri lih za V ok viru teh programov Občina pripomočkov. V letu 2016 Občina Log - TNIH VSEBIN Zainteresirani lahko razpisno doku­ mladine, odpravlja nje negativ nih vrednotenje špor ta v Občini Log - Dra- Log - Dragomer sofinancira najem Dragomer ne bo sofinancira la izdelave Na razpisu lahko sodelujejo izvaja lci, mentacijo dvignejo na sedežu Občine vplivov sodobnega življenja, prepre­ gomer, ki so sestavni del Pravi lnika o objektov za izvedbo največ 320-urnih in vzdrževanja lastne spletne aplikacije. ki izpolnjujejo naslednje pogoje:Log - Dragomer, Dragomer, Na Griv i 5, čevanje zdravju škod ljivih razvad in sofinanciranju športa v Občini Log - prog ra mov. • biti najmanj devet mesecev registri-1358 Log pri Brezovici, od dneva objave zadovoljevanje človekov ih potreb po Občina Log - Dragomer v letu 2016 rani s sedežem v Občini Log - Dra- javnega razpisa do dneva, ko se izteče Dragomer. igri in tekmova lnosti Sredstva, namenjena sofinan- ne predvideva sredstev za sofinancira-gomer v skladu z veljavno zakonoda-rok za oddajo vlog. I.6. Špor tna vzgoja mladine, usmer- Sredstva, namenjena sofinanciranju ciranju teh programov, znašajo nje tovrstne dejavnosti. jo in izvajati programe, namenjene Razpisna dokumentacija je objavlje­ jene v kakovostni in vrhunsk i šport (od navedenih vsebin športa, znašajo 20,00 10,00 % celotnega zneska konta občanom Občine Log -Dragomer; na na spletni strani w w w.log-dragomer. 15 do 18 oz.20 let): % celotnega zneska konta 41200001. 41200001. 12. Delovanje društev in špor-• imajo zagotovljene materialne, pro-si in jo je mogoče dobiti tudi po elek­ 1. kadeti in kadetinje tnih zvez, ki opravljajo na ravni storske, kadrovske in organizacijske tronski pošti. 2. mladinci in m ladinke 4. Vrhunski šport lokalne skupnosti strokovne, or-pogoje za uresničitev načrtovanih 12. IZID JAVNEGA RAZPISA 1.4 Špor tna vzgoja otrok s posebni-I.7. Športna vzgoja m ladine s poseb­ mi potrebami: . programi priprav in tekmovanj ganizacijske in razvojne naloge v športnih aktivnosti.Predlagatelji programov bodo o izi­ nimi potrebami: športnikov, k i imajo status med-športu Športna društva in zveze imajo pod du javnega razpisa obveščeni v roku 30 • programi športne vadbe, tekmovanj . programi pri lagajanja otrok na narodnega, svetovnega ali per-Občina Log - Dragomer s sredst vi za ena kimi pogoji prednost pri izvajanju dni po preteku rokov za pritožbe. in tečajev vodo spektivnega razredaplačilo osnovnih materialnih stroškov letnega programa športa. Številka: 671-6/2016 . programi jahanja V ok viru teh programov Občina in plačilo storitev, povezanih z njiho-• posebni programi za posamezne vr-Občinska proračunska sredstva, Datum: 24. 10. 2016 ste primanjk ljajev oziroma ov ir . programi iger z žogo Log -Dragomer sofinancira izvedbo vo dejavnostjo, sofinancira delovanje namenjena športnim vsebinam, lahko OBČINA LOG - DRAGOMER št.03 BREZ ODPADKA »ZERO WASTE« »Zero waste« (Brez odpadkov) je strategija, ki deluje v smeri spreminjanja načina razmišlja­nja. Na prvo mesto ne postavlja vprašanja kako se bomo odpadkov znebili, temveč temelji na dejstvu, da jih proizvedemo čim manj. Tiste ki nastanejo, pa brez izjeme predelamo, recikli­ramo in ponovno uporabimo. Poudariti je po­trebno, da strategija brez odpadkov izključuje sežiganje odpadkov in njihovo termično izrabo. Na Vrhniki, v Borovnici in Log ­Dragomerju smo se že pred dvajsetimi leti odločili in začeli počasi, korak za korakom, stopati po poti brez odpadka. Zaradi vztrajnosti in sodelovanja vas občanov smo pri ločevanju dosegli vrhunske rezultate. Ti so bili tudi razlog, da smo bili kot prvi v Sloveniji povabljeni v mednarodno mrežo ZERO WASTE. Vanjo so vključene lokalne skup­nosti, ki delujejo v smeri približevanja družbi brez odpadkov. Leta 1994 je občina Vrhnika, ki je obsegala tudi območje današnje občine Bo­rovnica in Log ­ Dragomer, na pobudo Komu­nalnega podjetja Vrhnika sprejela vizionarsko odločitev o modernizaciji ravnanja z odpadki. Podprla je pričetek ločenega zbiranja odpadkov v gospodinjstvih v času, ko o tem ni razmišlja­la še nobena občina. Odločitev je bila pogum­na zato, ker je bila prva zakonodaja, ki je na nacionalnem nivoju uvedla obvezno ločevanje odpadkov, sprejeta šele sedem let kasneje. Od začetka ločenega zbiranja vzporedno po­tekajo aktivnosti, ki so namenjene ozaveščan­ju občanov oziroma predstavljanju smisla ločevanja odpadkov. Občani se moramo zave­dati, da so odpadki surovine in da z njihovim ločevanjem ohranjamo neobnovljive naravne vire, ustvarjamo pogoje za nove zaposlitve in vplivamo na ceno ravnanja z odpadki. Zadnjih aktivnosti namenjenih zmanjševanju odpadkov smo se lotili s snovanjem DEPO­ja. To je razvojni projekt, ki se v JP KPV d.o.o. iz­vaja v sklopu Zero waste strategije h kateri so pristopile občine ustanoviteljice Komunalne­ga podjetja Vrhnika leta 2014. Pod tem ime­nom poskušamo združiti vse kar je povezano s trajnostnim razvojem in se izvaja v lokalni skupnosti. Zaposleni v DEPO­ju tako na pri­mer ozaveščajo vse zainteresirane o ravnanju z odpadki, posledicami onesnaževanja okolja, zdravi prehrani, škodljivih sevanjih in z drugimi pomembnimi vsebinami. V smislu krožnega gospodarstva spodbujamo ponovno uporabo predmetov, samooskrbo, nakupe brez emba­laže, izmenjavo oblek in predmetov ter drugo. Posebno pozornost namenjamo preoblikovan­ju predmetov in ozaveščanju obiskovalcev, ki je pomemben gradnik doseženih rezultatov. S prodajo predmetov, katerih ljudje ne potrebu­jejo več in jih podarijo DEPO­ju ter ozaveščan­jem, se trenutno zberejo sredstva za plači dveh zaposlenih, ki sta bila pred tem brezposelna. Uspehi DEPO­ja in ZW niso ostali neopaženi. Vsako leto nas obišče veliko domačih in tujih delegacij. Naj omenimo le dve najodmevnejši: v mesecu marcu je DEPO obiskal EU sekretar za ribištvo in turizem, katerega je spremljala ministrica za okolje in prostor; v mesecu aprilu pa delegacija mesta Amsterdam, ki je slišala za naš primer dobre prakse, katero izvajamo na Komunalnem podjetju Vrhnika. Nad prikaza­nim so bili navdušeni in v pogovoru priznali, da kaj takega od »majhne Slovenije« in »običaj­nega« komunalnega podjetja niso pričakovali. Predstavniki mesta Amsterdam so povedali, da bodo veliko prikazanega, predvsem podrobno­sti povezane z ozaveščanjem, koristno upora­bili pri urejanju težav, ki jih imajo pri ravnanju z odpadki v mestu Amsterdam. V Kulturnem centru Vrhnika je del razstave posvečen varovanju okolja. Kar nekaj prostora je namenjenega načinu ravnanja z odpadki, ki je občine Borovnica, Log – Dragomer in Vrhni­ka uvrstil na zemljevid lokalnih skupnosti, ki se ravnajo skladno s strategijo ZW. Vabimo vas, da obiščite razstavo in se oglasite še v trgo­vini DEPO­ja, ki se nahaja v neposredni bližini v središču Vrhnike nasproti Kunstljeve vile. Vse napisano vodi k družbi brez odpadkov in se lahko udejanji v vsaki lokalni skupnosti. Pot­rebna je le volja, sodelovanje in razumevanje trajnostnega razvoja kot vodila ohranjanja na­rave. Verjamemo, da nam bo sledilo še veliko komunalnih podjetij in lokalnih skupnosti in da bo Zero Waste strategija postala vodilo ljudi, ki živimo v naši prelepi deželi. S skupnimi močmi nam bo uspelo. Avtor: Jernej Fefer Skupina Stik je v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja že četrto leto zapored pripravila po­potovanje v čas prazgodovinskih kolišč v obliki arheoloških izkustvenih delavnic, ki so potekale ob ribnikih na Verdu pri Vrhniki. Lepo jesensko soboto smo tako preživeli na »Kolišču Brkate­ga Soma«. Obiskovalce je na začetku njihovega sprehoda pričakala delavnica izdelave deblaka in kur­jenje ognja z lokom. Ogledali so si kopije pra­zgodovinskih sekir in izvedeli marsikaj o drugih naravnih materialih, ki so jih koliščarji upora­bljali ter obdelovali. Da je bilo za izdelavo oblačil potrebnih kar precej spretnosti, so se prepričali na delavnici predenja. Najmlajši so se poigrali v igralnem kotičku koliščarska kuhinja, kjer so Foto: Skupina Stik NA KOLIŠČU BRKATEGA SOMA tivna igra »Koliščarsko kolo« jih je vodila skozi letne čase, pri iskanju odgovorov pa so jim po­magali predmeti iz vsakdanjega življenja ko­liščarjev. Veliko navdušenja je požela tudi met­alurška delavnica. Rudo smo talili na odprtem ognjišču, za dosego dovolj visoke temperature smo si pomagali z dodajanjem zraka z usnjeni­mi mehovi. V glinene kalupe smo ulivali sekire, s tehniko izgubljenega voska pa smo izdelovali prstane. Na koncu so se obiskovalci preizkusili še v streljanju z lesenim lokom. Največ obis­kovalcev je prišlo z Vrhnike, nekaj pa tudi iz Ljubljane, Logatca, Horjula, Idrije in Domžal. Na kolišču se srečamo spet naslednje leto! Informacije: tic@zavod­cankar.si, tel.: 01/755 10 54, mob.: 051 661 063 Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je delno financiran s strani Finančnega mehanizma EGP 2009­2014. NAS CASOPIS 442/24. 10.2016 C M Y K 46 46 ZELENO VR T NI N A S VE T I I Z BI O B R A Z D E Zajedavci in pleveli so tudi zdravilci – nabirajte jih pozno jeseni sladkorne bolezni in zlatenice Bela omela Bela omela je redka rastlina, • deluje proti izčrpanosti, po-Gabez apnenju žil, izboljšuje stanje ki ji pripisujejo številne zdra-Gabez dela sive lase mno­ob starostnih okvarah srca in vilne lastnosti. Po svoji naravi gim vrtičkarjem, saj ga je, če se je najboljše zelišče za urejanje je drevesna zajedavka. Najbolj enkrat naseli na vrt, težko iz­je cenjena tista, ki raste na sa-krvnega tlaka Ko gabezove korenine razrežete, postanejo sluzaste in lepljive, nimajo pa posebno močnega okusa in trebiti. Iz vsakega najmanjšega • priporoča se vsem, ki trpijo za vonja. dnem drevju, predvsem na hru-koščka korenine – ki pa so zelo ški in jablani. Jagode so strupe-trdovratnim glavobolom globoke in ob puljenju rastline • pomaga pri težavah s heme- ne. Uporabljamo vejice in liste zagotovo ostanejo v zemlji; ne spo, ki so ji leta naložila boleči-ni največ zdravilnih snovi. tinkturo ter pustimo stati 24 roidi do tretjega kolena. želite pa vedeti, kaj se zgodi z ne v sklepe, in, kot pravi, danes ur. Potem še trdo mazilo pre­ • pomaga pri revmatizmu »Nabiramo jo v oktobru in njimi ob 'frezanju' vrta – zra-lahko hodi samo zaradi gabeza. Uporaba gabeza bodemo, iztočimo tinkturo (ki • okrepi in spravi v redno delo­ novembru pred zmrzaljo, naj-ste nova rastlina. A gabez je Pogovarjala sem se tudi z go-je na dnu posode), znova segre- Gabez se največkrat upora­vanje nemirno srce bolje pa je omelo nabirati mar-tudi dragoceni zdravilec. Drugi spodom, ki je dejal, da mu pri jemo in pretočimo v kozarčke. blja v obliki tinkture ali mazila, • pomaga pri izgubi delovnega ca in aprila po zmrzali, ko ptice imeni zanj – kostni celivec in navalu izpuščajev na rokah, ki Mazilo je obstojno dve leti in zelo učinkoviti pa naj bi bili tudi elana že pojedo jagode. Novejše raz-izvinek – opisujeta sloves ene-se mu občasno pojavi, pomaga ga ni treba hraniti v hladilniku. kašasti obkladki iz mešanice su­• zelo je priporočljiva pri zdra­ iskave so pokazale, da rastlina ga najboljših zelišč. Gabez je na-le gabezovo mazilo.« Uporabljamo zunanje štiri do hih korenin in vroče vode, ki jo zelo uspešno deluje pri krepitvi vljenju po kapi mreč že tisočletja nepogrešljiv Za pripravo pripravkov iz ga-šest tednov na leto. namažemo na laneno krpo in imunskega sistema, pred leti pa • uredi premočno mesečno pe-pri zdravljenju poškodovanih beza so priporočljive predvsem položimo na obolelo mesto za so pozornost vzbudili objavljeni rilo (priporočilo po Kneippu) in bolečih sklepov. »Z raziska-korenine, ki vsebujejo največ dve do štiri ure. Gabezova tinktura izsledki raziskav instituta Maxa • pomaga pri navalu krvi v gla-vami je potrjeno, da pospešuje zdravilnih snovi. Glavna snov, Po receptu iz Zeliščne kme-Gabezove korenine operemo vo – mena Plancka za eksperimentalno nastanek novega kostnega tkiva ki gabezu daje takšno moč, naj tije Hanuman si lahko sami in očistimo s krtačko, drobno • velja za najboljše zdravilo pri medicino v Goettingenu, ki po-in dobro blaži bolečine,« razloži bi bil alantoin, ki razkraja izloč­izdelate gabezovo tinkturo in narežemo in z njimi narahlo trjujejo to, kar je pravzaprav že vseh boleznih, ki so povezane Monika Mulej iz Zeliščne kme-ke ran in pospešuje nastanek gabezovo mazilo. napolnimo kozarec do treh če­s prevelikim delovanjem šči­ zdavnaj znano: omela se lahko tije Hanuman. »Pri izvinih, iz-novega tkiva. »Vendar skrivnost trtin. Do vrha prilijemo dobro tnice bojuje proti raku,« pojasnjuje pahih, zmečkaninah, obolenjih ni le v alantoinu, saj so ga sin­domače žganje in pustimo na znana zeliščarka Marija Jamnik. pokostnice, zlomih in drugače tetizirali in ni pokazal kakšne-Gabezovo mazilo temnem in toplem mestu (na Med številnimi zdravilnimi Uporaba bele omele poškodovanih sklepih, kosteh ga izjemnega delovanja. Šele vse 170 g olivnega olja primer v kuhinjski omari) vsaj 32 g čebeljega voska učinki bele omele Jamnikova Ščepec zeli namočimo v 1 li-in veznem tkivu si ljudje že od snovi skupaj, ki tako lepo sode­tri tedne. Občasno pretresemo drobno narezane korenine izpostavlja naslednje: tra vode in jo po desetih urah antike in srednjega veka po-lujejo v gabezovih koreninah, in potem precedimo. Upora­gabeza (suhe ali sveže) • povečuje presnovo, s čimer precedimo. Tekočino pijemo magajo s koreninami gabeza. lahko človeku zares koristijo,« bljamo za vtiranje. 