Celovita ocena — dober program
Izdatki za hrano pomenijo že precejšen delež v družinskem prora-čunu. Da bi bila hrana cenejša, bi moralo biti vse manj neobdelanih ali slabo obdelanih polj, kar je zlasti odvisno od zasebnih kmetov, saj je v njihovi lasti kar 89 odstotkov vseh kmetijskih zemljiških površin v naši občini. Tudi živine, ki jo je v občini 4210 glav, je v družbeni lasti malo (le 430 glav). »Čistih« kmetov imamo v občini 425, medtem ko je takih, kjer je eden od domačih zaposlen, 395.
Te zanimive podatke je bilo     nje, neugodna gibanja v živino-
šlišati na seji komiteja občinske konference ZKS naše občine sredi februarja. Najpomemb-nejša točka dnevnega reda te seje je bila namreč namenjena kmetijstvu. Udeleženci seje so ugotovili, da smo pri pridobiva-nju hrane v Sloveniji in tudi v naši občini zadnja leta napravili korak naprej. Zato kaže v raz-pravah po osnovnih organizaci-jah ZK nameniti pozornost predvsem tistim področjem kmetijstva, kjer niso bile dose-žene politične usmeritve ZK.
Dodobra bi bilo treba- v raz-pravah osvetliti predvsem do-hodkovno povezovanje med za-sebnimi kmeti in kmetijsko za-drugo Ljubljana, TOZD Dobru-
reji, odgovoriti na vprašanje, zakaj kmetje pridelujejo manj, kot bi lahko in kakšne so možno-sti mladih, da ostanejo na kmeti-jah, pregledati izobraževanje kmetov, njihov življenjski stan-dard in socialno varnost in ne na-zadnje tudi poiskati vzroke za majhno vključevanje kmetov v ZK. Na podlagi teh ugotovitev bo lahko občinska konferenca ZKS spre jela celovito oceno ure-sničevanja sklepov ZK glede kmetijstva, kajti stedi letošnjega leta naj bi CK ZKS o tem organi-ziral problemsko konferenco.
Predstavniki kmetijske za-druge Ljubljana, TZO Dobru-nje, občinske zemljiško-kmetij-ske skupnosti, sveta za kmetij-
stvo in družbenogospodarske odnose pri OK SZDL, pa tudi za-sebni kmeiovalci so člane komi-teja seznanili, kaj vse so v občini že naredili, da bi pridobili nove kmetijske površine in izboljšali obstoječe. Tako smo bili med pr-vimi v Sloveniji, ki smo sprejeli prostorski plan in s tem zavrli plaz gradenj na dobrih kmetij-skih površinah. Z dodeljevanjem posojil, zniževanjem obrestne mere, z zagotavljanjem kmetij-skega reprodukcijskega mate-riala po nižjih cenah smo posku-šali povečati zanimanje kmetov za pridelavo hrane.
Vendar pa kaže, da se bodo kmetijci letos in sploh v tem planskem obdobju srečevali s te-žavami.    Primanjkuje    namreč
umetnih gnojil, bančnih posojil bo manj, zadruga sama pa nima dovolj denarja.
Kako bomo brez umetnih gno-jil izboljševali zemljo, za zdaj še ni jasno. V naši občini bo na kmetijskih površinah med Zajčjo dobravo in Zalogom zra-slo več naselij. Kmetom bo treba dati nadomestna zemljišča. Ven-dar zemlje, ki ne bi bila potrebna izboljšanja, ni na voljo. Gnoje-n je samo s hlevskim gnojem pa je premalo. V hribovitih predelih naše občine pa je še kar precej kmetij, ki niso dovolj dobro ob-delane, ker živi na njih premalo Ijudi.
Vse to so problemi, ki jih bodo morali skupaj z drugimi reševati tudi komunisti v občini.
D.J.