SRLA*JEZUSOVOOA?
za leto 1928.
I
CENA 8 DIN.
im/
ČVV^ kr
ISUHSKI
KALENDAR
Najsvetejšega Srca Jezušovoga.
;                         XXV. leto.
Izdan  z dovoljenjom  mariborskoga   knezoškofijskoga   ordinariata od vredništva Marijinoga Lista
za leto 1928
v Črensovcih, kje se tiidi dobi.
CENA 8 DIN.
Naročnikom M. Lista!
Po velikoj milošči božoj 25. leto Vam damo do rok, dragi naročniki kalendar Srca Jezušovoga. Veselje nam napuni srce, ka  smo   se             •«,
nosti včakali. A veselje naj napuni tiidi Vaše srce, ka te slavnostni kaien-dar morete do rok dobiti. Srce Jezušovo Vas je blagoslavlalo skoz 25 ' z nami vred, veselimo se zato oboji, mi v uredništvi, Vi pa v naročnišu Veselimo se i to veselje izrazimo oboji v tom, ka te lepi dar, te lepi  pn vekšani kalendar vsakomi Slovenci priporočimo ztem, ka ga pridobimc    &. naročnika M. Lista. Naročniki M. Lista najmre dobijo   Kalendar S. cr Jezušovoga brezplačno. Za nenaročnike je njegova cena 8 Din. Na-ročnikom samo ,,Novin" ga damo za 4 Din. Nišče pa  ne  dobi   kar lendara, ki ne plačaovcele  naročnine.  Za  kalendar  Srca  Jezušd voga   se  je  javiti v Črensovcih pri uredništvi M. Lista.
To vam naznanja i Vas v najslajšem Srci Jezušovom toplo pozdravlja vse naročnike M. Lista                                                              „                ,
Uredništvo M. Lista v Crenso' tt
V vredništvi M. Lista v Črensovcih,  Prekmurje se dobijo kii' piti: 1. Življenje sv. Martina piišpeka za 1 D. 75 p. 2. Življenje sv. ' šekove Trezike po 5 D.   3. Molitvena   knjiga ,,Hodi k oltarsk. Svepi polplatno vezana z rdečov obrezov   po   12   D., v  celo   platno   vezana -t zlatov obrezov 20 D.  4. Skrivnosti  za   bratovčino živoga Rožnoga Ven" 2 Din. 50 par, za edno rožo,                                                                 *L
9        .T.,l
l      "¦  '•                               Dr. Ivanoczy Franc,
F.            /¦-¦ -iišinski pleb.-ešp.,  č  kanonik z svojov materjov, ki  so z ljiibezni cin di        svojega slovenskoga   ljiidstva, štero so od svoje matere herbali, pred 'i/A             25 leti prvi slovenski kalendar izdali i vreiiivali v Slov. Krajini.
H.f
Petdvajsti let je star Naš mili kalendar.
,,Naj se zdigne pesem niila Srci Jezuša na čast, Da bi Njemi v radost bila Mojoj diiši pa vu slast."
x99x                                                                         x99x
X.   ^ODC0DC0DC00CX3C00<X>CmC0D(X)C©COC83aDcmC03C03Cro              ~°
rCK>L __    ^C03C^C03CODC03CODaDC03CtoCODCOOCODCODC(DaDC©C(DaDCO       ~%
Tak je spevao pesnik vbogi Pred leti petdvajseti . . .— Zdaj pa dava hvalo Bogi Ka je bio posliihnjeni.
Srčen.
Petdvajstl let je star       8 '8         Naš mili kalendar.         §'
10 01
0
10 01
BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO
Ma 366 dnl, začne se s nedelov i dokonča s pondelkom
Premekljivi svetki.
Prva predpepelnična nedela
Pepelnica
Viizem
Vnebohod         ,       '¦-,.-'¦   :
RisaJska nedela
Sv. Trojstvo          •'   '
Telovo                 -     f-
Srce Jezušovo      N.
1. adv. nedelja
i'r
r>. febr. 22. marca
H. aprila 17. maja 27. maja
8. juna
7  juna 15. juna
2. dec.
¦-   Kvatrni i driigi  posti.
I. kvatre, postne   2.9. febr.
II.  kvatre, risalske ItO. maj.
III.  kvatre, jesenskc 19.
IV.  kvaire, acvcntna 19.
Letni časi.
Sprotoletje se začne Leto ali poletje se začne ¦ Jesen se začne        ,, Zima se začne
2.		marca
1.	2.	juna "
21.	»)*¦>	sept.
21.	22!	dec.
	>' i	
	'21.	marca
	21.	junija
	23	sept.
	22.	dec.
Postni red.
Po najnovejšem cerkvenom zakoni (C. I. C. Tit. XIV. Can. 1250-1251) se etak glasi postni red : ,,Zakon zadržanja prepove vživanje mesa i žiipe iz mesa, ne prcpove pa belic. mleka i zabela kakšegakoli niti onoga neizslanine stvari.Zakon posta prcdpiše, da se dosilosti na.den samo ednok najemo; ne prepove pa zajtra i vcčer hrane k scbi jemati, a pri kakovosti i kolieini hrane se moremo držati navade svojega kraja. Ne je prepovedano pri ednom jeli skiipno vživati nieso i ribe, niti večerje z obedom sprcmeniti. (To je, sme se večer do sitosti najesti, poldne pa samo polovico navadne večerjezavživati.) Zakon samoga zadržanja veže vsaki petek. Zakon zadržanja i posta moremo držati na pepel.nico, po petkaj i sobotaj velikoga posta i kvatre, pa tisti den pred Risali, Velikov Mešov, Vsemi sveci i Božičom. Zal--on samou;a posta nas veže vse ostale dni velikoga posta. Zakon zadržanja ali zadržanja i posta ali samoga posta ne veže po nedelaj, zapovedanih svet-kaj zviin svetkov vu velikom posti i se mesto teh dni nej trebe en den prle posliti i odpade tiidi post z zadržinjom na Veliko soboto popoldnevi. Z temi predpisi se nikaj ne spremeni pri posebnih olejšavaj, pri obliibaj kakše osebe ali kakšega. driištva, pri pravilaj i voditaj kakšega reda ali potr^ene diiižbe s skupiiim življenjoni bodisi moške ali ženske, čeravno nema obljiib. Zakon zadržanja veže one, ki so sedmo lelo švoje starosti spunili. Zakon posta veže od spunjenoga edendvajsetoga do začetoga šestdesetoga." To je zdaj postna zapoved. Ar jo v celoti objavimo, križov k postnim dnevam nesmo djali.
Potemnenje sunca i meseca.
Leta 1928. potemne sunce trikrat, mesec dvakrat. Prvo sunčno potemnenjeje dne 19. • aja, vidno v jiižnoj Ameriki prek Atlanskoga oceana i jiižne afrike; pri nas nevidno. uriigo sunčno potemnenje je dne 17. junija, vidno v severnoj Ažiji (Sibiriji) i severnoj Rusiji; pri nas nevidno. Tretje sunčne potemnenje je dne 12, novembra, pri nas vidno.Začetek ob 8 vori 33 minot je zajtra, višek potemnenja (štiri petine sunčnoga premera) ob 10 vori 48 minot, konec potemnenja ob 1 vori 3 niinute popoldncvi
Potemnenja meseca je dne 3. junija, vidno od zapadne Amerike prek Vclikoga oceana do Ažije; pri nas nevidno. Potemnenja meseca 27. novembra vidno od zapadne Evrope prek Atlanskega oceana, Amerike i del Velikega oceana: pri nas nevidno,
Meseca znamenja.
Mlad           @            Pun               ©
Prvi krajec  L            Zadnji krajec Q)
- 4
-'*
Vladarska  hiža   kraljevine   Srbbv,   Hrvatov i Sloveneev.
Njegovo Veličanstvo kral Aleksander. Rojen na Cetinji 4. dec. 1888. (po srbskom kalendari 17. decembra). Prevzeo vladanje 1921. augusta 16. po očinoj smrti potom svoje vlade, ar je v Parizi ležao betežen ob priliki očine smrti. Oženjen je 8. jun. 1922. z princes. Marijov, hčerjov rumuns* koga kralja. Njegovo Visočanstvo prestolonaslednik Peter. Rojen v Belgradi 6. sept 1923, Kralova bratja: Princesa Jelena, rojena na Reki 23. okt. I. 1884. (po srbsk. kalendari 5. nov.) zdana 21. aug. (po srbsk. kalendari 2. sept.) 1, 1911. s Konštantinom' Konštantinovičem, kotrigov bivše ruske car-ske rodbine. — Princ Jiirij, rojen na Cetinji 27. augusta (po srbskom ka-lertdari 9. septembra) leta 1887.
Narodni svetki.*
28. junija :   Vidov den, spomin na bitko na Kosovom 1. 1389.         '.
1. decemb:   Osvetek nar. zjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov.   '.'
17. dec.       rojstni den Njeg. Vel. krala Aleksandra.                          '
Poštne pristojbine.
Pisemske pošiljke
v tuzemstvo
v inozemstvo*
Pism a
do žO gr. 1   Din »   40   „   1.50 „ itd., za vsakih 50 gr. 50   par več.  Edna pafa je 4 filere*
do 20 gr. 3   Din.
„   40  „     4-50 „
itd., za vsakih 20
gramov lY50 D več.
Paketi (v tiizemstvo)
C e n e
težne
do
1 kg.
8    »
10    „
15    „
20    .
6 Din.
10   , ao  ,
30   , 40   „
vrednostne
do 100  Din. 100 p
„    500    „     200 „
„ 1000    „     500,
„ 5000    „   10 din.
Dopisnice
navadne 50 par
navadne l'50par
Ekspresnina 6 Din Povratnica    6   „ Poizvednina 6   „
Tiskovine
do   50 gr. 25 par
„  100  „   50   ,
itd.,   za  vsakih 50
gramov 25 par več.
Priporočnina 3 Din. Ekspresnina  3   „ Poizvednina 3   _
do   50 gr. 50 par
,   100   , 100   „
itd.,  za  vsakih 50
gram 50 par več.
Nakaznice
(utalvany)
Za znesek:
do
Priporočnina 3 Din. Ekspresnina   6   „ Poizvednina   3   .
25
50
100
300
500
1000
Din. 1   Din
.   & . .   s  ,
"     5    ¦
.     6    -
Zviin štemplov na navadna pisma se računajo ešče te cene.
*v6 z orsaga.   V inozemstvo se na štrof ne vzeme gor nikaj.
Ekspresnina Poizvednina
3 dinar 3     -
* Narodni svetki ali državni prazniki so tisti dnevi, štere obhajati zapove država ne pa cerkev, — na spomin kakših vekših državnih dogodkov<
"" "'      %7
SEČEN - JANUAR
Prekmurec pravi:
Če dež ide na den novoga leta,bo šo tii-di mešnjeka. Je januara mokrilo.polje de slabo no-silo.
Posvečen:
Jezuši, krali. »Jaz sem alfa i omega, za-četek i konec pravi Gospod Bog, šteri je, šteri je bio i šteri bo pri-šeo, vsemo-gočni." Skr. raz. I. 8.
Den
Sunčni
zhod jzahod
Z a p i s n i k
N P T
S
Č P
Novo leto
Najsv. Ime Jezuš
Genovefa d,
Tit p.
Telesfor
Sv. Trije Krali
f Lucijan m.
®
50 50 49 49 49 49 48
Dvanajsetletni Jezuš v cerkvi.
8	N
9	P
10	T
11	S
12	Č
13	p
14	s
1. Sv. Družina
Julijan m. Agoton papa Higin p. m.
Ernest piišp. f Veronika dev. Hilarij piišp.
c
7	48
7	48
7	48
7	47
7	47
7	47
7	46
-  E-JSKO
Od gostiivanja v Kani Gal.
K
15	N
16	P
17	T
18	S
19	Č
20	P
21	S
2. po Treh kralih
Marcel pap. Anton piiščavnik Sv. Petra stol v Rimi
Marij ino tivarišje f Fabjan in Sebeštjan Neža (Agneš) d. m.
Jezuš ozdravi goba^oga.
7	45
7	45
7	44
7	43
7	42
7	41
7	41
4 33 4 34 4 35 4 36 4 38 4 39 4 40
-*>     v     o
22	N
23	P
24	T
25	S
26	Č
27	P
28	S
3. po Treh krallh
Zaročenje M. D. Timotej papa Spreobrnitev Pavla Polikarp piišp. f Janoš Žlatoviistni Marjeta dev.   -
7	40
7	40
7	39
7	38
7	37
7	36
7	34
Jezuš je vtihšao morje.
N     4. po Treh kralih
P   ! Martina dev. T  i Peter Nol.
7 33 7 32 7 31
4 53 4 54 4 56
Vreme:
Vedrina, mraz do po-lovice. 22. milo, 29. mraz.
SOŠEC — FEBRUAR
Prekmurec pravi:
Zemla   de v
leti malo
pila, čc v
siišči je pre-
več vlage do-
bila.
Posvečen;
Sv.   Driižini.
nŠto mene najde, najde živlenje i pri-mezveličanje odGospoda." Preg. 8.  05.
Den
Simčni
zhod zahod
Z a p i s n i k
1   ,   S
2      Č
3  !   P
4   I    S
Jgnacij piišp.                      7 29
Svečnica                           7 28
f Balaž piišp.                   7 27
Andrej Korzini                   7 25
Od delavcov v goricaj.
4 57
4  59
5    0 5    2

5	N
6	P
7	T
8	s
9	č
10	p
11	s
1. predpepelnična
Dora dev. Romuald opat Janoš Mat. Apploniiar, Ciril f Školastika dev. Lurška D. M.
7	24
7	22
7	21
7	20
7	10
7	17
7	16
5 4 5 6 5 7 5 8 5 10 5 12 5 13
:. > '•:
12	N
13	P
14	T
15	S
11)	Č
17	P
18	s
19	N
20	P
21	T
22	S
23	Č
24	p
25	s
Od sejača i semena.
2. predpepelnična
Kalarina                      L
Valentin duhcvnik Faustin in Jov. Julijana d. m. f Donat m. Šimeon piišp.
Jezuš ozdravi slepca.
3. predpepelnična
Eleuterij Sevorin m. f Pcpelnica Peter Dam. f Prestopni den. Matiaš ap.
14	5	14
12	5	J6
11	5	17
0	f>	16
7	5	21
6	5	22
4	5	24
1    -"              ¦¦        "  -*
e-
l   _
7	2
7	0
6	59
6	58
n	56
6	54
5	52
5 2(1 5 27 5 20 5 30 5 31 5 33 5 35
Hiidi duh skiišava Jeztiša.
26	N
27	P
i'8	T
29	S
1. postna
Marjeta
Leander, Aleksander
Kvntri. Roman
O\
6 50 6 48 6 46 6 44
5 37
5 08 5 40 5 41
Vreme:
Vu začetki mraz, 13. milo, sneg, 28. vedro.
MALI TRAVEN — MARC
Prekmurec pravi:
Či je svečna mrazjevma-lom travni moker obraz. Gda sefašenk nasuncipeče, te leto dober pov nese,
Posvečen:
Sv.  Jožefi.
nVčinite vre-
den sad  po-
kore."    Mat.
III. 8.
Den
Sunčni zhod zahod
Z a p i s n i k
Ij   Č
2      P
3      S
Albin piišp.
f Simplicij papa
Kunigunda
6 43 6 41 6 39
5 42
5 44 5 45
Jezuš se na gori spremeni.
4	N
5	P
6	T
7	s
8	Č
9	P
10	s
2. postna
Friderik
Fridolin
Tomaž
Janoš od Boga
f Franciška Rim.
40 mantrnikov
6	37
6	35
6	33
6	31
6	29
6	27
6	25
5 47 5 49 5 50 5 51 5 54 5 55 5 56
Jezuš stira hiidoga diiha.
11	N
12	P
13	T
14	S
13	č
16	p
17	s
3. postna
Gregor V. p. Rozina.dov.
Matilda kr.
Kfemen
f Agapit pusp.
Jedert dev.
c
6	23
6	21
6	19
6	17
6	15
6	13
6	11
5 58
5  59
6    0 6   2 6   3 6    5 6   6
18	N
19	P
20	T
21	S
22	Č
23	P
24	S
Jezuš nasiti 5000 možov.
4. postna Sv. Jožef
Volfram piišp. Benedikt opat Katarina f Viktorija Gabrijel ark.
6	9
6	7
6	5
6	3
6	1
5	59
5	57
25	N
26	P
27	T
28	S
29	C
30	P
31	s 1
Jezuša ščejo kameniivati
5. Ceplena Marija
Emannel m.
Rupert p. m.
Janoš, kap.                  3
Ciril
t Marija 7 žalosti
Modest piišp.
5	55
5	53
5	51
0	49
5	47
5	45
5	43
6 8 6 9 6 11 6 13 6 14 6 15 6 17
6 18 6 19 6 21 6 23 6 24 6 25 6 26
¦  -:.•¦'*
Vreme:
Začetek mrzel. 14-dež, 28. vedrina.
-25.
VELIKI TRAVEN — APRIL
Prekrnurec pravi:
Žito nia vcl-
ko   klasovje,
če   čtzinigo-
vec lepo
cvete.
Posvečen:
Trpečemi Je-zuši.
,,Glejte   zdaj je   prijeten čas;     glejte, zdaj   je   den zveličanja!* II. Kor. VI. 2.
Den
Sunčni
zhod !zahod
Z a p i s n i k
Jezušov prihod v Jeiuzalem.
1	N
2	P
3	T
4	S
5	Č
G	P
7	s
6. postna (cvetna)
Leon
Frančišek Pavl. Izidor
Vcliki četrtek f Veliki petek •f Velika sobota
5	41
5	39
5	36
5	35
5	33
5	31
5	29
6 28 6 29 G 30 6 32 6 34 G 35 6 36
Jezuš stane od mrtvih.
8	N
9	P
10	T
11	S
12	Č
13	O
14	s
Viizem
Vuzemski pondelek
Ezehijel prorok. Leon piišp. Zenon piišp. f Hermenegild Tiburcij, Justin
c
5	27
5	25
5	23
5	21
5	19
5	17
5	15
6 3S 6 39 6 40 6 42 6 43 6 44 6 46
Jezuš se prikaže vučenikora.
15
16
17 18 19 20 21
N P T S
Č P
S
1. Bela
Benedik
Anicet            '   ,
Apolonij m.
Leon Veliki
¦}¦ Marcelin piišp.
Anzelm piišp.
5	13
5	11
5	9
5	7
5	5
5	3
5	1
6 47 6 49 6 50 6 52 6 53 6 55 6 56
22	N
23	P
24	T
25	S
26	Č
27	P
28	S
Jezuš dober pastir.
2. t Soter in Kaj.
Adalbert piišp.
Jiirij
Marko, Varstvo sv. Jož.
Kleius p.                     ^)
f Peter Kanizij           ^
Pave! od Križa
5	0
4	58
4	56
4	55
4	53
4	51
4	50
6 57
6  59
7    1 7   2 7   3 7    5 7   6
Jezuš napove svoj prihod.
29      N
30      P
3. Peter m.
Katarina Sij.
4 48 4 46
7    7 7    9
*.      (•


Vreme:
5. vedrina. Vetrovje. 13 — 14. toplo, 26. hladno.
RISALŠČEK ~ MAJ
Prekmurec pravi:
Risalščuk moker, ivan-šček pa mla-
čen, kmet tisto leto boš žeden i lačen.
Posvečen :
Majniškoj kralici.
,,Glej> odseh-
mao me bodo
blaženo ime-
niivali  vsi
narodi." Luk.
1. 48.
Den
Sunčni
zhod Izahod
Z a p i s n i k
T S
Č
Filip in Jakob Atanazij piišp. Najdenje sv. Križa f Florijan m. Pij V. papa
4 45 4 43
4 41 4 40 4 38
7 10 7 11
7 12 7 14 7 15
Jezuš obeta sv. Diiha.
6	N
7	P
8	T
9	S
10	Č
11	P
12	S
4. Janoš pri Lat. vratih
Stanislav m. Prikazanje Mihaela Gregor Naz. p. Antonin piišp. f Mamert piišp. Pankracij m,               O
4	37
4	35
4	34
4	33
/t	31
4	29
4	27
'V
-    _>>'¦¦•
.¦j'.-.'V :'.-'9"
Jezuš vči na molitev.
13	N
14	P
15	T
16	S
17	Č
18	P
19	s
5. Križova, Servac
Bonifacij Zofija Janoš Nep.
Vnebohod (zastopljenje)
f Feliks sp.
Celestin papa              ©
4	26
4	25
4	24
4	23
4	22
4	21
4	20
26 27 28 29 31 32 34
Od pričakiivanje sv. Diiha.
20	N
21	P
22	T
23	S
24	Č
25	P
26	S
Bernard sp.
Valens sp. Julija Deziderij p. m,
Marija pomoč. kršč.
f Vrban
•f Filip Ner. sp.
4	19
4	18
4	17
4	16
4	15
4	14
4	13
7 35 7 36 7 37
7 38
7 39 7 40 7 42
Prihod sv. Diiha.
27	N
28	P
29	T
30	S
31	Č
Risali
Risalski pondelek
Maksim
Kvatri. Najdenje d. Roke
Angela dev.
4	12
4	11
4	10
4	10
4	9
7 43 7 44 7 45 7 46 7 43
Vreme:
Do 12. hladno,  19. to-plo, 26. vetrovje.
10
IVANŠČEK - JUNU
Prekmurec pravi:
Žitnoletosla-bo rodi, kda se na Telovo nebo skuzi. Stirideset dni se neboskuzi če na Meda-rovo ž njega rosi.
Posvečen :
Presv.    Srci Jezušovomi.
Srce Jezušo-vo, kra! i sre-dišče vseh src, naj živi, kraliije vlada naša srca !
Den
Sunčni zhod izahod
Z a p i s n i k
P
S
Fortunat Eugenij 1. papa
4    8    7 47 4    7    7 48
Meni je dana vsa oblast.
3	N	1. Sv. Trojstvo. Kiotild	4
4	P	Frančišek                     (g)	4
5	T	Bonifacij m.	4
6	S	Norbert sp.	4
7	Č	Robert. Telovo	4
8	P	f Medard piišp.	4
9	s	Primož in Fel.	4
10	N "
11	P
12	T
13	S
14	Č
15	P
1G	s ¦
Prilika od velkc vcčerje.
2. po R. Marjeta
Barnabaš ap.
Janoš
Anton Padov.
Baziiij piišp.
f Vid, Srce Jez.
Srce Mar.
4	3
4	3
4	3
4	3
4	3
4	3
4	3
17	N
18	P
19	T
20	s
21	č
_)•_>	p
23	s
24	N
25	P
26	T
27	S
28	Č
29	P
30	s
Prilika od zgiiblene ovce
3.  po R. Adolf p.
Julijana Falk. JHijaua Florenlina dcv.
Alojzij sp. f Ahacij in. Eberhard
Od velikoga lovlcnja rib.
4.  po R. Ivan krstitel
Viljem                          Q
Janoš in Pavel
Mati v pomoči
Leon p.
Peter in Pavel
Spomin Pavia
4	
4	
4	2
4	3
4	3
4	3
4	3
7 50 7 5^
7  59 S .0
8    0 8    U 8    0
i't,J-\     •:.-_    .1 =
¦•«'¦¦¦.¦ ' >¦ >'¦¦'.    '.:¦     i-I
ITL                                             ''         r.t

•ii-'j   «v.-t :
r;j -^r. ¦ ¦: '

Vreme:
3. vetrovje, 11. dež, 17. dež, 24. lepo.
- 11 -JAKOPEŠČEK
JULIJ
Prekmurec pravi:
Šlirideset dui
bo   še lepo,
če   jc   driigi
den jtilija
vedro.
Posvečen:
Presv. Krvi Kristušovoj.
,,Gospod, če ščeš, me mo-reš očisliti." Mat.   VIII. 2.
