UDK 886.3.09: 92 G r a d n i k Boris Paternu Fi lozofska f aku l t e t a , L j u b l j a n a GRADNIKOVO MESTO Y RAZVOJU SLOVENSKE LIRIKE* R a z p r a v a želi p r ipomoči k čistejši l i t e ra rnozgodovinsk i in stilni oznak i l i r ike Alo jza G r a d n i k a (1882—1967). Ugotav l j a , da se n jegovo pesniš tvo gibl je z n o t r a j treh idejno-s t i ln ih s is temov: novoromant i čnega , ekspres ionis t ičnega in t r ad ic iona lno k las ičnega . R a z m e r j e med temi p la s tmi je tako, da je G r a d n i k a t r eba uvrs t i t i med po lnovredne člene slovenske nove romant ike , in sicer v n j e n e m zrelem obdob ju ter zmernem p rehodu v ekspres ionizem. The lyr ic p o e t r y of Alojz G r a d n i k (1882—1967) calls for a more a d e q u a t e def in i t ion in l i t e ra ry-h is tor ic and in s tyl is t ic terms. His poe t ry moves wi th in th ree sys tems of dist inct s tyles a n d ideas : neo-romant ic , expressionis t , a n d t r ad i t iona l ly classic. O n the basis of the relat ion be tween these levels A. G r a d n i k is to be classif ied as a fu l l -va lue mendier of the Slovene new ro- mant ic ism. no tab ly in its m a t u r e phase and (lie m o d e r a t e t rans i t ion into express ionism. Najbrž danes ni več mogoče dvomiti o tem, da bodo v slovenski liriki prve polovice 20. stoletja ostala med najbolj vidnimi tri pesniška imena: Oton Zupančič, Alojz Gradnik in Srečko Kosovel.1 Kljub zelo izrazitim in dobro vidnim lastnostim, ki jili ima pesniško delo vsakega izmed naštetih treh avtorjev, pa je značilno, da se slovstvena veda pri Zupančiču in Kosovelu razmeroma lahko odloča za slogovno opredelitev oziroma za splošno literarnozgodovinsko uvrstitev njunega dela, med- tem ko pri Gradniku že od nekdaj in še vedno čuti nekakšno zadrego, ko je treba njegovemu pesništvu določiti slogovni okvir in ime. Župančič že od vsega začetka velja za poeta slovenske »moderne« ali nove romantike, če uporabimo širši pojem, in od tod ga tudi dopolnilne in bolj razčlenjene slogovne oznake ne premaknejo. Kosovel je in ostaja ime slovenskega ekspresionizma, čeprav pri njem ugotavljamo še celo vrsto drugačnih pojavov, ki sežejo nazaj in naprej. Le ob Gradniku srečujemo v literarni zgodovini kopico neprečiščenih, pomožnih ali zasilnih oznak. Te so se začele že z znanimi metaforičnimi domislicami * R a z p r a v a je bi la n a p i s a n a za s impoz i j o G r a d n i k o v e m delu v Gorici 26. s ep t embra 1970. 1 Sem bi po p o m e n u mora l i uvrs t i t i tudi Jos ipa Murna , v e n d a r n j egova l i r ika po n a s t a n k u sodi na samo me jo s to le t ja in jo je že leta 1901 p rek in i l a pesnikova zgodn ja smrt . 0 »dedičih«, »sopotnikih« ali »učencih« moderne in postopoma prispele vse do čisto nasprotnih tez o samobitnem »premagalcu« moderne.2 Zelo redka so mesta, kjer najdemo začetke bolj razčlenjenih, čeprav zvečine še neusklajenih slogovnih oznak Gradnikovegu pesništva.3 Nastane vprašanje: Kje so razlogi, da ostaja prav Gradnik tako dolgo zunaj trdnejših zgodovinsko slogovnih opredelitev? Odgovore bi lahko iskali v več smereh. Vendar se ponuja misel, da bo najbolj prav, če te razloge najprej iščemo v njegovi poeziji sami. Zato bo predvsem vanjo usmerjen pričujoči poskus, ki naj bi bil pobuda k čistejši oznaki njenega ustroja in mesta v razvoju novejše slovenske lirike. 1 Pozornejše opazovanje Gradnikovih pesmi in zbirk nam pokaže, da se njegova poezija giblje znotraj treh vidnejših idejno-stilnih sistemov.4 1 i se pri njem med seboj ne izključujejo, temveč iščejo tvorno razmerje. 2 P r im. : А и t o n S l o d n j a k , Pregled s lovenskega slovstva, 1934, s. 430—31, 433—36; J o ž a M a h n i č , Zgodovina s lovenskega s lovstva V, 1964. s. 18, 27, 227; A n t o n S l o d n j a k , Slovensko slovstvo, 1968, s. 346. 398. F i l i p K a 1 u n se je p red leti v načelu upr l t r ad ic iona ln i oznaki »dediči« ali »sopotniki« moderne , k a m o r je l i t e ra rna zgodovina uv r šča l a celo vrs to imen, med n j im i tudi A. G r a d n i k a , P. Golio, J. G r u d n a in L. Novyjevo , in vse naštete štiri pesnike za rad i n j ihovega samos to jnega deleža vk l juč i l »v samo moderno« (Problemi s lovenske lirike, Sodobnost 1965, s. 406—09). Ka lanove p o b u d e ne bi kaza lo prezre t i , č e p r a v je improv i z i r ana in bi po t rebova la globl jo ana l i t i čno u temel j i t ev , n o t r a n j o razčleni tev in terminologi jo , ki bi segla čez po j em »moderna«:. 3 M a r j u B o r š n i k o v a začen ja ob G r a d n i k u upo rab l j a t i neka te re raz- ločevalne slogovne oznake , med ka t e r imi so n a j b o l j zan imiva opozori la o po- sebnost i pesnikovega impres ion izma oz i roma r azvo ja v smer ekspres ionizma (Pogovori s pesn ikom G r a d n i k o m , 1954, s. 52—54; Š tud i j e in f r agmen t i , 1962. s. 250—52). F r a n c Z a d r a v e c u s m e r j a svoje r az i skave v področ je G r a d - nikovega s t iha in s t avka ali i z razne tehnike in t u o d k r i v a p redvsem znake klasične poet ike s posamičnimi odmiki v smer impres ion izma ali celo ekspre- s ionizma (Gradn ikova poez i ja do P a d a j o č i h zvezd 1902—1916, Dialogi 1967, s. 213—19; D v o j e s lovenskih poet ik po letu 1918, publ . v VI. Semina r s lovenskega jezika, l i t e r a tu re in ku l tu re , 1970, s. 149—61). T u d i L i n o L e g i š a je paz l j ivo upoš teva l d r o b n a d o s e d a n j a opozori la na n e k a t e r a z n a m e n j a Gradn ikov ih pres topov od impres ion izma naspro t i ekspres ionizmu, pa tudi »večjemu rea- lizmu«, predvsem pr i k r a j i na r sk i liriki (Zgodovina s lovenskega slovstva VI. 1969. s. 27, 82. 