6 čajnih žličk tinkture gabeza odpravlja zaprtje samo po požirkih čez dan. Priporoča se tudi pri ohrome-je prepričana Mulejeva, ki je še • izboljša izločanje žolča in po-Sveže iztisnjen sok bele omele lih udih po kapi, okrevanju po povedala, da je čas za nabiranje Olivno olje in čebelji vosek Prispevek je povzetek že obja­ spešuje delovanje trebušne naj bi pomagal pri neplodnosti. nesreči, športnih poškodbah in korenin pozno jeseni, tik pre-segrevamo na vodni kopeli, vljenih člankov v redni rubriki dokler se vosek ne stopi. Do­slinavke Zjutraj in zvečer je treba zaužiti tudi kožnih težavah, kot je na den zemlja pomrzne, saj takrat Zeliščni vrt v reviji Biobrazda. damo narezane korenine in • zmanjša možnost nastanka odmerek po 25 kapljic. primer šen. Vem za starejšo go-rastlina v svojih koreninah hra- Za vse ljubitelje sonaravnega vrtnarjenja ZELENO Naravno prezračevanje Prezračevanje pomeni dovajanje zunanjega svežega zraka v notranjost in odvajanje iztrošenega, nečistega in vlažnega zraka v zunanjost. Naravno prezračevanje poteka, kadar zrak ni zajet v prostor prisilno, ampak na pretok zraka vplivajo pogoji okolja, predvsem razlika temperature med zunanjim okoljem in prostorom v stavbi. oken to omogoča, dosežemo hi-Sušenje perila v stanovanju ni getsko svetovalno pisarno EN­ trejši in boljši učinek z navzkri-prepovedano, a bo imelo lah-SVET na Vrhniki, Tržaška cesta Višja je razlika med navede-ta nastane nadtlak, na preosta-odprtini pa sta vgrajeni ena na žnim prezračevanjem. Stanova-ko zelo neprijetne posledice, 1, Vrhnika, mala sejna soba v nima temperaturama, intenziv-lih straneh pa podtlak. Zračna spodnjem delu ene od zunanjih nje, ki je v uporabi pretežni del če prostorov ne bomo sproti kleti občinske stavbe. V ener­nejše je naravno prezračevanje, razlika med stranmi objektov sten, druga pa na zgornjem delu dneva, je treba zračiti pogosteje prezračili. Takšno, praviloma getsko svetovalni pisarni vam s tem pa tudi krajši potreben pa povzroči intenzivnejši pro-druge od zunanjih sten. Pretok kot stanovanje, ki je čez dan bolj nekoliko daljše zračenje, vpliva bomo poleg informacij o nepo­čas odpiranja oken. Pogoja za dor zraka v prostor. zraka se ponovno začne pri ali manj prazno! Prostore je nuj-na zvišanje ogrevalnih stroškov. vratnih spodbudah in posojilih, tako izmenjavo zraka sta tem-spodnji odprtini, poteka vzdolž no prezračiti tudi takrat, ko se v Marsikdo zmotno »zrači« ki jih Ekosklad nudi občanom, peraturna razlika med notra-Kako poteka naravno pre-celotnega prostora in izstopi pri njih nabere večja količina vodne prostore tudi tako, da odpre nudili neodvisne strokovne na­njostjo prostora in okolico ali zračevanje v prostoru?zgornji odprtini. pare, na primer po intenzivnem vrata proti sosednjim prosto-svete o rabi obnovljivih virov veter. Prostor lahko z naravnim Naravno se lahko prezraču­ kuhanju, po kopanju in tušira-rom. Tako si lahko nakoplje-energije in o doseganju večje Kot že omenjeno, sta pogoja prezračevanjem še posebno jejo tudi celotne stavbe, kadar nju, sušenju perila v stavbi in mo zgolj težave. Prezračevanje energijske učinkovitosti stano­za naravno prezračevanje tem-ustrezno prezračujemo na dva imajo npr. osrednji prostor, ki podobno. Tako ne samo izbolj-je dovajanje zunanjega zraka v vanjskih stavb. Delovni čas pi­peraturna razlika in veter. Po načina. poteka skozi več etaž. Takrat šamo bivalne pogoje v stavbi in stanovanje ob hkratnem odva-sarne je vsako drugo sredo od navadi je temperatura znotraj Prva od možnosti je, da ima se hladen zrak zajame v vsa­ zmanjšamo možnost nastanka janju notranjega zraka v zuna-16.00 do 20.00, prijave za sveto­objekta višja kot temperatura prostor na zunanji steni dve kem posameznem prostoru, ki plesni na stenah, temveč tudi njost. Izmenjava zraka med po-vanje pa sprejemajo na Občini zunaj objekta. Še posebno je ta odprtini: eno na spodnjem je ob robovih stavbe, in potuje zmanjšamo porabo energije za sameznimi prostori, ob zaprtih Vrhnika na tel. št. 01/75-55-419 razlika višja pozimi, ko želimo delu zunanje stene in eno na do osrednjega prostora. V osre­ izhlapevanje in sušenje vlage. oknih, ni prezračevanje; tako le pri ge. Marjanci Tomažin. prostore v stavbi prezračevati s zgornjem. Tako se vzpostavi dnjem prostoru se zrak začne S prezračevanjem zagoto-prerazporedimo zračno vlago Mag. Peter Petrovčič,čim manj izgubami toplote in naravno prezračevanje s pomo-dvigati in izstopi iz prostora vimo primerno kakovost no-znotraj stanovanja. energetski svetovalec s tem energije. Posledično sta čjo tako imenovanega dimnik skozi odprtino v strehi. tranjega zraka in zmanjšamo Za podrobnejše informacije ENSVET različni tudi gostoti toplega in učinka. Hladen zrak vdira v nevarnost nastanka plesni. se lahko obrnete tudi na ener­hladnega zraka. Zaradi razlike prostor na spodnjem delu stene, Kakšno je pravilno pre-v gostoti toplega in hladnega se dviga in segreva ter izstopi na zračevanje?zraka nastane določena tlačna zgornjem delu zunanje stene. Pravilno zračimo z odpira­razlika, ki vpliva na gibanje zra-Druga možnost intenzivnega njem (ne nagibanjem!) oken ka. Tako se hladen zrak premika naravnega prezračevanja pro-po možnosti vsaj dvakrat na skozi okensko ali drugo odprti-stora pa je z diagonalnim po-dan, recimo zjutraj in zvečer. no v notranjost objekta. Po-tekom zraka skozi prostor. Ta Okna naj ostanejo odprta nekaj dobno gibanje zraka povzroči način je primeren, ko je prostor (npr. 5 do 10) minut, toliko, da tlačna razlika, ki nastane zaradi v stavbi orientiran na primer se izmenja zrak v prostoru. Če vetra. Na privetrni strani objek-od juga proti severu, okenski razporeditev prostorov oziroma Zaposlimo V K V VO D O INŠ TA L AT E R JA (m/ ž ) Pričakovana znanja in izkušnje: -srednja poklicna izobrazba (IV. stopnja) tehnične smeri (strojništvo) -vsaj enoletne izkušnje na področju vodovodnih inštalacij -tekoče znanje, govorjenje in razumevanje slovenskega jezika -osnovno znanje urejanja besedil in dela s preglednicami -vozniški izpit B kategorije -zaželen izpit za traktor in bager -strokovnost -zanesljivost. Nudimo: -zaposlitev za nedoločen čas, s poskusno dobo 2 mesecev -enoizmensko delo, po potrebi delo v inter vencijski službi. Opis dela: -občasno vodenje skupine delavcev, -samostojno izvajanje vseh vodoinštalaterskih del -odčitavanje in menjava vodomerov -opravljanje vseh strojnih in montažnih del pri obstoječih objektih, novogradnjah in rekonstruk­ cijah vodovodnega omrežja -delo z lahko mehanizacijo -zapiranje vode neplačnikom po navodilu predpostavljenega -inter vencijska popravila -delo v dežurni in zimski službi ter opravljanje vseh ostalih del po navodilih nadrejenega. Kandidati naj pisno vlogo na naslov Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika, pošljejo najkasneje do 12.11.2016. NAS CASOPIS 442/24. 10.2016 C M Y K 48 48 ZELENO Jesen, zima - nižje temperature Topli dolgi dnevi se počasi poslavljajo, dan se krajša, posledično noč daljša. Kljub temu, da nam jesen v prehoda poletje ­ jesen, zato gozdovih in travnikih prikaže ne vemo, kaj pričakovati. Na­ čudovite barvne spektre, se je prošamo Vas, drage občanke in na zimo potrebno pripraviti občani, da tisti, ki imate vikend bolj, kot mislimo. Kot ste že (ali če poznate osebo, ki lasti ali sami opazili, v letošnjem letu ima v upravljanju vikend), ki je skorajda nismo imeli pravega dalj časa nenaseljen, zaprete Nabiranje gob Letošnje leto ni ravno najbolj bogato z gobami – za razliko od lanskega, a kljub temu se jih bo za vzorec le našlo. Nabiranje gob spada med zelo priljubljena jesenska opra­vila, saj je to dober način rekre­acije, od katere imamo še kuli­narične koristi. Za dobro gobjo bero je treba poznati primerne lokacije, vendar nam konkre­tnih lokacij izkušeni gobarji ne bodo kar tako zaupali. To je skrivnost, ki jo gobar rad obdrži zase. Zato velja pravilo, da se je v gozd treba odpraviti večkrat in z izkušnjami bomo kmalu ugo­tovili, kje rastejo gobe, ki jih radi nabiramo. Gobe rastejo vse leto, jeseni pa se vsako leto najbolj vese­limo jurčkov in kostanjevk ter Dan spomina na mrtve Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih je v Sloveniji državni praznik, ki se v spomin na umrle praznuje 1. novembra. Praznik je sekularna različica krščanskega praznika vsi sveti. V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, pre-den smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih. Domači so najemali tudi druge, da so molili za njihove rajne, predvsem so to naročali revežem in otrokom; ti so svoj čas ho­dili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom (prešce, vahtiči, krželji, mižnjeki). To se je dogajalo predvsem 2. novembra (krščanski dan vernih duš), pa tudi že dan prej (pra­znik vseh svetnikov). Obredno pecivo je skoraj gotovo ostanek iz predkrščanstva. Neznani poganski praznik mrtvih se je v kr­ščanstvu razdelil še na dva krščanska godova: na god sv. Miha­ela (29. september), ko na Koroškem delijo obredno pecivo, in na god sv. Martina (11. november), ko po jesenski pojedini pustijo na mizi ostanke za verne duše. (w) dežnikaric, ki še vedno veljajo za najbolj priljubljene in znane gobe pri nas. Znano je, da gobe najbolje uspevajo po prvi jesen­ski polni luni, ki ji pravijo kar gobja polna luna. Letošnja bo 28. septembra. Do takrat lahko še malo pobrskate po gozdovih in poiščete primerno rastišče. Nekatere ljubijo travo, ne­katere gozdove Gobe rastejo na različnih podlagah, kot sta zemlja in les. Cela vrsta užitnih gob raste v sožitju z določenim drev jem. Gabrov ded tako raste izključno pod gabri, brezov pa pod breza­ventil pri vodomeru. Žal se vsa­ko sezono soočamo z mnogimi defekti, ki jih povzroči zalede­nitev vode v vodni instalaciji. V obdobju nižjih temperatur počene cevi na hišni instalaciji niso vidne, ko pa se temperatu­re zopet dvignejo, se led stali in voda prične puščati skozi nasta­le luknje. Pri nemalo uporabni­ mi. Užitna mala štorovka raste le na odmrlih listavcih, medtem ko podobna obrobljena kučmi­ca, ki je zelo strupena, raste iz­ključno na odmrlih iglavcih. Iz okolice Ljubljane se odpe­ljemo proti Horjulu, gobe na­biramo v okolici vasi Brezje, če gremo proti Polhovemu Gradcu pa se odpravimo v okolico Dole­nje vasi. Tradicionalne gobarske lokacije so na Pokljuki, Jelovici in Rogli, na Pohorju in v gozdo­vih Goričkega v Prekmurju. Šampinjoni ali travniški kukmaki rastejo na polju, kjer se pasejo krave. Jurčki rastejo pod listavci ali na obrobju bukovega gozda in v iglastih gozdovih. Smrčke ali mavrahe najde­mo pod jesenom ali ob potokih, na močvirnatem terenu. Lisičke rastejo v iglastih gozdovih vzdolž gozdnih poti, poraslih s travo, tudi v bukovih gozdovih. Dežnikarice poiščite ob gozdovih in na gozdnih trav­nikih. Užitne sirovke rastejo v iglastih gozdovih pod borovci. Povzeto po portalu Siol.net kih smo bili pri popisu deležni predvsem zavoljo uporabnikov plačujete zaradi napake, ki se mnogo večje porabe prav zara-čim manj. Želeli bi, da kot upo-la hko zgodi vsakomur. di takih situacij, ki si jih želimo rabniki javnega vodovoda ne JP KP Vrhnika lk ov šk ov a 7, 1 36 0 V r hn i 1 - 4 Traja od 25.09. do 4.11.2016 oziroma do razprodaje zalog NAŠE ZDRAVJE Nasvet strokovnjaka Ste žrtev čustvenega izsiljevanja? Čustveno izsiljevanje je kot virus, ki zastruplja odnose med ljudmi na način, da so ti nesvobodni in pogosto polni neprijetnih čustev, kot so krivda, strah, sram, gnus , kar prinaša veliko nezadovoljstva s samim seboj in drugimi. resnice. Poleg tega se čustva in njihov naboj prenašajoiz generacije v genera­cijo, saj vzorce delovanja po starših prevzemajo tudi otroci, bodisi zavedno ali nezavedno. »Oseba, ki manipulira, pogosto iz strahu pred izgubo »uslug žrtve« ali doživljanja prikrajšanosti ne zmore ali ne zna rešiti zanjo konfliktne oz. čustveno obremenjene situacije z dogovarjanjem, medtem ko žrtev pod pritiskom grožnje opusti svojo voljo, in sicer predvsem zaradi občutkov strahu, dolžnosti ali krivde.« Čustveno izsiljevanje je za razliko od manipulacije, ki je širši družbeni pojav, prisotno predvsem v medosebnih odnosih v družini, s sodelavci in prijatelji. Za »okužbo odnosa« s čustvenim izsiljevanjem je potreben kompatibilen par »čustve­no ranjenih oseb«: manipulatorja in njegove žrtve. Za obe osebi je značilno, da sta na nekem skupnem področju nesvo­bodni, živita v senci preteklosti in sta preveč občutljivi. Čustveno izsiljevanje ima mnogo obrazov izsiljevalcev in nji­hovih žrtev. Od konstruktivnega reševanja konfliktov se razli­kuje predvsem po tem, da izsiljevalec žrtvi postavi zahtevo, kateri žrtev najprej ne ugodi (jo zavrne). Zavrnitev za manipu­latorja pomeni notranjo stisko, zato z odzivom (pritiskom na občutljivo področje žrtve) poskuša prisili žrtev, da opusti svojo voljo in mu ustreže. Pritisk lahko izvede tudi v kombinaciji z izkrivljanjem žrtvine zaznave, z obračanjem dejstev, podtika­njem bolezni in izražanjem negativnih primerjav. Opustitev svoje volje je posledica čustvene ranjenosti žrtve, ki pogosto izvira iz potrebe po odobravanju in pohvali, izogibanja jezi za vsako ceno, samoobtoževanja, dvo­mov vase ter strahu pred zapustit vijo, izgubo ljubezni, pravic (npr. do stika z otroki) ali osnovnih materialnih dobrin oziroma statusa. Nekatere čustvene izsiljevalce takoj prepoznamo, ker je oblika njihove grožnje jasno izrečena. »Agresivni kazno­valci« in »samokaznovalci« jasno sporočijo svojo grožnjo. Pri prvih je ta usmerjena na žrtev, medtem ko drugi grozijo, da bodo poškodovali sami sebe ali se vdali različnim odvisnostim. Manj jasno izrečene so grožnje t.i. »mučiteljev«, »trpinov« in »kujavcev«. Za mučitelje je značilno, da za poslušnost in usluge ponujajo ugodnosti, ki jih nikdar ne izpolnijo. Trpini razloge za svoje trpljenje pripišejo žrtvi, ne uporabijo lastne moči in ne prevzamejo nobene odgovornosti za situacijo v svojem življenju. Kujavci se zaprejo vase, na žrtev pritisnejo s hladnim in težkim molkom, pod katerim žrtev popusti. Čustvenega izsiljevanja se je mogoče osvoboditi. Za opustitev čustvenega izsiljevanja je najprej potrebno, da ga prepoznamo, prevzamemo svoj del odgovornosti ter se odločimo za spremembo svojega sodelovanja v njem in se osvobodimo preteklosti. Če se odnosom, v katerih je pri­sotno čustveno izsiljevanje, vedno izognemo, to lahko postane stalnica našega življenja, saj z bežanjem ne uspemo spremeniti sami sebe, ozavestiti in spremeniti svojega psihičnega sveta. »Cilj spremembe odnosa pogosto zahteva tudi pridobi­tev osnovnih veščin stika s sabo, upravljanja s samim seboj, postavljanja meja in znanja konstruktivnega reševanja konfliktov s poudarkom na poznavanju sebe, sprejemanju različnosti in sposobnosti sodelovanja.« Z osebnostnega vidika se je vredno v vsakem odnosu s svojimi bližnjimi potruditi in pri sebi narediti vse, saj skozi ta korak v odnosu na nek način hitreje odrastemo in se osvobodimo vzrokov za obstoj tovrstnih bolečih odnosov v svojem življe­nju, jih transformiramo in damo s tem tudi svojim otrokom in okolici pozitiven zgled in temelj za svobodnejše življenje. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev spec. zakonske in družinske terapije Aktualno v Zdravstvenem domu Vrhnika nete na našo telefonsko številko 01 755 51 57 Posvetovalnice v lokalni skupnosti: Vadba za nosečnice ali na elektronski naslov ckz@zd-vrhnika.si. Dokazano je, da redna in ustrezna telesna november 2016 vadba v času nosečnosti olajša nosečnost in porod, izboljša psihično počutje nosečnice, In kaj se dogaja z nami po zadnji po- KS Podlipa (gasilski dom Podlipa) omogoča hitrejše poporodno okrevanje, kajeni cigareti?patronažna sestra Biljana Petković Že nekaj minut po pokajeni cigareti se lahko pa celo prepreči nastanek določenih (051/390-921) vaše telo začne čistiti. Kar kmalu lahko za­ zapletov, kot so preveliko povečanje teže, 3. sreda v mesecu, 16. 