Den
Sunčni zhod zahod
Z a p i s n i k
Od farizejske pravičnosti.
1 2 3 4 5 6 7
N P T S Č P
s
5. po R. Presv. Krv.
Srpna Marija Eliodor Vori, Berta d. Ciril in Metod f Izaija prorok Vilibald piišp.
Jezuš nasiti 4000 niožov.
	4	7
	4	8
	4	8
	4	8
	4	9
	4	10
	4	11
¦¦¦ '¦"•
8	N
9	P
10	T
11	S
12	Č
13	P
14	S
6. po R. Elizabeta
19 mantr. Gork. Ama/ija dcv. Pij papa Mohor in F. f Marjeta d. m. Bonavenhira
Od lažljivih prorokov.
4	12
4	12
4	33
4	14
4	15
4	1G
4	17

7 55
15	N
16	P
17	T
18	S
19	Č
20	P
21	S
7. po R. Henrik
Karmelska B. M. Aleš sp. Friderik Vincencij Pavl. f Elijaš prerok Prakseda d.
4	18
4	20
i	21
4	22
4	23
4	24
4	25
Od krivičnoga špana.
22	N
23	P
24	T
25	s
26	Č
27	P
28	s
8. po R. M. Magdalena
Apolinar piišp.
Kiisiina dev. Jakob ap. Ana, mati bl. D. f Pantaleon m. Inocencij p.
O)
4 26
4 27 4 t>8 4 29 4 30 4 31 4 32
7 52 7 51 7 .",0 7 40 7 47 7 46 7 45
7 44 7 43 7 42 7 41 7 40 7 39 7 38
<         ''         J    4
t     "".--
.(:":'¦
Jezuš joče nad Jeruzalemom.
29
30 31
N P T
9. po R. Marta
Abdon in Senon. Ignacij Lojol,
4 34 4 36
7 37 7 36
4 37 i 7 nr>
Vreme:
3. !epo, 10—17. dež, 24 lepo do konca.
12
MEŠNJEK - AUGUST
Prekmurec pravi:
Gda je na Lovrenčovo grozdje meh-ko, goričanec si obeta vino sladko.
Posvečen:
Presv.     Srci Marijinomi.
»Vsaki, ki se
povisi, se
znizi, i ki se
znizi, se po-
visi."    Luk.
14. 11.
Den
Sunčni
zhod zahod
Z a p i s n i k
P S
Veriga Petra ap. Porcijunkula f Najd. sv. Štefana Dominik sp.
4 38 4 39 4 40 4 41
7 34 7 32 7 30 7 29
5	N
6	P
{	T
8	S
9	Č
10	P
11	S
Od farizeja i publikanuša.
10. po R. M. Snežna
Spreobrnenje Gosp.
Kajetan sp.
Cirjak tn.                     C
Roman m.
f Lovrenc m.
Tiburcij, Suz.
..;:.»•-¦   " •¦',  ..   ?,   ¦ 'a..
4	43
4	44
4	45
4	47
4	48
4	49
4	50
7 28 7 27 7 25 7 23 7 22 7 20 7 18
't' !'I
12	N
13	P
14	T
15	S
16	Č
17	P
18	s
Jezuš ozdravi gliihonemoga.
11. po R. Klara
Hipol. in Kas. f Euzebij sp. Velika meša Rok, Joahim f Liberat opat Helena kr.
0
4	51
4	53
4	54
4	55
4	57
4	59
5	0
19	N
20	P
21	T
22	S
23	Č
24	P
25	S 1
Od smilenoga Samaritanuša.
12. po R. Ludovik
Bernard opat fvan Franč. sp. Timotej m. Filip Ben. sp. f Brtalan ap. Ludovik kr.
Jezuš ozdravi 10 gobavih.
	5	1
	5	2
	5	3
	5	5
	5	6
	5	7
	5	9
7 5 7 3 7 1 6 59 6 57 6 55 6 54
• V
26	N
27	P
28	T
29	S
30	Č
31	P
13. po R. Zeflrin
Jožef Kalazanc
Augustin
Glavosek sv. Ivana
Roza Lim.
f Rajmund sp.
©
5 11 5 12 5 13 5 15 5 16 5 18
6 52 6 50 6 48 6 46 6 44 6 42
Vreme:
Vu začetki lepo. Vročina. 8-15. dež, 23—31. lepo.
- 13 -
MIHALŠČEK — SEPTEMBER
Prekmurec pravi:
Či tia Miha-
lovo sever
vleče,  veliko
zimo i   sneg
prinese.
Posvečen:
Žalostnoj Materi bažoj.
»Neljubimo z rečjov, ne z jezikom nego v dejanji i istini." Jan. I. III. 18.
Den
Sunčni
zhod
zahod
Z a p i s n i k
Marija tolaž.
5 19
6 40
Od bože previdnosti
2	N
3	P
4	T
5	S
6	Č
7	P
8	S
14. po R. Štefan kral
Mansvet p.
Rozalija dev.       ...
Viktorin p.
Pelagij m.                    L
f Regina dev.
Mala meša
5	20
5	21
5	22
5	24
5	25
5	26
5	28
6 38 6 36 6 34 6 32 6 30 6 29 6 28
Od mladenca v Naimi
9	N
10	P
11	T
12	S
13	Č
14	P
15	s
15. po R. Peter Klav.
Nikolaj Toled. Prot in Hiacint Guidon
Notburga
t Povišane sv. križa &
Nikodem
5	29
5	30
5	32
5	34
5	35
5	36
5	37
6 27 6 25 6 20 6 18 6 16 6 14 6 12
16	N
17	P
18	T
19	S
20	Č
21	P
22	s
Jezuš ozdravi vodičenoga.
16. po R. Ljudmila
Lambert Jožef Kup. Kvatri. Samarij Evstahij + Matevž ap. Tomaž Vil.
5	33
6	40
5	41
5	43
5	44
5	46
5	47
6 10 6 5 6 4 6   3
Od najvekše zapovedi
23	N
24	P
25	T
26	S
27	č
28	p
29	s
17. po R. Tekla dev,
Marija reš. voznikov Kleofa sp. Ciprijan m. KUzma in Damjan f Vaclav kral Miliael ark.
5	48
5	50
5	52
5	53
5	54
5	55
5	56

5 51 5 49 5 47 5 45 5 43
30
Jezuš ozdravi z žlakom vdarjenoga, N  | 18. po R. Hieronim       | 5 58
5 41
Vreme:
6-14. toplo,   dež,   22. slana, 29. hladno, vetrovje.
- 14
VSESVIŠČEK — OKTOBER
Preknmrec pravi:
Zima  rada z repom    hije,
ee dugo
toplo    sunce
sije.
P>
Posvečen:
Angelom ču-varom.
,Ar angelom svojim je za-povedao za-volo tebe, ka naj te čuvajo na vseh tvojih potaj.*Ps.90. 11.
Den
Sunčni zhod Izahod
Z a p i s n i k
1	P
2	T
o	S
4	č
5	p
6	s
(i	0
6	1
G	2
6	4
6	0
6	6
7	N
S	P
9	T
10	S
11	Č
12	P
13	s
14	N
15	P
16	T
17	S
18	Č
19	P
20	s
Remigij p.,
Angelov    Cuvarov
Mansvet piišp.
Frančišek Sal.
f Placid in tov.
Britno sp.                    C^
Od kralovoga gostiivanja
19. po R. Rožnovens. M.
Brigita dev.
Dionizij
Mikloš Tol.  '
Firmin p.
f Maksimilijan p.
Edvard kral                 fg
Jezuš ozdravi kraleskoga sina
20. po R. Kalist.
Terezija dev. Gal
Lambert Lukač evang. f Pcter Alk. sp. Janoš Kancijan
5 39 5 37
5 35
5 33 5 31 5 2Q
0	7
6	9
6	11
G	12
G	13
G	15
G	17
fi 21 5 25 5 23 5 21 5 19 G 17 5 15
		:\: ¦¦*¦•-_   '	
			
		-   »X, I	
''¦l			
		¦   ¦    ,':	.'l' ' '
			'¦-¦< ¦    i
			3 —4

:a   ;>

tUitl
cx,,m <    i:
6	18
6	19
6	21
6	22
6	2-t
6,	25
s	26
5 13 5 11 5 9 5   8
-\iJA
t1^;.

Prilika od kralovoga računa
21	N
22	P
23	T
24	S
25	Č
26	P
27	S
21. po R. Orša         3	6	28	5	0
Kordula d.	6	30	4	58
Severin p.	6	31	4	56
Kafael ark.	6	33	4	55
Kris. in Dar. raan	6	34	4	53
f Evanst papa	6	35	4	51
Frutnencij piišp.	6	37	4	50
•y>¦?-¦-- m1
Od dačtiih penez
28	N
29	P
30	T
31	S
22. po R. Kristnš kr.
IVfltris  niiQn
Narcis piišp Alfonz sp. f Volbenk
6 3^ ! 4 48 6 40 | 4 46 6 42 [ 4 44 6 44 ! 4 42
Vrerne:
6 — 16, lepo,  2L mraz, 28. dež.
15
ANDREJŠČEK — NOVEMBER
Prekmurec pravi:
Mraz    vseh-svecov to po-
meni, da Martinov den
bo Iepi.
Posvečen :
Vsenisvecom
,,Če se mogli
ti i te,  zakaj
ti nebi?"
(Sv. Avgt.)
Den
Sunčni zliod |zahod
Z a p i s n i k
C P
s
Vsi sveci
f Diišni den Hubert piišp.
6 45 6 46 6 48
4 41 4 40 4 38
4	N
5	P
6	T
7	S
8	č
9	p
10	s
Od Jairove hčerc
23. po R. Karol Bor. L
Zaliarija Lenart sp. Engelbert piišp. Bogomir piišp f Božidar m. Andrej Avel.
6	49
8	52
6	52
6	54
0	55
6	5G
6	58
4 37 4 ?,6 4 34 4 33
4 32 4 30 4 29
Od dobroga semena i kokoja
11	N
12	P
13	T
14	S
15	Č
16	P
17	s
24. po R. Martin.
Martin papa
Koska Stanislav
Josafat m.
Leopold
f Otmar opat
čudečineči Gregor
	7	0
@	1 7	• 2 3
	7	4
	7	6
	7	8
	7	9
4 28 4 2G 4 25 4 24 4 23 4 22 4 21
Prilika od muštarskoga zrna
18	N
19	P
20	T
21	S
22	č
23	p
24	s
25. R. Posv. sv. Pet. Pav.
Elizabeta
Val. Feiiks sp.            3
Dariivanje D. M.
Cecilija d. m.
t Kleraen
Janoš od Križa
Od grozoti razdjanja
7	11
7	12
7	13
7	15
7	17
7	18
7	19
4 19 4 18 4 17 4 16 4 13 4 14 4 14
25	N
26	P
27	T
28	s
29	č
30	p
26. po R. Katarina
Janoš Berhmans
Virgil. Ahacij
Gregor
Saturnin
f Andrej ap.
7 21 7 22 7 23
7 25 7 26 7 27
4 13 4 12 4 12 4 11 4 11 4 10
Vreme:
4 dež, 12. dež, 20. sneg, 27. vedrina.
- 16 -
BOŽIČ — DECEMBER
Prektnurec pravi:
Lucija krati den, je
znano vsem ljiidem.
Posvečen :
Božemi   De-teti.
Vora krščan-ska je pa, da častimo ed-noga Boga v
Trojstvi i Trojstvo     v edinosti.  Sv.
Athanazij.
Den
Sunčni
zhod zahod
Z a p i s n i k
Eligij piišp.
7 29    4 10
Od slednje sodbe.
2	N
3	P
4	T
5	S
6	Č
7	P
8	s
I. adv. Bibiana d.
Frančišsk Ksav.
Barbara
Saba
Mikloš
t Ambrozij piišp.
Nev. popr. D. Mar.
7	30
7	31
7	33
7	33
7	34
7	35
7	36
4   9
4   8
4   8
4    7
4    7
4    7
4   7
Ivan krstitel vu vozi
9	N
10	P
11	T
12	S
13	e
14	p
15	s
II. adv. Peter For. p.
Lauret. M. B.
Damaz
Sinezij                         (|
Lucija
f Spiridijon piišp.
Kristina
7	37
7	38
7	39
7	40
7	41
7	42
7	43
4 7 4    7
4. 7 4 7 4 7 4 7 4   8
Janoš da svedočbo od Kristuša
16	N
17	P
18	T
19	S
20	e
21	p
22	s
7	43
7	44
7	45
7	40
7	46
7	47
7	47
23	N
24	P
25	T
26	S
27	e
28	p
29	s
30
31
N P
III.  adv. Evzebij
Lazar piišp. Gracijan Kvatri. Nemez,
Libei-at
f Tomaž ap.
Zeno m.       ______________
Glas kričečega v piiščavi
IV.  adv. Viktorija dev.
f Adam in  Eva
Božič. Rojstvo Jez.
Štefan m.                   @
Janoš ev.
f Nedužna deca
Tomažj).___________________
Porrokiivanje Šimeona. "DavTd kraF                "T 50
Silvester p.___________    7 50
4 8 4 8 4 8 4 8 4 9 4 9 4 10
7	48
7	48
7	49
7	49
7	49
7	49
7	50
4 10 4 11 4 12 4 12 4 13 4 14 4 15
4 16 4 17
Vreme:
4. sneg,   12. sneg, 20—31. mrzlo.
_ 17 -
Pred 25 leti.
Bilo je te, kda je šče, pr-ej Bog po zemli hodo. Samo ne smemo pozabiti toga, ka je na zemli ešče Bog mogeo trpeti. 25 let je tomi. Naša Slovenska Kr«'»j'na l'e bila zadovolna, ne je me-šalo nikaj, samo edno je bolelo tiste, ki so zhajali z lOdstva pa so želeli liidstvi dobro, ka to lfldstvo ne mclo nikaj čteti v domačem jeziki. Ne bilo penez za takši začetek pa ne delavcov zadosla. V oči so nam metali, ka smo zaostanjeni v izobrazbi. Či smo pa kaj štcli napraviti sami, so nas zadržavali rekoč: Pomagajte nam, ka navčimo vaše liistvo vogrščine, pa te lehko vse naednok začnemo. Što bi pa Čakao tak dugo? Začali so vnogi že pred nami širiti knige DrOžbe sv. Mohora včasi v začetki te drflžbe. Bilo nas je preci, ki smo to delo nadaljavali i širili knige vsakovrsine. DrDžba sv. Mohora je tak bila poznana po celom Dolinskom i Raven-skom, na Goričkom pa v fari Sv. Jflrja I, v Gornjoj Lendavi pa pri Sv. Sebeščani. Sem in ta snio dobili od same drtižbe, včasi pa od dfihov-nikov i drflgili rodolflbov kakši vekši pak knig, štere smo razdelili med tistimi, ki so žcleli čteti. DrGžbo Mohorsko smo po jeseni tiidi na predganci priporačali. Ništerni so radi naročflvaH tjednike, mesečnike. Poznano nam je bilo Cvetje,, Bogoljub, Domoljub, Slovenski Gospodar i različni pobožni listi iz štajerske i Kranjske. LOdstvO je začalo loviti za čtenjom. Pastirje so pa stopili na siražo, naj to čtenje bo koristno i krščansko. Liki vnogi so pravili, ka ne razmijo ,,kranjskih* knig. Ne čQdo, nanč litere so ne bile vse takše, kak vogrske. Slovenskoga pravopisa pa nišče ne včio. IzobražOvajoča drOštva nastaviti je bilo nemocroče. Mogla bi biti vogrska, štera bi ostala brezi haska za vnožino. Meli smo razumne moške, ki so se hitro privadili slovenskim literam pa so izgovar-jali ,,kranjske" reči popunoma ,,slovenski". Tej so bili tisti, ki so tQ pa tam, po nedelaj odvečara, na glas čteli driigim pa so je s tem privadili slovenski čteti. Vnogi, ki ne mogeo priti tak daleč, mi je prineso svoj čas knigo nazaj, ka ta ne tak pisana, kak sam njemi čteo (,,ne slovenska"). Sam se njemi smejao, sam' v roke vzeo knigo, sam začao čteti prinešeno mi knigo on pa gle-dao z čfldivanjom, dokeč se ne osvedočo, ka je kniga dobra, samo čteti jo more znati. Pri vsakom je ne šlo, se razmi. Vnogi so odišli brezi knige rekoč, za mene je to pretežko, mi smo pa gledali z teškim srcom za njim.
Med tem se je pa osnovalo vogrsko kulturno driištvo v So-bpti.   To   drDštvo   si   je   vzelo za cio, kem prle povogrščiti celo
- 18 -       '
krajino. Poskusili sO vsa pota, štera bi je pelala do cila. Nam so tolmačili, ka mo te blaženi, či bomo znali vogrski pa so nikak ne šteli vervati, ka smo mi z slovenskim jezikom — z jezikom naših mater i očov — tiidi zadovolni. Deca so se v šolaj bole včila vogrščine od dneva do dneva. Redno šolanje se je poznalo povsodi. že so se čflli glasovi z lOdstva — ostarjašje, mašetarje, trgovci, rokodelavci z bližine meje jezika so že gučali vogrski — ka de najbogše, či mo-vsi vogrski gučali, z naše slovenščine se itak vsaki norčOje pa nikak nemremo z njov po sveti. Da pa kda bi to bilo? Za dvesto let? To ne ide tak naglo, kak si što misli: Eden narod raznaroditi, k tomi so vnoga pokolenja potrebna pa močno delo! Dobra pelda je nam za to zahodni deo tužne Istre, šteri zdaj ne ve slovenski pa ne taljanski, 1iki nerazumliv ričet.
No pa zakaj bi mogeo eden narod drOgomi na veselje svoj lastni materinski jezik zatajiti? Je ne Bog stvoro vse jezike, je ne on nas vsej Oča? Je ne to naš najdragši kinč, materinski jezik? K.a mamo dragšega od matere, od oče mi vsi, ki klačimo to blatno kruglo, zemlo?
Zato smo si vnogo pogučavali, kak bi mogli kaj napraviti za našo Slovensko I^rajino. Bili smo za to, ka moremo nikaj na-praviti za naše lfidi, ka bi bilo stalno pa šteromi se ne bi moglo s takšov močjov protidelati: Literarno driištvo smo meli pred očmi, štero bi začnolo s kalendarom, či bi šlo, bi začnoli pobo-žen mesečnik  pa za  vse  eden  tjednik,  sledkar pa kakše knige.
Med tem pa pozovejo leta 1924-ga podpisanoga premil. g. pOšpek dr. Istvan Vilmos v Szombathely že nieseca februara, ne vem šteri den k sebi, ki sam bio tisti čas v bližini nameščeni. Mi po-kažejo eden celi kiip pisetn (aktov):
,,Qlejte to, so djali, malo preglednite pa mi povejte kaj na to."
Bila so sliižbena pisma z Sobote od okrajnoga glavarstva, šolskoga nadzorništva, od Dr, Ivanoczyja, dekana na Tišini pa od ministra vere i šol \Vlasitsa z Budapeste. To dopisiivanje med temi i pOšpekom je trpelo že 4 leta v toj zadevi. Dorna se je šlo za to, ka smo mi, eden tao slovenskih dOhovnikov Mpanslavisti" (vseslovani), ka širimo posili tii slovenske knige i novine, kak je pisano bilo: K^jnske pa štajarske pa ka pflšpek naj tomi napra-vijo konec, ar se s tem riiši država. Oni so pa vu vsem tom opitali g. Ivan6czyja, ki so njim reč pojasnili: ide se za izobraženje liistva v Slovenskoj Krajini,
Sempaodgovoro: ,,Mi smo pripravnitiidoma(naVogrskom)dati liidem v roke dobro čtenje, pa je s tem rešeno celo pitanje, samo
1
' ¦¦' ^      "       '•                                                                                                                                         .'¦.*¦'¦
podpore smo potrebni, dokeč ne pridemo tak daleČ, ka se posfa-vimo na svoie noge."                                                       .   >
—   Kak *° mislite ?
—  Tak, ka oprvim damo lflstvi vroke eden dober, v krščan-skom dOhi pisani kalendar. Či se te razširi, te pa kakše tjedenske novine pa na zadnje či bi bilo pri vsem tom kaj čistoga, s tistoga pa konci vsako driigo  leto kakšo knigo gospodarske vsebine.
—  Gde bi pa to štampali?                              ¦;     ' " ¦    "" T
—  Za mojo  volo  tQ  v Szombathelyi v   pflšpeldjskoj Stam-pariji.
—  To tOdi želem, so pravili pa nikelko podpore jaz tfldi dam, Či se bo delalo neposredno pod mojim nadzorstvom.
—  To pa itak mora biti, ar pisali bomo v velkoj večini sami dflhovnicje.
—   Dobro je — pišite vi KJekli pa drfigim, ka sva si zgučala, jes bom pa dao pisati g. Ivanoczyji.
Na to so nas pozvali nikak meseca aprila, ali v začctki maja na pogovor ništeren den. Bili smo tatn v pOngradi g. pOšpek, Dr. T6th pušp. sekretar, Dr. Tauber ravniteo štamparije, vicerektor semenišča, Dr. Ivanoczy espreš na Tišini, Klekl Jožef kaplan, zdaj-šnji poslanec i jaz. Pogučali smo si, ka včasi začnemo s kaien-darom. Dr. Ivanoczy so pravili, ka či se ne bi posrečiloto delo, oni dajo 200 rajnški, premil. g. piišpek so pravili, ka te oni tQdi dajo telko, dva kaplana sva mučala--gde bi pa peneze vzela. Trdila sva, ka bo šlo brezi naš.e podpore. lzdajateo pa naj bo Szombat-helyska pušpekijska šiamparija. Dr. Tauber je šo notri v pogodbo, pobito je pa bilo s tem naše vftpanje na čisti dobiček, šteri je mogeo biti štamparijin.
Šli smo vsi zadovoini domo, v roke je vzeo celo delo Tišinski (sledkar Incetški) kaplan K'ekl starejši, ki je že prle najbole gibao celo delo. On se je pogodo z voditelom štamparije na falate pri kalen-dari pa tak smo te bili osvedočeni, ka či bo kaj čistoga se lehko delo nadaljava.
Za korrektora so imeniivali mene, ki sam bio najbliže štam-pariji v Vrhuncih kaplan. Pisali so članke: K^alendarski tao starejši Klekl Jožef, zdaj nar. poslanec i jaz. Stoletnoga proroka \\lek\ star. i jaz. Pesem v časi Srci Jezušovomi, Klekl star., brez pod-piska. Od pobožnosti k Srci vJ. jaz (preveo z vogrskoga). Rimske katakombe po Dr. Tauberi jaz. VVilfinger missijonar na Kitajskom z vogrskoga jaz. Od kmečkih posojilnic jaz. Cvet mantrništva Alojzij KOhar, lvarmelska Devica tudi on. Nebeski Lovec Klekl Jožef mlajži, kak je luteranski  malar franciškanuš grato tfldi on
- 20 -
Farna cerkev na Tišini, Dr. Ivanoczy. Svetonočna scnja KJekl star. Nezadovolen svet, KJekl ml. živlenje XIII. Leona papo, Dr. Ivanoczy. Hrana dOševna naših slovenov. Dr. lvanoczy. Papa Pius X. Dr. Ivan6czy. Prelja pri križi, K'ekl Jožef ml. Odhranuvanje detce. Hunyadi[vučiteo z Gederovec. Smešnice, pravljice itd. K'ekl rnl. Marijma mešna oprava, K'ekl star. KrGh siromakov. \{\ek\ star, Purgatoriumske dOše. \\&haT Al. Kronika prem leta. KJekl star. Razne tabele statistične, znanja vredne reči. Sakovič Jožef, kaplan, Ništernoga članka ne sam spoznao po rokopisi — podpisani nt-je nieden — Kalendar je bio obsežen. Ne je bio strokovno se-stavlen in dobro prernišlen. Ne je bilo časa za to rehnično stran, liki led je bio potreti, zodalo se ga je včasi vjesen štirijezero više. LGstvo je z veseljom segalo za čtenjorn, želno je bilo v svojem domačem jeziki kaj čteti. l^alendar je odzvfina na formo gledoč bio lepši, kak zdaj, kda se ežče Hak pozna na njem vojna, Stera bi ga skoro vničila, ešče bole pa za njov pridoči kommunizem. Dnes po 25 leti z veseljom gledamo nazaj na začetek našega dela, štero se je lepo razvijalo pa nadaljavalo z Novinarni, z Marijinom listom itd. Vu vsem tom je vodo \\}ek\ Jožef starejši, sodelali so pa vsi slovenski dOhovnicje naše krajine brezi razločka.
lvan Bašša.