86, 94—96, 143). Opozor i l a te vrste je de loma upoš teva l t ud i A n t o n S l o d n j a k v Slovenskem slovstvu, 1968 na str . 347. 4 I z raz »idejno-st i lni sistem« n a j bi označeval povezan red lastnosti ali znakov , ki z a j e m a j o vse r avn i leposlovnega dela, oil ps ihološke in ide jne do kompoz ic i j ske ter jezikovne, in je p r e v l a d u j o č v nekem obdob ju . Zato se pojavljajo kot trojne plasti, urejajoče se v poseben pesnikov individualni red in sistem. Prva in zelo opazna idejno-stilna plast sodi v območje none ro- mantike.5 Pri (tem ne gre samo za posamične pojave ali odmeve, temveč za vrsto bistvenih lastnosti, ki s svojo količino in z notranjim redom predstavljajo sistem novoromantičnega doživljanja in izražanja. Posebno vidna in najbolj zgodnja značilnost slovenske nove roman- like je prebujeni in poglobljeni subjektivizem, ki so ga ob koncu 19. stoletja s tolikšno vnemo in tveganjem sprostili Cankar, Kette, Murn in Zupančič. Gradnikovo doživljanje sveta in samega sebe ima izredno močno poudarjeno ne le subjektivno, temveč tudi subjektivistično noto. Ze uvodni, programsko povzdigujem stili v njegovo prvo zbirko Pada- joče zvezde (1916) postavlja usodo jaza v središče sveta in v glavno os pesnikove optike: Živl jen je moje — z neba zvezde pada joče . Iščem pot in hod im v m r a k iz m r a k a . Podoben red stvari obstaja v mnogih njegovih pesmih, vse do ene poslednjih, ki ima naslov Belo in črno in je bila objavljena ob pesni- kovi osemdesetletnici v Naši sodobnosti 1962. Vmes najdemo celo izpovedi popolne osamljenosti, ko od človeku do človeka nobenega mostu ni in brvi." K naravi novoromantičnega subjektivizma spada tudi to, da je med življenjsko najbolj pomembnimi in najbolj izpostavljenimi temami — ljubezen. Ta ima pri Gradniku celo mnogo usodnejše raz- sežnosti kot pri četverici moderne. Vendar njegov subjektivizem ni ekskltiziven. Pušča razmeroma mnogo prostora tudi krajinarski, domovinski in socialni tematiki. S tem pa se seveda nikakor ne oddal juje od temeljnega vsebinskega ustroja slovenske novoromantične lirike, ki je bila izrazito subjekti- vistiiična predvsem v svojem mlaidositneon obdobju (o tem pričajo Cankar- jeva Erotika ali Zupančičeva Čaša opojnosti iz I. 1H99 in pretežni del Kettejeve ter Murnove lirike), kar velja tudi za mladega Gradnika; zatem pa je vase vse močneje vključevala tudi moralno, socialno in politično problematiko časa. V Padajočih zvezdah, ki so izšle meti prvo 5 I z raz »idejno-st i lna plast* označu j e isto kot j j rej omenjen i po j em »idejno- stilni sisteme, v e n d a r s tem razločkom, da tok ra t ta »sistem« ne nas topa sa- mostojno, t emveč v hk ra tn i povezavi z d rug imi ide jno-s t i ln imi ' sistemi«, je torej s amo »plast* novega s k u p n e g a sistema, ki zah teva spet posebno oznako. " Sinu IV. DP. . 100 (Krat ice u p o r a b l j a m o names to celih naslovov zbirk.) svetovno vojno in po Zupančičevih Samogooorih (1908), količinsko celo prevladujejo socialno ali narodno poudarjeni istrski, briški in vojno begunski motivi. Vendar ni mogoče prezreti dejstva, da vse uvodne razdelke (Tristis umor, Pisma, Arabeske) zavzema izrazito osebna, predvsem ljubezenska tematika, ki je tudi daleč najvidnejša nosilka kakovostnega vrha tc knjige in njenih globljih umetniških hotenj. Prvi Gradnikov odločilnejši, se pravi knjižni vstop v javnost ima potem- takem tematski ustroj, ki je značilen za novo romantiko v njeni zrelejši, ne več mladostno zagnani dobi. Podobno velja za njegovo drugo in tretjo zbirko Pol bolesti, 1922, in De profundis, 1926, kjer se koli- činsko razmerje še bolj prevesi v prid domovinske tematike, medtem ko v nadal jnj ih knjigah prevlada osebna refleksija. Naslednja, deloma že v samem subjektivizmu pogojena lastnost slo- venske nove romantike, je njeno (lisonani.no razmerje do sveta. Ta pojav se seveda pri vsaki osebnosti kaže v posebni podobi, v različnih raz- ponih in neenakih izidih, ki so si včasih celo nasprotni, kot kaže Cankarjev in Župančičev primer. Gradnikovo pesništvo je tako, da nosi razglašenost v samem svojem jedru. Odmiki od tega mračnega jedra so včasih težji kot pri Cankar ju in Murnu, da o Ketteju ali Župančiču niti ne govorimo. To pomeni, da se izrazito individualna nota Gradnikove lirike začenja prav na tej disonantni točki novoro- mantične poetike. Ne bo naključje, da že omenjena uvodna programska pesem Življenje, postavljena na čelo prve knjige, kaže naravnost k nemirnemu in mračnemu središču njegovega pesništva. V takem ustroju stvari je utemeljeno tudi pogostno pr is ta janje na načelo t rpl jenja in bolesti kot višjih, vrednejših stopenj bivanja.7 Tu bi mogli iskati nekaj zavestne opozicije zoper Zupančičevo načelo radoživosti, saj