11.; 9.00-10.00 povišan krvni tlak in drugo. Za vse noseč-znate spremembe v fizičnem in psihičnem zdravju. Telo sicer vsako minuto in uro nice organiziramo redno tedensko vadbo KS Stara Vrhnika (Krajevna skupnost Stara Vrhnika) pod strokovnim vodstvom fizioterapevtke, kliče po novi dozi nikotina, a hkrati se tudi začne tako imenovano odvajanje. patronažna sestra Biljana Petković ki poteka vsak ponedeljek ob 16. uri v dvo­Že po enem dnevu brez cigarete se telo (051/390-921) rani Cankarjevega doma Vrhnika. Za vad­osvobodi vpliva ogljikovega monoksida, ki 3. torek v mesecu, 15. 11., 9.00-10.00 bo potrebujete: primerna športna oblačila, je strupen in deluje škodljivo na vsak del va­ čiste športne copate, brisačo in steklenico šega telesa. Kot rezultat te osvoboditve se KS Dragomer (Društvo upokojencev Dragomer) vode. Cena: posamezni obisk - 6 EUR; pa­poveča stopnja kisika, polepša se ten kože ket 5 obiskov – 30 EUR; paket 10 obiskov patronažna sestra Petra Šest Pleško in poviša nivo fizične energije posameznika. – 55 EUR. (051/390-922) Po 20 minutah. Krvni tlak in pulz se Obvezne predhodne prijave kot tudi mo­ 3. torek v mesecu, 15. 11., 9.00-10.00. normalizirata, poveča se cirkulacija krvi po rebitna vprašanja glede vadbe sprejemamo DELAVNICA: Kako živeti zdravo v sodobne telesu. po telefonu 01 / 755 51 57 ali na elektron­času? Po 8 urah. Nivo ogljikovega monoksida skem naslovu janja.tekavc@zd-vrhnika.si. v krvi pada in se močno zniža Blatna Brezovica (v prostorih krajevne skupnosti) Po 2 do 3 dneh. Zmanjša se prisotnost patronažna sestra Monika Trček Še vedno sprejemamo nove pacient-sluzi v grlu, dihanje je olajšano.(051/652-811) ke v dispanzerju za ženske Po 5 do 7 dneh. Okus in vonj se izbolj­ 2. sreda v mesecu, 09. 11., 9.00-10.00 Še vedno sprejemamo nove pacientke šata, vaš dah je bolj svež, zobje so čistejši, v dispanzerju za ženske v Zdravstvenem nivo telesne energije se strmo povečuje.Sinja Gorica (gasilski dom) domu Vrhnika, katerega nosilka je Lucija Po 2 do 3 tednih. Simptomi odvajanj patronažna sestra Maja Srećković Sorč, dr. med., spec. ginekologije in poro-oslabijo, posameznik je sposoben svoje mi­ sli preusmeriti in sploh ne pomisliti na ciga­ (051/390-926) dništva. Za več informacij nam lahko pišete po ret in kajenje. Tveganje za nastanek krvnih 2. delovni torek v mesecu, 15. 11., 9.00-10.00 elektronski pošti: narocanje.ginekologija@ strdkov se močno zmanjša.zd-vrhnika.si ali nas pokličete na telefonsko Po 4 tednih. Kašljanje, zamašeni sinusi številko 01 7555 140 v času: in morebitne težave z dihanjem postanejo Breg- Pako (Gasilski dom Breg-Pako - prizidek) ponedeljek: od 7.30 do 11.30, redkejše. Posameznik ni več utrujen, pljuča patronažna sestra Klara Sadar torek: od 14.00 do 18.00, pa postanejo odpornejša na infekcije. (051/390-929) četrtek: od 9.00 do 13.00. Po 2 do 3 mesecih. Funkcija pljuč se 2. sreda v mesecu, 09. 11., 9.00–10.00 izboljša za 5%.Veseli bomo vašega obiska. Po 1 letu. Tveganje za bolezni srca in Borovnica (Gasilski dom Borovnica) ožilja se zmanjša za 50%. patronažna sestra Klara Sadar Po 2 do 3 letih. Tveganje za nastanek (051/390-929) pnevmoničnih bolezni ali gripe je enak, kot 2. torek v mesecu, 08. 11., 9.00–10.00 Testiranje funkcijske zmožnosti pri osebah, ki niso nikoli kadile. Tveganje Vsi vemo, da z leti naše telesne in mental­ za razvoj bolezni srca ter bolečin v prsih še ne sposobnosti pešajo. Kljub temu pa lahko KS Drenov Grič (gasilski dom) vedno pada. za naše zdravje in ohranjanje samostojno­ patronažna sestra Veronika Logar Po 5 letih. Tveganje za nastanek raka na sti še marsikaj naredimo in tako proces (051/390-925) grlu in mehurju se zmanjša za 50%. staranja upočasnimo. V Centru za krepitev 3. četrtek v mesecu, 17. 11., 9.00-10.00 Po 5 do 10 letih. Tveganje za nastanek zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika vam in razvoj bolezni srca in ožilja in krvnih ponujamo obilo rešitev, kako ohraniti in KS Log (gasilski dom) strdkov je enak kot pri osebah, ki niso ni­ okrepiti vaše zdravje v pozno starost. koli kadile. patronažna sestra Katja Krvina Ena izmed obravnav, ki jih ponujamo, je Po 10 letih. Tveganje za nastanek pljuč­ (051/390-923) testiranje funkcijske zmožnosti. Namenje­nega raka se zmanjša za 50 %. Tveganje za 1. sreda v mesecu, 2. 11., 9.00-10.00 no je vsem osebam, starejšim od 60 let, z razvoj osteoporoze se konstantno zmanj­ namenom zgodnjega odkrivanja upada šuje. KS Velika Ligojna (v stari šoli v Ligojni) funkcijskih sposobnostih (mentalnih in patronažna sestra Katja Krvina telesnih). Testiranje je kratko, povsem ne­(051/390-923) boleče in enostavno. Poteka v dveh korakih: 1. delovni torek v mesecu, najprej opravimo kratek pogovor, nato pa 8. 11., 9.00-10.00 izvedete test vstajanje s stola in stisk dina­mometer. Po opravljenem testu vam inter- KS Verd (gasilski dom) pretiramo rezultate in vam svetujemo. Naročanja na testiranje funkcije zmo­ patronažna sestra Mojca Černelč žnosti in vsa morebitna vprašanja spreje­ (051/390-927) mamo na telefonski številki 01/ 755 51 57 2. delovni torek v mesecu, ali po elektronski pošti janja.tekavc@zd­ 15. 11., 9.00-10.00 -vrhnika.si. Pokojišče (ŠTD Medved) patronažna sestra Mojca Černelč Kako hitro in učinkovito prenehati Po 15 do 20 letih. Tveganje za razvoj (051/390-927) kaditi? raka na pljučih, grlu in mehurju je enak kot pri osebah, ki niso nikoli kadile. Osebe, ki 2. četrtek v mesecu, 10. 11., 9.00-10.00 Na to vprašanje imamo odgovor mi, ki se so dnevno pokadile 20 cigaret v daljšem ob­ trudimo skupaj z vami, da opustite kajenje dobju imajo povišano tveganje za nastanek KS Zaplana (gasilski dom) v brezplačni delavnici Opuščanje kajenja. raka na pljučih celo življenje. Delavnico izvajamo dodatno usposobljene patronažna sestra Andreja Jesenovec diplomirane medicinske sestre, ki pozna­ (051/390-924) mo dobre trike kako opustiti kajenje, kako 2.torek v mesecu, 8. 11. 2016, 9.00 – 10.00 premagati željo po ponovni cigareti in kako ostati nekadilec. Delavnico lahko izvedemo Vljudno vabljeni mlajši in starejši! v individualni obliki ali v skupinski obliki. Za več informacij pa vas vabimo, da se obr­ NAS CASOPIS 442/24. 10.2016 C M Y K 50 50 NAŠE ZDRAVJE RDEČI KRIŽ VRHNIKA Krvodajalska akcija V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Vabimo vas, da se nam pridružite na kr vodajalski akciji, ki bo za občane Vrh­ nike, Borovnice in Loga - Dragomerja: V ČETRTEK, 24. 11. 2016, OD 7. DO 13. URE, V PETEK, 25. 11. 2016, OD 7. DO 13. URE V CANKAR JEVEM DOMU NA VRHNIKI. Z vami življenje teče naprej! Vse, ki še niste darovali krvi in ste zdravi, prijazno vabimo v naše vrste. Pomoč v obliki rabljenih oblačil Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: VSAK TOREK: dopoldne od 9. do 11.30 VSAK PRVI TOREK V MESECU: popoldne od 16. do 18. ure. Lokacija skladišča je v kletnih prostorih večstanovanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vlju­dno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje … radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču, ali v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B, vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru, telefon: 7502-447. Prosimo, da podarite le uporabne stvari! Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat, nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu št. 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net Merjenje krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov Kako? Redno si merimo krvni tlak, krvni sladkor in nadzoruje­mo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhni­ka, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje kr vnega sladkorja, holesterola in trigliceridov morate biti obvezno tešči! Vabilo Spoštovani kneippovci, v sredo, 23. 11. 2016, ste ob 18. uri vabljeni na predavanje Življenje po Kneippu kot potovanje v sliki in besedi od Vrhnike – z idejo o življenju po Kneippu – pa vse tja, od koder je v svet posredoval svojih pet temeljnih teorij in terapij. Prikazali vam bomo idejo o popotovanju in sledenju modrim idejam, ki nas učijo, kako zdravo živeti. Marsikdo bo obudil spo­min na znanje in popotovanja z nami. Pričakujemo Vas in razveselili Vas bomo z mnogimi novost­mi in zanimivostmi. Dogajalo se bo v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Vrhnika, 23. 11. 2016 ob 18. uri. Se vidimo. Društvo Kneipp VrhnikaZanj Maja Artenjak Namenite 0,5 % dohodnine Rdečemu križu Vrhnika Velikokrat bi radi naredili boljši svet in pri življenju. lijone evrov dohodnine name-Vsak dan je pravi za dobrodel-nilo v splošno koristne namene. tem ne vemo, da to sploh ni tako težko. In še nost in tudi vi lahko pomagate Nekaj več kot 4 milijone in pol nič nas ne stane, če le izkoristimo, kar vsem ta trenutek tako, da izpolnite in evrov pa je v državni blagajni davčnim zavezancem že osem let omogoča podpišete obrazec Zahteva za ostalo nerazporejenih. Zato iz­država. namenitev dela dohodnine za koristite svojo pravico in oddaj­donacije.te svojo zahtevo! To je, da do konca leta po svoji 160.000 posameznikom in dru- Obrazec lahko vsak dan presoji namenimo 0,5 % doho-žinam širom Slovenije. Z 0,5 dobite v prostorih Rdečega OBMOČNO ZDRUŽENJE dnine nevladnim organizaci-% svoje med letom že vplača­ križa Vrhnika, Poštna ulica RDEČEGA KRIŽA jam, ki s svojim delom bogatijo ne dohodnine, ki jo namenite 7B, od 8. do 14. ure. VRHNIKA življenje v skupnosti. S svojim Rdečemu križu Slovenije, mar- Po podatkih za leto 2014 je odzivanjem na raznovrstne sikomu med njimi lahko 100 % 41,2 % prebivalcev skoraj 4 mi­ stiske ljudi na leto pomaga kar polepšate vsaj nekaj trenutkov v Javne prireditve in javni shodi V 42. členu Ustave Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006) je opredeljena pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj, kar pomeni, da ima vsakdo pravico, da se svobodno združuje z drugimi. Z zakonom o javnih zbiranjih (ZJZ-UPB5, Ur. list RS, št. 64/2011) je urejen način uresničevanja ustavne pravice na organiziran in pravno predpisan način. ZJZ ureja dve temeljni obliki javnih zbiranj: javne shode ( javno izražanje mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena) in javne prireditve (vsako organizirano zbiranje oseb z namenom izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge Kultura je doma na mestnem plakatu Kaj pravijo mestni plakati? Marsikaj povedo o dogajanju v mestu in okolici, s svojimi vsebinami pa prispevajo h kakovostnejšemu aktivnosti). Organizator javnega shoda oziroma javne prireditve mora javni shod oziroma javno pri­reditev prijaviti. Prijavo, ki je brezplačna, je treba oddati na predpisanem obrazcu na poli­cijski postaji na območju, katere se javna prireditev ali javni shod organizira najmanj pet dni pred dnevom javne prireditve in naj­manj tri dni pred dnevom sho­da. Ko obstajajo okoliščine, za­radi katerih bi bile lahko ogro­žene pravice ali varnost drugih, mora organizator zaprositi za dovoljenje pristojno upravno enoto. Dovoljenje za shod ali prireditev je potrebno, kadar le-ta poteka na javni cesti in pomeni izredno uporabo ce­ste, za mednarodno športno prireditev in člansko tekmova­nje v kolektivnih športih, če na njem sodeluje vsaj en klub prve državne lige, za prireditve, na kateri se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogrože­no življenje in zdravje ljudi ali premoženje, za prireditve, ki se dogajajo ob vodi, v njej in na njej, za prireditve, kjer nasto­pajo živali, in za prireditve, na katerih se pričakuje več kot tri tisoč udeležencev. ZJZ določa, da pristojna upravna enota izda dovoljenje za shod oziroma prireditev, če je organizator v postopku izkazal, da je predvi­del zadostne ukrepe za zagoto­vitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja ter da shod oziroma prireditev ne bo ogrožala javnega prometa in predstavljala nedopustne obre­menitve okolja s hrupom. V do­voljenju lahko pristojni organ organizatorju naloži dodatne ukrepe za večjo varnost ljudi in premoženja ter za vzdrževanje reda. Vlogo za izdajo dovoljenja za javno prireditev je treba odda­ti na predpisanem obrazcu pri pristojni upravni enoti, in sicer za shod najmanj sedem dni prej in za prireditev najmanj deset dni pred dnevom prireditve. Če se prireditev dogaja na cesti, mora organizator podati vlogo najmanj 30 dni pred dnevom prireditve. K vlogi je treba pri­ložiti soglasje lastnika (upra­vljalca) zemljišča (prostora) ter dokazilo, da je o shodu/prire­ditvi pisno obveščena krajevna skupnost, na območju katere bo potekala prireditev/shod. Če se na prireditvi/shodu z zvočnimi ali drugimi napravami pov­zroča čezmeren hrup, je treba priložiti dovoljenje pristojnega organa (občine), prav tako, če se na prireditvi/shodu uporabljajo naprave ali predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo ži­vljenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje, priložiti dokazilo o tehnični brezhibnosti naprav oziroma varni uporabi pred­metov. Če je zaradi shoda/pri­redit ve treba prepovedati, preu­smeriti ali omejiti javni promet, je prav tako potrebno dovoljenje pristojnega organa (občine). V primeru požarne ogroženosti je treba priložiti dokazilo o za­gotovitvi požarne varnosti in organizirati požarno stražo pri odprtem ognju (npr. kresovi). Za prireditve, kjer se izvaja og­njemet, pa je treba priložiti ela­borat ognjemeta. Za prireditve, ki se dogajajo v vodi, ob njej in na njej, mora organizator zago­toviti strokovno usposobljeno osebo (eno ali več – odvisno od razsežnosti priredit ve), usposo­bljeno za reševanje iz vode in predložiti dokazilo o tem. Zagotavljanje zdravstve­nega varstva Organizator javne prireditve/ shoda mora poskrbeti tudi za zdravstveno varstvo na priredi­tvi. S 14. 11. 