25 let našega kalendara.
,,Najsvetejšega Srca jezušovoga kalendar na svetlo dan na 1904. leto." (Vodan 1. 1903. za 1. 1904. Vr.) Prvi urednik je bio f g. Dr. Franc Ivanoczy. Vu prvom kalendari je izišo članek: Hrana dflševna naših slovenov. Med drflgim piše: Denešnji višji pastir sombotelske pušpekije so namenili na spodobnost društva sv. Mohora edno drflštvo nastaviti, šteroga pozvanje bi bilo vsako leto zviin kalendariurna ešče dve knjižici dati med narod. Te knige bi različna dugovanja vu sebi zadržavale: od zgodovine, od verstva, od vere, od šole, od trstva i. t. d.
Leta 1905. je znovič izišo članek. Vti njem se toži urednik, da ništerne krajine so glOhe bile i dokeč so se vu ništernih faraj stotine glasile za kotrige toga namenjenoga drOštva, vu drugih velikih se je sem i tam komaj edna-dve naišla. Zna biti je lfldstvo ne zadosta navčeno od toga dela; zna biti ne ga vse povsod vrele gorečnosti za duhovna dugovanja; zna biti so protivnicje katoličanstva kakšo zadrgo vrgli na pot; zna biti je nevoščenost ne štela viditi, da bi slovenska Ijiidstvo vu svojem maternom  je-
. '.   ,    ¦ ...                        _ 21  —                                  x-
ziki kaj dobrega i čednoga čtelo. Ali zato liajmenje ne trbe dvo-jiti. Pride Čas i ne je daleč, kda bomo vu našem maternom je-ziki čteli dobra, čedna, poštena, dflši i teli hasnovita dela. Pro-tivnicje naši so šteli i to prekratiti, da bi kalendar presv. Srca Jezušovoga se med Ijfldstvom razširo. Dosta so probali i nikaj so ne mogli, ar je 4000 kalendarov med malim slovenskim na-rodom razširjenih že prvo leto.
Teški časi so bili za slovenski jezik. Veliki taktik je bio dr. Ivanoczy, da se je njemi posrečilo slcvenski kalendar dati vu roke ljtidstva.
Od leta 1906. je bio urednik kalendara Jožef K^lekl, župnik v Velikih Dolencih. Bio je urednik do zasedbe Prekmurja 1919. I(da bi vu tistom časi po nesrečnom slučaji vu madjarsko vozo prišo, je uredništvo prevzeo Jožef KJekl, narodni poslanec. I pri njem je ostalo.
Prvi tečaji kalendara so bili iz vekšega pobožne vsebine, da bi se nišče ne v njega potiko. Na pr. 1. 1904: Nikaj od po-božnosti k sladkomi Srci Jez. Rimske katakombe. Karmelska Bl. D. Marija. Farna cerkev B. D. Marije na Tišini. živlenje XIII. Leon papa. Papa Pius X. Hrana dfiševna naši slovenov. Edna pravljica ,,Marijina mešna oprava." Od zahvalnosti purgatorium-skih diišic. Leta 1905: Od pobožnosti k sladkomi Srci Jez. Naj-plemeniteši dar boži nepoznan (sv. meša). Skale Nero casara. Kepi z žitka starodavnih krščenikov. Cerkev Torjanska. Od trsja i goric. Edna križna pot. f Divjak Andraš. Hrana duševna naših slovenov.
Vu nadalnjih kalendarah so izišli članki pobožne vsebine: Sv. Anton Padovanski. Ti si Peter (kj. 19O6).4" Svetniki — zavet-niki kmetov. (kj 1908). Krščanski zgledi (kj 1909). Blagoslovlena voda i t. d. (kj 1909). Popolno požalOvanje (kj 1909). Sv. Oršola i tovarišice njenc (kj 1910). Lurdeš (1910). Krst kj 1910). Pre-čiščavanje (kj 1910). Jezušova moka i smrt (kj 1911). Slednji sod (kj 1911). Od VOzma do Risalov (kj 1912). Zgodovina matere cerkvi (kj  1912).
Oospodarski članki: Gospodarstvo pri svinjah (kj 1906). Do-niače delo (kj 1906). Tanači pri verstvi (kj 1906). Kak nani ide (kj 1908). Šparajte (kj 1908). Naša kasa (kj 1908). Naša bauta (kj 1908) Ništerne reč za konjskc gospodare (bi 1908). Naše grede (kj 1910). Fosforova kislina (kj 1913). Sadjereja (bi 1914). Gospodarstvo (1917).
Zgodovinski članki: f Zelko Balaž i f Ficko Mikloš (kj 1906). f Oašpar Ferenc (kj 1906). f Ratkovič Vendel (szj 1908). Iz zgo-dovine slovencov (kj 1909). Žetva smrti 1907 (Dr. I. 1909). Tor-nišče (kj 1910). Šoštarski ceh v Tornišči (kj 1911). f Borovnjak
.  ¦ . ..   ¦                                                                  -.        — 22   -   ,.-.-   -.    : ¦    -    .-¦  ¦ ¦
Jožef. Na šterom hatari leži Torniška cerkev? (kj 1912). Pravda od desetine (kj 1912). Nedelski vrh (kj 1912). Dolenci (kj 1914). Sv. Martin (1914). f Dr. Ivanocy Fereiic (Vindex 1914). Dr. Iva-nocv Franc (1915). Podreti hrast (1915). Nišleren cvet spominov (1915). Don Busco (J. Radoha 1916). Spomin na ednoga veli-koga dobrotnika vogrskili slovencov (kranjčki 1916). f l\uhar števan pisatelj (1916). f Vugritičič Bol. (1918). Novine i Marijin list pod boljšcviki (1921).
Pripovesti: Vrednost ijubavi (szj 1906). Petelinček, maček i lisica. Petrica kerempuh. Lisica, kokot, senica i maček. Kda mati žcnijo (Miroslav (1913). Verženci (Š. K- 1913). Madoj (S. K. 1913). Salopenci(Š. K- 1914). Naš zvonar (Dolinee 1914). Go-rički brivec (Dolinec 1914). Marijine pripovesti. (1915) Od bikec Markeca (1915). Kak sfa {^nstuš pa sv. Peter po sveti hodila? (1916). Pobožne pripovedke (1917). Od siromaka pa od bogatca Š. K- 1917). Salapenci pa mačka (1918). Od siromaka pa norca (1919). Od treh bratov (1921). Od sirmaškoga ribiča pa od nje-govoga brata (1927).
DrOge vsebine: Naša zemlja (kj 1908). Od Zemlje, Sunca i zvezd (kj 1908). Delavci, šteri plače ne prosijo (kj 1908). Dužnosti okoli betežnika (kj 1909). Branite ftice (kj 1909). Alkohol — če-mer (kj 1909). Naša kniževnost (Mirko 1919). Zdravilne rastline (kj 1910). Starišje i deca (kj 1910). Pisma naših vojakov (1917). Zima je tO (kj 1919). Prekmurski Slovenci (kj 1919). Jezik v Dol-njem i Gornjem Prekmurji (1921). Barica. (Igra. Julij Kontler 1925). Salapenci i kosa (1925). Torki v Lendavi (Julij Kontler 1925). Svadba v Slov. l^rajini (kj 1925). Skrovnost dobroga zdravja (kj V ogledi idejo (kj 1911). Zvačinstvo (kj 1911). Po sneho pridejo (kj 1911). Sneho pripelajo k hiži (kj 1911). Zvezdoznanstvo (kj 1912). Zemlja (kj 1912). Novine (1912). Noseče ženske (kj 1914). Skrb za porodnico (kj 1914). Zimsko hranenje ftic (kj 1914). Naše domače reči iz starih časov (1927). \{pd\š (1927). Presajena violica (1927).)
Prvi članek je bio vu vsakšem kalendari že od začetka pe-sem (Srčen). Drflgi članek: Od pobožnosti Srca Jez., iz vekšega od (bi.)
Pisali so Jožef Kjekl, župnik v Velikih Dolencih, Jožef Klekl, narodni poslanec v Črensovcih, Ivan Baša, župnik v Bogojini, Jožef Sakovič Tornišče. dr. Mirko Lenaršič, Miroslav (f Bašša Jožef) Dolinec, f(uhar Štefan Bratonci, Radoha Jožef i drOgi naši svoj narod ljubeči možje z Slov. K,rajine. K^alendar je bio vu začetki pisani v madjarskom pravopisi. Od leta 1914 s slovenskim pravo-
pisom. Srčen je svojo pesem te leta 1912. vu slovenskorn pravo-pisi piso.                                                                                  V^7 r^
Leta 1909. je izišo članek: \i zgodovine slovencov. Urednik je bio fakrat kaplan v TornišČi. Dokazo je zgodovfnsko istfno, da smo mi Slovenci na našoj zemli bili pred prihodom Madjarov. Prvle se je vsikdar govorilo, da stno mi naseljetii, kolonizirani pred kakšimi 200—300 letami tak, kak hrvatje v Burgenlandi ali švabi v Banati. Začnoli so se znovič napadi tta kalendar, zdaj v Dolnjom Lendavskom kraji. Ravnatelji vučiteljišča v Čakovci, Zrinjiji je bilo od oblasli naloženo, naj preišče vsebino kalendara. Stvarno je zvršo svoje delo, vu svojem poročili je piso, da magjarskih nacioiialnih člankov ne ga, ovak pa ne piše proti državi. Leia 1911, kda je urednik bio kaplan v Soboti, so gospodje okoli rnadjar-skoga kuliurnoga drfištva Slovenske Krajine želeli, da bi se ob-javili madjarski članki. Urednik njim je dovolo, nego člauke naj si sami spišejo i on del Kalendara naj plačajo. Na te odgovor je cela stvar zaspala. Članek: Prekmurski Slovenci leta 1919. je pogumno ugotovo slovenski značaj Prekmurja. Glasilo se je, liki kakše prorokGvanje, meje so bile označene, kak se je v au-gusti leta 1919. zaistino zgodilo.
Posebim se morem spomenoti od našega pesnika — Srčen: ,,Pesem Jez. Srci na čast" (1904). V skGšavanji (1905). VOpaj se (1926). Srce Bože, tvoj ščem biti (1908). Hodi k prečiščavanji (1909). Moj zaročnik (1919). Moje zaročniško živlenje (1911-1912) Trplenje za volo Srca Jez. (1913). K Mariji po Jezuša (1914). Marija, daj nas v Jezuša Srce (1915). Moj narod (1917), Prava tolažba Srca Jezušovoga (1918). Krii mi je zraso iz potrtoga srca (1919). Gospodi v oltari (1921). Dvoji potniki na poti živ-lenja (1925). Sunce moje (1927). Moj turmec (1906). Naš materin jezik (1913). LjObi tvoj jezik (1919).* Kjia do zvonovi pali zvo-nili (1917).
K^alendar vu svojih 25 letah je zvršo svojo nalogo, štero njemi je ustanovitelj naložo. Od našega ljfldstva je vkraj držo slabe kalendare. Dao je ljfldstvi vu roke pobožno čtenje. Kalen-dar je zraso \z domačih tal, vu srce je segno našemi človeki. V prvom kalendari je bila ,,Edna pravljica." Začnola se je: Slatek spomenek starih časov. Po zimskih večeraj, kda vse počiva pod odevkov snega, kda je vse tiho, sam sedim vu mojoj maloj hiži. Moje misli so daleč odišle, prek bregov, ta vu stanišče mojih starišov.   Tak  se   mi zdi, glas stare, preveč stare pesmi čfljem.
*) Ta pesmica je dugo ležala na stoli urednika. Ne jo je viipo na-tisnoti dati.
(Naš materni iezik. Srčen, 1913.)
- 24 —     ."¦'
Stara pesem... lepo nioje detinstvo mi na pamet pride... Pisatelj je zaistino domo prišo k svojim starišom na obisk. Oča je naprej vzeo kalendar i čteo i obadva sta se zajokala. — Kalendar je bio spisan vu materinščini. Ter je ešče ne bila sklačena. Pisatelji so lipali sem i tam. Vu pismenoj slovenščini pisati — bi konec kalendara znamcniivalo. Nego cdno je dosegno: pokazao je, da je slovenski jezik tiidi jezik, za nas največ vreden, ar jc naša matcrinščina.         ,-, ;i.,^,,   .;,,.,„-   ,.   r,    -*,u'..>¦.   m»,.|U1
\»>w%" ¦:¦?- -M\J 't; Matern' jezik, kinč prodragi, *r    f<"" '
;-»i'^. «\~ Kn.lm»lB ]{\ so te nam mati dali
t!iil.-i..-f-». •'. t h ,•>¦- V živi spoinin
.'i'"' •¦¦J:'-\.\.'y.tt> Svojili vrlin,         '""» i^ '"»';/"'*'•'¦.
vt.-i-¦•;.Hi. , *oj*'t        Ljflbimo te z cele dQše
Ji«   jv   u\ iib- ,-¦  .1 častimo nad vse više!
Ljubi svoj jezik, -   Rad ga j;ovori v sreči, nevoli :   '    '         :<      Božji dar vclik!
Ne boj sc neprijatlov teh, I\i nos'jo zaničljivi snifh !                                  .
^>n v. Batriven1 bod', ' l\ak cel' tvoj rod, Slovcnski rad govori,                                          ¦>,
(Ljiibi svoj jezik. Srčen 1919.)
Bili so to časi, da vsaki, ki je boljše hlačc noso, samo madjar-sko govorio, to je bilo gosposko, I vu tom ozračji je kalendar zdigno glas: Ljubi svoj jczik.
Kalendar je dratno, pripravljo ljudstvo na veliki dogodek. Nikak se niora rešiti narodnostno pitanje, smo čiitili, kak, što bi znao povedati? I na cdnok je prišla jugoslovanska država. Ka bomo si lagali. Kak indri, tak i pri uas je en tao ljfldslva ešče ne bio zreli, en tao je pa itak junaško z smrtnimi nevarnostmi zdrOženo se borio, posebno na Dolinskom, za novo državo. Pa je ečče le ne zreli lao ljudstva tildi zarazino, da se je tak rnoglo zgodili. Pred dejstvom se je vklono s zahvalnostjov.
Veliki Dolenci.                                                         Jožef Klekl.
------------r----------,.;*/.„,
*) Pogiimen,
i            •    V       /       '   .;        -25-    _.-..   '    ¦¦                .-:
Naročntkom kalendara Srca Jezušovoga.
si star, kalendar, Srca Jezušovoga! Štrtin stotine jo preteklo ober tebe! Morje skuz se je v teh letah stočilo, milijoni grobov se odprli, vse gro zote, ka jih človeča i peklenska hiidobija li zmisliti mogla, so prišle na te grešen svet i ž njimi posejala ta dvojna hiidobija v i po svetovnoj bojni semen grehov, kakših še ta pokvarjena zemlja ne bila vajena. Štrtin sto-tine je minolo! Keliko borb, vojsk so požrla ta leta, keliko nedužnih žrtev je spadnolo! Stotine i stotine let stari troni so se podrli v feh 25 letah, velike države oslabele, spremenile, nove nastanole i pri teh groznih spre-membah, gda so se ž njimi zavrgli tiidi stari, večni boži navuki, gda so na nikoj prišli millijarde broječi bagotašje i prenehali izhajati listi z ne-štetimi jezeri naročnikov, si ti, kalendar ostao. Ti kalendar si ostao: n e-spreminjen: ostao si z diihom Jezušovoga Srca napunjena knjiga za prgiščico Slovencov. Ostao si, ar so te meli v rokah tnožje, štere je vodo diih Jezušovoga Srca, možje puni bože Ijiibezni i ljiibezni do bližnjega. Duh njihovoga srca je napunjavao tvoje lističe, on je dišao z njih iz slo-venskih pobožnih diiš v slovenske pobožne diiše i vodo te v teh vihernih dnevah, ka neso zablodile, nego ostale na pravoj poti. Možje napunjeni z Ijiibeznostjov i gorečnostjov do Boga i svojega Slovenskoga Ijiidstva, so te pisali, kalendar, 2 5 let! Možje i žene, napunjeni z ljiitoeznostjov i gorečnostjov do Boga i svojega slovenskoga ljiidstva, s o t e širili, kalendar, 2 5 Jet! Vso slovensko ljiidstvo od Miire do Rabe puno z ljiibeznostjov do Boga i zaviipanjom do svojih voditelov, te je pa sprejemalo i čtelo, kalendar, 25 let! Po toj poti si se včakao v dnevah najvekših nesreč, kak jih je gda vido svet, kalendar, 25 letnice. Ljiibezen i vernost te je rodila, ljiibezen i vernost te je odgojila. Gda gledamo nazaj na teh 25 let, se naše srce napuni z globokov zah-valnostjov. Teliko sovražnikov, teliko nesreč, teliko nepremostljivih prepadov, kak so se nam SJovencom v teh 25 letah smeli pred noge, nišče driigi ne mogo premagati, kak dober Bog. Njemi, njegovomi božemi Srci, kotni smo to knjigo posvetili, naj bo zato hvala! Hvala Srci božemi! I gda se totni božemi Srci zahvalimo za to veliko dobroto, se spomenemo z vseh naših pisatelov, širitelov i vseh naročnikov! Vsem Bog plati, — predvsem vlč. g. Bašša Ivani plebanoši v Bogojini, ki je z pokojnim dt. Ivanoczyjom z vsem ognjom svoje ljiibeče slovenske diiše to lepo delo začeo i leta-leta duga z svojim pisanjotn goridržao; pa dugoletnomi vredniki preč. g. Klekl Jožefi, pleb. v V. Dolencih, ki je do svojega rob-stva kalendar na vseh zadovoljstvo tak lepo vrejtivao i kak se je vrno iz robstva včasi stopo med vrsto najplodovitnejših naših sotriidnikov i pisa-telov. I gda se javno zahvalim vsein pisatelom starim i rnladorni pokolenji, ki svoje nove moči postavlja na mesto naših starih, opešanih, vsem širi-telom, ki so brezplačno samo iz ljubezni priporačali i širili to ltpo knjigo pa vscm naročnikom, milim Slovencom, da so jo sprejeli, vsem naznanim, da na spomin 25 letnice našcga kalendara damo iz zahvalnosti za po ka-lendari 25 let dobljene dare Jeziišovomi Srci na čast za vse naše žive i pokojne pisatele,  širitele i naročnike  slovesno  sveto mešo obsliižiti, Gda
.......                  ¦ .        - 26 -                    .                          .....'   -..
i gde bo ta, pa z kakšimi slovestnostmi zdriižena, bomo pravočasno ob-javili. Ka driigo bi proso k dokončki Stce Jezušovo, kak naj nas kak do-zdaj i naprej vse riapunjava z globokov i žarečov ljiibeznostjov do Boga, do Sebe, štera de znala biti zahvalna njerni, božemi Srci za prijete velike dare z tem, da de nas držala v žitki i smrti v Njem i ka de znala nese-bično ljiibiti svujega bližnjega, pred vsem svojega prvoga bližnjega, svoj slovenski narod. Ta Ijlibezeti do Srca Jezušovoga i svojega slovenskoga ljiidstva naj nas kak dozdaj i naprej vse vkiip drži, pisatele, širitele i na-ročnike i naj te sad obrodi, ka kalendar Srca Jezušovoga v niednoj slo-venskoj hiži nikdar ne sfali. Vsi pisatelje, širitelje i naročniki, bodite v Srci Jezušovom toplo pozdravljeni!
Črensovci, 1927. jun. 24. na god. Sica Jezušovoga.  x?   ,.    t)>v,<u- :>\
'!':'¦.:',   ¦¦". ';¦. l.'                                                  :.:'¦: Kieki jožef    [*['.;
'¦'   lUl'lM     '"¦  ,'  ¦¦                                          vrednik kalendara Srca Jezušovoga.
•  )rr.it   :*:)-\'jUt iiKd'.in-i7 j \
SLOVENSKOMI LjODSTVI ZA PETDVAJSTILETNICO
')* >i Jliii       -    KALENDARA SRCA JEZUŠOVOOA.                U; ' ;l>lt
l^ fbi  '                                                                                                         .¦'¦-¦
:"'l-"'        Petdvajsti let, vihernih let prelcklo,
i >''1"''t             Ka si  rodio,  kalender  se  na  zemlio ...                    ", '''.'
Te narod naš, slovenski   rod, je miro ...-¦¦        n      • , i Že grob krivica, skopala  njemi  tiho.        "'   • ¦I|':ri >f|»^
Zakopala pa . . . sama  se  . . . globoko, '•'¦   '[       Slovenski rod pomoč je velko dobo: Smiliivalo nad njim se Srce bole 1 zbiidilo goreče njemi mole.
.      Za orozje pera so prijeli ti, ¦                  Znjim stcsali zibeo, kalendariek, ti:
Ljiibav njuva do Slovencov te rodi . . .
Ljiibav njuva dvajstipet let te goji.                          '
*
Vnogim   pero  spadnolo  je  že iz rok . . . — Triide boja njim je pJačao večni Bog!— Vnogi vstar'li, osiveli v borbi so Rod slovenski, za vso tvojo slobodo.
Srce bože je krepilo može te, V hiidom boji, strašnom   ognji   ka   zdrže, Ono sliizi zato hvalo za te dar . . . Njemi daj jo, rod slovenski, zdaj, — vsikdar!
:;.                                   _ 27 -                        ¦      _    ¦
Srce bože v njih borilo se za te, " •, >i   M. . f"1 Naj se tvoj najvekši kinč ne podere:    •;    Ui    ¦"   '• Naj Je vera v tvojent srci zmer' dotnd, Ino Ijiibis materno reč iz srca.
I oboje podarilo ti Srce                                    J'1.^   ..._
V možah ki boriii so se vsi za te:      ,ri   ,'r ,,'¦>;         .. .    ¦ Veren v srci, rod slovenski, ostao si,     ¦.;¦    ¦ •..«:,!>,', **. >,, Rel slovenstca pa pravice vse dobi.       pREKMURSKO'
Veren ostau, Sloven postao, si z srca; '                v -r"-'\/'/-j
Kakšo hvalo naj za lo ti srce da? U ^4 u;Sir V _ — Tam v oltari bože Srce je doma: "f ' ' A» Tam Njemi nuj tvoja dtiia hvalo da!      s           ^         Q
i?ad pohlekni, rod slovenski, pred oltar             rx'  *¦*
l zaviipno vživaj tii presveti dar:
Beli kriihek z tabernakla : Jezuša !        <Jf
Vredna hvala to Njetn je za dobra vsa/
S r č e n
Hvaljeno naj bo Srce Jezušovo v Oltarskom
svestvi!