Gradnik ob bolesti večkrat omenja tudi radost, toda kot nižjo in bolj zaprto stopnjo človekovega bivanja. Vse to zadošča za podmeno, da bi ino- vacije, s katerimi Gradnik razširja ali ceJo prestopa novo romantiko, bilo treba iskati p rav v območju njegovih disonanc.8 7 P r i m , pesmi v PZ: Melanholija II, s. 17; v PB: Težko je spominov bridko breme (motto), Miru, miril srce želi, s. 24; v D P : Sinu II. s. 98, Bežali dnevi so, s. 83; v YS: Pogovor, s. 41, Postaja na romanju, s. 46; v ZL: Konec, s. 34, Gruden, s. 48; v P K : Nu Cankarjevem grobu. s. 21; Bog in umetnik, s. 40. B J o s i p V i d m a r je v svo jem z n a n e m eseju to lastnost pos tavi l v središče G r a d n i k o v e g a duševnega u s t r o j a in jo razložil s pesnikovo »pr ipad- nost jo k t emnemu n a g o n s k e m u in m r a č n e m u č loveškemu t ipu«, ki je p ravo n a s p r o t j e Zupanč ičevemu d u h o v n e m u in svet lemu t ipu (Svetle samote , 1932, s. 14). A l e k s a n d e r Š 1 j i v a r i č se je p rob l emu pr ib l iža l po d rug i pot i in Seveda je treba upoštevati še neko določilo slovenske nove romantike. Pri vseh vodilnih predstavnikih moderne, pa na j bo to Cankar, Kette, Murn ali Zupančič, namreč ne smemo odmisliti dejstva, da se — kljub silovitim prodorom k nevezanemu subjektivizmu ali celo k programski nevernosti — v trenutkih globljih osebnih kriz večkrat vračajo k reli- giozni nostalgiji. Taki pojavi pomenijo omejevanje ali celo hipno od- pravljanje notranjih razglasij. Še mnogo bolj razvidni in trajnejši vzroki za obvladovanje ali ukinjanje eksistencialnih razkolov pa tiče v narodni in socialni zavzetosti naše nove romantike, v njenem družbenem aktivizmu. lu prav tu nekje so globlje osnove za njena stičišča z diso- nantno-harmoničnim sestavom naše klasične, Prešernove romantike. Gradnik prav tako sodi med novoromantične pesnike, ki se iz notra- njega mraka ali praznega Niča, če uporabimo njegov izraz, vedno znova obračajo k iskanju smisla in harmonije, ki jo on sam pogreša toliko bolj, čim dlje je od nje.9 Tudi v to gibanje njegovega notranjega življenja nas popeljejo uvodni stihi v prvo knjigo: Iščem pot in hodim v m r a k iz m r a k a . K a k o r j a d r o sem, ki k b regu hoče se vrni t i in zas ton j na veter čaka . Ugotovimo lahko, da je hotenje iz mraka... k bregu pri Gradniku še občutno bolj poudarjeno kot pri predstavnikih moderne. Tudi v kasnejših zbirkah je harmonija — v svoji prisotnosti ali oddaljenosti bolj navzoča kot pri onih štirih. Predvsem pa je v mnogočein izrazito »gradnikovska« in ob n je j se bo treba kasneje ustaviti nekoliko bolj pazljivo. Na točki harmonije, kjer obstaja še vedno stik z idejnim redom nove romantike, se torej Gradniku odpira druga glavna možnost prestopanja njenih meja. Naposled tudi v Gradnikovem stihu in jezikovnem izrazu lahko ugotovimo celo vrsto novoromantičnih značilnosti, ki so najbolj razvidne v prvi zbirki, prisotne pa tudi v vseli drugih. Močno sproščen enjambe- meiutski verz, členjen po načelu naravnega, neretoričnega in neskan- diranega govora, je pri njem mnogo bolj pogosten, kot ponavadi mi- postavi l besede »bol«, »bolečina« in »bolest« za ^kl jučne besede« G r a d n i k o v e g a s lovar ja , seveda bolj in tu i t ivno kot s ta t i s t ično (O lirici Alo jza G r a d n i k a , F o r u m 1968, I, s. 858). " M a r j a B o r š n i k o v a posebe j p o u d a r j a G r a d n i k o v o h r e p e n e n j e po »izgubl jeni ha rmoni j i« (Študi je in f r a g m e n t i , s. 251). T u d i A. Š1 j i v a r i e d a j e » t r p l j e n j u o d t u j e n e osebnosti in i s k a n j u i zgubl jene harmoni je« os redn je mesto (n. in., s. 855). slimo.10 Isto velja za zelo povedno ritmično dinamiko.11 Natančnejše opazovanje nam odkrije tudi presenetljivo pogostne primere bogate vokalne ali konzonantske orkestracije «tiha. ki mestoma kar tekmujejo z Župančičem.12 Stopnjevana »evlonija« pa ni edini znak Gradnikove vraščenosti v slog nove romantike. Njen sistem bi lahko odkrivali vse «iti najmanjših povednih členov (npr. prislovu o pridevniških sestav- ljenk: besede tajnoskrite, ptice tiliokrile, bolnotilii klici, oblaki snileno- krilati, beloliste lilije, bledobeli kip, črnopeni vir itd.) pa do širših sin- taktičnih in povednih ustrojev. Te bi mogli razporediti v vse glavne variante slovenskega novoromantičnega izraznega sistema — od impre- sionizma do simbolizma, pri čemer bi se razkrile predvsem različne stopnje v subjektivizaciji izraza, ki pa jih je še vedno mogoče vezati v en sam skupen sestav. Končno sodijo v slovensko novoromantično po- etiko tudi nekateri Gradnikovi motivi ali slogovni obrazci, povzeti iz 10 J s a č e n k o v o trdi tev, da G r a d n i k o v e n j a m b e m e n t s svoj im logičnim redom in p a v z a m i celo p o u d a r j a , ne p a r a z p u š č a samos to jnos t s t iha, r a zu mem predvsem kot opozori lo na posebnost z n o t r a j s in tak t i čno r i tmičnih pres topov iz s t iha v stili (Л. V. I sačenko, Slovenski verz, 1939, s. 88). /. ap r i o rno p reds t avo o tem prob lemu se je G r a d n i k o v e m u e n j a m b e m e n t u pr ibl ižal že I z i d o r C a n k a r v kri t iki P a d a j o č i h zvezd leta 1917 (gl. Izidor C a n k a r , Lepos lovje — eseji — kr i t ika , 1968. s. 313). 