2015 je začel velja­ti nov Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 81/15 in 93/15 – popr., v nadaljevanju Pravilnik NMP), ki določa, da je lahko izvajalec zdravstvenega varstva na prire­ditvi tisti, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje zdravstvene dejav­nosti in pogoje, določene s Pra­vilnikom NMP. To pomeni, da zdravst veno varstvo na priredi­tvah lahko izvajajo ekipe nujne medicinske pomoči in drugi iz­vajalci, ki imajo dovoljenje Mi­nistrstva za zdravje za izvajanje zdravstvenega varstva na prire­ditvah, kjer je jasno opredeljeno, za katero vrsto prireditev ima izvajalec dovoljenje za izvajanje dejavnosti. Organizator mora v sodelova­nju z izvajalcem zdravstvenega varstva na prireditvi oceniti, kakšno vrsto prireditve orga­nizira. K vlogi je treba priložiti izpolnjeno prilogo 15 Pravilnika NMP, oceno o tipu prireditve in obrazložitev ocenjenih meril iz priloge 16 Pravilnika NMP ter oddaljenost priredit ve od naj­bližjega izvajalca službe NMP. Prav tako mora organizator v primeru srednje zahtevnih prireditev najmanj 15 dni pred prireditvijo obvestiti najbližjega izvajalca NMP in priložiti načrt za izvajanje zdravstvenega var­stva na prireditvi. Tveganje za dogodke določi­mo glede na vrsto dejavnosti na prireditvah, in sicer merila za visoko tveganje so, če se iz­vajajo aktivnosti ali uporabljajo predmeti ali naprave, ki lahko ogrožajo zdravje in življenje udeležencev (možnost poškodb, hujših telesnih obremenitev, če se predvideva možnost nekon­troliranega ali škodljivega ozi­roma nasilnega ravnanja ude­ležencev – uživanje alkoholnih pijač, drog). Zdravstveno tveganje določi­mo glede na starostno in zdra­vst veno strukturo udeležencev. Merila za nizko tveganje so takrat, ko je več kot 70 % ude­ležencev starih manj kot 50 let, srednje tveganje se predvideva, ko so prisotne vse starostne skupine približno enakovredno, visoko zdravstveno tveganje pa se predvideva, ko je več kot polovica udeležencev starejših od 65 let ali če so prisotne zdra­vst veno ogrožene skupine. Pravilnik NMP predvide­va enajst vrst prireditev, ki so odvisne od števila udeležencev, zdravstvenih tveganj in tveganj za dogodke. Svetujemo, da se organiza­cije javnih prireditev oziroma javnih shodov lotite pravoča­sno, da ne zamudite zakonskih rokov. Če potrebujete dodatna pojasnila glede izvedbe, smo vam na voljo na telefonski šte­vilki 01/7507-878 ali na elek­tronskem naslovu ue.vrhnika@ gov.si. Upravna enota Vrhnika življenju meščanov. Prinašajo informativno, kul­turno, lokalno, intelektualno in drugačno vrednost ter po­sledično soustvarjajo bogatejši mestni utrip, ki je hkrati kaza­telj kakovosti življenja v me­stu. »Mestni plakat je nosilec mestne identitete, tako po vse­binah kot kakovosti inf rastruk­ture in umeščenosti v prostor,« pravijo v družbi TAM-TAM, ki je svojo pot začela na vrhni­škem koncu. Slednjo poznamo tudi po družbeno odgovornem natečaju za oblikovanje me­stnega plakata Plaktivat. Izpe­ljali so jih že šest, nam pa je v oko padla serija zmagovalnih mestnih plakatov prvega nate­čaja. Na plakatih, ki so nastali na temo Beg možganov, so na­mreč upodobljeni Ivan Can­kar, France Prešeren in Srečko Kosovel. Mestni plakat v tem primeru izziva z vprašanjem: »Kdo bi ustvarjal slovensko zgodovino, če bi odšli najbolj­ši?« Tomaž Drozg, direktor družbe TAM-TAM in pobu­dnik projekta Plaktivat, poja­snjuje, da želijo z natečajem za oblikovanje mestnega plakata spodbujati pozitivno mišljenje in premike v družbi ter hkrati opozarjati na poseben kon­tekst, učinkovitost ter družbe­no vlogo in odgovornost, ki jo lahko zavzema mestni plakat kot razširjen in hkrati najsta­rejši medijski format z velikim vplivom na javno mnenje. Če želite, da plakat z Ivanom Cankarjem krasi tudi vaš dom, pišite do 10. 11. na plaktivat@tam­tam.si, kjer bodo do 16. 11. izžrebali tri prejemnike plakatov, ki jih bodo prejeli po pošti. Dobrodelni poklon Dušanu Velkaverhu Prvi petek v oktobru, smo ljubitelji slovenske popevke prišli na svoj račun. V Cankarjevem domu na Vrhniki, je bil organiziran koncert v spomin v februarju 2016 preminulega Dušana Velkaverha. Velikana slovenske popevke, ki je za­dnjih trinajst let svojega življenja preživel na Verdu. Ob pregledu besedil, katerih avtor je bil, bi zastal dih še tako povr­šnemu poznavalcu glasbe. Razprodani Cankarjev dom je bil tokrat premajhen za vse, namreč vstopnice so pošle že dan pred koncertom. V organizaciji Lions Kluba Vrhnika - Notranjska, se je v do­bri dve uri trajajočem koncertu, zvrsti­la kopica mladih, prihajajočih talentov (Mojca Hudovernik, Ina Shai, Gal Juvan, Marjeta Banko, Plesna skupina Mojce Horvat, plesalca Jure Bergant in Milana Chekanova) in uveljavljenih, v nekate­sikateri trenutek, ki sem ga preživel z Dušanom.« Pritrdila mu je tudi Helena Velkaverh »S tem koncertom sem se na nek način poslovila od mojega Dušana«. Čustveni vrhunec večera pa smo doži­veli ob poslušanju legendarne Elde Viler in ob skupnem prepevanju pesmi »Dan ljubezni« , ko so se vsem izvajalcem na odru ob koncu koncerta pridružili tudi poslušalci. Organizator Lions k lub Vrhni ka – Notranjska je s prodanimi vstopnicami zbral kar 4.044,00 eur sredstev, ki jih bodo namenili vzpostavitvi zdravst ve­ne oskrbe slepih in slabovidnih otrok od rih primerih celo legendarnih imen rojstva do šole, del zbranih sredstev pa (Branka Kraner, Alenka Godec, Anika tudi šolskima skladoma Osnovne šole Horvat, Anastazija Juvan, Matjaž Mrak, Ivana Cankarja in Osnovne šole Antona Rok Koritnik, Eva Hren, Aleš Strajnar, Martina Slomška. Stroški, povezani z Elda Viler, Pepel in k ri). Za glasbeno organizacijo koncerta, pa so bili v celoti spremljavo so, brezhibno in zelo všeč-pokriti s strani sponzorjev in donatorjev no, poskrbeli Miran Juvan -.klavir, Vid -Grega Kukec in Ada Varga Kukec (So­Cepič – klaviature, Zoran Košir - kitara, nas), Marija in Janko Koprivec (Siliko) , Jože Hauko – bas kitara in Peter Ogrinc Bostjan Seliškar in Barbara Mesec (AH – bobni. Hauko tudi kot avtor priredb. Seliškar.), Miran Jelovšek (Sled), Občina Koncert je povezova l Miha Brajnik. Vrhnika, Faktotum, Mikrocop, Fabrka, Poleg guvernerja Zveze Lions društev N.C.R., Starling, Bizjan Pavel s.p., Stu-Slovenije Gregorja Pajića in župana dio R, Maxtel, Romiz, Nina Gantar, VIP občine Vrhnika Stojana Jakina, smo prevozi, Slavko Čičmirko, Gostilna pri na prireditvi opazili tudi pomembna Kranjcu, Tomaž bar, Tomaž Hadalin, glasbena imena Jure Robežnik, Mojmir SAZAS, Av totrade, Cvetličarna Kar-Sepe, Patrik Greblo, Matjaž Vlašič in Ivo men, Biro sistemi, JP KPV, Rastor. Po-Umek so vsi po vrsti izrazili navduše-sebna zahvala pa gre oblikovalcu Bojanu nje nad slišanim in videnim. »Očitno je Senjurju, fotografu Borutu Krajncu in bilo vloženega veliko truda v pripravo« Manci Ravnikar ter Daretu Trohi iz je izjavil Jure Robežnik in nadaljeval podjetja MA Marketing. »Ob poslušanju sem podoživel mar-NN Refugij slikarja Žige Okorna V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je bilo v začetku oktobra odprtje razstave slikarja Žige Okorna, ki ji je dal naslov Refugij, kar pomeni nekakšno zavetje oziroma pribežališče. ne hrbet. V tem likovnem snovanju je prisotno neko neprestano gibanje. Ži­gove slike so »z izrazitimi potezami v vodoravnih linijah«, horizontalno raz­deljene na pasove. Najpogostejša sta dva pasova, ki ju določa očišče. Nad njima se v neskončnost dviguje nebo, spodaj se v globine, prav do črnin, izgubljajo morja. Nebo in voda imata svoje gibanje, svoje zakonitosti. Likovno se gibanje na po­vršini slikarju - gledalcu zgodi v dveh smereh: v sliko in iz nje. Proti slikarju - gledalcu se giblje dvigajoča, peneča se morska gladina, nizki goreči oblaki in poudarjeno obzorje pa ženejo pogled v drugo smer, medtem ko je druga po­lovica na videz spokojna, komaj odgo­varjajoča nemirnemu dogodku nad ali pod njo.« Simon Seljak Razstavo sta pripravila Društvo Hic et nunc in Zavod Ivana Cankarja Vrh­nika, odprta pa je bila do 23. oktobra 2016. Zbrane je prva nagovorila vodja Ca nkarjevega doma Tatjana Oblak Milčinski, nato pa je slikarska dela in slikarja predstavila mag. Petra Jager. Za glasbeno-kulturni vložek je poskrbela skupina Hic et nunc. Slikar Žiga Okorn se je rodil leta 1967 v Ljubljani. Obiskoval je Srednjo obli­kovno šolo in se dopolnilno izobraževalpri slikarju Štefanu Planincu. Akademi­jo za likovno umetnost pa je končal v Ljubljani. Od leta 1994 deluje kot svo­bodni umetnik. Je tudi soavtor prenove nekdanjih vojaških zaporov v mladinski hotel Celica in avtor ene od celic. Zato je tudi dejaven v vrsti strokovno-civilnih pobud, ki zadevajo likovno umetnost in kulturo na pedagoškem nivoju. Svo­ja slikarska dela, akvarele, risbe in kipe redno razstavlja doma in v tujini. Živi in ustvarja v Ljubljani pod Rožnikom. Na Vrhniki se je s svojimi olji na platnu, vsa iz leta 2016, predstavil pr­vič. Ob tej priložnosti je izšla posebna publikacija, ki predstavlja dela in slike slikarja Žige Okorna. Med drugim je tudi napisano: »V Žigovem ustvarjanju se figura in krajina nenehno pojavljata in izmenjuje­ta. Le redke so slike, na katerih so ljudje in pokrajina združeni v enem prizoru. Kadar se figura pojavi v okolju, je to po navadi zgolj simbolni prostor, ki mu Promocijski koncert V soboto, 24. septembra, je bila velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki zopet polna obiskovalcev. Na odru je bil namreč promocijski koncert pevca narodno-zabavne glas­be Filipa Kranjca. Skupaj z Orkestrom Simfonika in dirigentom Markom Fa­bianijem so predstavili novo zgoščenko prelepih zabavnih melodij. Pevec Filip Kranjec je bil dolga leta član narodno­-zabavnega Ansambla bratov Poljanšek. Sedaj se je odločil za samostojno pot in tako je nastala nova zgoščenka. Polna dvorana je bila navdušena nad lepimi melodijami, ki so našle pravo pot v ušesa vseh prisotnih, saj so vsako pesem na­gradili z velikim aplavzom. Za povezavo in dobro voljo je poskrbel veseli Pepi iz Zasavja. Pri dveh pesmih se je pevcu Slikar Žiga Okorn težko določimo krajevne značilnosti. Žiga je naslikal celo nekaj akvarelov, na katerih figure same postanejo krajina.V Žigovih morskih krajinah je ta po­gled neprekinjen. Na očišču se dogaja- Filipu Kranjcu s harmoniko pridružil vodja Ansambla bratov Poljanšek. Ob tem veselem zabavnem dogodku pa ne morem mimo naključja, ki sem ga doživel v dveh dneh s pevcem Filipom Kranjcem. Bil sem na njegovem pro­mocijskem koncertu in že drugi dan, v nedeljo, 25. septembra, sem ga srečal na poti na Polhograjsko Grmado in spre­govoril nekaj besed z njim. Simon Seljak jo nevihte, dvigajo se oblačne megle in zlivajo stoletna deževja. Slikar - opazo­valec je pred majhno, komaj kot ekran veliko sliko, soočen z dogodkom, ki ga v razpoloženju spremlja tudi, ko mu obr­ Vabilo Gostovanje v Italiji Mešani pevski zbor Mavrica vas vabi na Letni koncert, ki bo v soboto, 12. novembra 2016, ob 19.00 v dvorani Glasbene šole na Vrhniki. Kot gost bo nastopil Mešani pevski zbor Obalca iz Kopra. Zbor Mavrica se bo na koncertu predstavil s pestrim programom skladb, tudi ob spremljavi članov Orkestra Simfonika. Nekatere od njih bodo dan po koncertu, 13. novembra, zapeli tudi na Regijskem koncer tu Sozvočenja v Ljubljani. Kot gost bo na koncer tu nastopil MePZ Obalca Koper, ki letos praznuje 15. obletnico delovanja. Na regionalnih tekmovanjih so dosegli eno zlato in tri srebrne plakete, leta 2007 so bili najboljši primorski zbor na So­zvočenjih, leto kasneje pa prejeli priznanje za najboljši program. Program zbora obsega vsa obdobja od renesanse do evropske glasbe današnjih dni. Vljudno vabljeni! Zbor Mavrica se je konec maja udeležil festivala Cantate Adriatico, ki je vsako leto v San Marinu in njegovi okolici. Skupaj z zborom Coro Polifo-kjer so navdušili poslušalce in nico Maria Immacolata so imeli prejeli stoječe ovacije. Gostova­koncert v njihovem kraju Gallo, nje so zaključili z nastopom na reviji vseh sodelujočih zborov v Tetru Titano v San Marinu in skupnim večerom vseh udele­žencev s plesom in glasbo. Študijski krožek Cankarjevih 140 let Maja 2016 smo se javili na razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in bili izbrani za izvedbo nekaj študijskih krožkov. Med njimi je bil tudi študijski krožek z naslovom Cankarjevih 140 let. V krožek so se vključile krajanke, ki so jih Cankarjeva dela nagovorila in so želele izve­deti o njem in njegovi življenj­ski poti še kaj več. Na začetku srečanj smo imeli domova nje v Cankarjevi knjižnica Vrhni­ka, kjer nam je Nives Kovač, ki je pred nedavnim zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom Biografski vidik in oblikovanje prostora v izbranem opusu Iva­na Can karja, zanimivo pred­stavila življenjske postaje Ivana Can karja. Naredile smo načrt in obiskale najprej rojstno hišo Ivana Cankarja, kjer nam je tam­kajšnja vodnica razkazala bival­ne prostore in nas opomnila na visečo uro, ki je edina ostala od požara, ki je Cankarjevi številni družini vzel dom. Družina se je zato osemkrat selila po Vrhniki in odtlej bivala v zelo skromnih razmerah, skupnega doma pa odtlej niso imeli in ga je tudi Cankar zelo pogrešal. Obiskali smo tudi mesarjeve k lade in enajsto šolo pod mo­stom, ki jih Can kar doživeto opisuje v knjigi Moje življenje. Na teh točkah smo tudi prebirali izbrane odlomke iz Cankarjevih del in jih komentirali, življenje Kino Vrhnika V novembru vam ponovno ponujamo pester filmski program. Za naše najmlajše smo pripravi­li, po mnenju mnogih, najboljšo animacijo vseh časov, ki je na­stajala kar pet let, Kubo in dve struni 3D, legendarno A je to: Pat in Mat, animirano glasbe­no komedijo Troli, animirano komedijo Vaiana ter eno najbolj obiskanih risank v našem kinu Skrivno življenje hišnih lju­bljenčkov. Za mlade in mlade po srcu sta na sporedu slovenski mladinski film Nika in domišljij­ska pustolovščina Dom gospo­dične Peregrine za nenava­dne otroke. J. K. Rowling, ki jo poznamo kot ust varja lko serij uspešnic o Harryju Potterju, je tokrat pripravila domišljijsko pu­stolovščino Magične živali, ki pripoveduje o mladem čarovni­ku, ki se odpravi na nepozaben lov, poln magičnih avantur in nevarnih prigod. Čakajo pa nas tudi misteriozni triler Inferno (Tom Hanks), triler Računo­vodja (Ben Affleck), romantič­na komedija Dojenček Bridget Jones, komedija Pokvarjeni Božiček 2, dokumentarni film Prečkanje Islandije (režija : Jure Breceljni k), drama Mar­guerite, drama Nočne ptice(Liffe 2016), slovenska fi lmska pesem o mami in hčeri Mama (režija: Vlado Škafar) ter zgodo­vinska drama Greben rešenih. Aktualen mesečni spored z opisi filmov je na voljo na naši spletni strani. V TIC Vrhnika in Can­karjevem domu pa lahko dobite mesečni letak z opisi in spore­dom filmov, ki bodo na spore-du novembra. Veseli bomo tudi vašega všečka naše Facebook strani, kjer nekajkrat na teden pripravljamo novice o prihajajo­čih filmih in mesečno nagradne igre za najzvestejše oboževalce. Za Kino Vrhnika, Žiga Novak prejšnjih časov smo primerjali s opisuje kot kraj svoje mladosti. sodobnostjo. Nadaljevali smo pot na Tičnico, V sončnem septembrskem ki je bila včasih smrekov gozd, dopoldnevu smo se povzpeli na sedaj pa raste nizko grmičevje, ki hrib k Sveti Trojici, ki jo Cankar obkroža kraško vrtačo. Pisatelj je Tičnici postavil spomenik v čr­tici Tičnica, kjer je opisal svoja mladostna doživetja s Heleno Pehani. Pot smo zaokrožili