,,Hvaljeno naj bo Srce Jezušovo v Oltarskom Svestvi!" (300 dni od-piistka za vsakokrat. — Beringer — Hilger, Die Ablasseu 195.) V Oltar-skom Svestvi naj se hvali Srce Jezušovo! To žele sveta Maticerkev. Zakaj ? Ar je to za njo Jezušova ne samo žela, nego tiidi zapoved. On je najmre Oltarsko Svestvo nastavo pred vsem kak ,,hvalodavanje". Grčko-latinska reč Oltarskoga svestva ,,Eucharistia" pomeni hvalodanje." Hvaliti smo dužni Boga za poprijete dare, a lepše hvale pa ne, kak Jezuš sam v Oltarskom Svestvi. Sveta meša, sveto obhajilo sta najprisrčnejši hvali za sprejete bože dobrote. Gda nam sv. Maticerkev odplistke poniija za hvalo, štero damo Srci Jezušovomi v Olt. Svestvi, nam s tem naznanja, ka je ta hvala prijetna, dopadljiva Bogi. Mi s tov hvalov najnire edni postanemo z Jezušovim Srconi, z Jezušovim hvalodavajočim Srcom. To srce je teliko-krat, zavrelo od hvale v svojem življenji! Gda je gospod Kriih blagoslovo i čiidežno povnožo, je hvalo dao; hvala je silila z njegovoga srca; gda je Lazara od mrtvih obiido, je spregovoro: ,,Hvalo ti dam Oča, da si me posliihno"; hvala je kipila z njegovoga Srca tiidi do nebeskoga Oče ,,ka si ti (Oča) modrim i spametnim to skrio, malim i dojenčkom pa   naznano"
---L.0   ----
(Luk. X. 21). Ja, hvala je napunjavala Srce Jezušovo v celom njegovom življenji, najbole pa na kraji toga življenja, pred bridkim trpljenjom, na zadnjoj večerji, gda je nastavo presveto Oltarsko Svestvo. Pri toj priliki, kak nam pravi sv. Pismo, je Jezuš ,,hvalo dao" (Luk. XXII. 17.) Hvala se jc zdigavala ž njegovoga Srca za vse dobrote od Boga njegovoj člo-večoj naturi dane i za dobrote dane vsemi človečanskomi rodi do konca sveta, šterih sad se bo vso večnost vživao. Za vse milošče, štere je gda kakšemi stvorenji boža roka podelila ali bo še podelila, je Jezušovo Srce na skradnjoj večerji hvalo dalo. I ar se ta skradnja večerja po njegovoj zapovedi ,,T o č i n i t e v m o j s p o m i n" mora do konca sveta v Ma-tericerkvi ponavljati, ar se do konca sveta moro svete meše sliižiti, ar se> do konca sveta mora sv. prečiščavanje deliti, ar do konca sveta mora Oltar-sko Svestvo ostati, do konca sveta ostane tiidi v njem Jezušovoga Srca livala. Keliko dobrot smo prejeli že od Boga i za kak malo smo se njemi zahvalili. Jezušovo Srce v OH. svestvi je nadomestilo našo hvalo i dober Oča nebeski ne nas je zavolo njega kaštigao za našo nezahvalnost. Keliko nevol smo rešeni zavolo hvale Jezušovoga Srca vOItarskom Svestvi! Če je istina, pa je tiidi, kak pravi predgovor, da če si od koga pravo, ka je nezahvalen, te si svedočo vso hiidobijo od njega, te smo mi neštetokrat bili i smo krivi vse hiidobije zavolo naše nezahvalnosti. Pa te hudobije nezahvalnosti ne samo ka nam je odpiistilo Jezušovo Srce v Olt. Svestvi, ne samo ka nam je odpiistilo i vse pozabilo, nego k sebi nas je še po-vabilo. K sebi! ? Sin boži na svoje presveto Srce nas je povabo pri sv. obhajili, na štero gda smo položili svojo triidno diišo, se v njoj razsvetilo ne samo vekše i popolnejše življenje milošče, nego z tem Srcotn, ki je vsa naša hvala, smo dali tiidi vredno hvalo Bogi za te i vsakši od njega prijeti dar. — Kak neskončno čiiden i dober je Gospod. Gda nam najvekši dar poniija, te nam te dar, satnoga sebe včasi kak hvalo da. Što bi se mogo kda sveta^ Bogi zadostno zahvaliti za njegov najmenši dar? Nišče i nikdar. Če ne za najmenši dar, kak bi se pa te mogo za te najvekši dar, za njega samoga, za dobljenoga Boga ?! I v toj prebridko občiitečoj dužnosti nam on, sama večna dohrota, pride na pomoč i da narn v roke vredno hvalo: svojega božega Sina, njegovo presveto Srce v Oltarskom svestvi. Verni Slovenci, dragi naročniki kalendara Srca Jezušovoga, segnimo po tom dari, segninio po toj hvali i dariijmo jo dobromi Bogi za vse prijete dare, tiidi za veliki dar, ka nam je zavrženomi narodeki poslao može, ki so se po kalendari Srca Jezušovoga 25 let borili za naše diiše, ki so se borili za pravice ve-likoga božega dara, za pravice miloga slovenskoga maternoga jezika. Dajmo hvalo Bogi po Srci Jezušovom ! V tom Srci je Bog, to Srce je z Bogoni nerazdriižljivo zedinjcno, to Srce je bože. Tomi Srci dajmo hvalo v presvetom Oltarskom svestvi tak: 1. ka mo vsikdar radi k svetitn mcšam hodili; 2. ka sc bomo radi prečiščuvali; 3. ka to prcljiibljeno Jezušovo Srce, kak ncgda, bomo v Oltarskom svcstvi, gda nas pot mimo cerkvc pelu ali ovak, f>da botno mell priliko, obiščemo, pohodimo, ^orete pomolimu, nietni vsc naše i naUh bližnjih diišcvne i telovnc poirebcine zratamo i je v diihi k sebi vzcmcmo. To naj bo naša hvala. Pa gda jo gosfokrat (ak z djan-jom ponovimo, ne pozabimo jo tiidi z rečjov skazati, ne pozabimo praviti teh lepih reči ,,Hvaljeno naj bo Srce Jezušovo v Oltarskom Svestvi!"
— 2y —
Tuberkuioza, jetika (siišica, obcerung)
Najvekši neprijateo zdravja je tuberkuloza. Cc si predstavitno, da je človečanstvo edno velko polje, na šteroin razliene bolezni kosijo, potem mirno lehko trdimo, da je tuberkuloza prvi kosec. Njeno žalostno delo so poznali že stari grki 300 let pred Kristušovim rojstvom (Hippokrates, f 377 pred Kr. rojstvom) i od toga časa kosi nepretrgano mlado i staro, napada brez izjeme vse dele našega tela. Napravi si gnezdo v pliičaj, po vsem črevi, v čontaj, žilaj, sklepaj itd. Samo v našoj državi nierje Jetno 50,000 do 60.000 liidi na luberkuloziv boluje pa na njoj 350—500.000, od šterih je 150—200.000 težko betežnih. Neniam pa namena dncs.pisati od vsej njenih gnezd, niti pnjasnjiivati njenih najrazličnejših žalostnih slik, opisati vam ščem na kratko edino ono gnezdo, razložiti vam sčeni edino ono sliko, s šterov se v živlcnji najveekrat srečavlemo, to jc gnezdo tukerku- * loze v pliičaj, io je sliko plilčne tuberkuloze. Ta je izniecl vscj najvekši neprijateo našega zdravja.
Najprvle pa odgovorimo kratko na pitanje, ka je tuberkuloza pliič ? Tuberkuloza ali jetika pliič je obolenje, beteg pliič, šteroga povzroči bacill tubcrkuloze s stem, da si napravi gnezclo v pliičaj i lam žive. Zaman bi pa bilo vse razlaganje toga betega, če ne vemo, kakši velki porrien niajo, kakše velko i za živlenje neobhodno potrebno delo opravlajo pliiea vsa-( kšo minoto v našem teli. Jeli, cla nej vseedno, če si odsekaš sanio mali prst, ali pa celo roko ? Ravnotak je tiidi z betegom. Telko vekši i ne-varnejši je, kelko vekše i važnejše delo je opravlao betežen tao. Zato si pa oglejmo delo, pomen i zgradbo pliič nikelko bliže, ar nam velka ne-varnost pliične tuberkuloze bo samo na tom spoznanji razumljiva.
Pliiča izpunjavlejo s srcom naša prsa, prsni koš. Delimo ji na pravo i levo polovico, med njima leži v sredini srce. Vse to je z močnov stenov oddeljeno od čreva, tak da leži popolnoma v zaprtom prostori. Kak pa so pliiča zgrajena, zozidana! Predstavimo si dve trsovi, za dober prst debeli šibi, na šibaj tak nabito puno grozdov, da veče nema mesta ; pred-stavimo si, da so šibe, petlika i jagode grozdov votle; predstavimo si, da je v steni jagod raztegnjena gosta mreža jako drovnih krvnih žilič, po-tem mamo skoro popolnoma takša šliko, kakša so pltiča. Edna šiba z grozdi bi odgovarjala pravoj polovici pliič, driiga pa levoj. Obedve pa spaja (vkiip veže) debelejša, v sredini prs ležeča cev, štera se pri toj spojitvi začne i ide gori proti guti, kje se z grlom konča. S tov zgradbov opravlajo pliiča delo, brez šteroga nega živlenja: preskrbijo teli dober zrak i odstranijo iz njega slaboga, ponucanoga. Vse \o se zgodi potom odihavanja tak, da gosta mreža tenkih krvnih žil, po šterih vsigdar teče krv, pri vsakoj napunitvi pliič z zrakom vleče v krv dober zrak i iztisne iz nje slaboga, poniicanoga, gda pliiča izpraznimo. Pri toj izpraznitvi pa se stene pliič nikelko skrčijo, pii napunitvi pa palik nazaj napnejo i steni povzročijo tisto gibanje naših prs, štero pri odihavanji vidimo. Kakši po-men pa ma zrak, posebno dober zrak za naše telo? Dober zrak je našemi teli to, ka so dobra drva v peči. Drva zgorijo, i dajo tem vekšo toploto, četn bogša so. Toplota pa je moč, štero že pri vsakdanešnjoj korjavi vi-dimo. Ravnotak zgori dober zrak v našem teli i da njemi toploto, tisti zrak, šteroga je krv v tenkih pliičnih žilicaj pri napunitvi pliič z zrakoni iz
— 30 —
toga scecala i šteroga potem srce s pomočjov krvi po potrebi razdeli po celom teli. Ta toplota je pa ne nikaj driigoga, kak naša moč, tista moč, s šterov si pripravlamo vsakclanešnji naš kriih, tista moč, štero niicamo za vsakše najmenše gibanje našega tela. Znamo pa, da pri vsakšem go-renji ostane vogelje, pepeo, tiidi pri gorenji dobroga zraka v našem teli se to zgodi. Te pepeo gorenja v našem teli je tisti božen, poniicani zrak, šteroga se reši krv po gostoj mreži žilic v pliičnoj steni pri vsakšoj iz-praznitvi pliič od zraka. Kratko bi tiidi leko pravili, da so pliiča s po-močjov krvi, štero po gostoj mreži pliičnih žilic poteka, sito, rešeto za zrak. Dober zrak sprejemajo, poniicanoga, božnoga oddajajo. I to sito je pri zdravom i dobro razvitom človeki okoli 90 kvadratnih metrov velko, to se pravi, da če bi pJiiča raztegnoli po zemli, bi pokrila okoli 90 kvad-vatni v metrov zemle.
Če smo zarazmili to delo pliič, potem nam bo tiidi razumljivo, kak velka nevarnost je za naše zdravje, če to sito kakši beteg preliiknja, zmenša. Skoz takše preliiknjano, malo sito telo ne dobi iz edne strani zadosta dobroga zraka, iz driige strani pa se ne more zadostno rešiti poniicanoga, božnoga. I glejte, samo tuberkuloza je tista bolezen, štera preliiknja i stem zmenša to sito, če se naseli v pliičaj.
Kak se pa to zgodi ? Pravili smo, da tuberkulozo pliič povzroči ba-cill tuberkuloze. Te bacill je prvi najšeo Robert Kock Ieta 1882. Bacill tuberkuloze je tak mali, da ga s prostim okom ne moremo viditi. Če eden milimeter razdelimo na jezero talov, potem eden takši tao približno od-govarja velikosti bacilla, zato ga vidimo samo z mikroskopom, to je s takšim rešpeterom, šteri nam takše male stvari povekša i tak za naše oči vidljive napravi. Da je te bacill resan tak mali, nam jasno dokaže ona, s prostim okom komaj vidna kaplica slin, štero na pliičnoj tuberkuloži bole-hajoči človek izkašla i v šteroj včasi do dvajsetjezero bacillov lejko naj-demo. Te mali bacili se naseli navadno na več mestaj v tenkoj steni pliič. Potih, po šterih pride do te stene, si bomo sledkar natenci ogledaU, zaenkrat zasledujmo satno tiste izpremembe v pliičnoj steni, štere se pri njegovoj naselitvi odigravajo. Zarine se v steno pliič, vleče iz nje svojo hrano i se začne jako naglo množiti. Ar se ji navadno veče naseli na ednom mesti, jih je že v kratkorn časi celi gomol, roj, včasi po več jezero v ednom gnezdi. 1 glejte, ešče komaj zdaj viditno s prostim okom to gnezdo, štero izgleda kak malo proseno zrno v steni pliič. Navadno je vcč takših zrn, različno daleč edno od driige. Bacill tuberkuloze pa ne satno zato škodljiv, ar se hrani iz pliične stene, liki vnogo bole zato, ar izločiije tatn iz svojega tela čemer, šteri končno preplavi pototn krvi celo naše telo i raztrga vse dele pllične stenke na mesti svoje izločitve, to je vseierom tam, gde vidimo gnezda naselitve v velikosti prosovoga zrna Od Uneva do dneva rastejo takša gnezda, pri ednom hitro, \ pri driigotn po mali, postanejo za Iešnjek, ori, jaboko velka i končno ešče vekša, če smrt ne napravi prvle konca. V sredini takših gnezd najdemo navadno vcč ali menje žuto-beloga, ali krvavoga gnoja, šteri je ostanek razpadlih delov pltič, iz sten gnezda pa visijo kak cole razcafrane, raztrgane krvne žile. Vsako gnezdo je zato edna liiknja v pliičaj i to tem vekša, čem vekše je gnezdo i tuberkuJoza pliič je zato tak nevarna bolezen, ar ona napravi te luknje v tistoj kotrigi, brez štere nega zdravja, niti živlenja.
_ 31 -
r       .
Pitali pa me bote, kak spoznamo tuberkulozo pliič, ali z drtigov reč-iov, kakša znamenja nam kažejo njeno naselitev v pliičaj; ka takši betež-nik' občiiti ? Znamenja njene naselitve so leko jako različna, itak pa se največkrat začne z nekov potrtostjov, redkim, siihim kašlanjom i ma-lov vročinov, štera se najbole da ugotoviti, če jo vsakši dvej vori merimo. Toplota zdravoga človeka je z malimi izjemami 36*6 gradov, zato pa je že tesno znamenje poleg driigih vročina 37 do 37-2 gradov pri takšem človeki, štero skoro vsigdar najdemo pri začetnoj tuberkulozi pliič, satno redno vsakši den večkrat moremo meriti. Redki, siihi kašeo postane den za dnevom gostejši, tiidi po noči ne da mira i betežnik začne izkašlati belo-žutkaste gnojne sline, ,,rekle", v šterih 3e tii pa tam najde kakši sled krvi včasi že v začetki betega. K pobitosti se pridriiži otriijenost celoga tela že pri najmenšem deli i hitroj hoji, volo, veselje zgiibi takši betežnik do vsakoga dela, nema nikše radosti do živlenja, od več je sam sebi. Teka nema do nikše hrane, po sili se mantra z njov, po noči slabo spi i močno švica, vsakši den menje vaga, je bole stihi. Pogled na takšega betežnika je žalosten. Z redkimi izjemami vidimo pred nami bledi, suhi, izgloban obraz, z globoko ležečimi očmi i modrim obročom okoli nji, na zadnje ga je samo koža i čonte. Nekaj pa opazimo, če si razgovar-jamo z takšimi betežniki! Majo do zadnje vore velko viipanje, da ozdra-vijo. Ja, njiivo diiševno živlenje stopi tembole pred naše oči, njiiva diiša je tem ležejša, čembole se oslobodi tela. Vido sam betežnika, šteri je veselo navio svojo voro ob sedmi zvečer i pravo materi: ,,Mama, vutro gviišno stanem  iz   postele,   jako   dobro se počiitim, dobro bom spao." I
resan, zaspao  je že za edno voro,.....na veke.  Omenili smo že, da
je izgled betežnika i potek bolezni ne vsigdar ednaki. Najdemo debele liidi, šteri jako dobro izgledajo, pa denok majo nevarno tuberkulozo pliič. Driigič pa močna krvavitev napravi hiter konec, ar se v tuberkuloznom gnezdi pretrgala kakša vekša krvna žila, iz štere betežnik hitro izkrvavi, vomeče krv. Tuberkuloza pliič je stalen boj tela z bacilli tuberkuloze, zato pa je njen potek odvisen iz edne strani od vnožine i moči bacillov, iz driige strani pa od moči, odpornosti tela. Od zmagovalca so odvisni znaki, potek i konec pliične tuberkuloze. Spoznanje tej znakov i poteka začetne pliične tuberkuloze je posebno zato važno, ar je to skoro edini opornin toga betega, da naj se vračimo, če neščemo biti zgiibleni. Bole-čine v pliičaj sami so naime pri tom betegi jako male, v začetki skoro nikakše, zato je zgiibo dosta dragoga časa za svoje ozdravlenje tisti be-težnik, šteri pride te k doktori, da ga bolečine v pliičaj na to prisilijo. Najbole važno pa je spoznanje začetne tuberkuloze pliič zato, ar je v začetki največ vtipanja i možnosti za njeno popolno ozdravlenje s pomoč-jov dobroga doktora. Če maš že za pesnico velko votlino v pliičaj, nega doktora na sveti, šteri bi ti to liiknjo zakrpao, zgiibleni, raztrgani tali pliič se več nigdar ne dajo nadomestiti. Ne morem vani zadosta svetiivati, iščite kak najprvle doktorsko pomoč.
Spoznali snio potek bolezni, spoznali smo tuberkulozna gnezda v pliičaj, poglejmo si zdaj nikelko bliže poti, vretine, po šterih, iz šterih bacill pride od pliič. To je jako važno, ar če spoznamu njegove poti i vretine, potem se ga leži obranimo. Znamo, da se v tuberkulo/ni gnezdaj nahaja celi roj bacilloV, pomešan z razpadlirni de]i pliič, 1 glejte, gnojni rekli be-težnika so ne nikaj drugoga, kak razpadli deli pliič iz tuberkuloznih gnezd,
— 32 —.                   ¦ ¦  ., '
v šterih reklaj se zato na milijone i milijone bacillov nahaja. Nega zato vekše nevarnosti za naše zdravje, kak če betežnik s pliičnov tuberkulozov pliivle na vše strani. Sline, rekli se posušijo, bacilli pridejo s prahoni v zrak i od tatn v naša pliiča. Zapomnimo si. zato dobro, da betežnik s pliičnov tuberkulozov nigdar ne sme na pod, srteo, ali driigam plii-vati, liki samo vu v te naraen pripravleno posodo, to je v pluvalnik. Pliivalnik pa inoierno dobro pokriti, tak da miihe, psi, mačke, mala deca nem-rejo v njega, vsakši den izprazniti i dobro zaprati. Ne smemo ga pa izprazniti na gnoj, ar bi to tam najšle kokoši i driige dnmače živali, štere tiidi lejko zbolijo, liki med naširni razmeranii je najbolše, če njegovo vsebino zako-pamo. Ravnotakša nevarnost je tiidi za nas kašlanje betežnika. Sto i sto kaplic slin izkašla betcžnik na enkrat i pravili smo, da se včasi v ednoj komaj vidnoj kaplici najde do dvajsetjezero bacillov. Ešče bole so pa nevarne niale, s prostim okom nevidne kaplice, ar one plavajo duže po zraki i tak hitro lejko pridejo v pliiča potom odiliavanja. Dokazano je, da izkašlana vidna kaplica slin približno eden meter daleč leti od betež-nika, potem spadno na tla, zato si pa znovie dobro zapomlimo, da se nevarnosti pri kašlanji betežnika izognemo edino na te način, če betežnik pri najmenšem kašlanji robec drži pred lampe, mi se pa po nepotrebnom nigdar ne nahajamo bliže od ednoga metra. Ar vi-dimo, da tak izpluvan, kak v večjoj kaplici slin izkašlan bacill s prahon palik lejko nazaj pride v zrak, je jako važno, da pod, srteo betežnikove Iiiže vsakši den konči z mokrov cotov zbrišemo. Najboše je, če je betežnik po mogočnusli popolnoma ločen od familije, tak da ma sam svojo hižo, postelino, brsačo, žlico, nož, rašoško, kupico i vse driige potrebščine, ar na vsej tej pred-inetaj je jako dosta bacillov, s šterimi se lejko napunimo, če te predmete niicamo. Spodnji obleč odnjega naj se posebno pere, oskrbljavle ga naj samo eden iz driižine, vsi driigi pa naj se kelko mogoče ne približajo, posebno vala to za malo deco.
Mala deca zbolijo večkrat na jetiki tiidi od sirovoga mleka jetične krave, zato naj se deci nigdar ne davle sirovo, liki samo kiihano kravje tnleko. Ništerne matere majo tiidi to grdo navado, da zgrizejo deteti hrano. Pomislite, v kakšo nevarnost spravla takša mati nedužno dete, če je sama jetična. Tiidi kušiivanje deteta od takše matere je graje vredno, posebno na lampe.
Pol milijona Iiidi je jetičnih samo Vnašoj državi! Pol milijona liidi stalno širi bacill tuberkuloze med nami, tak da ne čiido, če se v starejši lejtaj skoro ne najde človeka, šteri ne bi noso zaceljena tuberkulozna gnezda v svoji pliičaj. I glejte, — hvala Bogi, — denok ne je vsakši zbolo med temi napliičnoj tuberkulozi. Kak si pa naj to razlagamo? Pravili smo že prvle, da je tuberkuloza pliič stalen boj med telom i bacillom tuber-kuloze i da je izid toga boja odvisen iz edne strani od vnožine i moči bacillov, iz driige strani pa od moči, ali odpornosti tela. Ti liidje so po-temtakšem zato ne zboleli, ar je odpornost njihovoga tela zmagala nad bacillom. Bacill se je naselo v njihova pliiča, tiidi malo gnezdo si je na-pravo, razviti se pa nej mogeo, ar ga je moč, odpornost tela prvle vmičila, ostalo je samo zaceljeno gnezdo od njega. Boj proti jetiki ne stoji zato samo v tom, da se branimo bacilla, da njegovo razširitev sprečavlemo i betežnike vračimo, liki tiidi v tom, da odpornost našega tela proti njemi po-vekšamo. Kak pa? Z dobrov,zadostnov hranov, dobrim zrakom, siihira,
sunčnim stanovanjom i čistočov. To so sredstva, s šterimi si odpornost tela povekšamo. Žalostno je samo to, da sivdenešnjih težkih časaj ne more vsaki sirmak tej sredstev preskrbeti, zato pa dnesden posebno jasno vi-dimo, da je tuberkuloza pliič bolezen sirmaka, sirmaštva. Slaba, nezadostna hrana, božen zrak v vlažnih, kmičnih sfanovanjaj naravnost pripravlajo z'a bacill luberkuloze, gde se on z lejkotov vkoreni i pomnoži, ar telo nema nikše odpornosti. Slaba je odpornost tela posebno pri maloj deci, zato takšo deco jako moremo čuvati pred bacillom i kelko raogoče ločiti od starišov, če so tej jetični, ar je dokazano, da se dete nigdar ne rodi z jetikov, Hki to izkliično dobi, nalezi v svojem živlenji po rojstvi. Jetika je bolezen, štere ne herbamo od starišov, liki jo dobimo, nalezimo od betežnika.