11 Pr im, pesmi v PZ: Večer, s 56. Pomlad, s. 12. Oblaku, s. 22, Tvoje roke, s. 19. Pisma II. s. 26. Besede umirajočega dijaka II, s. 43, Zima. s. 47, Istrska nas, 54. Oljčni gaji, s. 55, Trudna pol, s. 57, Istrska elegija, s. 58, Ciprese, s. 69; v D P : List na o odi (Van-Tsi), s 38, Jesen (Vu-Ty), s. 41: v VS: Pogovor, s. 41. Smučar jeoa jutranja moliteo, s. 59; v ZL: Z late lestve, s. 99; v PM: Maja in morje. s. 9; v PK: Jesenska tišina, s. 17. Tivoli v jeseni, s. 27. l s P r im, pesmi v PZ: Tvoje roke. s. 19, Večer, s. 56. Pomlad, s. 12, Oblaku. s. 22, Rosna kaplja, s. 20, Pisma II, VI, VII, s. 26—31. Z ima, s. 47, Besede umirajočega dijaka I. II. s. 42—43. Padajoče zvezde, s. 49, Goličava, s. 55, Oljčni gaji. s. 55, Trudna pot, s. 57, Istrska elegija, s. 58, Črešnje, s. 62, Grozdja girlande, s. 63, Preval, s. 66, Desetina, s. 68, Pesem kolona, s. 74, Domača hiša, s. 90; v PB: Eros-Tanatos, s. 11. Žariš in žgeš, s. 16. Vseh mrtvih dan, s. 34—35, Solnce v Brdih, 68, Obešeni, s. 81; v D P : De profundis VI. s. 14. Ogenj, s. 26. Cro, s. 51, List na vodi (Van-Tsi), s. 38. Jesen (Vu-Ty), s. 41, Na Visokem, s. 53, S-men j. s. 62, Kovač s. 109; \ VS: Klic, s. 28, Pogooor. s. 41, Septembrskim žrtvam, s. 56. Smučar jeoa jutranja moliteo, s. 59, Noč na oseh svetih v Brdih. s. 65, Kmet govori domači grudi. s. 69, Kmet govori materi, s. 75, Kmet govori plugu, s. 75; v ZL: Mrtvi vojak o tujini, s. 58, 7,late lestve, s. 99; v PM: Maja in morje, s. 9. Maja in metulj, s. 15, Maja in mali, s. 16: v PK: Jesenska tišina. s. 17, Tivoli v jeseni, s. 27, Pismo z morja. s. 34. Pogreb na Rabu, s. 54, Pismo po vrnitvi, s. 60. ljudskega pesništva in prilagojeni razvitejšim psihološkim 1er slogovnim postopkom.13 Toda ob vseh teh slogovnih pojavih je pri njem še vrsta čisto na- sprotnih. ki po svojem temeljnem obeležju sodijo v druge izrazne siste- me. Evfonijo trgajo kakofonične trdote. Te se začenjajo že v značilnem gradnikovskem kopičenju besed enozložnic, ki jili pogostoma najdemo na opaznejših verznih mestih (n. pr.: srd. ort, prt, črt, črn, vro, trn, mraz, mrak, nrag, prah, žar, čar, dar, koar, glad, zal. nal, grob. kron, brod, stnor, rop, rob (za sužnja), rod, trop, roj, jok, bol. soj. strup, krut, drug (za tovariša), (lull, gluh, sljud, zver, dner, lék, sled, led, nem. meč, bič, kri, krik, križ itd.). Nadaljujejo se v posebni mor- fologiji in akcentuaciji besed (n. pr.: lûsi, vétri, gozdi, vâli, boli, nfti, sùdi, sôki, snegoni, drugoni, bleščava, goljana, muljava, ponjava, na- piana. nrbina, brežinn, usednina, dedina, hlimba, zasramba, temôta, odjéka (za odmev), or а t ar, mešetdlja, ograd (za vrt), lizâvci, drevača itd., ali: dlani, strasti, luči (za nom. plur.), prišel, bilo je (za bilo), gnoràn, poročen, zapuščen, nesproščen. Golgota. odposlal, naravnost, ozimina, vinogradi itd.). Trdote so opazne tudi v pogostnih zlomih rit- mične harmonije verza.14 Sežejo pa vse v ustroj pesemskega motiva. Stih ljudem režoča meča bom ostrina bi lahko večkrat označeval tudi njegov slog.15 Omenjenemu verznemu librizmu pa preseka pot spet stroga klasična geometrija, ki zavzame cele vrstice in kitice in se poseb- no vidno uveljavlja v zgradbi soneta. Razmerje med »predmetom« in njegovo »idejo« oziroma med znakom in pomenom začne včasih pre- stopati meje simbolistične izrazne logike, včasih pa se premakne nazaj v staro epsko opisno skladnost med obema.10 Skratka, gre za vrsto slogovnih pojavov, ki jim bo treba iskati domovanje nekje zunaj nove romantike. 13 Na p r imer pesmi v PZ: Bele cvetice, s. 11. Krn, s. 83, Jesen 1916, s. 91: v Pli: Večer je, večer, s. 14. O težko, težko srce meni (Verlaine), s. 19, 1'udle v polje so meglice, s. 21, Vsejal sem nageljne, s. 26. Vseh mrtvili dan l')l<>. s. 36. Pesem dekleta, s. 40, Grob v tujini, s. 41; v VS: Božična pesem. s. 25. Grešnicu in Marija, s. 61; v ZL: Narodni motiv. s. 25. 14 Pri u g o t a v l j a n j u zlomov r i tmičnega toka je bil posebno občut l j iv že I z i d o r C a n k a r (n. m.). 15 Kovač, DP , s. 109. 16 G r a d n i k o v a žan r ska opisnost se močno okrepi v zbi rki ZL: Jesenski večer v Med uni, s. 65, Jesen, s. 79, K rižev teden, s. 85, Vigred, s. 93; epsko opisno p r i l a g a j a n j e medvo jn i liriki upora l ahko odk r i j emo v zb i rk i PK: Tivoli v jeseni, s. 27. Na Kontooelu, s. 29, Balada o kruhu v taborišču na Rabu, s. 52. Pogreb nu Rabu. s. 34. Pogreb pri Sv. Križu. s. 38, Pismo po vrnitvi, s. 60. Pogledi naprej se nami odprejo, če se na jpre j vrnemo k tistima dvema že označenima mestoma, kjer se Gradnikov novoromantični način dojema- nja življenja najbolj individualizira in s tem najbolj osamosvoji od literarne strukture, ki je bila ob njegovem pesniškem rojstvu vladajoča. Iz obeli točk se odpirata tudi obe glavni možni smeri pesnikovih od- mikov proti drugim sistemom. Stopnjevane muke bivanja v zaostrenih notranjih disonancah so Gradnikovo pesem samogibno odpirale ekspresionizmu, ki v resnici predstavlja drugo poglavitno idejno-stilno plast njegove lirike. Že Padajoče zoezde kažejo vrsto znakov, ki so v zvezi z novim literarnim obdobjem, pa na j se je pesnik tega zavedal