z ogledom laza, kjer je Cankarjeva družina obdelova la majhen vrt, ki jim je pomagal preživeti, in so spomini nanj zabeleženi v črti­ci Naš laz. Povsod smo prebirali odlomke iz Cankarjevih črtic, ki so nas postavili v njegov čas. Nazadnje smo si ogledali še cerkev svetega Pavla, kjer je enaj­stletni Cankar prejel obhajilo, in bližnjo šolo, ki jo je obiskoval pi­satelj, kjer sicer ni imel prijetnih spominov. Obiskali smo tudi grob pisateljevih staršev na po­kopališču, ki je v bližini cerkve. Spomenik je postavil pisatelj s sredstvi, ki jih je prejel za Eroti­ko. Pot smo nadaljevali še v Mo- Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjev dom Vrhnika čilnik, kjer je kratka krožna pot in vsa polna Cankarjevih mlado­stnih spominov. Pot je bila bolj zapuščena, visoka trava in veje so oznanjale, da ni v rokah dobregagospodarja. Želim si, da bi Vrh­ničani z Močilnikom in njego­vo bližnjo okolico spet pridobili prijetno izletniško točko, kot je bila v 70. letih prejšnjega stoletja. Brezplačne delavnice so obo­gatile naše znanje in nam poma­gale k osebnostni rasti. Spletlo se je tudi nekaj prijateljskih vezi, predvsem pa je vzk lilo veliko idej o nada ljnjih aktivnostih. Udeleženke si želijo še več po­dobnih aktivnosti, kjer bi lahko ka kovostno preživljale košček svojega prostega časa. Zapisala: Metka Košir Bastard 9, Špas teater Paul Dewandre MOŠKI SO Z MARSA, ŽENSKE SO Z VENERE PONEDELJEK, 14. november 2016, ob 19.30 Komedija Režija: Gašper Tič Igra: Denis Avdić Priredba besedila: Gašper Tič in Denis Avdić O razlikah med moškimi in ženskami, o vsakodnevnih težavah in nerazumevanju nasprotnega spola vas bo na zabaven in hudomušen način poučil Denis Avdić, vsem dobro znan po svojem pronicljivem opažanju in zbadanju. S svojimi dolgoletnimi zakonskimi izkušnjami mu je pri ustvarjanju komedije Moški so z Marsa, ženske so z Venere pomagal igralec in režiser Gašper Tič. Moški so z Marsa, ženske so z Venere, mednarodna gledališka uspešnica zopet na Vrhniki! Vljudno vabljeni! CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev za november Do 6. novembra 2016 ISA INSTITUT, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OB TEDNU OTROKA: MOJ KOŠČEK ZA MIR; Pomagajmo spremeniti podobo sveta (Mednarodna pobuda My piece for peace) Likovna razstava, Avla Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 25. 10. 2016, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SEKVENCA B 6 Ruben Muha: slikarska razstava, odprta do 11. novembra 2016. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 26. 10. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA USTAVA REPUBLIKE HRVAŠKE Art film; komedija, Hrvaška, Češka, Slovenija, Makedonija PETEK, 28. 10. 2016, ob 19. uri. Vstop prost YOGA IS MUSIC GLASBENO MEDITATIVNI VEČER Kirtan, tradicionalni bhajani in kitara Predavalnica Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 28. 10. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PR' HOSTAR Komedija, Slovenija SOBOTA, 29. 10. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA A JE TO: PAT IN MAT Art film; animirana komedija, Češka, 6+ SOBOTA, 29. 10. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PR' HOSTAR Komedija, Slovenija NEDEL JA, 30. 10. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA A JE TO: PAT IN MAT Art film; animirana komedija, Češka, 6+ NEDEL JA, 30. 10. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOJENČEK BRIDGET JONES Art film; romantična komedija, Velika Britanija SREDA, 2. 11. 2016, ob 18. uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NIKA ČETRTEK, 3. 11. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KUBO IN DVE STRUNI 3D Animirana, sinhronizirana, domišljijska pustolovščina, ZDA, 6+ ČETRTEK, 3. 11. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MAMA Art film; filmska pesem o mami in hčeri, Slovenija, Italija BIH PETEK, 4. 11. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA A JE TO: PAT IN MAT Art film; animirana komedija, Češka, 6+ PETEK, 4. 11. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA INFERNO Misteriozni triler, ZDA, Japonska, Turčija, Madžarska SOBOTA, 5. 11. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI 3D Animirana, sinhronizirana glasbena komedija, ZDA, 6+ SOBOTA, 5. 11. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PR' HOSTAR Komedija, Slovenija NEDEL JA, 6. 11. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI Animirana, sinhronizirana glasbena komedija, ZDA, 6+ NEDEL JA, 6. 11. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA RAČUNOVODJA Triler, ZDA TOREK, 8. 11. 2016, ob 18. uri. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA LE KLEKLJAJ, DEKLE, KLEKLJAJ Ob 100. obletnici rojstva čipkarice Julke Fortuna (1916 – 1999) Dokumentarna razstava bo odprta do 11. decembra 2016. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 10. 11. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PREČKANJE ISLANDIJE Art film; dokumentarni, Slovenija, Islandija PETEK, 11. 11. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOM GOSPODIČNE PEREGRINE ZA NENAVADNE OTROKE Art film, domišljijska pustolovščina, ZDA, Belgija, Velika Britanija PETEK, 11. 11. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GREBEN REŠENIH Zgodovinska drama, ZDA SOBOTA, 12. 11. 2016, ob 17. uri. Vstopnina: 15 €, prodaja samo na mojekarte.si. SKLEDA SMEHA MAČEK MURI IN MUCA MACA Koncert Nece Falk Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDEL JA, 13. 11. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI 3D Animirana, sinhronizirana glasbena komedija, ZDA, 6+ NEDEL JA,13. 11. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MARGUERITE Art film, drama, Francija, Češka, Belgija PONEDEL JEK, 14. 11. 2016, ob 19.30 uri. Vstopnina: 18 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, BASTARD 9, ŠPAS TEATER Paul Dewandre/Denis Avdić/Gašper TičDenis Avdić: MOŠKI SO Z MARSA, ŽEN­SKE SO Z VENERE Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 16. 11. 2016, ob 18. uri. Vstop prost. PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA Brane Pahor: MADEIRA IN AZORI, BI­SERI SREDI ATLANTIKA Potopisno predavanje Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 16. 11. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DOJENČEK BRIDGET JONES Art film; romantična komedija, Velika Britanija ČETRTEK, 17. 11. 2016, ob 15.30 uri. Vstop prost. KLUB GAIA, UNICHEM NAJBOLJŠI LJUBITELJSKI VRTNARJI V LETU 2016 Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 18. 11. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GREBEN REŠENIH Zgodovinska drama, ZDA SOBOTA, 19. 11. 2016, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Mestno gledališče ljubljansko Simona Hamer po motivih Prežihovega Voranca SAMORASTNIKI Drama, krstna uprizoritev Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 20. 11. 2016, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV Animirana, sinhronizirana komedija, ZDA, 6+ NEDELJA, 20. 11. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MAGIČNE ŽIVALI Domišljijska pustolovščina, Velika Britanija, ZDA NEDELJA, 20. 11. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NOČNE PTICE Art film, drama, LIFFE 2016, ZDA TOREK, 22. november 2016, ob 18. uri. Vstop prost. JSKD, OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA LEPOTE VRHNIKE IN BARJA Likovna razstava akvarelistov - odprta do 10. decembra 2016. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 24. 11. 2016 in PETEK, 25. 11. 2016, od 7. do 13. ure. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom Vrhnika Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjev dom Vrhnika Gledališče KU-KUC PETEK, 25. 11. 2016, Ob 16. in ob 17. uri. Vstopnina: 5 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Gledališče Ku – kuc Po motivh ruske ljudske pravljice Mašenjka in medved MEDVEDJA SIMFONIJA Lutkovna predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 26. 11. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 6 €. ŽUPNIJSKA KARITAS VRHNIKA, OBČINA VRHNIKA, SAZAS, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DVA NOVČIČA Dobrodelni koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 27. 11. 2016, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VAIANA Animirana, sinhronizirana komedija, ZDA, 6+ NEDELJA, 27. 11. 2016, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MAGIČNE ŽIVALI 3D Domišljijska pustolovščina, Velika Britanija, ZDA NEDELJA, 27. 11. 2016, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POKVARJENI BOŽIČEK 2 Komedija, ZDA Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9, tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Uradne ure: ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic tudi preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe:www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Vse kino predstave potekajo v veliki dvorani Cankarjevega doma. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Po motivih ruske ljudske pravljice Mašenjka in Medved MEDVEDJA SIMFONIJA PETEK, 25. november 2016, ob 16. in 17. uri Scenarij po predlogi in režija: Urška Raščan Igrajo: Urška Raščan, Joži Pongračič in Tjaša Tomc Ste ljubitelji pravljice in risank o Maši in medvedu? Sedaj tudi v igrani izvedbi na odru Cankarjevega doma na Vrhniki! Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma 2016/17 in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Izjemoma SOBOTA, 19. november 2016, ob 19.30 Simona Hamer (po motivih Prežihovega Voranca) SAMORASTNIKI Drama, krstna uprizoritev MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Režija: Eva Nina Lampič Igrajo: Anja Drnovšek, Jernej Gašperin, Gašper Tič, Judita Zidar, Mirjam Korbar Žlajpah, Mojca Funkl, Janez Starin in Gregor Gruden. Samorastnike, napisane leta 1937, lahko kot eno najbolj prepoznavnih Vorančevih novel mirno uvrstimo med tisto literaturo, ki je postala del kolektivnega spomina Slovencev. Socialni realizem kot prevladujoča smer obdobja med obema vojnama se s svojim značilnim, za zdajšnje pojmovanje skoraj manifestnim, socialno proletarskim angažmajem zrcali tudi skozi Samorastnike. Ljubezenska zgodba med Meto in Ožbejem, med kajžarsko hčerjo in gruntarskim sinom, med pripadnikoma dveh različnih socialnih in družbenih slojev, je pravzaprav pisana kot zgodba o boju malega človeka. V njenem jedru stoji ženska, samohranilka, pankrtska mati, kot jo psujejo njeni sovaščani, ki ji cincavi ljubimec Ožbej ni v pomoč. Ona je tista, ki nosi vse breme družbene izključenosti; ponosno prestane fizično trpinčenje in ponižanje ter zavrne tudi miloščino. Njej ni do grunta, kot zmotno domneva Ožbejeva družina, svojim otrokom bi za popotnico v življenje rada priborila samo ime, ime očeta. Metin boj je uporna zahteva po enakopravnosti. Glasna, neupogljiva zahteva, ki jo kot edino dediščino preda svojim otrokom. Predstava traja 1 uro in 20 minut, brez odmora. R AZSTAVE v Cankarjevem domu Do 6. novembra 2016 bo v avli na ogled razstava, ki je nastala na mednarodno pobudo MY PIECE FOR PEACE – MOJ KOŠČEK ZA MIR; pomagajmo spremeniti podobo sveta. Likovno razstavo smo pripravili skupaj z ISA institutom, Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Do 11. novembra 2016 bo v Galeriji na ogled slikarska razstava: Ruben Muha SEKVENCA B 6. V torek, 8. novembra 2016, ob 18. uri Vas z Muzejskim društvom Vrhnika vabimo na odprtje dokumentarne razstave LE KLEKLJAJ, DEKLE, KLEKLJAJ ob 100. obletnici čipkarice Julke Fortuna (1916–1999). Razstava v avli bo odprta do 10. decembra 2016. V torek, 22. novembra 2016, ob 18. uri Vas skupaj z JSKD, OI Vrhnika vljudno vabimo na odprtje razstave akvarelistov LEPOTE VRHNIKE IN BARJA. Razstava v Galeriji bo odprta do 10. decembra 2016. Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah. Vabljeni! C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi Branje Cankarjevih tekstov V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo, ob 17. uri vabimo v Močilnik na branje Cankarjevih tekstov. Pridružite se nam in obogatite svoj vsakdanjik z branjem in poslušanjem lepe slovenske besede. Povabite tudi svoje prijatelje, družino in znance. Dogodek bomo izvedli v vsakem vremenu. Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje in svetova­nje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Termini v novembru: sreda, 2. novembra: 8.00 - 11.00 ponedeljek, 7. novembra: 15.00 – 18.00 sreda, 16. novembra: 8.00 - 11.00 ponedeljek, 21. novembra: 15.00 – 18.00 Plesi za dušo Plesi so lahkotni, igrivi in radostni, pa tudi ponotranjeni. Pleše se v krogu. Primerni so za vse generacije, tudi za starejše. Za ples ne potrebujemo partnerja. Koraki so enostavni. Plese vodi Darja Bažec, ki ima že več kot 20 letne izkušnje z vodenjem tovrstnih plesov. Srčno vabljeni vsak četrtek od 9.15 do 10.45 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Cena 20 eur/ mesec. Inf. in prijave na tel.: 01 750 9441, GSM: 031 682 230 Darja Bažec. Društvo Kneipp: pilates Vabljeni na vadbo za duha in telo, ki je zelo učinkovita in omogoča oblikovanje in sproščanje telesa. Vadbo bomo organizirali v sodelovanju z društvom Kneipp Vrhnika inBredo Štupica. Vabljeni v četrtek, 3. 11. 2016 ob 19.00 v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Več informacij in prijave: 040 559 991, Breda Štupica. Individualno učenje računalništva V mesecu novembru pričnemo z individualnim učenjem računalništva, ki je namenjen upokojencem in brezposelnim. Mentor vam bo na voljo vsak torek med 8. in 14. uro. Je brezplačno, potrebna pa je predhodna rezervacija termina (1 ura) pri informatorju v knjižnici ali po telefonu 755 31 14. Na voljo je računalnik, lahko pridete tudi s svojim prenosnikom. Mentor bo prostovoljec Nejc Pokec. Pričnemo 8. 11. 2016. Vabljeni! Delavnica: Motiviraj se Vabimo vas na delavnico z naslovom Motiviraj se, ki bo v sredo, 9. 11. 2016, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Iskali bomo odgovore o tem kako pridobiti več motivacije za vsakdan, kako odpraviti omejujoča prepričanja, kako izstopiti iz začaranega kroga neproduktivnega ravnanja, kako si postavljati cilje in jih tudi uresničevati. Prijazno vabljeni, mag. Marjana Žnidaršič, maratonka, pisateljica in motivatorka. Predavanje KVŠ - Mare Lakovič: V iskanju naših korenin Predavanje bo v četrtek, 10. 11. ob 18.00, v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnica Vrhnika. Posvečeno bo problematiki izginjanja tradicionalnih plemenskih kultur Afrike in tragiki kulturnega in civilizacijskega soočenja dveh neenakih svetov Predstavitev knjige Sebastiana Horvata: Ljubezen ali dandanašnja farsa Knjiga Ljubezen ali dandanašnja farsa se na poljuden način, pronicljivo in s precejšnjo mero zdravega humorja posveča odnosom v prijateljski in predvsem v partnerski zvezi. Predstavitev knjige bo v sredo, 16. 