Nikelko reči ešče od zdravlenja pliične tuberkuloze. Spoznali smo tuberkulozne spremembe v pliičaj, spoznali smo njen potek i odpornost našega tela. To spoznanje nam jasno kaže dvojno pot zdravlenja. Prva je okrepitev celoga tela i s tem povekšanje odpornosti proti bacilli, driiga pa vničenje, zaceljenje tuberkuloznih gnezd v pliičaj, Prva i glavna pot zdrav-lenja je v rokaj betežnika, za to od doktora samo navodila lejko dobimo, driiga je v rokaj doktora. Odpornost tela povekšamo, — kak smo že prvle pravili, — z dobrim zrakom, suncom, zadostnov hranov i počitkom. Vse to pa so zdravila pliične tuberkuloze, štere nam doktor nemre dati, štera si vsaki betežnik sam more preskrbeli. I glejte, ravno v tom leži najvekša težkoča, zavora uspešnoga zdravlenja pliične tuberkuloze, da si vsakši sirmak ne more ta zdravila preskrbeti, posebno ne v denešnjih težkih časaj. Vsaki sirmak si pa, — posebno v naših krajaj, — lejko preskrbi dober zrak i sunce, zato naj betežnik s pliičnov tuberkulozov vsigdar spi pri odprtom okni i ma po mogočnosti svojo hižo. Hiža more biti svetla, posteo na najsvelejšem mesti. Velko zdravilno moč majo sunčne kopeli, pri tej pa se moremo natenci po doktorskih navodilaj ravnati, ar nam inače lejko škodijo. Betežnik naj vživa vsakšo hrano, štera njemi k teki ide, paziti moremo samo na to, da ne zgiibi na teži.
Najrazličnejša Idravila, operacije nam prestavlajo driigo pot zdrav-lenja pliične tuberkuloze, štere cio je poleg povekšanja odpornosti tela i olajšanja najrazličnejših težav, bolečin betega posebno te, da se sama tu-berkulozna gnezda vničijo, zacelijo. Kelko se nam to posreči, je v velkoj meri odvisno od prve poti zdravlenja, ar takšega zdravila ešče dozdaj nemamo, štero bi gviišno vničilo bacill v pliičnih gnezdaj. Zapomlimo si pa dobro, da je vsakše zdravlenje plUčne tuberkuloze jako dugo-trpeče. Največ viipanja na popolno ozdravlenje mamo samo te, Če se včasi od začetka vračimo. Vsakši nemarno zamiijeni den za mesece lejko podukša zdravlenje, zato Vam ponovno ne morem zadbsta tanačivati, iščite včasi v zetki betega doktorsko pomoč.
Po vsem tom pa ponovimo na kratci vse ono, ka vsakši človek more od jetike znati.
Ka more vsakši človek od jetike (tuberkuloze) znati? A) Jetika (tuberkuloza) je nalezliva (zgrabljiva) bolezen!
1.  Tuberkulozo povzroči bacill  tuberkuleze, šteri je tak mali, da ga samo z drobnogledom vidimo.
2.  Tuberkulozo dobimo, nalezimo od tuberkuloznoga človeka, redko od mleka jetične krave, nigdar je pa ne herbamo.
3
— 14 —
3.  Tuberkelbacill najdemo :                                   n ¦:«!,   riri.mj-
a)  v slinaj, reklaj i izkašlanih kaplicaj na pliičnoj tuberkulozi bolehajočega človeka,
b)  v gnoji čontne i sklepne tuberkuloze,              ,r                .,:.'¦ r >-,]•*
c)   v scalini pri obistnoj tuberkulozi,                  ..                                '  ^ -
d)  v blati pri črevnoj .tuberkulozi,                   -.
e)  v kravjem mleki pri tuberkulozi viimena.
Da se tuberkelbacill vniči i ne razširi je potrebno, da betežnik s plličnov tuberkulozov pltije samo v pliivalnik, da vživamo samo kiihano mleko, posebno mala deca, da se ne dotikamo gnojnih ran i se pri vsakšem jetičnom strogo ravnamo po doktorskom navodili.
4.  Dobimo, nalezimo   plUčno  tuberkulozo   največkrat  tak, da nam jetični betežnik v obraz kašla, guči, ali kijne.
Zato pa si dobro zapotnlimo :
bodimo konči eden meter daieč od betežnika,
betežnik pa naj drži robec pred lampe   pri kašlanji i kljanji.
5.  Nalezimo tuberkulozo tiidi jako lejko tak če z betežnikom v ednoj posteli spimo, se z njim  kušiijemo, njegovo žlico, nož, rašoško,   brsačo i driige predmete niicamo.
Zato pa more meti vsakši tuberkulozen betežnik svojo pos-telo, žlico, nož, rašoško, brisačo i vse driige potrebščine, štere driigi nesme niicati i ne ktišiijmo se z njitn.
6.  Končno se nalezimo lejko z bacilli, šteri so s prahom prišli v zrak. Zato betežnik ne sme pliivati na pod,   srteo,   te   se pa more
vsakši deti z mokrov cotov zbrisati.
7.  Držimo jetičnoga betežnika i vso njegovo okolico v najvekšoj čis-toČi, postelino postavimo pogosti na sunce, ar to  hitro   spokole   bacille.
B)  Tuberkuloza je navadno ozdravljiva bolczen, če se včasi v začetki podvržemo dobromi zdravlenji!
1.  Vsi deli našega tela   lejko   zbolijo   na  tuberkulozi:  plliča, čonte, sklepi, čreva, obisti, grlo, možgani, koža, največkrat se pa pojavi v pltičaj.
2.  Za uspešno zdravlenje pliične tuberkuloze je neobhodno potrebno, da vsakši človek pozna prva znamenja njene naselitve, štera so : pobitost,  hitra utriijenost   celoga  tela,   nočno švicanje, kašlanje, gnojni rekli, bolečine v prsaj, pomenkanje teka, betežen izgled.
3.  Če takša znamenja opazimo na sebi, poiščimo kak najprvle doktora, ar zdaj ešče ne bo kesno.
C)  Tuberkuloza je bolezen, štere se lejko zognemo, obranimo!
1. Što se z tuberkelbacillom ne nalezi, ne zboli na tuberkulozi. Zato se izognimo:
a)  nepotrebnoga dotikanja z jetičnim betežnikotn,
b)  držimo v najvekšoj čistoči naše telo, posebno roke,
c)  ne kašlajmo nigdar v obraz driigomi, ne pliijmo na tla,
d)  ne pijmo alkohola (vino, pivo, palinko), ne kadimo dosta, ar vse to slabi naše telo i pripravla pot tuberkulozi.
Df. Fran KUr,
- 35 -¦'     •                              :,;;:"
BOG ŽIVI HRVATA . * ,    y *il   ;   r> Narodna.                        .      - •   .-
Bog živi Hrvata, Hrvata,    '    " '   , "~; .    '   ' ' Šteri liibi Slovenca, Slovenca,        - :ifu.' Juhej!                      -:''>   i-..*^./* ••-'-... ¦•^¦'<v; ,r.:-..;:.]_.¦
Bog živi Slovenca, Slovenca,  . ,'. .-.;, ^i Šteri liibi Hrvata, Hrvata,       ,< r/ 1.  •¦¦>_ Juhej!                                                 ;:    'i,ji   ...
'...,-       V.-..!      »1      ,liil|='.i
Bog živi Štajarca, Štajarca,            ;¦<.>..»< '.p .. .
Šteri liibi Prekmarca, Prekmarca,  \-.: .;' - :>.«r .vi:j Juhej!                                                     ¦¦'.    r- .-:rf,N:^
k r h V
Bog živi Prekmarca, Prekmarca,     . r-Šteri liibi Štajarca, Štajarca,     ,•¦:,;.'¦. '    ¦ Juhej!
Od Markofica.
Narotlna.
Ednok je bio eden gdspodj pa je meo dva sina: dden je bio čedert, eden pa norlavi. Tomi norlavomi je ime bilo Mavkofic.
Te je pa te gospod ednok dao goščenje spraviti, na štero je vkiip pozvao dosta gospode. Gda so že gospodje vsi sedeli za stolonij so veleli Markofici, naj si on tiidi k stolovi sede. Markofic ji je bogao, pa si je seo med nje.
Oda je hrana bila na sto prinešena, pa so jo začali jesti, je Marko^ iica zgrabo kašeo, pa je ednomi gospodi pliino v žlico. Te gospod njemi ie te velo naj drgoč ta pliine, ge de bole belo vido. Markofic pa, gda ga ]e drgoč zgrabo kašeo, je ednomi gospodi na glavo pliino. To je včino zato, ka se njeini je toga gospoda glava vidla najbole bela. Bila je naj-mre plešiva.
Gospodi se je že to preveč vidlo, kakše pesetine Markofic dela, pa so ga nagnali krej od stola.
Markofic je nato odbežao vo s hiže, gospoda so pa v hiži ostala pa so bila dobre vole.
Oda je Markofic do kiihnje pribežao, so njemi jako zadišale pogače. Šo je zato v kiinjo, pa je jo pogače. Gda se je najo, si je hlače dol sle-keo, pa se je v peč potegno, pa tak posliišao, ka so si ovi v hiži gučali.
Nato so pa prišle ženske po pogače. Gda so vidle, ka v peči nekaj je, so bežale v hižo, pa so pravile gospodi:
— Joj znate, v peči pa je nekša jako čiidna stvar, ka nam je pogače vse pojela!
.;,;-:   '               ,; .-' ¦  - tf -     ;_         _ .,
(jospodje so si začali nabijaii piikše, ka bi šli strelat to čiidno stvar'. Markofic je pa to čiio, ka gospoda piikŠe nabijajo* pa je v tistom časi odbežao;
Hodo je že tri dni; pa je jako lačen bio^ Te je pa proso Bioga pa' t/sc svece, ka bi njemi kriih poslali. Kriiha jc ne dobn, liki v logi je naj-šeo ednoga foringaša, ka je drva pelao z dvema kobilama. Te foringaš ga je te proso, ka bi šo k njemi sliižit.
Markofic je to privolO; pa je šo v sliižbo. Driigo je nej delaOj vsaki den je samo ednok pripelo drva s tistima kobilama. Za plačo sta se pa šče nej pogodila, liki kriih njerni je zato te gospod davao.
Gda je Markofic že en čas vozo drva, je jako začao kobilc biti, Edna kobila je nato  spregovorila, pa njetni je pravila:
—  Ej, Markofic, da bi ti znao, ka sve miivi tebi vse, ti naj nebi tak bio! Jaz sam ti tetica, eto pa viina.
Nadale sta njemi  pravili:                                                *-: '
—  Ali ti znaš, gde si ? Ti v pekli sliižiš.   Či ščes, naj obedvej lejko vo oslobodiš. Gda boš proso  plačo, te prosi tisto kodilo, ka je v hiži za dverami. S tov kodilov te koteo ščista vo zbriši, pa ne gledaj   nazaj, liki jo nesi na zeleno trato.
Markofic je tak včino. Gda ga je gospod pitao za plačo, je resan ne driigo proso, kak tisto kodilo, ka je bila v hiži za dverami. Gospod njemi je to dao.
Gda je Markofic zbrisao kotep s tov kodilov, pa jo je prineso ria zeleno trato, so vo ž nje prišle mravle. S tej mraveo so pa postale za'n časek ovce.  Markofic je zaj jako rad bio, ka je meo velko čredo ovc,
Te so ga pa prišli gospodje prosit te ovce. On njim je nej šteo dati, Prišli so tiidi z nebes sveci, ka bi radi meli te ovce, pa njim je Markofic niedne nej dao. Pravo je, ka je on   tiidi   ne   dobo   kriiha,   gda je proso,
Nazadnje ga je prišeo prosit sveti Peter. Obečo njemi je za nje takšo pipo, ka de vsigdar kadila, pa takše gosli, ka de vse plesalo, gda de ž njimi igrao, pa takšo piikšo, ka vse strli, ka de vido.
Markofic je to privolo, pa je dao ovce Petri. Peter njemi je pa dao obečane reči.
Markofic je zaj, da je takši norlavi bio jako neopačno šo, gda je piikšo neseo. To je pa vido eden grof, šteri se je mimo njega pelao, pa njemi je pravo:
—  E, kaj takši piikše nosili, kak si ti! No, či si strliš ejnoga vrabla, ka je etam v grmi, te bom jaz nagi šo po — njega.
Vrabeo je pa bio v glogovom grmi. Markofic je strelo na njega, pa je vrabeo spadno. Grof je zato, kak je obečo, nagi mogeo iti po — njega.
Gda je grof prišeo do grma, pa se je prigibao za vrablom, te je Markofic vzeo v roke gosli, pa se je hapo igrati. Grof je pa nato po glo-govotn grmi tak začao plesati, ka je grm vse razklačo.
Grof je za toga volo čemeren gratao, pa je šo Markofica tožit. Sod-nija je zaj Markofica obsodila, ka bi vešeni bio.
Gda je že Markofic pri vešalaj bio, je proso, ka bi njemi dali nje-gove gosli v roke, ka si on malo zigra. Grof pa, gda je to čiio, je velo :
—  Či de Markofic igrao, te mene privežte za soho!
— 37 —
Grofa so te resan privezali za soho,, Markofici so pa dali gosli v roke. Gda je Markofic gosli v roke dobo, pa se hapo igrati, so vsa go-spoda začala plesati, grof se je pa hrdao od sohe, pa je kričao:
—  Nej sam vatn pravo ?! Nej sam vam pravo ?!
Grof se je tak hrdao od sohe, ka si je šče meso dol zvoščo, go-spoda so pa ttidi lak dugo plesala, ka so vsa ta spokapala. Nazadnje je ne bilo koga, ka bi Markofica veso, zato je šo tanodnot.
Na poti je sreo ednoga gospoda, pa ga je pitao:    ,...
—  Gospone, kama se odpelale?                               -jt' :.\   . Gospod njemi je odgovoro :                           - - ^,.-,-.. ,\-
—  Idem, ka mo ednoga huncvuta veslii.            ?>¦    h:^} < Markofic njemi je pa nato pravo:                        i\«ah-f.q
—  Ja, nikaj ne napravite, či mene nede poleg! l(fo otm\*   •< Gospod njemi je te pravo:                                  ..,j*;i.it>.-     ,;,.,
—  Brezi takših smo že dosta obesili, kak si ti!
Gospod se je nato pelao, kama je nakano, Markofic je pa tiidi šo dele po svojoj poti, pa se je tak rešo smrti. Živo je zatem v zadovolnosli, pa se je včakao velke starosti.
Gda je že stari bio, je prišla smrt po njega. Markofic je ravno na griiški bio, pa je pri sebi meo tiidi gosli. Stnrt njemi je zaj velela, naj ide ž njov. On jo je pa proso, na[ ga malo počaka, ka bi si rad edno zigrao na poskradnjo voro.
Markofic se je te hapo igrati, smrt pa na griiški plesati tak, ka je dol spadnola. Smrt je za toga volo čemerna bila na Markofica, pa njemi je pravila:
—  Boj zaj! Več me nede po tebe, da si mi to napravo! Markofic se je tak velke starosti včakao, ka se je na stoci razsipao.
ŠOŠTARA BI VZELA...
Narodna.
Šoštara bi vzela, Pa on je nej za  me: On  bi  mene  smicao Vnoči i vudne.
Kovača bi vzela,                Tkalca bi vzela,
Pa on je nej   za me:         Pa on je nej za  me:
On bi mene kukeo             On  bi  mene  drnkao
Vnoči i vudne.                   Vnoči i vudne.
Pijanca bi vzela, Pa on je nej za  me: On bi meni zapio, Ka bi mela, vse.
>¦"•¦¦¦ '....-                                            / ¦      - 38 - .•.-"¦.¦¦¦•¦ .  -  •   ¦   \.,
^^ „      Roža med trnjom.       ! ;>l^
¦:-.                  Po ,,Luč v temini« priredo Št. V.            , ^-^
-•¦; ¦'¦<'}-.      Istinska  zgodba  od  gd. Hensel  Lujze.
Zacvela je deklička . . . Bože roke so napravile z njenoga srca malo cerkvico. Njeno telo je zdaj že sprhnolo. Petdeset let je že od ti-stoga mao, ka so se zaprle njene plave oči. I vendar čiidovita cerkvica njenoga srca ešče stoji, vnogi jo ešče vidijo. I kak prijetni glasovi zvonov se razlegajo pesmi, štere je zaspevalo njeno srce. Obraz te mladenke se ešče smeje pred nami, ožarjen od mile notrašnje svetlobe. Tak vidi človek pred sebov samo obraz pokojne matere ali sestrice. Popišimo tii kak je ta liibezniva deklička iskala Boga, kak ga je najšla i njemi zozidala dom v svojoj dilši.
Ime njoj je Lujza Hensel. Rodila se je v vernoj liiteranskoj driižini 1. 1798. Žalostni časi so bili te v našoj Evropi. Kak motna povoden se je razlejalo iz razburkane Francuske brezverstvo. Mala Lujzika pa je živela v vernoj hiši. Vsakši večer je posliišala sveto pismo, štero, je čteo svojoj driižini njeni oča, liiteranski farar. Tiidi njena mati je bila verna liiteranka liki sovražila je papince i njiivo vero. Lujza je bila jako čedna. Bila je pa tiidi jako spremenliva: zdaj je bila nemirna kak živo srebro, zdaj pa tiha i mirna kak odrasli človek. Njeno veselje je bilo živeti na prostom, na travnikaj, med drevjom. Jako je liibila vse bože stvarstvo, ftice, rože i travo. V njenon srci je ležao ešče eden biser (džiinč): čistost i tenka dii-šnavest. Či je začiila kakšo grdo i slabo reč je postala rdeča. Ednok je prišla k njim žena ednoga driigoga farara. Vzela je 6 letno Iepo Lujziko na kolena, se nasmejala njenoj materi i pravla: ,,To de vatn fajn žena kakšega farara!" Deklička se njoj je strgala z rok i živo povedala: ,,Ne, ne! Farari nebi snieli meti žene!" Kda je vidla, ka so se vsi čiidivali tem njenim rečam, se je plistila v jok i odbežala vo z hiše. Oča pa je pravo: ,,Odkec ma dete te papinske misli?"
Najlepši den v leti je bio vsikdar za malo Lujziko sveti večer, kda je z mamov i z bratci popevala pri božičnom drevi na čast Jezuši, šteri male k sebi zove. ,,To je moj najlepši spomin iz detigskih let" je pravila vsikdar. Prisrčno je znala moliti i že v ranoj mladosti se je rada pogo-varjala z Bogoin. Ravno pobožnost je mela velki pomen v njenom živlenji Molitve detinskoga srca so bile prva zvezdica, štera je Lujziki svetila v kmici liiteranstva.
Deklička je mela bogati pesniški dar. Že v devetom leti je pisala pesmi. Njene pesmi so preproste, prisrčne i tople, tak da idejo iz srca v srce.
Kda je bila v edenajstom leti njoj je mro oča i nato so se preselili v Berlin. V šoli se je včila Iuteranski katekizem. Pa Lujzika je premišlavala od toga ka je čiila pri katekizmi i začnola je dvojiti, či je liiteranska vera prava. Sama piše ,,Od 12. do 14. leta sem jako trpela zavolo dvojitev. Čiitila sem se nepopisno nesrečno." Kak či bi živela v kmičnoj goščavi iz štere nega poti, tak se njoj je vidlo. Blodila je semota i iskala istino. V raznih knigah in v znanosti je iskala istino pa je ne mogla najti.
- 39 —                            ¦
Pripravlala se je na firmo i farar jo je včio ka trbe znati za firmo. Pa ona je že ne več zaviipala v to, ka jo je včio. Prle kak je šla k firmi obliibila Bogi ka s firmov šče samo poicazati, ka je kristjanka i obnoviti krstno obliibo; nešče se pa z njov zavezati z luteranskov verov, ar dvoji, či je ta vera prava i ustanovlena od Kristuša. Tak se je sirotica bojtivala z dvomi. Iz gliihe kmice je zvala naj njoj zasveti svetlost istine, ka de znala kak živeti:
Na otroke svoje gledi,*
grešnikom pomagaj v bedi,** "¦"''¦'¦ 'r ¦ •¦ v,1 otmi,*** reši nas nezgod !**** -• --¦ i! ;'!r In molitve naše usliši,                   (i' ';   |1J ¦ '¦ : ' ^
boj pomiri, skuze zbriši,        . ¦^ ¦.<  -'.''.'f^ ^ če ljiibezen si — Gospod!    •             .      •
Prvi stopaji v svet.             -
Gda je bila Lujzika stara sedernnajst let, jo je mati začnola voditi na razne poštene veselice. Bila je jako lepa, črstva i preci visika. Z mladih lic njoj je sijala plemenitost i čistost srca. Gde se je pokazala je bila spoštiivana i občiidovana. Srce ne ednoga mladenca je želelo meti lepo mladenko za svojo pa ona se je znala čuvati. Med glasnimi veselicami je včasi pozabila malo na diišo. I te je vtihnio v njenom srci tisti skriv-nostni glas, ki je zvao zablojeno ovčico. Sama je napisala:
.    V vročem plesi sam plesala, igranje, smeh sta brata mi bila, le o veselji sem senjala, lepoto mlado sem kazala — a bila sem nemirnoga srca.
Leta njenoga sprotoletja so minjavala. Njeno srce je ešče bole želelo po istini. Rada bi spoznala staro katoličansko Cerkev iz štere je Liitar iz-stopo. Spoznala se je leta 1816 s katoličanom Klementom Brentano. To je bio slaven pesnik. Večkrat je šteo zbranim liidem svoje pesmi. Lujzika ga je šla ednok posliišat, ar je viipala od njega kakšo pomoč v svojem diiš-nom boji.
Bilo je to ednoga zimskoga večera. Pesnik je prišeo, pozdravo zbrane liidi i se vseo poleg Lujzike.
,,Moj Bog, kak ste podobni mojoj pokojnoj sestri" njoj je pravo.
,,Ljiibo mi je, ka sam spodobna Vašoj sestri. Vi te nam šteli svoje pesmi ? Prosim, začnite!"
I pesnik je čteo s celov diišov, tak ka so vsi posliišalci pozabili na svet i živeli od njegovih reči. Obljubiti je morao, ka pride vsakši četrtek. Rad njim je obliibo posebno zavolo Lujzike k šteroj ga ja z vsov močjov vleklo srce. Brentano je bio nesrečen. Živo je ločen od žene, brez vsak-šega cila. Gda je spoznao Lujziko si je mislo v tistom veselji: Vendar sem najšeo čisto diišo, šteroj mo lehko potožo kelko moje srce trpi!
* gledaj. ** v nevoli.   • *¦* oslobodi. •¦** nesreč, nevol.
¦        .      :          '                —     40     —               .7-          ,-       -     ..        ^      ¦¦-..,-.
Večkrat sta prišla v di ližbi vkiip. Ednok njoj je pbvedao: Stan moje diiše je popisan v 7. poglavji pisma sv. Pavla Rimlanom: ,,Qreh je, šteri prebiva v meni."
Ona njemi je odgovorila: ,,Vi mislite na 8. poglavje toga pisma, kde je zapisano: ,,Dediči (herbašje) kralestva božega smo." Ka pomaga ka pravite to meni mladenki. Vi ste vendar tak srečen, ka mate spoved, vi ste katoličan, povete svojemi spovedniki, ka vam leži na srci! O, či bi jez smela k spovedi!"
Pesniki so stopile skuze v oči i je zazvao : - m      '      ¦     '.           * :¦¦--
,,Hči luteranskoga farara je mogla priti, ka mi je to povedala !" Njegva diiša, štera je že  deset let ne občiitila   blagoslova   svestev i je bila spodobna izsiišenoj  deželi, je ,,vidla prihajati   angela v puščavo."
Kak ga je vodila k Bogi.
Vloge so se spremenile. Ona ga je vodila, on je hodo za njov. Za-blodo je daleč od Cerkve, daleč od božih studencov ga je zapelala pot i kda ga je pitala, kde je prava pot, njoj ne znao povedati. Prosila ga je naj njoj iz svoje velke knižnice posodi papinski katekizem — pa ga ne meo. Ona je sledkar večkrat pravla: ,,Kda sva se spoznala sem bila jaz že bole papinska kak on."