ali ne.17 Predvsem ljubezen- ska tematika je področje vsega novega, medtem ko so druga vsebinska področja manj odprta. Gradnikovo ljubezensko doživljanje je v tej zbirki vseobsežno in ekstatično, hkrati pa razklano v popolna na- sprotja. Njegov »amor tristis« niha med skrajnim dvomom in skrajno vero, med kletvijo in molitvijo, med izrazito čutnostjo in izrazito du- hovnostjo. Ti pojavi sami po sebi niso novi, na Slovenskem jih je uveljavila že mlada moderna.18 Toda nova je stopnja v razvitosti teh nasprotij in nova je usodnost te ljubezni. Razraste se v pesnikovo bivanjsko totalnost in jo zavzame v celoti, saj seže vse do njene po- slednje točke — smrti. Tu se strne z njo v poseben gradnikovski misterij izničenja in večnosti. Sintagma Eros-tanatos, ki stoji v naslovu uvodne pesmi v drugo zbirko Pot bolesti, je formula, ki zaznamuje poslednjo in mejno točko v prostoru njegove globoko disonantne ljubezni. Za njen pesniški slovar in slog je nadvse značilno, da se pojavlja z izrazi, razpetimi med pojavi nežnega in krutega, bestialnega in sakralnega. Tako so mu dekletove dlani enkrat kot lilije razcvetene, drugič spet kot skriti kremplji; včasih mu njene dobre roke prinašajo vero in odrešitev, takoj zatem pa mu zadajajo strup in gnile rane; včasih jo zre kot mučenico svetih rok, nenadoma pa jo zagleda kot kačo, belo po telesu in gladko, zoito v mal obroč, ki se mu kot zapestnica srebrna zdi. Nje- gove misli o ljubezni včasih razžira privid gosenice ostudne, hkrati pa 17 lz G r a d n i k o v i h pr ipovedi je razvidno, da ga je s r ečan je z ekspresio- nis t ično teor i jo in p r a k s o p r ece j zaposl i lo in ju je vzel mnogo bo l j resno ko t f u t u r i z e m (prim. M a r j a B o r š n i k , Pogovori s pesn ikom Grad i j ikom, s. 52—54). 18 В. P., T e m a t s k a kon t inu i t e t a p r i u v a j a n j u novih stilov v slovensko pesni- štvo od b a r o k a do moderne , Slavis t ična rev i ja 1962, s. 254—59. jo lahko privzdigne med čiste, /Ante sanje ali spremeni v soeto obhajilo. Obojna stanja lahko skoraj brez prehodov obstajajo celo v isti pesmi. In kar je najbolj bistveno, pojav ni omejen na njegovo mladostno niti samo na njegovo ljubezensko liriko, temveč izhaja iz globljega ustroja njegovega idejnega sveta sploh. Do najbolj neposrednih samooznak je ta notranja razglašenost prišla v zbirki Pot bolesti in v zbirki De pro- fundus. Na j zadoščajo odlomki: Ah, m o r d a je \ nemiru mir kot v slasti skr i ta bolečina, in morebi t i od vseli ver nevera vera je edina . (Mirii. mi ru srce želi, PB, 24) Kako n a j duša vsa se duši ( laja . če sem še sebi sam si vedno t u j in sam s seboj v neneha jočem spo ru? (Dvogovor, D P 106) Ta nemir in notranja razbitost sta prisotna tudi v vseli drugih zbirkah, čeprav ne povsod z enako močjo in z enako odprtostjo.19 Ambivalentno sprevračanje zlega in svetega, gnusa in lepote, niz- kega in vzvišenega v novejši evropski liriki ni novo že vsaj od Baude- lairja in pri nas vsaj od Cankar ja naprej . Toda v svoji skrajni raznihanosti, kakršno najdemo tudi pri Gradniku, je pomenilo osnovo in začetek novega sloga. In sicer sloga, ki zapušča pesniško ravnotežje med »materialno« in »duhovno« semantiko besednih znakov ter to skladnost razbija v dve odtujujoči se polovici, česar simbolizem še ni storil. Pesniška beseda ekspresionizma se je namreč po eni strani hudo zmaterializirala in prehajala v svet gole predmetnosti ali gole vegetacije, brez »duhovnega« nadpomena in »estetskega« odbiranja. Po drugi strani pa je prehajala v svet čiste abstraktnosti, v območje metafizične duhovnosti ali totalnih idej. Za ekspresionistični izrazni sistem je zna- čilna prav ta napeta, nihajoča in v bistvu neubrana dvojnost. Navzven se taka dejavnost lahko pojavlja tudi pretežno z ene ali druge strani, 10 Na p r imer pesmi v PB: V omami, s. 15, Žariš in žgeš, s. 16, Po poročni noči, s. 25, Mirû, miru srce želi, s. 24, Moje življenje, s. 28, V bolnišnici I—lil, s. 30—55; v D P : Goba. s. 30, Spomini, s. 87, Kes, s. 88, Sinu IV, s. 100, Dvo- govor I. s. 106, Blodne sanje, s. 110, Utopljenci, s. 85; v VS: Božična noč, s. 22, Villonova balada, s. 56. Postaja na romanju, s. 46, Kmet govori materi, s. 75; v ZL: Temna časa, s. 8, Noč v luki, s. 10, Konec, s. 34, Rožnik, s. 42; v PM: Maja in pastir, s. 7, Maja in jesen, s. 42; v PK: Pojoča kri, s, 7, Dim, s. 19, Bog in umetnik, s. 40. včasih z grobo materialne, drugič s čisto eterične, vendar je vsaka izmeti njiju vidno ali nevidno pogojena z nasprotno.20 Gradnikov izraz močno kaže obstoj obeli slojev. Na eni strani naj- demo pri njem množico »naturalizmov«, če lahko s to besedo označimo sloj poudarjeno predmetnih ali vegetativnih izrazov tiste vrste, ki se jih je tradicionalna poetika v glavnem izogibala in jih je tudi Josip Vidmar imenoval nemirnost, ki je na škodo pravemu okusu.'1* Sem lahko na primer uvrstimo naslednje izraze: gad, črv, pajek, gosenica, glista, podgana, jisica, svinja, mrčes, stenice, gnile trave, gnile močvare, gni- joče cunje, plesnivi kruli, gobec usran, drhal pijana, gnus gnoja in glist, ostuden, opičji, gnije, pljunil, crkavn, čreva. dojke žene izsesane i t d . Zraven tega pa obstaja sloj dematerializiranih