11. 2016 ob 17.00, v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika Iskanje po cobiss/opac-u Kako iščemo knjižnično gradivo s pomočjo sistema Cobiss/OPAC in kako so zložene knjige v naši novi knjižnici vam v mesecu novembru predstavlja bibliotekarka Tamara Jesenovec. Vljudno v računalniško učilnico »Kemis«. Termina: četrtek, 17. 11.: 17.00 – 18.00 in sreda, 23. 11.: 9.00 – 10.00 Knjigobežnica - Izmenjevalnica knjig Vabimo vas, da jesensko čiščenje izvedete tudi na domačih knjižnih policah: tiste knjige, ki ste jih že prebrali, pošljete novim bralcem naproti in si izberete druge. Medetaža Cankarjeve knjižnice Vrhnika, v soboto 19. 11. med 10. in 12. uro. V sodelovanju z Zalo Kurinčič Brezplačni vpis za nove člane in promocija eknjig Ob Dnevu splošnih knjižnic, ki ga praznujemo 20. 11. vas vabimo v soboto, 19. 11. 2016 in v ponedeljek, 21. 11. 2016 na brezplačni vpis za nove člane in promocijsko branje eKnjig. Predavanje Življenje po Kneippu. Potovanje v sliki in besedi od Vrhnike pa vse tja do Bad Woerishofna, od koder je Sebastian Kneipp v svet posredoval svojih pet osnovnih teorij in terapij. Prikazali vam bomo idejo o popotovanju in sledenju modrim idejam, ki nas uče kako zdravo živeti. Marsikdo bo obudil spomin na že pridobljena znanja in popotovanja z nami. Razveselili vas bomo z mnogimi novostmi in zanimivostmi. Dogajalo se bo v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Se vidimo v sredo, 23. 11. 2016, ob 18. uri. Društvo Kneipp Vrhnika, zanj Maja Artenjak. Predstavitev KS Vrhnika Breg Prijazno vabljeni na ogled razstave, s katero se bo v novembru in decembru 2016 predstavila Krajevna skupnost Vrhnika Breg. Osrednji dogodek bo v petek, 9. 12. 2016 ob 17.00, v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Dogodek bodo s svojimi nastopi obogatili učenci Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika. Dan za Poletavce Predzadnji septembrski petek smo namenili našim Poletavcem-poletnim bralcem ter malo starejšim NajPoletavcem. Na prireditvi Dan za Poletavce smo podelili majice ter priznanja vsem tistim, ki so pravočasno oddali zloženke. Teh je bilo 81, 10 seznamov pa so vrnili NajPoletavci, ki so se tokrat prvič priključili projektu. V goste smo povabili pisatelja Andreja Rozmana Rozo, ki je s svojim šaljivim nastopom popestril praznično dogajanje. Glavno nagrado za Poletavce, pohodniški nahrbtnik, je prispeval Hervis d.o.o., za NajPoletavce, bon v vrednosti 30 evr, pa Cankarjeva knjigarna Vrhnika. Iskreno se zahvaljujem Simonu Gerdini izOŠ Ivana Cankarja Vrhnika, ki je kot vsako leto poskrbel za ozvočenje, ostalim sodelujočim, Mestni knjižnici Ljubljana ter vsem sponzorjem. Zapisala: Tamara Jesenovec K dobri glasbi tem dobimo, se zapisujejo v nas in tam V današnjem svetu, ko imamo občutek, da je resnično vsega dovolj, ostajajo. Vse zvočne izkušnje so celoten je res le eno – mnogih stvari je absolutno preveč. In glasba je brez zvočen spomin, ki ga imamo še izpred dvoma ena od njih. Glasbe v svetu preobilja več ne zaznavamo, se ji rojst va. Ust varjalci glasbe in zvočnih več ne posvečamo, je več ne spoštujemo in je ne občudujemo. Glasbo instalacij se prav vsega tega zavedajo. Glasba sama, če smo res radikalni, nima razumemo kot nekaj samo po sebi umevnega, kar pač spada v naš svoje lastne identitete – saj le-to lahko vsakdan, v ves hrup vsakdanjega vrveža. pridobi le preko ideje, preko govora oz. interpretacije. Sicer bi lahko zapisali, da Tako lahko rečemo, da je težava neka-urejeno in oblikovano zaporedje tonov, mo v tem primeru o motečih zvočnih glasba nikoli nima svoje identitete, ve­kšen paradoks – zaradi preveč zvočno-zvenov in šumov, ali pa b) družbeno do-in glasbenih elementih. Tem st varem dno jo pridobi nekako za nazaj, vedno sti, ne znamo več poslušati in prisluh-ločeno umetnost, odvisno od dojemanja se je smiselno izogibati, sploh tedaj, če se ji identiteto podeli – prav s tem pa niti. Vendar je glasba, prava in dobra in kontekstov nastajanja, izvajanja in želimo ohranjati svoje notranje ravno-imajo številni akademski razlagalci glas­glasba tista, ki si zasluži bistveno več, sprejemanja, ter končno c) kot neka-vesje in zbranost. be velike težave; v glasbo je treba torej kakor samo poslušanje. Zasluži si osebni kšen ideal, kateremu bi lahko pripisali Elektronska glasbila sicer posnemajo najprej in edino verjeti, potem se zgodi odnos. Da bi sploh razumeli, kaj glasba spoznavanja višjih resnic. različne tone, šume in zvoke, vendar so transfer med izvorom in poslušalcem in kot takšna je, je dobro vedeti vsaj to, iz česa je sestavljena. Kaj so torej njeni te­meljni elementi? Ko govorimo o glasbi, govorimo dejansko o temeljih zvoka, o zvočnosti, o poznavanju valovanj in vibracij, znotraj tega pa o pulzu, ritmu in tonu. Nam dosegljiv slušni prostor je zamejen med 20 Hz in 20 kHz. Da zvok sploh zaznamo, potrebuje le-ta zvočno amplitudo približno 20 µPa pri ravni zvočnega pritiska 0 dB. To je empirič­na nujnost, da naše (zdravo) uho sploh reagira. Dejansko pa je uho/uhelj samo organ, vse ostalo se seveda zgodi dru­gje. Zvočni valovi dražijo slušne čutnice, zvočni valovi se usmerilo v sluhovod, tam pa zatresejo bobnič, kar sproži va­lovanje tekočine, ki vzdraži čutnice v polžu (ki je tudi ravnotežnostni organ), le-te pa pošljejo signal (električne živčne impulza) do možganov – in šele nato se zavemo, da slišimo. Morda je na tem mestu zanimiv po­datek: iz polža vodi preko slušnega živca v možgane več kot 30.000 živčnih vla­ken, ki so povezani med seboj v skupine glede na frekvenco zvoka, ki ga signal prenaša. Višino samega zvoka 'razberejo' naši možgani glede na lokacijo vlakna, po katerem je prišel signal – glasnost pa iz števila sosednjih vzdraženih vlaken. Toda ob tem je pomemben še en pro­ces. Namreč: iz možganov po vzpore­dnih vlaknih potujejo nazaj v uho tudi povratne in formacije o šumih in ne­pomembnih zvokih, katere pa posku­šajo možgani filtrirati in se osredotočiti predvsem na pomembne zvoke. Nekaj povratnih živčnih vlaken gre tudi v naše srednje uho, tam pa ta vlakna nadzo­rujejo napetost mišic in s tem glasnost samega zvoka. Če trdimo, da obstaja glasba, potem zagotovo ne moremo odgovoriti na vprašanje, kaj pravzaprav glasba je. Ko jo hočemo razumeti zgolj kot fizikalni pojav, se nam izmakne njena umetni­ška moč, ko govorimo o njeni umetni­ški plati, pozabljamo na njene fizikalne (fizične) učinke. Zato je pomembno vedeti, da se na zvok (in s tem vseka­kor tudi na glasbo) odzivamo. In naše odzivanje je tisto, ki je pri premisleku o dobri glasbi pomembno. Naše telo je organizem, je živ komple­ksni adaptivni sistem različnih organov, ki drug na drugega vplivajo in delujejo kot bolj ali manj stabilna celota. Ko smo zdravi, govorimo o termodinamičnem Ko govorimo o glasbi kot o nositelji-umetno ust varjene frekvence, naše uho sledi pripoved. Drugače ne gre. ravnovesju našega telesa – glavna zna-ci urejenosti in umetnosti oblikovanja pa je naravni organ, kateremu pritičejo Akademiki imajo pa še posebne te­čilnost pa je odzivanje na dražljaje iz slišne materije, potem se obračamo k pač bolje naravni zvoki. Ob ustvarjanju žave s tistim delom glasbe, k i ga ho­okolja, ob tem pa še rast, razvoj, vzdr-njej tako, kakor so se Grki – zanje je glasbe je nujno opazovati tudi izvajalca čejo odcepiti od preosta le g lasbe in ževanje homeostaze (fiziološki proces, bila vez med matematiko in akustiko in avtorja (komponista), ki ima znanje ga poimenujejo absolutna glasba. V ki omogoča stabilnost organizma, kljub (znanostjo) ter harmonijo vsega (ume-za ustvarjanje glasbene skladnosti, nje-nasprotju z drugo, ki jo slabšalno poi­različnih zunanjim in notranjim dejav-tnostjo). To je lahko prvi korak k temu, ne estetske in s tem umetniške vredno-menujejo programska glasba. In v idejo nikom) in končno – razmnoževanje. kar je pri njej 'dobro'. Ker sta všečnost sti. Ker je glasba sama zelo blizu naši prog ram ske hočejo stlačiti vse, kar ni Glasba posega pravzaprav v vsako poro in ugodje bistvena elementa, ki člove-govorici in oblikovanju ter razumeva-strukturirano po skrajno predvidljivih človekovega telesa in življenja. ku nudita pozitivne učinke in odzive, je nju besednih struktur, radi govorimo načrtih, razmerjih, večkrat ne-muzikal- Glasba je v osnovi muzika, torej mo-potrebno na glasbo pogledati tudi s te o njeni pripovedni plati. Dobra glasba nih principih in tendencah. A zatakne usike techne, grški pojem za umetnost plati. Ušesom kakorkoli ne-harmonska, vedno sledi strukturam dobro obliko-se takoj, ko vpeljemo pojem identitete muz. Načelno se deli v tri skupine in disonantna in ne-ritmična struktura ne vanih sporočil ter smiselno zaokrože-in/ali entitete. Še posebno zadnje. To ni sicer: a) kot od okolja neodvisno, vendar nudijo ugodnih dražljajev, zato govori-nim celotam. Zvočne izkušnje, ki jih pri vedno dobra glasba. Sama glasba in zvok torej stopata v svet menjave identitet (in s tem tudi entitet) kot popolnoma suverena sogo­vornika s podobo, s katero se pravzaprav današnja družba, z njo pa film, poose­blja. In pozablja na slišanje vsega tega. Če razumemo glasbo in zvok najprej kot entiteto, kot tisto, kar je vezano na ob­stojnost česarkoli, in to obstojnost sámo označi in definira, se mora dogoditi in obstajati v določenem prostoru in času. In ker entiteta ni vezana na določeno materialno vsebino, predstavlja torej nekakšno (s)miselno območje ali ob­sega razumevanja tega, kar po tem, v naslednjem koraku, v naslednji glasbeni frazi, določi identiteta. Zato govorimo, da glasba dobiva svojo identiteto vedno znova, vendar za nazaj – preko transfer­nega razmerja, katerega absolutni pogoj je verjetje. Vse to nastane le trenutek po odzvenu, po zvoku. Šele s slišanjem naslednjega koraka lahko namreč izja­vimo, kakšen je bil prejšnji zvok: visok, nizek, glasen, tih, kratek, dolg, svetel, temen ... Tako se entiteta in identiteta v glasbi nenehno prelivata in ustvarja­ta svet znotraj utvare, znotraj sanjskih upodobitev melodičnih in ritmičnih elementov, s katerimi (dobra glasba) prede mrežo iluzije. Zaokrožimo: dobra glasba in zvok sta dosegla svojo izpolnitev, svoj temeljni cilj tedaj, ko ju je človeška družba spre­menila v popolno obligacijo (glasbe je povsod več kot preveč). S tem je glasbe­no poslanstvo izpolnjeno – vendar le po eni strani. Druga stran čiste in neodvi­sne, avtonomne glasbe je popolnoma in samo glasbena. Ta ne pozna deljenja na dobre in slabe strani. Pozna samo tisto plat, ki ustreza. Torej – ustrezno glasbo. Mnogi govorijo o krizi kulture. Ven­dar je vse, kar zaobsega to razmišljanje,tesno povezano s sredstvi in cilji. Življe­nje je sestavljeno iz načinov delovanja, ki imajo le zelo omejeno skupno smer, ali je vsaj videti tako, kot da jo imajo. Za­radi neskončnih nizov ciljev in sredstev lahko nastaja fenomen daljnosežnih posledic, ki jih zagotovo ni mogoče v naprej določiti. Nekateri členi teh ni­zov postanejo v naši zavesti kar zave­stni cilji – in tako številne stvari, ki so, objektivno rečeno, le prehodno stanje, le nekakšno dejstvo za dosego naših re­alnih ciljev, se nam zazdijo tedaj, ko se potegujemo zanje (in pogosto, žal tudi po tem, ko smo jih že dosegli), izpolnitev naše celotne ambicije. Te poudarke relativnosti našega priza­devanja potrebujemo navsezadnje tudi zato, ker so tako obsežna in zapletena, da bi nam energija in pogum zagotovo upadla, če bi imeli za spodbudo samo nekakšen dokončni in realni poslednji cilj, za katerega pa najverjetneje nihče ne ve, kako oddaljen je v resnici. Če pa, in ko, nekateri ljudje celo glasbena sredstva obravnavajo kot cilje, nam to psihološko samo olajšuje naš položaj: celotno življe­nje postane namreč zaradi tega čedalje bolj prazno, odsotno in nepomembno. In nazadnje: ničemur več ne verja­memo, v nič več ne zaupamo. S tem nastane odlično gojišče, na katerem se rodijo religije, preroki, duhovni voditelji in trgovci z resnicami in iluzijami, posa­mezniki vseh barv, velikosti in ideologij. Samo zato, da bi iz naših izgubljenih iluzij sestavili novo možnost verjetja. Da bi si na novo izmislili recept za 'res dobro' glasbo. Dr. Mitja Reichenberg Nogometna šola Dren U-15 – Fantje, ki so lani brez večjih težav osvojili prvo mesto v ligi U-13, so letos doživeli kar nekaj sprememb. Dobili so novega trenerja, saj je dosedanji trener Iztok Gruden, ki je za njihov nogometni razvoj skrbel od U-7 naprej, prepustil fante Urošu Bučanu, ki je renomiran trener in nosilec UEFA PRO nogometne izobrazbe. Fantje so začeli igrati nogo­met 11 : 11 na velike gole, veči­na fantov pa je eno leto mlajših od nasprotnikov. Po sedmih odigranih tekmah imajo fantje 9 točk, dosegli so dvajset golov in jih prejeli samo osem. V na­daljevanju prvenstva jih čakajo nasprotniki, ki so na lestvici tre­nutno za njimi. U-13 Mlajši dečki nadaljujejo do­bro delo s trenerjem Janom Za­letelom, ki so ga začeli kazati v spomladanskem delu sezone. Od 1. marca do sedaj so odigra­li petnajst prvenstvenih tekem in dosegli deset zmag, tri neod­ločene rezultate in doživeli dva poraza. Dobro delo se kaže tudi v stanju na lestvici, kjer trenu­tno zasedajo drugo mesto, ta­koj za Ilirijo. Ker pa si v klubu želimo še boljših nogometašev in hitrejšega razvoja, trener Jan poudarja, da nam manjka koncentracije v zaključku akcij, boljše predvidevanje in razu­mevanje igre. U -12 Fantje letnika 2005, ki jih v le­tošnji sezoni vodi novi trener v naši trenerski piramidi, Jasmin Muratagič, trenutno zasedajo tretje mesto v svoji skupini U-12, takoj za ljubljansko Olimpijo ter Krko iz Novega mesta. Trener Jasmin svojim varovancem po­izkuša skozi treninge pokazati, da je pomembna vsaka podaja, sprejem, pravočasno vtekanje v prostor, pravočasno varova­nje in nadomeščanje, razdalje med soigralci in linijami. Vsak igralec mora čim boljše opra­viti svoje »MALENKOSTI«, da se lahko potem sestavi v ekipni mozaik. U-10 Naša najbolj številna selekcija je morala letos narediti kar ve­lik preskok. Iz igre 4 proti 4 brez vratarja, ki so jo igrali doslej, so prešli na 7 proti 7 na veliko ve­čjem igrišču, z večjimi goli in vratarjem. Fantje pridno treni­rajo, tako da je napredek že opa­zen, imajo pa še veliko rezerv in pomanjk ljivosti, ki ji poizkuša­mo odpraviti na treningih. Do­slej so v svoji ligi odigrali že pet tekem, do konca jesenskega dela jih čakata še dve. U-9 Fantje iz selekcije