S hitrimi stopaji se je bližala Lujzika Cerkvi. Nevidno je stopao ž njov sam Gospod. ,,Zakaj sem se povrnola v katoličansko Cerkev? Ne so bile tomi vzrok ne knige, ne veenje, ne katoličanski znanci, najmenje pa Klement Brentano. Nišče driigi kak vsmiljenje bože mi je pomagalo k tomi." — Jako rada bi š|a k spovedi. Šla je k farari i ga prosila naj jo spove. Ne jo je šteo. Ona pa si je poiskala prijatelco i njoj povedala vse svoje grehe, samo da bi njoj Bog odpiisto. Cvela je v miloj lepoti. Kak krožijo zvezde okoli sunca, tak so hodili okoli nje mladenci. Z zaničii-vanjom je odvračala sladke reči razviizdancov, poštenim mladencom pa je dala znati, ka se nešče ženiti.
Med vsemi je najbole želo meti Lujziko za svojo ženo, Klement Brentano. V začetki njoj je bio prijateo, nato se je pa vužgala v njem globoka strast. Stopo je k njoj i njoj povedao svojo želo. Odgovorila njemi je naj na to nanč ne misli. Te odgovor njemi je bio kak nož v srce. Pozabo je, ka se nemre drgoč oženiti. Znao je, ka mladenka žive katoli-čanski pa močna ljiibezen njemi ne dala mira, zato njoj je pravo: Zakaj ste vi ne za istino liiteranka! Ešče ednok jo je proso. Lujzika njemi je odgovorila, ka ne vzeme ne njega i tiidi nikoga driigoga ne. Da bi zatrla v njem divjo ljiibezen, njoj je mogeo obliibiti, da se njoj osem dni ne prikaže. Brentano je skoro obviipan odišeo, a držao je obliibo. Kda sta se tjeden nato srečala, je bio ščista spremenjeni. Med lepimi čarnimi vlasmi so se vidli zdaj tiidi sivi. Bio je bledi i zmantrani. Močen je bio boj v njegvoj diiši. To trplenje njemi je pomagalo vstanoti k novomi živ-lenji. Lujzika ga je vsikdar silila naj se povrne v kat. Cerkev. Kda ga je vidla žalostnoga i slabe vole njemi je prigovarjala: ,,Ite k spovedi, tam najdete rnir i radost."
Po dugom prigovarjanji je šo ta, kama ga je zvala boža milošča. V februarskom večeri leta 1817. je napravo spoved za celo preteklo živlenje. Več kak deset let je že ne bio pri spovedi. Od spovednice se je zdigno veseli i koražen, — začno je novo živlenje. Mlada prijatelica je bila jako
— 41 —/,-'¦•:¦'.   ¦> ¦   -i ¦   ¦¦
vesela, kda je vidla kak je spoved sprctnenila Klementa. Pomagala njemi je tiidi'naprej. Štela njemi je biti kak sestra skoz celo živlenje. Dala njetni je čieti svoje pesmi. Od teh pesmi je pisao Klement svojemi brali:
,,Pošilam ti prepis njenih pesmi i dovoli mi, ka njim napišem par reči na pot. Moreš znati, ka so mi najliibše med vsemi rečmi štere seni kda dobo od liidij. Kda sem stao razviherjen, preplašeti, betežen na diiši, skregan z Bogotn i s svetom — kak v blodnom spanji med slabim živ-Ijenjom i sem obviipavao sam nad sebom i sem bio ešče samo kak mrt-vec — te se je kak Samaritan smiluvao nad menov žmetno presktišeni detinski diih, šteri je zaspevao te pesmi iz čiste ljiibezni do Gospoda, i me je kak človeka, šteri je spadno med razbojnike, nevedoč vzdigno, pokrepčao i pripelao nazaj k zdravji. Te pesmi so zdrobile skorjo okoli mojega srca i skuze so me polejale. Tak so mi gratali te priprosti, čisti glasi nedužnoga srca najdragše ka sam dobo kda od liidij. S temi pes-mami ti pošilam najliibše ka mani, ka me šče zmerom vsako voro opo-mina i tolaži. Ali je to moč nedužnoga srca, iz šteroga so priviele, ka me tak genejo ? Nikša človeča reč me ne ešče tak genola i vsikdar vse po-vsedi mi zvoni v vuhaj po Bogi nadihnjena pesem."
V tistom časi je prišeo Brentanov brat v Berlin i se je spoznao z Lujzikov. Pripovidavao je od niine Katarine Emmerich, štera je bila znana zavolo svetoga živlenja i proroškoga diiha. Brat i Lujzika sta nagučala .Klementa, da je šo k sestri Katarini, ar sta viipala, ka tak dobi ešče več moči za dobro i verno živlenje. Klementa je pogled na sveto sestro, štera je kak živa mantrnica že duga leta ležala betežna, močno prevzeo. Tani odnet je pisao Lujziki vnoga lepa pisma. Kda je vido čiidno moč bože milosti, štera je sijala s trpeče betežnice, pri šteroj je presedo večkrat duge vore, je začno žaliivati nad svojim prešnjim, divjim i grešnim živ-lenjom. I tiidi srčne rane so se njemi celile. Grešna ljiibezen, štero je čiito do Lujzike se je v njem spremenila v tiho i nežno bratsko ljiibav, v pri-srčno spoštiivanje, s šterim je gledao na -Lujziko. Zdaj je vido v Lujziki angela, šteroga njemi je poslao Bog, ka ga pripela vo iz grešnoga živ-lenja. Pisao njoj je:
„0, neskoiično sem srečen, či ti moreni napraviti kaj dobroga. I to ne samo zato, ar si tak pobožna, Ijiibezniva, dobra i puna božih darov; ne ešče več: ar si se ti smiliivala nad menov, ti si me siromaka brez doma, šteri neve kama položiti  svoje   glave, prijazno   prijela   za   roko i me vo-
,,Ščem v naročaj Matere!"
Lujzika je bila ešče luteranka. Spoznala se je s katoličanskim diihov-nikom Tamberom i od njega je dobila papinski katekizem. V njem je na-šla to, ka je dugo zopston iskala: našla je jasni i določeni odgovor na pitanja, štera neso dala mira njenomi srci i njenoj pameti. Gospod je moč-nejše poklonkao na njeno srce. Zbrala je vse moči, za zadnji stopaj, ka prestopi prag Cerkvi i y tom boji je zaspevala:
Viher, ki tii kraljiije, v srca globini odjekiije, oh, Oča, to boli! Gospod, bolest zadiiši, skuzne oči posiiši in z grobom je pokrij!
¦    —   -.. : ", ..,¦¦¦•                                                 — 42 —                              ¦     ¦¦    ¦        '     .   .'
Kak žmeten boj! Tiidi nad njov se je spunila napoved: ,,Što šče iti za menov, naj vzeme križ na svoje rame . .." Lujzika je znala ka de morala, či stopi v katoličansko Cerkev, zapiistiti mater, štero je tak pri-srčno ljiibila, ka de se mogla ločiti od vseh prijatelic i od roda; ka do jo vsi ki so jo dozdaj ljiibili, sodili. Zadnje dni novembra 1818. leta je kak dvajsetletna mladenka zapisala v svoj dnevnik: »Nemrem ostati duže v piiščavi, v šteroj hodijo i blodijo zgiiblena deca, ki so odbežela iz ma-terine hiše. Iščem rojstno hišo, ščem v naročaj Matere, vej jo ešče poznam po glasi: povrnem se v katoličansko Cerkev!"
Ednoga večera se Je sprehajala med ogradi i tiho spevala staro pesem:
..¦     ¦"   Vi oblaki Ga rosite                                                   }-)Ti ¦-¦
-•  ¦¦r::'n:.       .,  .: ali zemla naj Ga da,                                            < &^i\t.ai
:i   :        ':     K       ve nebesa Ga pošlite                                     ' •-¦ :<- -
• -'.'-¦   .    • . ¦   -:-.. V Izveličara sveta!                                                          ¦:
V to| sanioti je sklenila: prle kak mine to leto bom katoličanka! Nišče ne je znao za njeni sklep. Kak se je začiidila, kda je dobila dva dni nato od Klementa pismo, štero je narekiivala (v pero pravila) sestra Katarina: ,,Sklep, šteroga ste te spevali naj nas vodi celo živlenje! Angel varivač vam je zašepetao v srce to pesem i te sklep." Klement, šteri je pisao, je ne razmo te reči, čiravno je poznao Lujzikine boje i njene želje i je molo za njo i njoj davao koražo naj stopi v katoličansko Cerkev. Sestra Katarina pa je v diihi vidla mladenko med ogradi i njeno ubogo srce. Klement je pisao: ,,Sestri Katarini je maloštero človeče srce tak ljiibo i tak bliizi kak srce le mladenke, ki išče Boga. Ona stoji pred nje-nimi očmi, ona moli za njo. Na žmetnih potaj se drži Jezušove roke i on jo ne piisti več."
Dober pastir je ne povrže! Kda je bila ešče dete, je hodo za njov po ostri potaj; zdaj pa je stao pred njov — že ga je vidla — i jo je zvao, naj ide za Njim. Zgtiblena ovčica je čiila:                    ri      -..-. „
¦;¦'    >r   'M   .RJlivl.
¦ .         Zveličara sem tii spoznala,                                      ; ". '¦
y~       pred menov je v milobi resnoj stao,                          >»*
..•..-... ;....;. . za njjm sem |e poglediivala,
¦¦'-' i   o r?      \    mi diiša zanj je vzplapolala,                             *           'f i srklala ljiibezniboli kal.                            , :              I;1
:•^"¦"       . Oko se mi je zaskuzilo,                                       =   •
¦ r ¦}-?<-.        ', kda sem postala njega pozni gost,                  •   '
i'._J .        koleno je pred njim klonilo,
.-'    ¦           srce njegovo krv je pilo
'¦•'•'        i z njov je srkao čistost i svetost.
7. decembra 1818. je Lujzika šla ob prvim k spovedi. Ka je te večer čiitilo njeno srce, je povedala v pesmi, štero je napisala prle kak je sto-pila k spovednici, na čast našoj velkoj sestri, svetoj Mariji Magdaleni:
O daj mi žalost svojo, o daj mi, daj skuze, naj se z zvestobo tvojo
43 —
ljiibezni	ogenj vžge! ¦ '•¦¦«	i ¦-¦). ti«- -<if« 't		
Dokeč novo živlenje				¦    .'   :  •' .
z besed	mi teh vzbrsti:	•     '    v11 ;' -f'	¦#-:i;r,	
. i.,.u.>. Le pojdi	, — odpiiščenje	.'?-  it'.J.     ¦¦	•-   .	
što ljiibi	, zadobi!		ti ..i '¦	
Na svetek Brezmadežne je bila obprvim pri svetom prečiščavanji. Z nikim ne je gučala od toga srečnoga dneva i vseedno njoj je Klement pisao te den, da je sestra Katarina daruvala za njo vse trplenje toga dneva i vse molitvi kak tiidi vse svoje veselje i pravila na to:
,,Zadosta je bilo, to de pomagalo." I Klement je ešče pripisao:
,,Sprejmi miloščo v toj vori, na den 8. decembra, na svetek Brezma-dežne Marije, na svetek, šteroga nesmiš nikdar pozabiti!"
Po žmetnoj i triidopunoj poti je prišla Lujzika k kat. Cerkvi i sto-pila srečna v njeni lepi hram, v skrivnostno občestvo vervajočih. — ,,Sto-pila sem v cerkev ne zavolo zviinešnje lepote svetih opravil, ešče menje zavolo mehke čiivstvenosti; ne zato ar je srce tak štelo, liki zato ar sem jasno spoznala ka je katoličanska Cerkev, tista štero je ustanovo Kristuš. I to spoznanje je bilo tak močno v tneni, da sam morala napraviti te stopaj i bi ga napravila čiravno bi"me kakšteč mantrali i tiidi či bi mo-gla dati zavolo toga jezerokrat svoje živlenje. Bog me je spoznao za vredno da njemi morem dariivati svoje velko trplenje, ar sem mogla za-pustiti svojo srečo, imanje i vse ka sery ljiibila na tom sveti... Posebno žmetno nii je bilo, da je zavolo mojega spreobrnenja, bila proti meni moja mati, štero sem tak vrčno ljiibila.
Trplenje za Jezuša.          ••¦;•.*.• ¦;    >      >T
Mlada spreobrnjenka je mogla oditi iz rojstne hiše. Mati i bratje so njoj ne dali več mira. Šla je sliižit. Na sprololetje 1819. je odišla Lujzika z domi. S skuznimi očmi je zdignola roko v slobod rojstnoj hiši, dragoj mami i ljubim bratom. I iz srca njoj je privrda žalostna pesem:
Kak bridko re Hi na uot,                        ~.      ,
ci te dusa vlece nazaj,              v-   . .
i če ljiibo materno oko                     ' ,.' .
skuzno gleda za tebov!                        •
I beli robec (e pozdravla, -            kak trepeče i plapola
šče dugo, dugo, vso pot ... i šče v senjah zablesti ...
Pa naskori ne njoj je pomiriJo srce, ar je za (o ka je mogla zapiis-titi dobila v kat. Cerkvi neskončno več: ,,Našla sem prijatela i materno hišo i domovino!"
Lujzika je šla za vučitelco k kneginji Salni — Reifferscheidt v Miin-stri. V kratkom časi se je tiha i ljiibezniva mladenka vsem priljiibila. Knez G. šteri je prebivao dugši čast v totn gradi, je 22 let staro Lujziko, za-volo njene posebne lepote i miline tak vzljiibo, ka jo je šteo vzeti za ženo. Tiidi njegov oča, šteri je poznao pravo i čisto sinovo Ijiibezen do nJe> jo je proso naj njemi spuni srčno želo,   Lujzika  pa   se je prijaznp i
..*¦..                                                   .                                     ______ 44 ______        ¦
nežno odpovedala bogatomi mladenci. V svoj dnevnik pa je tiste dni zapisala: ,,Tak dngo sem iskala Kristuša — ali naj ga zdaj, njega svojega zaročnika zapiistim ?"
Ltijzika se je zdaj ešče bole spoznala s sestrov Katarinov Emmerich. Bila njoj jc vdana i hvaležna vučenica. Pri posteli te svete trpinke se je navčila vsikdar bole prisrčno živeti s Cerkevjov; priprosta sestra njoj je pokazala kak čiidovito gospodari boža Previdnost v živlenji celih narodov i kak skrbno vodi i krepča katoličansko Cerkev. Tii je spoznala skrivnostno zvezo med Bogom i našov diišov. Viižgala se je v njoj žela priti ešče bliže k Bogi. Prijafelica njoj je tanačivala, naj po detinski zaviipa v Boga i niha, naj jo On vodi za roko.
Da bi se s Kristušom ešče bole zdriižila, je v maji leta 1820 oblii-bila, ka njemi šče v čistosti i ljiibezni sliižiti vse dneve svojega živlenja. Zaročila se je s Kristušom i vznak toga je nosila do smrti prstan na roki. Ar je sklenola ne se ženiti, je posvetila vse svoje moči i skrbi srmaškoj deci i Bogi na čast. Bila je stara te 22 let.
Duhovno živlenje.                                      ((; 1
Lujzikino diihovno živlenje je bilo" vsikdar bole i bole bogato. Ka pa je to ,,diihovno živlenje"? To pomeni, ka človek celi den od jiitra do ve-čera, živi, dela, misli, guči — tak kak či bi stao poleg njega Bog, tak kak či bi ga prehajao boži Diih i. njemi razsvetiivao srce, pamet i volo. Da se človek tak približa Bogi, mora iti po treh potaj, štere so lepe na veke: po poti moliivi, posta i dobrih del. Lujzika je trdno hodila po teh potaj. Tesno se je oklenila Cerkve i. je živela z njov skoz celo leto. V adventi je s Cerkevjov čakala prihod Zveličarov na božič je premišla-vala i se veselila, ka smo po rojstvi Oospodovom postali sinovje božega kralestva. I v posti je vsakši den premišlavala krvavo pot Boga-človeka, šteri nas je odrešo s svojov smrtjov i nam odpro pot v cvetočo večnost. Viizem — svetek zmage! Risali — kda boži Diih obime i prehodi apoš-tole i celo Cerkev i jo napravi nikak novo, jo vodi naprej skoz stoletja i je ne bo zapiisto do zadnjega dneva. Diih Stvoriteo, šteri žive i dela v Cerkvi i jo očiščava, jo varvle zmot i njoj davle skrivno moč, da nikdar ne opeša.
Cerkveni svetki so bili za Lujziko svetki njenoga srca. 1 v tom živlenji zdriiženim s Cerkevjov je najšla skrivnostno i velko veselje, tisto veselje, štero nam da boža milošča i štero vživajo samo Bogi vdane diiše.
Pa na vedrino njenoga neba so priplavali čarni oblaki. Prišli so boji. Velke skiišnjave so začnole stiskati njeno srce. Njena mlada diiša, štera je kak sloboden ftič štela zleteti k Bogi, je bridko občutila, kak strašna je moč kmice, kak niočno je človek nagnjen k grehi. Liki ne je obvupavala. V žalostnih pesmaj je tožila Bogi svoje bolečine. ,,Zakaj si me zapiisto, zakaj si skrio svoj obraz zdaj kda sem kak dete, štero ne ve hoditi?" Tak toži. Liki to je ne tožba obviipanoga človeka, to je žalosten zdihlaj krščanske diiše, štera vidi visiko na nebi večni posvet, šče k njemi — pa opeša nad prepadi i zove na pomoč i ponizno plače i viipa vsikdar na novo . . . ,,Ka li ščeš, ka trepečeš, srmaško neutoljivo srce? Bodi mirno, Bog te vodi!" V teh žmetnih vorah je šla mlaclenkina dwša k Materi večnoga i je prosila:                                             ¦
— 45 —      __ ¦.                 .   .
Ždigni se pred mojimi skuzami        ¦;•   :  '¦"•:'¦
o Marija, zvezda morska,      .   _       *'      .; ^' k tebi z vročimi želami         ¦'¦¦¦ ¦-''*• -¦. .      '   .' hrepenim, o Majka boža^      !-i        -'               --:
Tebi vse bom potožila*                           -    . , -Z
,.-¦'   ka mi diišo žalosti,                  -...   /,•¦     ,    "-_   .
k tvojm nogam položila          .<.»-*     ,
bom vse svoje revne dni*       -."^     '~.           .
_.Ti -  Blažena ti med ženami!       '-'¦;    '     :     '    ;''.- '•' Oori nad menov bediš,        ' •'¦'     ¦-,.'''        . .     i s presvetimi rokami                                    -     ."   .      ^    ¦
•    vse mi skuze posiišiš!                         .. "
Boji in zadnja zmaga.
V teh Žmetnih notrasnjih bojaj se je njena diiša vtrdila, bila je bole čista i ešče bole zdriižena z Bogom. Pa ešče močnejša i čistejša je mogla postati, ar so jo čakali ešče velki boji.
Kda se je Lujzika odpovedala mladomi knezi, šteri jo je šteo meti za ženo, je mogla zapustiti svojo sliižbo. Vzela je k sebi najmalajšega sina svoje pokojne sestre i ga je gori hranila. Kda je natelko zraseo ka ga je lehko dala v zavod, je mislila ke se njoj je spunila najsrčnejša žela : ka de lehko šla v klošter. Razdavala je že svojo obleko siromakom, poslala domo srmaško deco, štero je včila, si dala zrezati lepe vlase, ar njoj je prednica vsmiljenih sester obliibila, ka jo vzeme v klošter. Pa človek obrača, Bog pa obrne. Lujzikin svak, oča dečaka, šteroga je ona vzela k sebi, njoj je zaprotio, ka dečaka ne niha v katoličanskom zavodi, či de ona šla k nunam, liki ga vzeme domo i njemi ne dovoli biti katoličanec. I tak je Lujzika zavolo toga, ka bi rešila to mlado diišo, ostaJa med sve-tom. Pa tiidi tii je živela kak usmiljenka. Celo svoje živlenje je molila, včila srmaško deco, vodila zavode za srmake i skrbela za zapiiščene be~ težnike. Trinajst let je romala po sveti, daleč od doma. Dugo so jo do-mači ne šteli vzeti v rojstno hišo. Zavolo toga je jako trpela,
S časoma so se pa domači le malo spremenili. Mati i hči sta se po dugih letaj pa obinoli i tekle so skuze odpiiščenja. Lujzika je prišla vsa srečna nazaj v materno hišo. Dvorila je staroj manii v njenom dugom betegi. Stala je pri njoj na njeno zadnjo voro i njoj zatisnola oči.
Lujzika je bila že v lepih ženskih letaj, kda jo je vrli i pošteni dok-tor A. proso, naj bi bila njegva žena. Povedala njemi je, ka je posvetila svoje živlenje Bogi i srmaškim betežnikom. To svojo sliižbo je verno spunjavala do smfti. Duga leta je s posebnim veseljom i ljiibeznijov skrbela za umobolne (nore). Na starost si je zbrala v mesteci Wieden-briick malo hišico i je živela tam za betežnike i srmake, med molitvijov i pesmami. Večkrat jo je poiskalo liidi tam trplenje. ,,Navajena sem nesti svoj križ k Bogi; tam pred tabernaklom je tihi kotiček, tam gučim z Bogom, njemi vse potožim i se potolažim."
Tiho so njoj tekla leta . . . Vlasje so postali beli kak srebro, cve-teči obraz je postao žuti i stari. Samo srce je ostalo mlado in je ljiibilo Boga i vse ljiidi i celo bože stvarstvo do zadnjega vdarca.
¦    .,.;..    . "  ,..     - 46 ......      .                    . .   .
V sivoj starosti je Lujzika  zaspevala   zadnjo   pesem,   predsmrtnico:
• ~ '    -                 ,,Zdaj mo šla spat      •'¦*  ¦,{¦>< *.                               -
¦-:¦   ...              -                 sladke senje senjat —     ,',.-.,,,!    •   .:.
.>!,¦•                       sem v mladosti pela.         .                . .. ¦
-¦ ¦¦¦ ,   • ¦¦!••    '                 Skoron smrt poreče:        ''¦.¦'^i'\'     -       :-^
,.               ,,Zaprem ti oči gasneče,   ¦[" v.s   '   '             V-.L-^-
.     ¦   .'• .            starica uvela!"                      "i-v /:             r    - .,   .  .     ,:.
'¦•'*¦¦                                                                                                                             *                                                                                                                                 ' ''¦ "  ,~  " . •¦    "
,   ¦         •         Gospod,  tvoja dekla je triidna,   ¦
,.,    \                                vzemi jo v svoj mir!                             "        .              ¦."- :
.> ¦' "'¦',.    ;                        Tii na zemli ne pokoja,                       ,      ,   .
pozovi me, večni Pastir!                   .   ;        '.   '..     -
1          I kda bo srce koprneče          '.'"''¦¦,.                     :
polagoma henjalo biti,                 ."   .                  v     "šj..-:
,<,   .    ;.     ;,    !    tedaj, moj sladki Jezuš,            *             ¦    ' ,1  /   -
, .,.;.        ,'.,.''_/       mojoj diiši proti se popašči!                         ..« ;. »;f-i(r,.
,                  Vzemi jo v svoje roke,                           ;'".;¦'                '
.r    ' ; . . ubogo, sivo ftico,
nesi jo Mariji,
.".,'*' '     '   .        ubožico, sestrico — * ;           ^                da bo v božih dvorih
"     " " K               njoj veselo pela,
"¦'1^;-                 da bom vsikdar njena                                                 ..r
golobica bela!
Nekaj dni tlato je Bog posliihno njetlo proŠnjo i je sprijao v sVoje naroče ovčico, štera je dugo bila zgiiblena i je nato verno hodila za njim do zadnjega dneva.
>  Lislca je pa snehica*
Pfekmurska riafodna*
Lisida je pa SHehiča           .                  Kosek je pa mladoieneč
Tralalojala!                  :¦¦:;;                Tralalojala!