abstraktöv, ki najčešče zaznamujejo čisto duhovna stanja ali iskanja, npr. večnost, Bridkost, Bolest, pretest, slast, luga. muka, strah, groza, ozgon, soj, sij, svil, bole- čina, praznina, globočina, višina, tišina, samota, tesnoba, svetloba, daljava, višava, bleščava, goljava, hrepenenje, pričakovanje, molčanje, dehtenje, zorenje, darovanje, strmenje, razodetje, sozvočje, somračje. Zelo značilne so abstraktne množinske odnosnice ali prilastki: duh daljav, prostosti višin, duš sozvočje, vesoljslva struge; ali abstraktne zveze: globine brezdanje, neznane temine, pojoča okrožja, v hrepenečem loku, soj sinjine, vsevdilj itd. Materialni in abstraktni izrazni sloj pri njem nista ločena, temveč v nenehni notranji odvisnosti in medsebojni disonantni napetosti. S to lastnostjo Gradnik brez dvoma že stopa v območje ekspresionizma. Nekateri primeri hote razlepôtene poezije, v izrazu trde in nominalne, kažejo naravnost k Božu Vodušku (npr. Goba, DP, s. 30), medtem ko se oni drugi odpirajo v smer Antona Vod- nika (npr. Drevo. VS, s. 35; Zlate lestve, ZL, s. 99). Iz okrepljenih lastnosti nove romantike, in sicer iz njenega subjekti- viznia. pa izhaja še druga glavna ekspresionistična inovacija Gradni- kove lirike: to je njegovo oddaljevanje od impresionistične opisnosti in 20 V slovenski l i terarni zgodovini se ekspres ionizmu p r ip i su j e jo p redvsem tisti znaki , ki s p a d a j o v a b s t r a k t n i stilni pol, med tem ko se n j egova s t i lna ina ter ia l izae i ja uvršča v real izem ene ali d ruge vrste. T a k o tudi pri G r a d n i k u lahko n a j d e m o razdvo jeno oznako, da je »nakazal pot prot i večjemu rea l izmu kakor prot i delni, že ekspresionist ični st i l izacij i« (Zgodovina s lovenskega slovstva VI. s. 94). 21 J. V i d m a r : »Neka j znači lnost i G r a d n i k o v e n a r a v e pa vsebu je tud i lista n jegova pesniška snov, ki pomeni nevarnos t za n jegovo me ta fo r iko , to so kače, črvi iu celo gliste, ki se včasih na škodo p r a v e m u okusu p o j a v l j a j o v n jegovih stihih« (Svetle samote , 1952, s. 15). tudi od anekdotične simbolike v osredinjeno stilizacijo notranjega »bistva« stvari. Najbolj viden zunanji jezikovni znak take stilizacije je plural, ki postavlja več stvari, več pojavov, več oseb ali več položajev na enotno semantično raven, se pravi na isti skupni pomenski imeno- valec. S tem jim razrahlja ali odvzame individualne posebnosti in jih zgnete v eno samo, avtorjevo bistvo. Med značilne primere, ki jih je mnogo, sodi že večkrat navajena pesem Zima (PZ, s. 47), v kateri je prehod od impresionistične slike v pluralno poenoteno brisanje posa- meznosti in njihovo prehajanje v en sam notranji pomen tako nazorno, kot v naslednjem desetletju pri Srečku Kosovelu. \ s a v beli je svetlobi naša soba. O b oknu g ledamo na vas. Od nas n ikdo ne govori . A vsak obraz obraza išče. V srcu je tesnoba. Sneg z u n a j pada . Dež metu l j ev belih p a d a na pol ja in na s t rehe in na gozd. Ni gozd. j e tisoč golili črnili rok vp i joč ih p ro t i n e b u : Bog. o bog, k j e si pomlad, k j e si mladost , mladost ! Vse, kar v tej zimski sliki je — prostor, pokrajina, predmeti, l judje — postopoma izgublja posamične lastnosti in postaja eno samo občutje, ena sama misel, ena sama vsebinska črta, ki bi ji lahko rekli tesnoba minevanja. Besede osa, osak, ki vodijo k poenotenju celote, se začno gostiti kot kasneje pri Kosovelu ali Jarcu.21" Ponavljati se začno isti iz- razi in zbirati v zelo opazne ključne znake. Krčijo se tudi barve, saj je ves prizor ujet v nasprotje zgolj belega in črnega.22 Prav ta barvna polarizacija v črno-belo in z njo vred izginjanje odtenkov v barvni epi- tetonezi je pri Gradniku nenavadno značilen pojav, ki t raja vse do njegove poslovilne pesmi Belo in črno. Poleg teh dveh barv sta opazni predvsem še z lata in srebrna. Vendar poenotene stilizacije ni mogoče razlagati kot statiko. Gre za pesnikovo napeto zbranost v ekspresijo njegovega lastnega notranjega položaja, ki si iz nje odločno odstranja 2 1 a Prini. Kosovelovo pesem Oktober (ZD 1, 1964, s. 12) ali Premišljevanje (ZD 1, s. 13) ali J a rčevo pesem Skrivnostni romar (Človek in noč, 1927, s. 29) in Pod slapom (n. m., s. 31). 22 Na zače tke ekspres ionis t ične s t i l izaci je pri te j pesmi in na ba rvno pola- r izaci jo je p r v a opozor i ja iVIarja Boršn ikova v Pogovorih (s. 33—34) in v Štu- d i j ah in f r a g m e n t i h (s. 251). vse, kar ne služi izrazu osebnega bistva. Med začetne pojave te subjek- tivne redukcije predmetnosti ali njene ekspresivne koncentracije lahko uvrstimo tudi že ostro omejevanje telesnih znakov v Gradnikovi ljube- zenski liriki. Ti znaki se zelo pogostoma omejijo na roke ali dlani, ki postanejo nosilke celotne notranje vsebine in situacije. Na j zadošča stih: Še ne veš, kaj roke mi drhtijo (V mraku, PZ, s. 9). Od tod je samo še neznaten korak do Jarčevih ekspresionističnih stilizacij, kot so rok ihtenje ali prstov smeh.'23 Pritisk subjektivizma pa je razbrati tudi v metaforiki, ki se mu včasih razbohoti v zelo svobodne kombinacije. Ze v metafori Sneg zunaj pada. Dež metuljev belili padu lahko ugotovimo križanje in sovpadanje kar treh različnih semantičnih