U-9 nogo­metne šole Dren so svoje spre­tnosti preizkušali že na treh turnirjih, in sicer proti ekipam Vrhnike, Dragomerja in Logatca. Na tekmah ni manjkalo dobrih obramb, lepih napadov in žog v mreži na eni in drugi strani. Fantje so se vedno zabavali in se že veselijo naslednjega turnirja, ki bo na Drenu. Zi m ska sezona V zimskem obdobju bodo treningi za vse naše selekcije potekali 2- do 3-krat na teden v dvoranah na Vrhniki. Starej­še selekcije bodo koristile tudi našo novo pridobitev, umetno travo, za katero računamo, da bo dokončana v roku 14 dni. Ob sobotah pa bo našim dečkom omogočen dodatni trening, ki bo akrobatsko/atletsko obarvan. V klubu želimo razviti v prvi vr­sti dobre športnike, šele nato uspešne nogometaše. Starejše selekcije bodo tekmovale tudi v zimski ligi, mlajše pa bodo svoje znanje preverile na tekmovanju Rad igram nogomet ter na tur­ nirjih. V PI S Pri ŠD Dren še vedno vpi­sujemo nove člane, ki bi radi spoznali najpomembnejšo po­stransko stvar na svetu. Naše prednosti so: urejen klub, izo­braženi in prijazni trenerji, do­bri termini v dvorani, umetna trava in atletski treningi skozi celotno leto. Več informacji lahko dobite na sd-dren.si ali na telefonski številki 041 780 778 (Iztok). Debi v Slovenski futsal ligi Konec septembra se je začela 22. sezona prve Slovenske futsal lige, ki je pomenila tudi prvi zgodovinski nastop vrhniške članske ekipe. Vrhniška ekipa Zavas Siliko se je namreč letos prvič uvrstila v prvo Slovensko ligo, tako da bodo vse oči ljubiteljev vrhniškega dvoranskega nogometa uprte v zgodovinski nastop za naslov državnega prvaka. Debi se je zgodil 23. septembra v športni dvorani OŠ A. M. Slomška. Zbralo se je veliko gledalcev, ki so bučno navijali za svojo vrhniško ekipo Zavas Siliko. Že prvi nasprotnik je bila ena najboljših slovenskih ekip v futsalu, Litija, ki je večkratna državna in pokalna prvakinja. Mladi vrhniški nogometaši so tekmo začeli nekoliko bojazljivo in z veliko treme. Tako so dobri gostje povedli z 0 proti 4. Takrat pa so se prebudili tudi domači igralci in dokazali dober in kakovosten nogomet. Končni izid je bil 2 : 6 in ne glede na to so prejeli velik vzpodbuden aplavz od domačih gledalcev. Prav gotovo bo ta dan, kot prvi nastop v prvi slovenski nogome­tni dvoranski ligi, zaznamovan v zgodovini vrhniškega nogometa. Zato fantje – nogometaši, vse čestitke za uspeh in z željo, da si do­kažete, da po igri in kakovosti resnično spadate v prvo slovensko nogometno dvoransko ligo. Vrhniška ekipa Zavas na prvem zgodovinskem nastopu v Slovenski futsal ligi Simon Seljak Košarka Odprtje prenovljenega igrišča Začetek letošnje košarkarske sezone se je (vendarle) prenovljenega zunanjega igrišča nekaj besed zbrani množici na­ začel tako, kot smo načrtovali. Pravzaprav še bolje! A menil tudi direktor Zavoda Iva­ še nekaj minut pred začetkom je kazalo na popoln na Cankarja, g. Boštjan Kopri­ polom celotne prireditve. vec. Med drugim je opozoril na zgodovinski pomen omenjene- Tiste prve oktobrske sobote gata smo se deset minut pred se v svojem scenariju ne bi sra-pr vim sodnikovim piskom zno-ga igrišča in izpostavil nekatere movali niti najboljši pisci holly-va znašli v tem tisočletju! pomembne športne dogodke s woodskih filmskih zgodb. Prvo-A najboljše zgodbe imajo vsaj tega prostora. Na tem igrišču je nekoč igrala celo reprezentanca tna izvedba klubskega piknika dva velika zapleta in naša zgod­in odprtje preplastenega košar-ba je pač taka. Dasiravno so Jugoslavije, nasproti pa ji je stala karskega igrišča ni predvideva-nam napovedovalci vremena ekipa Urugvaja! Drugi gost in la zapletov, ki so vso prireditev obljubljali suho soboto, so se te-hkrati govorec na prireditvi je večkrat postavili pod velik vpra-mni in težki oblaki grozljivo ko-bil novi sponzor članske ekipe, šaj. Najprej nas je sredi tedna pičili nad Planino. Veter je po-g. Matjaž Rus. Tudi prvi mož »razveselilo« elektro podjetje z stajal vse močnejši in z vodnimi Kompostarne Rosa je opozoril novico o popravilu omrežja, pri kapljicami nasičene gmote so se na pomen zunanjega igrišča kot mesta, kjer naj bi se družili mla­ katerem naj bi brez električne vsako minuto bolj približevale. energije ostalo celotno območje Tista tako težko pričakovana di in krepili zavest o zdravem ob Tržaški cesti. Košarkarskega elektrika, bi lahko, v kombina-preživljanju prostega časa. semaforja že kar nekaj časa ne ciji z močnim nalivom, hitro Kot vedno se moram ob obračamo več ročno, zato je bilo postala smrtno nevarna, če že koncu zahvaliti vsem tistim, ki treba zagotoviti nadomestni vir ne vsaj škodljiva za vse priklju-so s svojim delom ali sredstvi električnega napajanja aparatur. čene aparature. In ravn, ko je omogočili prijetno druženje in Prva misel je bila seveda agregat, Karmen prihitela z ogromnim prekrasno preživljanje sobo­ki ga je menda najlažje dobiti v dežnikom, smo se nekomu tam tnega dopoldneva. V prvi vrsti moram prst usmeriti v že prej sosednjem Logatcu. Tam so zgoraj očitno vsaj malo zasmi­bile posledice februarskega žle-lili. Grozeče oblačne gmote so omenjeno Karmen (Tomaž doloma tako hude, da je skoraj vso nakopičeno vodo izlile po bar), diskont Orel, d. o. o., in bar Mikavna, ki so nam priskrbeli vsaka hiša nabavila po enega. bližnjih vaseh, vse tja do Lju­več vrst pijač. Hrano smo po Od takrat Logatčani svojemu bljane. Sprva mišljen dežnik se mestu v šali menda pravijo kar je na koncu izkazal kot dobro-ugodni ceni dobili pri Mesar- Agregatec. Seveda so nam pri-došel senčnik. stvu Blatnik, za odlično peko jazni sosedje rade volje posodili Ob takih grozečih nevarno-sočnih čevapčičev in postrežbo odrešilno napravo, a kaj, ko je stih pa je sicer celotno doga-pa velja zahvala Edu Gregorki in Mehu Ibrahimoviću. Prese­ od žledoloma minilo že dobri janje potekalo zelo gladko in dve leti in je aparaturam v tem večini obiskovalcev se verjetno žek vsega dobrega pa je gotovo pomenilo poskušanje sladkih času očitno potekel rok delova-niti sanjalo ni, kaj vse bi lahko nja. Pičlo uro pred prvo uradno šlo narobe. Odigrali smo dve dobrot iz domače peke. Tu mo­ram omeniti Sonjo Zorc, katere tekmo in celotno prireditvijo, prvenstveni tekmi, v katerih so slaščice so bile prava paša za oči ki smo jo, mimogrede, na veli-igralci selekcije U-13 izgubili z in brbončice! ko oglaševali, smo torej ostali vrstniki iz Stražišča pri Kranju Sledi le še povabilo na ogled brez elektrike! Minute panike (v prvi tekmi so premagali eki­in iskanja nadomestne rešitve po Parklji B) in tako verjetno tekem vseh selekcij. Zaradi na­so tekle prehitro, da bi lahko tudi končali letošnje tekmova-trpanih urnikov in zasedenosti telovadnic vse zainteresirane preudarno in brez nervoze nje v Mini pokalu Spar. So se obveščam, da bosta prvi član­ razmišljali o drugačni izvedbi pa zato bolje izkazali vrhniški ski tekmi ob dokaj nenavadnem dogodka. Ko smo se v mislih že kadeti (U-17), ki so v prvem na­vračali desetletja v preteklost in stopu sezone visoko premagali terminu, 24. in 26. 10. ob 18.30 v razmišlja li o ročnem beleženju ekipo Mesarije Prunk iz Sežane. telovadnici OŠ Antona Martina rezultata, se nas je usmililo že Ob vsem tekmovalnem dogaja-Slomška. Vabljeni! prej omenjeno elektro podjetje. nju je imela prireditev tudi slav-Andrej Smrekar K K Vrhnika S priklopom ogromnega agre-nosten pridih, saj je ob odprtju Smučka, od kod lepote tvoje bila ustanovljena Smučarska pridno, odgovorno in uspešno zveza Slovenije. Zaznamovali »kljuka« po hribu navzdol. Nova smučarska sezona je z vsakim dnem bliže. Samo nekajkrat se bomo zasukali, pojedli pest so jo zlati časi Bojana Križaja, Seveda pa smuči, ki jih je iz kostanja, skuhali nekaj skodelic dišečega čaja in Borisa Strela in Roka Petroviča, severne dežele naročil Čibej, ali že bo tu. Zato je prav, da se spomnimo, kdaj se je čas prve slovenske olimpijske tiste, ki so jih izdelali Bločani, smučanje, ki se je dotaknilo tudi mnogih vrhniških medalje Jureta Franka, virtuo-Lokavci ali naši vrhniški mojstri smučarskih src, začelo, in kako se je skozi čas znosti Mateje Svet in mnogih domače obrti, niso bile take ,kot drugih ter nenazadnje še vse-so dandanes. Nekdaj podaljšani stranskosti Tine Maze. Seveda podplati za lažje premagovanje pa je bil v koraku s časom tudi obveznih poti v hudih zimah so spreminjalo. Smučanje je davnega leta Pred več kot sto leti so bili naš kraj. Smučarsko društvo kasneje postale smuči, ki niso 1689 opisal Janez Vajkard Val-šolski učitelji precej spoštovani Vrhnika je bilo ustanovljeno leta več služile samo delu, ampak vasor. Prevzelo ga je življenje gospodje v družbi. Eden izmed 1964. Dolgo smo imeli Vrhniča-tudi zabavi. Le-te so se spremi­ ljudi na Blokah, ki jih debela njih je bil Edmund Čibej, drugi ni svoje lastno »smučarsko dvo-njale, tehnološko dopolnjevale snežna odeja ni ustavila, da bi pa Rudolf Badjura. Oba imata rišče« na Ulovki, na katerega in se spreminjajo še vedno. Vča­ šli na lov in opravljali druga pomembno mesto v zgodovini smo bili zelo ponosni in kjer je sih ravne, imenovane klasične dela. Ravno nasprotno. Spretno smučanja na Kranjskem. Čibej so vijugali po hribu navzdol, iz okolice Ajdovščine je službo-nemalo kilometrov presmučala smuči so izpodrinile sodobne Valvasorja pa so sledi v snegu val na šoli Dol, na zdajšnji Otli-Kdo pa je Rudolf Badjura? Bil učitelja smučanja. Badjura je to vsa vrhniška smučarska elita od oblike s poudarjenim stranskih spominjale na nekakšne kljuke. ci, in je leta 1888 preko reklame je pisec prvih slovenskih turi-spremenil. Smučanje ga je tako cicibanov do seniorjev; med nji-lokom ali »karving« smuči. Kaj Zato je gibanje na lesenih de-v dunajskem časopisu naročil stičnih in planinskih vodnikov. navdušilo, da je želel svoje zna-mi tudi smučarka Mojca Suha-vse se je skupaj z obliko spreme­ ščicah poimenoval »k ljukanje«. smuči z Norveške. Dobil jih je Leta 1924 je spisal prvo sloven-nje prenesti na mlajše rodove, s dolc, Dani Mattias, Aleš Prek in nilo skozi čas, bomo spoznali Dandanes tovrstnemu gibanju istega leta po pošti, a brez navo-sko smučarsko knjigo Smučar, tem pa je oral ledino tudi ka-drugi. Poleg njih se je tam v zgo-v naslednjih številkah, ko bo pravimo smučanje. Bloke pa še dil za uporabo. Sam je poskušal tri leta prej pa knjigo Smučar-snejšim šolam smučanja. dnjem otroštvu »pofočkal« tudi mraz že potrkal na vrata. vedno veljajo za zibelko smuča-smučati z njimi po Trnovskem ska terminologija. Ljudje ta-Za slovensko smučanje je Štefan Hadalin, ki v zadnjem Lea Grom nja v srednji Evropi. gozdu. krat niso poznali še nobenega bilo prelomno leto 1948, ko je času s svojimi smučmi zelo PLANINSKI KOTIČEK 1. – 10. 8. 2016 – Planinski tabor Mladinskega odseka v Kamniški Bistrici Mladinski odsek PD Vrhnika (MOPD) je v av­ gustu organiziral 52. planinski tabor v Kamniški Bistrici. 10 dni je 88 otrok, vodnikov in spremlje­ valcev preživelo v objemu gora. Zaradi dežja, prvi dan ni bil nič kaj obetaven za turo. Popoldne se je le nekoliko zjasnilo, da smo se odpravili na krajši izlet do bližnje koče kralja Aleksandra, za katero je narisal načrt arhitekt Jože Plečnik in do spo­ minskega parka vsem ponesrečenim v Kamni­ ških Alpah. Spoznavni večer smo preživeli ob tabornem ognju. Naslednje dni je bilo vreme pisano na kožo mladim planincem, željnim osvajanja vrhov in doživetij v taboru. Razdelili smo se v 4 skupine in vsaka je osvajala vrhove primerne svojim zmo­žnostim. Tako smo opravili naslednje ture: slap Orglice, Kamniški vrh, Planjava, Kokrško sedlo, Grintovec, Skuta, Kamniško sedlo, Počivalo, Kal­ški greben, Repov kot, Rinke, Kalška gora, Veli­ka planina, Kompotela, Koželjeva pot. Namesto bivakiranja smo prespali v koči na Kamniškem sedlu, 4. skupina pa v bivaku pod Skuto. Tabor je v dopoldanskih urah sameval z naj­boljšo kuharico Matejo in ekonomom in obenem vodjo tabora Andrejem Stržinarjem. Popoldne pa je postal pravo vrelišče raznih dejavnosti. Poleg popularnega badmintona je kar na lepem skoraj vsakega pograbila želja po izdelavi lesenega loka. Tako je bilo v nekem trenutku v taboru toliko lokov, da bi se lahko imenovali, če že ne lovski, pa vsaj lokostrelski tabor. Punce so imele z Mojco šivalne delavnice, kjer so si izdelale iz blaga večnamenske etuije. En dan smo posebej posvetili orientaciji in učenju vozlov. Po skupinah so vodniki dopoldne pokazali, kako se uporablja kompas, kako se bere planinska karta in jih naučili osnovne planinske vozle. Izdelava le-teh je bila narisana na lesenih deščicah, ob njih pa prusiki in vponke, da so se lahko otroci večkrat preizkusili v vozlanju in si tako bolje vtisnili v spomin posamezen vozel. Po­poldne pa je sledil orientacijski tek pod vodstvom Primoža in Tatjane, kjer so otroci na kontrolnih točkah pokazali svoje pridobljeno orientacijsko in planinsko znanje. Priredili smo kino pod zvezda­mi in si ogledali film Čisto pravi gusar. Naslednji večer pa je prišel v goste eden največjih slovenskih alpinistov in himalajcev – Viki Grošelj, ki nam je ob slikah predstavil svojo alpinistično pot in po koncu predavanja odgovarjal na zanimiva vpra­šanja mladih poslušalcev. Vzrok, da nas je obiskal je ta, da je MOPD na foto natečaju ob 60-ti letnici Mladinske komisije pri PZS prejel 1. nagrado za fotografijo, ki jo je posnel Janko Verbič leta 2009 v taboru v Bovcu. Ob večerih smo se greli ob tabornem ognju, si kakšno zapeli, da so še polhi obnemeli, ko je Drejc zabrenkal na kitaro, Tim raztegnil meh, ob jutru pa za budnico Lenart zatrobil na trobento. Zadnji večer je bil krstni večer, kjer je planinska krsta komisija podelila planinska krstna imena trem planincem: Tajda Hlebec – Žverca, Gaber Gabrovšek – Šmirgl in Matic Senjur – Aka-rikša. Po krstu je sledil zabavni večer in skupinsko spa­nje v štabnem šotoru. Tako kot nas je prvi dan pozdravil dež, smo se tudi poslovili v dežju. Otroci so se mokri, polni vtisov in doživetij vrnili na Vrhniko z zavedanjem, da že naslednje jutro ne bodo zlezli iz spalke in šotora in bili deležni pogleda na Kamniške vrho­ve, ampak bodo odgrnili odejo in imeli pogled na svojo pisalno mizo. Da po nekaj urni hoji ne bodo imeli razgleda kot so ga imeli na osvojenih vrho­vih in da se bo pesem slišala iz radija in ne iz ust planinskih prijateljev ob tabornem ognju. Sponzorji, ki so gmotno pomagali pri izvedbi tabora so: Anthron d.o.o., Avtoelektričarstvo Tr­ček Robi s.p., Avtoprevozništvo Vehar Janez s.p., Kmetija Habe, Kmetija Zalar, Naš Časopis, Pekar­na in keksarna Adamič s.p., Pro-saf d.o.o., PZS - Mladinska komisija, Syncomp d.o.o., Štirn d.o.o., Tiskarna Somaru s.p., Tomaž bar, Treking-šport, ZIC Vrhnika, Žito d.d. Vsem se najlepše zahvalju­jemo za zaupanje, da verjamete v naše delo in si želimo tudi vnaprej uspešnega sodelovanja. Besedilo: Tomaž Stržinar Fotografije: Mladinski odsek 11. 