Ona je lehko snehica,                          Pa on je lehko mladoženec,
Tralalojala,                                           Tralalojala,
Da fajn košnati repek ma,                   Da fajno čarno siiknjo ma,
Pa lehko hižo pometa                          Poglejte, kak se njem šika
Trala, tralarala, ralarala, tralalojala.   Trala, tralarala,  ralarala, tralalojala.
* To narodno pesem nam je spisala hči pokojnoga gorečega našega narodnjaka Horvat Štefana (Glavača) iz Trnja, Antonija Horvat, zdaj žena našega vrloga širitela, Denša Ivana v Chicagi. Spisala jo je ešče kak dekla, gda naša Slovenska Krajina ne bila ešče določena za novo državo i v tom zburkanom časi je podpisala pesmico z temi rečmi: Živela Jugoslavlja.
_47-
Žuna je posnehalja
Tralalojala!
Pa ona je lehko posnehalja,
Tralalojala,                         t
Da fajno žuto janko ma,
Poglejte, kak se njoj šika,
Trala, tralarala, ralarala,  tralalojala.
Slaviček je starešina
Tralalojala!
Pa on je lehko starešina, .¦  ...,
Tralalojala,
Da fajni glasen gutek ma,
Pa spevle ešče si iz sna
Trala, tralarala,  ralarala, tralalojala.
Srna je posvarbica
Tralalojala!
Pa lehko je posvarbica,
Tralalojala,
Da fajn zeleni venček ma,
Poglejte, kak se njoj šika,
Trala, tralarala, ralarala,  tralalojala.
Škvorjanček je pa driižban
Tralalojala!
Pa on je lehko driižban,
Tralalojala,
Da fajne drogne noge ma,
Pa Iehko skače semota
Trala, tralarala, ralarala,  tralalojala.
Sraka je pa kiiharca     \y   ..'.'
Tralalojala!       '           i     .
Pa ona lehko kiiharca,
Tralalojala,
Da fajni beli fortek ma,
Poglejte kak se njoj  šika
Trala,  tralarala, ralarala, tralalojala.
Zavec je pa pozvačin    .....
Tralalojala!                         -         *
Pa on je Iehko pozvačin,
Tralalojala,
Da fajne duge noge ma,
Pa lejko skače semota,
Trala, tralarala,  ralarala, tralalojala.
Maček je pa jager - ^ ^'.c^ J
Tralalojala!
Pa on je lehko jager,
Tralalojala,
Da fajne bistre tna oči
Pa lehko cila na miši    - -¦' '••'''¦
Trala,  tralarala, ralarala, tralalojala.
Vuk je pa mesar
Tralalojala!
Pa on je lehko mešar,
Tralalojala,
Da fajne duge škratnple rtia
Pa lehko kožo dolškraba
Trala,  tralarala, ralarala, tralalojala,
Stare navade i šatrlnge.
Na Janošovo (Gjanošovo) na Kj;a\x)\ jarijo (gjafijo) & pa* metnicov. Na Janošovo blagoslovljeno vino kravi davajo na krflhi, či je mleko zgObila. (To je šatringa, štera se ne sme gordržati. Vr.) — JanoŠovo vino shranijo, pijejo, či je boda. Tak delajo v Šalovcih.
Na Janošovo friškivajo s krbačotti. ,,Pi*iški, friški. Zdravi, zdravi bojte v etom mladom leti", pravijo v Budincih. „Friški, friški, zdravi, zdravi bojte v etom  mladom Janoši", pravijo v Dolencih.
Na {{rajni inda sveta so se ešče stari bili, ešče na mešnoj poti. Stari Vorga so si zato hlače s slamov napali, ka jih ne bi bolelo. Na Janošovo so odebirali občinske sluge (maloga rihtara, vahtara).
Na Jurjovo hrastovo vejko devajo vu okno, vu pšenico v sobočkoj fari i okolici. Na Jiirjovo predvečer v Tornišči cmere —^ brezovine vejke — nesejo na njivo vu pšenico, vu len, doma emer opičijo na okna, na vrata, na gnoj. Ščipek v ništernih krajih na vrata. denejo. To vse proti comprnicam. Ar je to šatringa, se ne sme gordržati.                                   ,.,......
V nedelo, kda so k meši zazvonili, je stara s kOhajcov z ro-gatala po lapicki (piskrena velka skleca, liki lavor). l^rapance, krote so naprej prišle, mleko naliičale vu lapicko. Baba samo notri sipala melo, zmesila i pogače pekla. Tak so negda vervali v Do-lencih i indri. A ta šatringa se več ne verje. Ravnotak ne, kak se negda v Ižakovcih gučalo.
Vu krotaj so compernice. Gompernica podoji kravo, krava betežna grata, 'mleko pa krvavo. Te comprnice se spravijo v krote. Te pet škrampljnov majo. Bujti je ne more. Či bi jo včasi na sto fa-latov razsekali, vkiip se spravi. Na takšo kroto ne slobodno pliivnoii. Na Lucijovo v Dolencih po Lucinji hodijo, po kokodakanji hodijo. Na Lucijovo kokodačejo, naj bi kokoši dosta nesle. Rano, že ob štiraj pridejo, drva (dve-tri prekoli) iOčijo pred dveri. Do-bijo zato peneze, grflške, jabuka. Nego zdaj že kradnejo tiidi drva. • Na drvotani vzemejo drva, pa domo bežijo, ka bi njihove kokoši bolje nesle. Števeki žena pravla, naj skalje ali prekol lQči na sedalo. Bogo je i nikdar so prej ne telko jajec meli. Se zna, da neod toga. V šoli sam pito, si ti kokodako? Mene bi že cmarili (pregnali), da sam že veliki, Deca etak kokodače: .Kokodak, kokodak, Bog daj, da bi vaše kokoši telko jajc mele, kak je vu morji, (vu grabi) kamenja, na drvotani skalja, kokodak. Bog daj, da bi vaše krave telko mleka mele, kak vu morji (vu grabi, vu studenci) vode". Po tom drva prinese deca vu kuhinjo. Tak delajo v šalovcih. Deca voni na trnaci začne: ,,Kpkodak, Bog daj, naj vaše kokoši telko jajc zne-sejo, kak na poštiji (velka cesta) kamenja, naj majo vaše krave telko mleko, kak vu mlaki vode, naj bodo vaše svinje tOčne, da ne do mogle z hleva. Kpkodak. f^ikiriki." Tak žele deca v BOdincih.
Večer pred Lucinjov hodi Luca. Ženskina podoba, vu bele prte zasOkana, štera ma lice s robcami zakrito, na glavi so pa roglovje iz perja. Tak je oblečena i sprevodnica. Vu rokaj nosi tanjer, na njem svinjske oči i vile. Vu hišo stopi i muvi: ,,Boga moli, Boga moli!' Deca navadno moli. Onomi, ki ne šče moliti, se prepreti, da njemi oči vopOsti. — Na Lucinje so inda sveta žetie ne šivale, ne prale, ne prele, krflha ne pekle. Žene ne sle k sosedi, da če bi šle, bi kokoši ne nesle, svinje ne jele v tistoj
_ 49 -
hiži, kam bi prišle. Ta šatringa je bila negda v Ižakovcih, a rie čQti, da bi se več gordržala. Po  Lucinji  hoditi, pa je dovoljeno.
Kačec, kač korono ma. Bela je ta, liki srebro. I^orono kače delajo poleg vodine, na sunci, na kamenji. Stari ]Qdje znajo pri-povedavati, da kače vkOp hodijo. Stari logar se je ednok vu sfl-hom potoki namero na kače, kda so vu okrogi glave vkflper držale, telo i rep vu kolombar zasukano mele i redile kačeci ko-rono. Za eden hrast se je skrio. En čas je gledao, potom med nje strelo. l^ače so pobegnole, kačec pa v kolombari po siihom potoki odleto s takšov silov, da so od kamenja iskre letele. — Kačec se rad koplje, a gda se koplje, korono na sdhom neha. Či bi njemi korono štoj vkradno i jo k svojim penezam djao, bi njemi nikdar ne sfalili, kak šteč bi je vkraj noso. Tak se guči v Ižakovcih. Kač (na K^rafni), Kačec (v Tornišči) jaboko ma vu gobci. Zlato je to. Žmetno njemi je vzeti. (Kač mora vodena kača — Natter — biti, ona ma na glavi žute fleke.)
Kače. Ništerni radi pred JOrjevom lovijo kače i žive vu jeci denejo. Proti protini so prej dobro vrastvo. Kači pri toj priliki s kleščami vzemejo jezik i ž njim srp, koso zbrOsijo. Tak pravijo, ka sta vsikdar ostriva. Nego či se štoj s iakšov kosov ali srpom vreže, rana se razčemeri i žmetno zaceli. Kpčiške kačji jezik vu bič spletajo, naj njihovih konjov nišče ne zgrabi. Či kača žabo ceca i či jive štoj z botom razloči, celo kačo buje, velko moč ma te bot. Kakšteč se dva lubita, či se njeva s tem botom dotekneš, razodideta. Tak se gučalo v Ižakovcih. Vsaki zna, ka je to ne istina.
Ci što prvle vidi mrtvo kačo, kak živo, nemaren de; či pa živo prvle vidi, živ, friški de. V Nedelici se tak trdilo, a nišče ne verje te šatringe.
.V. Dolenci.                                                                    K. J.
NEGDA VU STARIH ČASAJ ...
Narodna.
Negda vu starih časaj                Tri leta so minola,
Je prav liišno bilo:                    Kapitan pa mi je djao:
V krčmo sam rad zahajao,         ,,Za tvojo verno službo
Gde vince se pilo.                     Jaz bom ti obšit dao.
Komaj si ženo zebrao,               Oj dečkec mlad, oj dečkec mlad,
Jo morem zapiistit',                    Pri meni bio si fest soldak,
Casar mi je piikšo dao              Pri men' si siikao sablico,
Ga morem sliižiti.                      Doma pa liibi ženieo."
4
- §0 -Akademik F. B. .                 ..                           1        ...-,.,   :     Am   ^,:-
Mi zidamo Bogi na čast.       li0
Malo štera krajina je v zadnjem časi postavila telko zidin v verske namene, kak naša krajinica. Občiidovanja vredae sošume, štere je darii-valo naše liidstvo v ništernih vesnicaj za božo čast. Če pa pogledamo po vrsti konči glavne zidine, podignjene pa namenjene božoj sliižbi, vidimo na njij dosta dobroga pa tiidi preci slaboga. Ništerni liidje so preveč za-dovolni s tem, ka so napravili, driigim se pa pa nikaj ne vidi. Vsakši pa misli, da je tisto, ka se njemi vidi, ščista dobro, tisto pa, ka se njemi ne vidi, je pa nikaj ne vredno. Malo je pa takših liidi, šteri bi zaistino znali, ka je dobro pa ka slabo, ka je lepo pa ka ne lepo, ka služi svojemi na-meni pa ka ne sliiži svojemi nameni.
Či si ščemo, na kelko je mogoče pravično sodbo napraviti od naših novih verskih zidin, moramo na več reči paziti. V prvoj vrsti moramo pa-ziti, da odgovarja hram, šteri je namenjeni za božo sliižbo, cerkvenim predpisom pa zakonom lepote. Tak na eno, kak na driigo se dostakrat premalo pazi. Vsaka vekša cerkev ma svetišče, to je prostor za glavni oltar pa za diihovščino, ladjo, to je prostor za liidstvo, koruš za or-gole pa pesmare, torem za zvone pa sakristijo. Vsakši te prostor, posebno ešče svetišče pa ladja, ma gotove cerkvene predpise, na štere mamo dužnost strogo paziti. Ravno tak so posebni predpisi, kakši mora biti glavni oltar. Če na te predpise dobro pazimo, se navadno posreči zidanje cerkve tiidi v umetniškom pogledi. Vsi cerkveni predpisi, šteri se nanašajo na hižo božo, so najmre takši, da umetnosti ne zavirajo, nego njeno lepoto ešče podignejo.
Največ slaboga napravimo pri nas ešče v umetniškoni pogledi.
Cerkev.
Cerkev je hiša boža, bivališče Najvišišega na zemli, kraj, gde se opravla za vsakšega krščenika najvekša pa najsvetejša skrivnost, nekrvavo ponavlanje Zveličitelove daritve na križi. Cerkev je tiidi prostor, gde se zberajo verniki, da posliišajo reč božo, prejemajo sveta svestva, cerkev je kraj molitve, pokore,vretina neštetih nadnaravnih dobrin. Toje katoličanska cerkev.
Naša cerkev ma neizmerno lepo pa globoko vsebino. Zato se ločijo zidine naših cerkvi, ne samo od drligih svetnih zidin, nego tiidi od cerkvenih zidin driige vere. Včasi se čiije, posebno v naših liiteranskih krajinaj, da papinci preveč kinčijo svoje cerkvi, liiteranske cerkvi, da so bole proste pa zato lepše od papinskih. Vzrok torni, da katoličani bole krasijo svoje cerkvi kak liiterani, je ne v tom, da bi se radi katoličani s svojimi cer-kvami bole štimali kak liidje, šteri so ne katoličanske vere, liki vzrok tomi je namen, šteromi služi katoličanska cerkev.
V katoličanskoj cerkvi gori noč pa den vekivečni posvet, znamenje, da prebiva v njoj noč pa den vekivečni Gospod, šteromi je cerkev po-dignjena. V oltarskom Svestvi je Jezuš naš, niili Zveličar skrivnostno na zemli navzoči med svojimi vernimi. Ravno zavolo toga trajnoga božan-skoga prebivanja pa zavolo najsvetejše daritvi, štera se opravla v cerkvi, nigdar nemremo praviti, da je štera cerkev za svoj zvišeni namen predrago
^- $\  —*
okinčana. (Če Zveličiteli vse svoje damo, šče premalo smo dali. On je neskončtje vrednosti. Kinč, krasota katoličanski cerkvih ide Njemi, neskonč-nomi Veličanstvi. Ki Njemi ne vošči, gda ma, s tem prizna, ka ga ne po-štiije zadostno. Te misli zvirajoče iz verške istine raztolmačijo pitanje, za-kaj krasimo mi katoličanci svoje cerkve, kak najbole li moremo: Jezuši včinimo to, ki je naš gost. Vr.)
Pa če pomislimo zdaj na zvišene namene, šteritn naj sliiži zidina cerkvi, lejko spoznatno, da se mora takša zidina podignoti Bogi na čast z najvekšov skrbnostjov. Cerkvi ne zidamo v svoj časovni, nego vekivečni hasek; ne sebi na čast, nego našemi najvišišemi Gospodari. PomislHi moramo, da ne zidamo cerkvi za to, da bi se z njov štimali pred driigimi, da bi jo gledali pa se razveseljavali nad njov. Šteri s takšega namena zidajo cerkev, tisti so  svojega dara   ne   prinesli   na   boži   oltar, liki sebi.
Dnesden liidje strašno radi pozabijo, za koga zidajo hišo božo. Mi-slijo, da obprvim zato, da se pred svetom pokažejo, da oni tiidi nekaj zmorejo; obdriigim pa zato, da se v njoj lehko konči vsaki svetek malo razveselijo. Zato dostakrat vidkno, da postavijo liidje zidino, štero zovejo za cerkev, sliiži pa pravzaprav njim samim za nekakšno gledališče. Če jo človek pogledne odzviina, neraa na sebi nikaj drugo cerkvenoga, kak križ na špici torma, od znotra pa kiip kričeče pofarbani desk, celo goščo pa-pernatih rož, k tomi prižgejo te ešče edno trumo električnih pa driigih po-svetov pa se te veselijo tomi, kak se to vse lepo sveti. Takšoj cerkvi člo-vek težko prizna, da je to kraj molitve, pokore, vretina milošče, kraj da-ritve pa prebivališče Zveličitelovo.
Zato če Ščemo samo v glavnom preglednoti lastnosti cerkve, štera povsem sliiži svojemi nameni, paziti nam je na sledeče: Že po svojoj zviinešnjosti naj ma cerkev znak bivališča božega, gda pa stopimo v cer-kev, moramo meti občiitek, da smo stopili v hišo božo, našo prvo pazli-vost po naj zbiidi oltar. Človeka vsigdar kelko telko prevzeme prostor, v šterogastopi.Če stopi v zamazano, zakajeno krčmo, se zasenči nikelko ttidi njegova diiša. Dostakrat včini v takšem mesti tiidi kaj takšega, ka indri nigdar ne bi včino. Če pa stopi v lepo veličastno dvorano, se njemi diiša razširi, čiistva poplemenitijo. Plerneniti prostor napravi tiidi človeka ple-menitoga.
Bole plemeniti prostor, kak je ravno cerkev, težko najdemo; ravno tak si težko mislimo kraj, gde naj ma človek lepša pa plemenitejša čiistva, kak pred oltarom, v lesnoj bližini Božanstva. Zato naj bo cerkev takša, da se od vsej strani vidi oltar. Naj ne bo pretemna pa tiidi ne presvetla, da ne moti človeka v pobožnosti. Okna naj bodo tak visika, da se skoz njih vidi samo nebo. Ne je glavno, da je cerkev na obej strani strašno napunjena. Glavno je, da je velki oltar, kraj daritve pa stalne navzočnosti Božanstva, zaistino dragoceni. Cerkev naj ma ob strani kelko mogoče malo oltarov pa podob. Malo je čiidno vvtakšdj cerkvi, gde vidi človek deset Marij, če se obrne nikelko okoli. Čast, biti Mati boža, je dosegnola na zemli samo edna žena. Pa da skažemo toj čiidovitojv ženi primerno čast, njoj postavimo v cerkvi poleg velkoga najlepši oltar. Či je mogoče je ešče primernejše, če je postavlena ob strani posebna kapelica za Marijin oltar, pa je te tam zednim lejko ttidi boži grob. To naj se lepo napravi, pa se skaže Materi božoj dostojnejša čast, kak pa či se postavi na vsakši steber
- 52 -                          .   . .;    •
po ena siaba Marijina podoba. (Skrivnosti Marijinoga življenja pa lehko majo posebne spomine v cerkvi. Vr.)
Cerkev naj izraža že po svojoj zidavi kakšo lepo versko miseo. Zato, gda ščemo zidati cerkev, naj napravi načrte za njo pravi umetnik, ne kakši fušar, šteri poleg svoje male znanosti dostakrat niti nikše vere nema. Inda so jako velko skrb obračali na to, da je bila cerkev umetniško zozidana, pa, da je v vsem odgovarjala cerkvenomi diihi. Dnesden se pa liidje do-stakrat v krčmi vkiip spravijo pa se pogodijo s tistim, šteri zna naj bole kričati pa šteri je najfalejši, da njim zozida cerkev. Kakša bo cerkev pa kakša mora biti cerkev, to pa nevejo ne tisti liidje pa ne tisti mešter. Pa gda je cerkev zozidana, te niti v pamet ne vzemejo, da skoro ravno tak vo vidi, kak tisti kraj, gde so se pogodili za cerkev, — samo, da ma ešče toren dozidani.
Cerkvi ne zidamo sebi, nego Bogi na čast, ne za edno leto, nego za stoletja. Če mamo tni v našoj krajini starinske cerkvi, šteri dnesden zavolo njiive umetniške vrednosti niti podirati nesmemo, pazimo, da bodo te cerkvi, štere zidamo mi zdaj, govorile za sto let od naše vernosti pa izobraženosti, ne pa od naše malobrižnosti.
Oltar je v cerkvi kraj daritvi, kraj stalnoga prebivanja Zveličitelovoga. To je poglavitni prostor v cerkvi. Brez oltara je cerkev ne  cerkev.
Prvotno je bio oltar samo mesto za daritev. Božanstvo so v stari časaj shranjiivali v posebnih dragih posodicaj, štere so visile pred oltarom kak večni posvet. Mele so te posode, štere so bile iz srebra ali zlata, na-vadno obliko goloba, ali ribe, ali kaj spodobnoga. Sledkar so meli za Božanstvo na ednoj strani oltara v zidi poseben okenček, šteri je bio ravnotak lepo okrašeni pa se je zaperao. Zvali so ga za ,,božo hišico". Pri naših starejših cerkvaj se ešče vsešerom lejko vidi takša boža hišica. Dnesden pa mamo Božanstvo skranjeno v tabernakuli sredi oltara.
Da more biti oltar za svoj najsvetejši namen v cerkvi, kak li mo-goče lepi pa dragoceni, se razmi. Oltar mora meti sto (raenzo), to je pro-stor za daritev, pa tabernakul ali šatorček, mesto, gde se čuva Božanstvo. Nad tabernaklom je malo nebo, gde se izpostavi Svestvo. Na vsakoj strani so sveče, ki se rabijo pri božoj sliižbi, navadno tiidi podobi dvej klečečih angelov, šteriva znameniijeta, da prebiva v tabernakuli Gospod, šteroga mi molimo.
Vse driigo, ka se dnesden sklada na oltar, je nepotrebno. Vsa tisla visika, z vseni mogočnim obklajena stena, je ne oltar. Oltar tvorijo menza pa tabernakul. To naj bo kak najlepše pa najdragše izdelano, pa či ščenio meti kcoj ešče dva lepiva angela pa sveče, štere itak morajo biti na ol-tari, mamo popun lepi oltar. Če smo bogati, lejko okrasimo kak najlepše tiidi steno za oltarom, liki to je ne več potrebno. Glavni naŠ pogled more iti na tabernakul, ne pa na steno za njim. Dnesden pa napravijo največ-krat za oltar teiko najrazličnejših podob, da človek raora iskati, gde je pravzaprav tabernakul. Kakše modre glave, štere nevejo komi sliiži oltar, rade postavlaje velke, visike oltare, napunjene z vsem nepotrebnim tak, kak kiihinska kredenca, pa se te veselijo tistomi pofarbanomi pa pozlače-nomi kiipi. Či pa človek pogledne pri takšem oltari tabernakul, ka je edino glavno pa potrebno, vidi, da je to ščista navadna, slaba, pofarbana kišta.
*                            - 53 -
Takši oltar je ne postavleni Zveličari za prebivanje pa dariivanje, liki liidem v razveseljavanje. Ci smo pa ednok postavili v istini dragoceni ta-bernakul pa menzo, te mamo pravico tiidi steno za oltarom lepo okrasiti. Paziti pa moramo, da je to delo lepo, umetniško, ne kričeče, pa ne bole povdarjeno,  kak   menza  pa tabernakul,  štero sta glavniva dela pri oltari.
Kak so nastanole starinske slavne cerkvi?
Stare mogočne indašnje cerkvi, štere mi dnesden občiidiijemo zavolo njiive veličine pa lepote, so večkrat preci nači zidali, kak mi zdaj. Liidje so dobro premislili, kakšo cerkev ščejo zidati, pozvali so kakšega glaso-vitoga umetnika, šteri njim je napravo natenčen plan, nalo so pa začnoli zidati, kelko so niogli. Navadno so zozidali najprle svetišče. Zozidali so to ščista po plani, kak li mogoče najlepše pa najdragše, či so meli za-dosta penez, so postavili tiidi včasi oltar, dragi pa lepi, strogo po umet-nikovom načrti, od ene strani šo pa napravili začasno steno. S tem pro-storom so bili dugo let zadovolni. Gda je pali prilika nanesla, da so meli zadosta penez, pa so na prve stroške že nikelko pozabili, so vzeli pa v roke načrt pa zozidali ladjo, za dober čas sledkar pa koruš i toren, vse po tistom načrti, šteroga njim je napravo umetnik. Na ednok je samo stala pred njimi lepa, veličastna, umetniška cerkev, v vsakšem, tiidi naj-menšem deli kak li mogoče skrbno zdelana. Zgledala je tak, da bi zrasla, četiidi so jo zidali vnogo let, ništerno po več sto let. To pa zato, ka so meli načrt (plan) lepo  shranjeni pa so zidali celo zidino po njem.