krogov (dež-sneg-metulji), pravo tristo- penjeko metaforično sporočilo. Primerov ekspresivno stopnjevanih, ost rih in drznih metaforičnih zvez pri Gradniku ni ravno malo, tako da jih moramo uvrstiti v sistemske pojave novega sloga (npr.: kamnoD bela liosta, čaša noči, bolesti psi, sneg cDetja, kakor v lilijah je pokrajina; beli pozdravi itd.). Skratka, Gradnikova stilizacija v svojih redukcijskih pa tudi v svojih kombinatoričnih postopkih, torej pr i svojem izraznem krčenju in raz- šir janju, kaže velikokrat tolikšno subjektivno stopnje vainest, da jo je treba postaviti že v območje onstran nove romantike. Tudi zaradi te lastnosti njegovega pesništva ni mogoče izločiti iz zgodovine slovenskega eksp res ion i z m a. 3 Naposled se je treba pomuditi še ob tretji idejno-stilni plasti Grad- nikove lirike, se pravi ob tistih njenih znakih, ki po svojem sistemskem poreklu stoje zunaj nove romantike pa tudi zunaj ekspresionizma. Imenovali bi jo lahko tradicionalna plast. Njen najbolj vidni znak bi mogli na jpre j razkriti v zunanji obliki Gradnikovega pesništva. Saj literarna zgodovina že od nekdaj in do danes razmeroma pazljivo beleži dejstvo, da so v njegovi liriki močno prisotne klasične oblike kitice, stiha in rime, ka r še posebej izpričuje pesnikova privrženost sonetu. K temu spada še okoliščina, da je naš avtor kot prevajalec posvetil mnogo pozornosti evropski renesančni po- eziji. Yse to so dovolj očitne reči, ki literarni zgodovini dajejo razloge, 28 P r im . J a r č e v o pesem Sfinga (Človek in noč, 1927, s. 21) in pesem Ne morem roke ti več dali (n. m., s. 23). da pri Gradniku odkriva in poudar ja nadaljevanje klasične poetike. Vendar bi bilo dobro, čc bi se hkrati zavedali, da je zunanja oblika tisti znak pesniške strukture, ki ni vedno v premem ali zrcalno simetričnem razmerju z njenim ontološkim jedrom, temveč je lahko tudi zelo posre- den, oddaljen ali celo obrnjen izraz tega jedra. Klasična oblika je lahko izraz notranjega reda, harmonije v jedru stvari. Lahko pa je — in to vemo vsaj od E. A. Poejeve »matematične« poetike naprej — tudi izraz sk rajnih notranjih razklanosti, dezintegracij ali disonanc, ki trdnost in odrešitev iščejo v popolnem formalnem redu. Med take pojave spada na primer Baudelairjevo Coelje zla, zbirka, ki jo nekateri uvrščajo med oblikovno najbolj nadzirane in zaprte, »arhitektonsko najstrožje pojave evropske lirike« in jo v tem pogledu postavljajo ob stran Petrar- oovem Canzonieru.24 Potrebno je torej opazovati, iz kakšnih notranjih vsebinskih izhodišč se Gradnikova izpoved vključuje v klasični oblikovni red. Pazljiva analiza bi nam tu verjetno pokazala obojno možnost, »analogno« in »opozicijsko«. Vendar so zelo številni taki primeri, kjer je na prvi pogled očitno, da izza tradicionalne klasične oblike stoji tudi bolj ali man j tradicionalna vsebina. Vidno je to že v prvi zbirki: v njeni lju- bezenski tematiki, ki je najbolj vznemirjena in bivanjsko široko odprta, najdemo samo dva soneta, medtem ko jih v refleksivni, socialni in na- cionalni tematiki najdemo devet. Podobna in še bolj izrazita razmerja se pokažejo v naslednjih zbirkah. To pomeni, da moramo zaledje nje- gove klasične poetike iskati v vsebinskih krogih, ki zajemajo predvsem moralno, družbeno in narodnopolitično problematiko. Pogled s tega zornega kota nas opozori na vrsto bistvenih dejstev. Že od vsega začetka je Gradnikovr notranji svet trden, silovito odporen in nemalokrat bojevit v območju narodne biti in zavesti. V sklepnem delu Padajočih zoezd ima ta tematika programsko obeležje in je v zbirko vgrajena kot hoteno ravnotežje nasproti osebni razklanosti, ki prevladuje v prvem delu. Izpovednemu toku narodne prizadetosti in zavzetosti bi nato lahko sledili skozi vsa naslednja obdobja. Najbolj radikalne, resnično upor- niške ostrine se pokažejo v drugi in tretji zbirki. Poslednji pomemb- nejši vzpon pa ta smer doseže v baladnem ciklu rabskih taboriščnih pesmi, objavljenih v medvojni zbirki Pojoča kri (1944). Naslednja cona pesnikove notranje trdnosti je globoko socialno čustvovanje, ki je pre- močrtno na strani kmečko plebejskega človeka, predvsem primorskega kolona. Tudi ta tematika ima ponekod protestne in bojevite poudarke, 24 Hugo Fr iedr ich . Die S t r u k t u r der mode rnen L y r i k (10. izd.), 1968, s. 39. ki dosežejo svoj najizrazitejši vzpon v ciklu Tolminski punt v zbirki Pol bolesti. Kasneje njegova socialna misel dobiva vse bolj patriarhalno in moralistično obeležje, ki se do kra ja jasno pokaže v obsežnem ciklu Kmet gooori, objavljeni v Večnih studencih (1938).25 Tretji predel Grad- nikove notranje zaključenosti je v religioznem čustvovanju in mišljenju. Ze v Padajočih лoe/.dali ga kljub znamenjem globokega dvoma in silo- viti zavesti o Niču, ki zavzema sani vrh cikla Pisma, najdemo v polo- žaju, ko mu bolest nenadoma postane samo stopnica za pot duše к Bogu.