10. 2016 – Planinsko društvo Vrhnika bo izdalo koledar 2017 Sredstva za izgradnjo nove planinske koče na Planini nad Vrhniko se že pridno zbirajo in k po­večanju le-teh bo pripomogel koledar, ki ga bo izdalo Planinsko društvo Vrhnika z namenom zbiranja prostovoljnih prispevkov. Od Upravne enote Vrhnika smo že pridobili vsa ustrezna dovoljenja za ta namen in takoj po izidu koledarja se bomo z njihovimi dovoljenji podali v vse krajevne skupnosti občine Vrhnika. Tematika koledarja je seveda Planina z zavetiščem in stolpom v vseh letnih časih, avtor fotografij in oblikovanje so delo Simona Zalarja, tiska pa bo v tiskarni DNK d. o. o., Cerklje na Gorenjskem. Tako avtor slik in oblikovanja, kakor tudi tiskar bodo v dobri meri sponzorirali izdajo koledarja. Navedeni koledar ponujamo tudi pravnim osebam v Občini Vrhnika, kjer si bodo lahko na pasici podaljšane zadnje strani koledarja natisnili svojo logotip. Prepričani smo, da nam boste tudi na tak način pripomogli k našemu projektu, ki bo postal, tako kot razgledni stolp, ponos vseh Vrhničanov in obiskovalcev Planine. Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upo­kojenskem kotičku Našega časopisa, vse obja­vljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: ww w.pd-vrh­ nika.si. NAS CASOPIS 442/24.10.2016 C M Y K 63 63 PLANINSKI KOTIČEK Z dneva v dan doživljamo prijetna presenečenja, ko se podjetja, zavodi, društva in ostale pravne osebe odločajo podpreti naš smeli načrt. Že v za­dnjem javljanju ste lahko našli logotipa dveh planinskih skupin (Sončki in Barjani), sestavljenih iz samih »starejših deklet in fantov« - upokojencev. V tem mesecu so se nam pridružili tudi člani Planinske skupine Zimzeleni, ki so že od februarja pridno zbirali prostovoljne prispevke in jih namenili izgradnji nove koče. Odrezala pa se je tudi njihova krovna Organizacija – Društvo upokojencev Vrhnika - in k tem prispevkom primaknila, po sklepu upravnega odbora, krepak prispevek. Kot so nam namignili, želijo biti dober vzor tudi ostalim društvom v naši občini. Se jim boste pridružili? Od zadnjega javljanja imamo naslednje sponzorje in donatorje: Sponzor 1 MDO PD Donator 3 Notranjske Donator 1 Sponzor 3 Donator 2 Donator 3 Donator 3 Donator 3 Od 16. septembra do vključno 11. oktobra 2016 smo prejeli pro­stovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam: Anonimni darovalci, Cafuta Marjan in Slavi, Gantar Sonja in Jerman Milan, Grampovčan Anže, Jerina Tone, Kostanjevec Dragica in Milan, Kotnik Franc, Malavašič Domen, Malavašič Rajko, Petrič Helena in Janez, Pontelli Nada in Robert, Purger M + M, Sotošek Štular Karmen in Peter, Suhadolnik Matjaž in Velkavrh Aleš. Podlaga Prostovoljni prispevki - Zavetišče Prostovoljni prispevki - Sedež PD Prostovoljni prispevki - TIC Prostovoljni prispevki - TRR - fizične osebe Donacije pravne osebe - prispevki Donacije pravne osebe - storitev Sponzorstvo - prispevki Sponzorstvo - storitev Občina Vrhnika SKUPAJ Znesek v € 6.798,21 4.668,57 2.991,84 2.185,00 11.618,46 1.476,92 23.000,00 84.827,06 20.000,00 157.566,06 % 4,31 2,96 1,90 1,39 7,37 0,94 14,60 53,84 12,69 100,00 • sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, vsako sredo od 19.00 do 20.00, • Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, • v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in • na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo Planinsko društvo Vrhnika koda namena: OTHR Tržaška cesta 11 BIC banke: LJBASI2X 1360 Vrhnika Referenca: SI 00 733 Občino Vrhnika smo zaprosili še za dodatna sredstva v letu 2017, čakamo na razpis Fundacije za šport, kjer se bomo javili za sredstva, ki jih ta inšti­tucija namenja za gradnjo športnih objektov, s projektanti že usklajujemo posamezne podrobnosti, ki bodo odločilne pri gradnji in ko boste to bra-li, bo že natisnjen koledar za leto 2017, namenjen zbiranju prostovoljnih prispevkov. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 16. 11. Predavanje: MADEIRA IN AZORI, BISERI SREDI ATLANTIKA 18:00 1 BRANE PAHOR in PD VRHNIKA 19. 11. ČRNI HRIBI – CERJE - TRSTEL J 7:00 4-5 TATJANA PEČLIN NAS CASOPIS 442/24.10. 2016 C M Y K 64 64 MALI OGLASI v slovenščini, tudi diplomske skladišče ali mirno poslovno hove, češnjeve, jesenove...glasbeni stolp Korting-300,ra kolesarske in sprehajalne poti, Storitve naloge in strokovna besedila dejavnost. Možnost najemaTel.: 031 643 602. z radijem, kasetofonom in oddajam po ugodni ceni. Tel.- 041 828 455. za fizične in pravne osebe. dodatnega prostora za pisarno. ojačevalcem, ugodno pro­ Iščem primeren travnik Če imate poln urnik in vam Informacije na tel. št.: 031 Cena po dogovoru. Kontakt: dam. Cena po dogovoru.za postavitev čebeljih panjev. čez dan zmanjka časa za hišna 350-076. 041-692-666. Tel.: 031/844-575. Delo Dostopno z osebnim avtomo­ opravila, vam nudim čiščenje bilom. Lokacija okolica Drago- Inštruiram angleščino inProdam manjšo samostojno Prodamo mizo za nami­ (sesanje, pomivanje tal, prah Iščem delo na območju merja ter relacija Dobrova–Pol­ slovenščino za osnovno in stanovanjsko hišo na Bloški zni tenis, popolnoma novo, ...) stanovanja ali hiše. Cena Vrhnike: proizvodnja, razvoz, hov Gradec. Sporočite na gsm: po dogovoru. Kontaktna št. srednjo šolo; sem profesorica Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, skupaj s priborom. Miza je pomagam lahko tudi pri sečnji 040/470-222, Matjaž. 040744502. z večletnimi izkušnjami pri adaptirana l. 1975. Priključki: zložljiva. Cena je 150 evrov. lesa. inštruiranju. Informacije na vodovod, elektrika, telefon, Informacije na tel. št. 041 675 031-616-031 tel. št.: 031 350-076. poleg hiše stoji gospodarsko Prodam bukova drva, suha, 943. Naučim vas oblikovati iz poslopje, hiša ima tudi lasten žagana na dolžino 0,5 m. gline. Več informacij na tel. V svoj kolektiv sprejmemo Harmoniko, diatonično, Ob glavni cesti Ljublja-vrt. Hiša s pripadajočim ze-Tel: 041 807 941 št. 051 346 179. dekle za delo v strežbi v Hor­ Železnik, nova, prodam. Tel.: na–Vrhnika v samostojnem mljiščem (970 m2) je bremen julu. Tel.: 041 537 844. 051 311 573. Katering za dogodke kot so: objektu oddajamo 40 m2 prosta in vpisana v zemljiško Prodam mešana suha drva (mešana: bukev, hrast). Telefon: sv. krst, sv. birma, valete, po-velik lokal. Trenutno je v knjigo, ob hiši je tudi prostor roke, maturanski plesi, roj-njem dobro delujoč kozme-za parkiranje. Hiša je potreb-031 852 871. Počitnice tični salon. Najemnica se s 15. na adaptacije. Energijska ozna­ stnodnevne zabave, pikniki … Pijača po nabavnih cenah novembrom seli bliže domu. ka stavbe: G. Cena po dogovo-Starine Lep apartma za do 4 osebe, Lokacija: Lukovica, Vrhniška ru. Za več informacij prosim za bralce Našega časopisa. Červar – Porat (do Poreča 5 Tel.: 051/684-975, Zavod 1, tel: 01 3653 884. pokličite: 041 502 870. km), blizu morja, infrastruktu- Star mizarski ponk, skrinje, Jeterbenk. omare, voziček ciza, kripa Nepremičnine, V Srednji vasi pri Polhovem ali lojtrnik in druge stare Gradcu (na lepi lokaciji) pro- Nudim strokovno pomoč gradnja predmete kupim. Tel.: 031 dam zazidljivo komunalnopri težavah s partnerskim 878 351. opremljeno parcelo (voda, ele­ odnosom in pri vzgoji otrok. Oddam sobo s kopalnicoktrika, asfaltirana cesta - do Tel.: 041 239 769 ali www. Podarite odvečne knjige, srcna-moc.si. in sanitarijami v stanovanj-parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: priročnike …? Pokličite, z ski hiši v horjulski dolini. 041 653 155 ali 01 75 40 636. veseljem pridem, jih odpeljem Kontakt na št. 051 318 052. Vedežujem in rešujem vse in ohranim. Tel.: 030 996 225. Kupujeva hišo z vrtom na ob­ vaše težave, večinoma za- Prodam zazidljivo parcelo močju Vrhnike in okolice. Cena konske. Zato, če jih imate, v izmeri 530 m2 za gradnjo Prodam kamnit portal vrat do 150.000 evrov. Tel. št.: 040 pokličite, rešila bom vašo stanovanjske hiše na Lu- in rešetke za okna (gavtre). 211 54 4. težavo po zelo hitrem po­ kovici pri Brezovici. VsaTelefon: 031 730 552. stopku. Tel.: 051 251 489. infrastruktura, na katero Na Vrhniki (Na Klisu) s 1. se objekt priključuje, je ob oktobrom oddam enosobno OstaloNudim energijske tretmajeparceli. Dostop urejen po stanovanje v bloku, drugo in svetovanje za osebno in asfaltirani cesti doparcele. duhovno rast. Telefon: 051 Za dodatne informacijenadstropje. Stanovanje je vImam več ženskih oblačil,celoti opremljeno, svetlo, cen­ 346 179. pokličite po telefonu na: lepo ohranjenih. Pokličite na tralno ogrevano, z balkonom, številko: 01 755 10 18. 030 931 750. v kleti shramba, skupna kole- Nudim učno pomoč šoloob­sarnica. Tel. 051-232-499. veznim otrokom. Po izobraz- Prodam otroški voziček Dobrova z okolico: iščemo bi sem pedagoginja in imam v najem garažo, velikosti 20 znamke Quinny Speedi, Zamenjamo lastniško dvosob­ veliko izkušenj ter zagota-m2. Tel.: 041 832570. malo rabljen, brezhiben, no stanovanje, 62 m2, letnik vljam odlične rezultate. Več rjave barve. Rabljen za enega 2003, na Vrtnariji (Vrhnika) za informacij: 051 346 179 otroka. Poceni prodam PVC okna, cca 45 m2 veliko v pritličju ali z Cena 50 evrov. Gsm 041 617 1 kom – 180 x 140 cm, 2 dvigalom v centru Vrhnike. Tel: Računovodske storitve in 151, (Nataša). kom – 80 x 140 cm. Tel.: 051 355 143. davčno svetovanje že od 031 627 959 leta 1999, Andreja Piskač s. Prodam digitalni TV spre­p., Horjulska cesta 116, 1356 Kmetijstvo jemnik in anteno Big Star. Izdelujem razne leseneDobrova. 041 581 584 ali 040 konstrukcije (nadstreški, Cena po dogovoru. Tel.: 041 904 859.Starejšim osebam 549 280 ostrešja, zamenjava kritine, Prodamo dve PVC-cisterni, nudim vso oskrbo na domu, izoliranje podstrehe, vsa1000 l, za čisto vodo, ojačani tudi nepokretnim. Ozdravim Prodam kvačkane prtičke kleparska dela – žlebovi). s kovinsko armaturo in ven­ levkemijo, sladkorno bolezen, Opravim ogled, svetujem, iz belega garna in klekljane tilom za izpust. Cena 100,00 nekatere vrste raka. Prepre-izdelam predračun. Mo- prtičke – ročno delo. Telefon: EUR za kos. Vse preostale in­ čim osteoporozo. Zeliščar, 031439 994 žnost dobave vsega potreb­formacije na št. 040 25 88 99. 031 006 155. nega materiala in odvoz Prodam elektromotor z odpadnega. Telefon: 041 Na hribovski ekološki kmetiji Sestavimo različne pogod- vodno črpa lko, strešnik Ton­ 653 428. vam nudimo kokošja jajca. be, uredimo zemljiškoknji- dach: norma – 50 kosov, zare­ Mogoča dostava po dogovoru. žno stanje, svetujemo pri znik – 100 kosov. Prodam tudi Na Vrhniki menjam prije- Tel.: 031 526 543 (Marija). dedovanju in delovnoprav-tno, 32 m2 veliko stanova-voz gumar. Tel.: 031 255 648. nih razmerjih. Pokličite na nje v bližini zdravstvenega tel. št: 051-318-052. Prodam tri starejše lestence doma in avtobusne postaje. Kupim motorno žago znam­ (lustre) in starejši kotel za žga- Stanovanje je v mirnem ke Husqvarna ali Stihl, lepo Inštruiram matematiko za njekuho. Tel.: 031 627 959. bloku v visokem pritličju in ohranjeno, malo rabljeno, no­osnovno in srednjo šolo, tudi je vpisano v zemljiško knji­vejšo, in motorno kosilnico, na vašem domu. Informacije Za primerno ceno iščem go. Obsega kuhinjo z jedil­bočno na nitko, takoj kupim na telefonsko številko: 031 prostor (okolica Vrhnike, nico, sobo z balkonom ter za gotovino. Tel.: 041/541-858. 392-842 kopalnico z WC-jem. Ker Dobrova, Horjul ali PolhovGradec) za postavitev jajco­ stanovanje presega potrebe Odkupujemo krave, telice Izvajamo najrazličnejša mata. Telefon: 031 550914 naše družine, iščemo zame­in bike za zakol. Tel.: 031/387 zaključna dela (krovsko­ njavo za večje stanovanje 922. -kleparska, izdelava podstreh, (na Vrhniki) z dogovorom Prodam glasbeni stolp vgradnja in dobava oken, ob našem doplačilu. Ponud- Motokultivator, koso, mul-»Sharp« (radio, kasete, CD) z barvanje napuščev in fasad, be na gsm 041-962-888. čar, frezo, traktor, prikolico zvočniki. Cena po dogovoru. knauf suhomontaža, izva­ in drugi stroj, tudi v okvari Telefon: 031 643 212 jamo adaptacije...). ImamoNa Dolu pri Borovnici pro­kupimsvoje stroje in orodje, s ka­ dam zazidljivo parcelo v (041 407 130). terimi zagotavljamo visoko Dva zvočnika v lesenem izmeri 1100 m2. Cena po kvaliteto in zaključek projek- ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, dogovoru. Telefon: 041 439Suha drva, več vrst (bukova, ta v dogovorjenem roku. Smo z nizko, srednje in visoko­ 499. hrastova, sadna ...), prodam. z Vrhnike. LesnaMont d.o.o. toncem ter bas refleksnim 031 277512. : 041 792 742 sistemom, moči 100W, nizko V Horjulu oddam prostor v in srednjetonski zvočnik Lektoriram vse vrste besedil velikosti 40 m2, primeren za Sprejmem stare deske, ore-brez ohišja, moči, 40W ter OGLASI NAS CASOPIS 442/24.10. 2016 C M Y K 66 ZAHVALE IN OGLASI 66 NAS CASOPIS 442/24. 10.2016 C M Y K 67 67 SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. J U N I O R REŠI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala podpokroviteljstvom Optike Jelovčan z Vrhnike, se je glasilo: »Videti in gledati bolje«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim:Karmen Jereb z Vrhnike, Jožici Čepon iz Horjula in Pepci Škrbec iz Borovnice. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 15. novembra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki jih poklanjaSI.MOBIL Vrhnika. Poiščite nas naFACEBOOKU PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: Poznaš pravo pot? • OLI IN KRIŠTOF BY PIERS BAKER že dvajset minut si ščetkaš zobe! ja, kosilo je bi­lo ogabno. ampak, saj to je majoneza!PRIJAVIL SEM SE NA “SLOVENIJA IMA TALENT” A NI TO ŽE NOCOJ? dA, ZATO SE PA MO­ RAVA ČIMPREJ PRI­ PRAVITI. JA, AMPAK NE ZNAM PETI! sedaj mi je pa jasno, zakajje imel sendvič okus po mentolu. rce Na tavžnte let sa pa L'blanc ladje jn velik čovni vazil kje prek L'blan. Še pr'd dobrm stu leti sa tavorl vrhnšk cegu kje dvol, pa še kej druzga.Sa b'l' ad rimskih časov pristani t'm nek za Črnm Orlam. Še Cankar je m'nde kje hvodu kje u 11. šola. Zdej pa t'm še navadnga čovna na morš u uda spravt, al pa prvezat, kva d' bi se še vozu. Pa prov mal bi nas kaštal, d' bi naredl en nov-port. U L'blan se greje turzm na L'blanc, mi na Vrhnk sma pa na suhm prstal! J. Sulc Vrhn'ške isk' Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahval: 68,72 evra NAS CASOPIS 442/24. 10.2016 C M Y K 68 68 24X 3,95€* 94,80€** * Cena velja ob vezavi za 24 mesecev. ** Ob enkratnem plačilu. TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net