-" Ta njegova pot k bogu pa pelje v dve smeri. Po eni strani se vzpenja k osebno svobodnemu, deloma panteističnemu spiritualizmu. ki je dal posebno duhovno razsežnost njegovemu ljubezenskemu doživ- ljaju in bil odprt ekspresionizmu. Sem sodijo Pisma, predvsem pa cikel De profundi«.2'' Po drugi strani pa se vrača k tradicionalnemu ver- ništvu, ki se pokaže že v prvi zbirki in ni brez zveze s pesnikovo mislijo na mater in doni.28 V zbirkah De profundis in Večni studenci pa ta smer odreševanja iz notranjih stisk zavzame že vodilno idejno mesto in ga ohrani vse tja do medvojne izdaje cikla Bog in umetnik (1943).29 V vseh treh idejnih krogih Gradnikove poezije — v narodnem, so- cialnem in verskem — je torej deloval proces notranje zbranosti, ureje- nosti in trdnosti. Ta proces si je ustrezen izrazni način nezavedno ali 25 Do izrazi to konserva t ivnega stal išča, ki je že v popo lnem n a s p r o t j u z n jegovo n e k d a n j o p u n t a r s k o pesmijo , pr i spe v pesmi Kmet gooori tdapcu (VS, s. 79). 20 Ker ne v rados t i — k a d a r so n a j h u j e bolesti , ko telo n a m kloni niže, t a k r a t se k Bogu duša povzd igu je kot bel ob lak , in m u je bliže, b l i ž e . . . (Melanholija II. s. 17) 27 Do čisto rac iona lne f o r m u l a c i j e p r i spe G r a d n i k o v pante izeni v pesmi Na Grintoocu (VS, s. 57), k j e r be remo: Čist z d a j zrem Te v sile vzponu : isti tu si, v Dolomi t ih , isti v p a j k a t enk ih nit ih, isti v m r a v l j i k a k o r v slonu. 28 V PZ pesmi : Doma. s. 40, Veliki teden. s. 41, Ti belili križca tilii kraj. s. 77, Moji materi, s. 78, Molitev beguncev, s. 92—93. Za zb i rko Večni studenci ni brez pomena , da jo je pesnik posvetil spominu svoje matere . 20 Močnejši p r o g r a m s k i p o u d a r k i te smeri se začno v zbirki Pot bolesti. k je r n a j d e m o st ihe: Kdor je zgrešil se na samotn i poti in zgrizel ga je k l j u v a j o č i dvom, o Bog, z d a j on se zopet vrača k Tebi! (V bolnišnici. III. s. 52) zavestno iskal v oblikah tradicionalno urejene klasične poetike, le oblike pa so se večkrat razraščale tudi čez druga, odprta in disonantna doživljajska jedra njegove lirike. Zato bi pri opredeljevanju našega avtorja toliko teže prezrli vse tisto, kar po svojem poreklu ne sodi niti v novo romantiko niti v ekspresionizem, temveč prihaja iz daljne in g lob оке pretoki os t i. Če zdaj zaključimo naš poskus presoje zastavljenega vprašanja, se nam ponuja vrsta sklepov. Prvi je ta. da Gradnikovo pesništvo kaže tri vidnejše idejno-stilne plasti: novoromantično, ekspresionistično in tradicionalno klasično. Nji- hovo pojavljanje ni strogo zaporedno, saj obstajajo v vseh pesniških zbirkah, čeprav z različnimi poudarki. Gradnikov tip izrazne dinamike torej ni pretežno kronološki ali diahroničen. Pri njem ni ostrih, naglih, napetih ali zelo razvidnih prehodov iz ene stilne faze v drugo. Njegova izrazna dinamika je drugačna. Dogaja se v glavnem znotraj istočasnega sovpadanja različnih slogovnih sestavin, je torej sinhronična dinamika. To pa obenem pomeni, da nobena od teh plasti ni in ne more biti razvita v svoje skrajnosti, temveč je odprta v tvorno sožitje z drugima dvema. Oba pojava sta take vrste, da bolj otežujeta kot olajšata literar- nozgodovinsko označevanje. Oznaka se lahko začne šele z določitvijo vodilne idejno-stilne plasti, tiste, ki je dominantna vsaj v pomembnejših Gradnikovih pesniških zbirkah. Ta plast je brez dvoma novoromantična. V njej pa se pokaže toliko izrazito Gradnikovih dopolnitev, posebnosti in novosti, da jo lahko štejemo za samobitno, ne zgolj »sopotniško« varianto slovenske nove romantike. Od tod pa se, če so naša opažanja pravilna, ponuja tudi podrobnejša določitev Gradnikovega mesta: njegova lirika je polnovreden člen slo- venske nove romantike v njenem dozorelem obdobju in prehodu v ekspre- sionizem. Klasična osnova njegove poetike, ki je obe plasti vezala v meje zadržanosti, pa je povzročila, da ta prehod iz nove romantike v ekspresionizem ni bil skrajen, niti izzivalen niti dokončen. In zato je v naši literarni zgodovini ostal premalo zapažen in nezadostno definiran. 12 — S l a v i s t i č n a r e v i j a РЕЗЮМЕ Статья «Место Граднпка в развитии словенской лирики» стремится дать более чистое литературно-историческое и стилевое определение лирики Алойза Градника (1882—1967). Исследование приходит до следующих выводов. Поэзия Градника выявляет три более видных идейно-стилевых слоя: новоромантический, экспрессионистический и традиционно-классический. Их появление не является исключающим и в строгой временной последовательности, а одновременным, так что у Градника можно говорить о типе синхронической, а не о типе диа- хронической динамики выражения. В то же время это значит, что ни один из этих слоев не развит до своего предела, а напротив, что каждый из них открыт в активном сосуществовании с другими, что затрудняет нас в том, чтобы дать чисто литературно-историческую классификацию. Однако более подробный анализ проблемы показывает, что преобладающим является новоромантический слой и что лирика Граднпка является полноценным, а не только «сопутствующим» звеном словенского нового романтизма, именно в его зрелом периоде п в переходе в экспрессионизм. Классическая основа его поэтики, связывающая оба слоя в границах выдержанности, явилась причиной того, что этот переход из нового романтизма в экспрессионизм не был крайним, вызывающим и окончательным. Поэтому он в истории литера- туры остался мало замеченным и неудовлетворительно определенным.