Nas je pa dnesden sram, či v par mesecaj ne zozidamo cele cerkvi, pa ne postavimo notri vse oltare pa orgole pa zvone vse naednok. Zato je pa to, ka tak hitro postavimo, dosiakrat telko vredno, da v par letaj že vse popoka pa se vse spokvari. Poleg pa radi modriijemo, da dnesden več sploj nemogoče takših cerkvi zidati, kak so je inda zidali. Kaj ne ! Samo znati trbej kak, pa volo trbej meti.
Naše nove cerkvene zidine.
Poglejmo zdaj na kratko ništerna naša dela, štera so bila nedavno poslavlena Bogi na čast, da nam bo mogoče pri večih delaj spoznaniti, ka je pri njij dobroga, pa ka slaboga. Prvo vekše delo te vrste v našoj kra-jini je bila sobočka cerkev.-Da so pa to delo domači gospod kanonik na-tenko popisali že v Marijinom listi, se mogoče od nje v driigoj priliki kaj spomenemo. Ravno tak so ešče ništerna menša dela, kak kapela v Lipovcih, na pokopališči v Dobrovniki, malanje dobrovniške cerkve, liplanske kapele, s šterimi se mislimo spomniti pri driigoj priliki. Driigo pa, ka je do zdaj že zozidano, eli se pa ešče zida, si nakratko poglejmo. Z gledanjom pa s spoznavanjom se človek vči.
Nova cerkev v Tornišči.
Ščista tiho, brez kakšega posebnoga govorenja se je zidala nova cerkev v Tornišči. Samo tii pa tam se je včasi čiilo med liidstvom, kak kakša novina, da vTornišči zidajo cerkev. Pa ravno tak tiho, brez kakših posebnih slavnosti je bila tiidi posvečena, leta 1915. na Štefanovo.
Nova cerkev v TorniŠči je prizidana k staroj cerkvi, tak, da stojita tesno edna poleg driige, obe mata jiižno steno stare cerkvi vktip, obrnje-nivi §ta proti sunčenomi izhodi.   Nova cerkev je postavlena za štiri stube
-~ 54 —
niže kak stara, obe sta zvezanivi med seov s posebnim prehodom, tak, da je jiižna stena stare cerkvi pretrgana.
Primeroma je nova cerkev lepa. Zidana je v obliki italjanske bazilike, ma tri ladje pa znake romanskoga sloga. Nad glavnov ladjov pa nad obema stranskima ladjama ma za strop jako prosto pa nej ravno božno leseno konstrukcijo. Svetišče je pa okroglo obokano (feubano). Cerkev je prostorna, zračna pa zadosta svetla. Odzvuna je južna stran nove cerkvi nikelko trda, tnalo otesana, posebno ešče nižiša stranska ladja, pročelje (švisle) pa ma prijetne rotnanske okraske. Nad glavnimi dverami je lepa slika Zveličara, sestavlena iz mozaikov (drobnih farbanih kainenčkov). Stara cerkev je odzviina takša, kakša je bila, v dostih mestaj zdreta,stieha raz-trgana, da v več mestaj teče skoz; samo na svetišči pa nad starov sakri-stijov so popra-vili streho zato, ka se je že vse riišilo. Torern so tiidi pobelili pa novo streho na-pravili gori zato ka se je stara poriišila pa je tiidi nikaj ne pasao vkiip z novov cerkvov, šteranematorma Odznotra so oltare iz stare cerkve malo oči-stili, prefarbali pa pozlatili pa takše prenesli v novo cerkev. Sa-mo menza pri glavnom oltari v
novoj   cerkvi  je                     ,?*_"; '.>.
nova, iz tnramora, delana v Ljubljani, ščista v tistoj formi kak stara. Tak ma ta nova cerkev tri oltare pa predganico, štero je vse staro, očiščeno, pa preneseno iz stare cerkvi.
Stara cerkev v Tornišči, posebno njeno svetišče je znabiti (če ne ti-šinško svetišče. Vr.) najstarejše v našoj krajini. Cerkev je bila večkrat po-riišena, požgana pa prezidana, ma pa lepo starinsko gotično svetišče z izredno lepimi starimi slikami. Cerkev je slavna po svojoj davnoj pretek-losti; okoli nje se je vršilo dosta krvavih bojov; njene stene ešče dnesden nosijo malovine tej bojn. S svojov milostnov Marijinov podobov je bila pribežališče cele naše krajine. Zavolo svoje visike starosti, slavne pretek-losti, lepe zidave, posebno pa zavolo svojili utnetniških slik je vzeta med državne umetnine, pa se nesmi razderati.
Za Tornišče, naš starinski varaš ma ta cerkev jako velko vrednost. Naj si postavijo kak šteč lepo, umetniško pa drago zidino, nigdar nedo meli nindri pokazati telko  slavnoga   pa   junaškoga za svoj varaš, kak na
Nova cerkev v TSrnišči od ishodne strdni. Toren je stari.
55 —
tej starinski zidinaj. Vsakši kulturen narod poštilje svoje slavne starinske spomenike. Pa ravno po starinaj se dostakrat spozna, kak visiko stoji šteri narod. Vidimo, da kulturno visiko stoječi narodi jako skrbno čuvajo svoje starinske spomenike pa njim je to samo na hasek, ne na škodo.
Naša krajina ma primeroma vnogo starin, štere so ešče dnesden dobro občuvane. Škoda, da je stara torjanska cerkev v tom pogledi jako zapiiščena. Stara cerkev bi morala tvoriti z novov lepo celoto. Či pa člo-vek notri pride, vidi, da je v novoj ešče nikaj ne tak vredi, kak bi moglo biti, (popravla se zato pomali. Vr.) v staro pa človek skoro ne viipa sto-piti. Kre sten so sklajeni različni rušti, štoki, stare lestvice pa spodobno, oltari so poriišeni, okna spotreta, stene pa vse zdrete. Tak vo vidi, kak v tistom davnom časi, gda so jo divji Torki oskrunili.
Za novo cerkev so torjanski farniki nikaj ne dali. Zidati jo je dao beltinski grof Zichy. Načrte je napravo bečki arhitekt baron Max von Ferstel,
Romansko čelo nove torjanske cčrkvi.
zozidao jo je pa zidarski podjetnik Ratkol iz Sobote. Vsa cerkev je iz železobetona, to je iz cementa, prepletena odznotra v steni z železnimi ši-bami. Duga je od glavnih dver do svetišča 22 rnetrov, šorka pa 29 metrov. Svetišče samo je 9 m šorko pa okoli 6 globoko. Vsi stroški so znašali 70 jezero Koron, štero je vse plačao grof Zichy, liidstvo je dalo samo ves dovoz, ka je dužno bilo dati, pa ešče to so mogli ništernim plačati iz cerkvenih penez.
Zato majo torjanski farniki zdaj jako lepo priliko, da sami vred   ze-mejo svojo cerkev, Stari, prefarbani oltari nikak ne pašejo v novo cerkev.
.V-i     -:'r "   ¦    ^-"                 - 56 -       '       ;~                           ^" ¦""
Njiivo mesto je v staroj cerkvi. Nova cerkev se da silno lepo okrasiti. Gda se postavijo v to cerkev namesto starih oltarov primerni novi mramor-nati oltari, gda se vsa cerkev lepo poslika, postavijo notri orgole, gda se staroj cerkvi nazaj postavijo njeni oltari pa se ta lepo očisti pa popravi, te bodo torjančarje meli cerkev, na štero bodo Iejko ponosni. Lejko si postavijo najdragše mramornate oltare, staro cerkev kak najbole popravijo, drage nove orgole, pa je vse vkiip nede telko koštalo kak Polančare, gda so zidali svojo cerkev. Nova cerkev že stoji, postavo jo je grof. Či pa šče Tornišče mdi tiidi v istini lepo cerkev, bo melo to te, gda si Tornišče samo okrasi cerkev.
Či so znali naši stari predniki kaj lepoga postaviti, je to za nje čast. Sramota bi pa bila za nas, če mi dnesden več nikaj ne bi znali lepoga napraviti, liki bi jemali našim prednikom tisto, ka so oni napravili, pa po-stavlali v svoje hrame.
Pravijo, da ma torjanska občina samo v ednora leti telko čistih do-hodkov, da najdragši oltar nikak ne bi mogao telko koštati. (Pretirana trditev, ar je dosta stroškov. Vr.) To je ravno znamenje, da v kratkom časi torjansko cerkev lejko vredimo med najlepše cerkve naše krajine. Pa samo na te način bo torjansko liidstvo zadovolno s svojov cerkvov. Zato ka ma vsakši nad tistim, ka si što sani, čitiidi z malim triidom pa z malov skrbjov postavi, v dosta več veselja pa zadovolnosti, kak pa nad tistim ka njemi što šenka.Či pa Bogi na čast kaj postavlamo, pa ma pred Bogom za nas samo tisto vrednost, ka sami postavimo, ne ka što driigi mesto nas postavi.
Delo nove cerkvi je ne ravno čisto. Posebno se to pozna odznotra pri obokaj, šteri so ne lepi okrogli, nego zviignjeni, ravno tak je stena ne preveč gladka, zato se po stenaj vidi prah, kak oblaki na oblačnom nebi. Okoli cerkvi je pa ešče itak vse tak grapasto, kak so zidarje nihali, gda so z delom henjali. (Gda je pisec toga lepoga članka tam hodo, je tak biJo. Vr.)
Nova  cerkev v Bogojini.
Bogojina je prijazno prislonjena na jiižno stran brega Vršič, šteri je skrbno nasajen z goricami pa sadovenim drevjom. Če stopiš malo na le breg, vidiš pred sebom na jiig vso našo ravnino od Lendave mimo lotmerčkih goric ta do Radgonje, na sever pa zibanje goričkih šum. Na v znožji toga brega, nikelko nad vesjov je postavlena mogočna nova cerkev.
Kak je že Bogojina sama s svojim krajom nekaj posebnoga, tak je tiidi ta cerkvena zidina ščista svoje vrste. Stara, starinska mala cerkvica je ostala pa se je zdriižila z novov, tak, da tvorita obe vkiip eden pro-stor. Obrnjena je od sunčenoga zahoda proti izhodi.nova pa prizidana k staroj tak, da gleda čelo proti jiigi, oltar je pa na severnoj strani obrnjeni tiidi proti jligi. Stara cerkev sliiži zdaj novoj, kak kakši preddvor z ednim pa tiidi kak koruš novoj cerkvi.
Nova bogojanska cerkev je po svojoj zidavi za našo krajino, pa lejko pravimo skoro za vso našo Slovenijo, nekaj ščista novoga. Cela zi-dina je izredno skrbno pa dobro pretnišlena, vsakši tao ma svoj umetniški pa tiidi globoko cerkveno verski pomen. Zato mora tisti, šteri šče pove-dati pravično sodbo od te cerkvi, dobro razmiti, ka je to umetnina, pa kakši je namen katoličanske cerkvene zidine.
«—    J/     '   —
Na prvi pogled vidimo, da je ta cerkev ščista načiša tak odzviina, kak odznotra, kak driige cerkvi okoli. Vidimo, da majo skoro vse cerkvi Štirivoglati torem z ošpičenov strehov. Ta cerkev ma dva torma, oba okrogla, tiidi strehe na njitna so okrogle kupole. Velki torem je odzgora ešče celo raven, cla sc lejko hodi po njem pa nia samo na ednoj strani eden mali torem, po šterom se pride na te vednaki prostor. Skoro vsa okna so okrogla. Nindri ne vidimo nikših okraskov, vse je samo linija pa krog. Tiidi odznotra je ta cerkev svoje vrstna. Ma poleg glavne ladje samo edno stransko ladjo, štero loči od  glavne  samo  eden  mogočen steber iz
briišenoga mramora. S toga stebra kipijo na štiri strant štirje velki oboki tak, da vežejo vse štiri cer-kvene strani. Obe glavni steni stojita na šesnajstih rnočnih ste-braj liidi iz briišenoga marmora; med njitni je v malih obokaj štin-najst prostorov za štacije križne poti. Strop je vednaki, samo svetišče je okroglo obokano.
Če pa zdaj od-zviina pred tov mo-gočnov zidinov malo postojimo pa malo pomislimo, vidimo, da se prikažiije pred nami velka pa globoka mi-seo. Mi vidimo, da je to močen grad, bi-vališče zmožnoga go-spodara, grad ki pa tiidi po svojoj zvii-nešnjosti kaže, da je Gospod, ki prebiva v njem, nej navadno ze-melsko stvorjenje. Ne vidimo tii torma, šteri
Veliki toren nove bogojanske cerkvi med zidanjom.
bi, kak navadno naši tormi, s svojim špicom kazao proti nebi, vidimo pa tii mogočen velki torem z dvanajsterimi stebri pa malim tormecom, tak kak, da bi zmožna roka kazala s prstom proti nebi. Pa tiidi odznotra vi-dimo, da je to hiša boža, bivališče Gospoda na zemli, dvorana, gde so sami zlati stebri, kak pravi naša starinska pesem, kraj daritve, kraj molitve, kraj pokore. Vse te misli obidejo človeka, gda stopi med to vnožino svetlih marmornatih stebrov, med vnožino mogočnih feubov, šteri si podaiajo roke od stebra do stebra pa od stene do sfene.                                 ,    '
38
Cerkev se nahaja ešče zdaj med zidanjom. (Že je pod strehov i se vrši v njoj boža sliižba. Vr.) Zida jo bogojanska fara sama s svojimi stro-ški, od patronata je ne dobila do zdaf ešče nikše podpore. Cigeo so na-pravile ništerne občine, kak Bogojina pa Bukovnica same doma pa so ga dale za cerkev, driige občine so pa cigeo eli kiipile eli so pa svoj do-mači cigeo pripelale k zidanji. Tak je dala fara kšenki cigeo, dovoz pe-sika, kamna, delavce za kopanje pa čiščenje okoli zida, poleg toga pa se-demsto jezero Dinarov penez. Občine so te peneze navrgle na zemlo pa na diiše, kak se je šteroj občini vidilo, da bo bogše. Poprek je prišlo na pliig 200 Dinarov, v ništernom  mesti malo menje, kak je ravno prišlo.
Načrt je napravovprofesor visoke šole v Ljubljani Josip Plečnik. Zi-darska dela je prevzeo Stefan Mesarič iz Sobote pod nadzorstvom inženera Franca Tomažiča iz Ljubljane.
• ..*\       ..               -   Nova cerkev pri Sv. JUrji".
Dolina od Cankove proti Sv. JUrji spada gotovo med najlepše doline na našem Goričkom. Nova cerkev pri Sv. Jiirji pa zanimivost i lepoto te doline ešče povekša.
Fa cerkvena zidina, četiidi je nova, nema na sebi pravzaprav novoga skoro nikaj. Skoro ščista takše, eli pa konči spodobne cerkvi lejko gde-šteč vidimo. Odgovarja pa ta cerkev v glavnom tak cerkvenim, kak umet-niškitn predpisom.
Nova cerkev je zidana na mesti, gde je stala stara cerkev. Obrnjena je s čelom proti sevri; od stare cerkvi je ostao samo torem pa svelišče, štero je zdaj z novov zidinov dosta čedno zdriiženo. Cerkev ma roraanske oblike z gotičnimi podporniki tak, da bi mogli praviti, da je zidana v slogi z romansko gotičnimi znaki. Zidina ma tri ladje, zmed šterih je srednja ladja primeroma zadosta šorka pa visoka, obe stranskivi ladji sta malo prevoski, ravnotak je svetišče tiidi malo prenisiko. To pa zato, ka so med zidanjom celo cerkev malo nisišo pa voskejšo napravili, kak je bila v prvom načrti. (Ne so meli penez. Vr.)
Torem je ostao stari, samo malo so ga očistili, pa ma načišo streho kak je meo prle. Zidarsko delo je čisto, zadosta skrbno delano, četiidi so stene v ništernih mestaj malo preveč tenke pa slabe. Cerkev se zida na duga leta, zato trbej pri takšem deli paziti na to, da raj malo bole močno, kak pa preslabo napravimo, da nemamo sledkar naskori nepotrebnih stro-škov pri popravlanji. Ravno tak se vidi, da je skoro malo preslaba streha, pa žlebovje okoli nje pa ešče ništerne druge menše reči. Tišlarska dela so ešče zadosfa močno napravlena, četiidi bi delo ešče lejko bole čisto bilo. Okna raajo železne mreže z grbastimi farbanitni glaži. Lepše bi bilo, če bi bili glaži v oknaj vsi edne farbe.
Cerkev je duga vsega vkiip 39 metrov, šorka pa dvanajst, visika je odznotra edenajst metrov. Zidana je vsa iz domačega kamna, samo za feube se je niicao cigeo. Košta vsega vkiip okoli 700 jezero Dinarov, štero je dalo llidstvo domače fare tak, da so navrgli vsakšemi na eden dinar neposrednih davkov polOODinarov za cerkev. Kmet na priliko, šteri plača 15 Dinarov neposrednih davkov je morao dati na cerkev 1500 Dinarov. Poleg toga je dala fara kšenki poleg zidarov vse delavce, mortarce pa vozove. Zidali so domači zidarje, šteri so tiidi vsakši po osem dni kšenki delali za cej-kev. Ravno tak je bilo žgano vapno ttidi doma \i domačega kamna,
— 59
tak, da je vapna nej trbelo   kupiivati.   Pesek   za   mort  je   pa   dariivao
en kmet.
Cerkev je v  glavnom že   gotova,   saino   oltarov ešče  nema.   Načrte
je napravo arhitektPascher iz Graca, zidao je pa s svojim podjetjom Ferdinand
Stoff z domačimi zidari. Cerkev stoji na jako lepom mesti pa se da tak od-znotra, kak odzviina bo-gato okrasiti. Posebno naj se očisti breg okoli cerkvi pa nasadi kakša pasika eli kaj spodobnoga, bo pogled s ceste proti cer-kvi naravnost krasen, tak kak je pogled od cerkvi po krajini edeti izmed naj-lepših v našoj  Krajini.
Liidstvo pomaga pri zidanji z veseljom pa tiidi dariije mnogo. (Pa zvekšega jako siromaško liidstvo. Vr.)                   ...      .;:
Nova
cerkev   pa v Polani.
farof
Polanska cerkvica s farofom, na malo privzdig-njenom mesti, napravi na človeka sčista prijazen vtis. Vse je novo, belo, tak stene kak streha, okoli cerkve je vse čisto, skrbno vrejeno, farov je ves v cvetji.
Cerkev sama bi mela biti pravzaprav v roman-skom slogi zidana. Roman-skoga nema ravno dosta na sebi, liki od zviina iz-gleda cerkev ešče zadosta prilično. Svetišče je okroglo z malov prislonjenov sakri-stijov, ladja je edna, prosta, s trojimi dvojnatimi vozkimi okni. Pri tormi je glavni vhod, na ednoj strani so pa prizidane stube za koruš. Glavne dveri so odzgoraj okroglo obokane, v oboki nad dverami pa slika Zveličarova. Torem sam na sebi je ne preveč visiki, prosta piramidosta, malo nisika streha ga pa dela skoro topoga. Strehe to formo so za torme sploj izredno lepe, samo paziti se more, da se z njov tormi ne vzemejo potrebne ostrine. Cerkev je obrnjena od izhoda proti zahodi, tak, da glavni oltar gleda proti izhodi, Na sever-noj strani nema oken.
Vrsta mramornatih stebrov v novoj bogojanskoj cčrkvi.
~ 60 -                                      :      ¦
Odznotra je cerkev zadosta zračna, pa svetla. Stebri, šteri ločijo svetišče od ladje, stojijo eden poleg driigoga tak, kak da bi bili odžagani, zato so ne lepi, ravno takjeslab obok nad glavnim oltarom; takše obo-kanje (fetibanje) je nikak ne lepo, zato se v cerkvi ne bi smelo delati. Splošno je zidava zadosia močna.
Glavni oltar stoji iz menze, tabernakula, nad njim je malo nebo, na vsakoj strani pa eden angel i sveče. To je ščista zadosta za glavni oltar. Či je to lepo delo, te lepšega oltara sploj nej trbe. Polanski oltar je de-lao mariborski podobar Sojč. Je iz mehkoga lesa delani v romanskom slogi v kmičnih farbaj pa malo pozlačeni. Ves oltar tak, kak tiidi oba angela, šteriva sta bole prosto izdelaniva, napravijo dober vtis, je pa v podrobnom ne preveč skrbno izdelani. Košta 13.250 Dinarov.
Cerkev je posvečena presv. Srci Jezušovemi. Zato je tiidi glavna slika v srednjem okni v svetišči slika Srca Jezušovoga. Vsa okna v cerkvi so poslikana. Svetišče ma tri velka odzgora okrogla, živo slikana okna. Na desnoj strani glavne slike v svetišči je okno s slikov Marijinov, na levoj pa s slikov sv. Jožefa. Okna v ladji so tiidi slikana pa brez podob.
Nova cčrkev i farov v Polani.
Okna so izdelana v Insbrucki, obrazi na podobaj so čisti, driigo je ne tak skrbno delano. Okna koštajo 37 jezero dinarov, štere so dariivali različni darovniki.  Njiiva imena so napisana v oknaj.
Poleg toga ma cerkev v ladji začasen boži grob, (zdaj že novi oltar. Vr.) pa zadosta ]epe nove orgole, štere je zvršo mariborski orglar Brandl. Orgole so za to cerkev primerne, zadosta močne pa majo tiidi izredno lepe nežne glase.
Cerkvena ladja je duga 18 metrov, šorka pa 9. Svetišče je šorko 6 metrov pa ravno tak globoko. Torem brez strehe je visoki 18 metrov. Po nedelaj je cerkev ščista puna liidstva.
- 61 -
Poleg cerkvi je mali farof, prilično zidani, samo, da je znotra vse malo pa tesno.
Cerkev z farofom vred je koštala okroglo en miljon Dinarov. Peneze je dalo po večini liidstvo samo tak, da so si razvrgli na zemlo. V Velkoj Polani je prišlo na pliig 550 Dinarov v Maloj Polani pa 425 Din. Na sred-njega kmeta z sedmimi plugi zemle je prišlo okoli 3800 Dinarov. Dosta darov so poslali tiidi polanski Amerikanci, šteri so poslali više 100 jezero Dinarov pa ešče zdaj izda pošilajo velke šume.
Načrt za cerkev je napravo stavbeni mojster Bačič, zidao je pa Jandl iz Lotmerka. Dogotovlena je bila 1925. leta. Koštala je razmeroma jako dosta, liki liidje so srečni, da majo doma cerkev. Pravijo, da bi dnes dosta žmetnej dali tiste peneze vkiip, kak pred par leti, zato ka dnesden med ludstvom nega več telko penez. Pred cerkvov je prostor z bluzi en meter visikim cementnim zidom lepo vzdignjeni, pred glavnimi dverarni so napravlene stube. Pred vsem tem je pa lepi velki prostor, šteri se da kra-sno nasaditi z drevoredi.
Povekšana cerkev na Hotizi.
Kak v Polani, tak bi tiidi na Hotizi radi meli liidje doma cerkev, da bi njim tak ne trbelo hoditi daleč k božoj sliižbi. V te namen so pove-kšali svojo kapelo tak, da so steno, gde je bio prle glavni oltar, izbili, prizidali zraven malo prečno ladjo pa svetišče.
Povčkšana kapela na Hotizi. Novi del ma belo streho
Na te način povekšana kapela ma zdaj podobo križa. Duga je bliizi 18 metrov, šorka pa šest pa pol. Povekšava se je odzviina ščista posre-čila, cerkev izgleda, kak, da bi bila že od začetka tak zidana. Vse ka je prizidano, ma ravno tisti slog kak prvejša  kapela.  Odzviina  ma  gotične
podpornike z romanskim okrasnim vencom okoli strehe, od znotra pa nema nikšega izrazitoga sloga, tak sta tlidi obe okni v novom svetišči bole nerodnivi. Cerkev je odznotra ešče prazna. Glavni oltar je tisti kak je bio v prvejšoj kapeli, posvečeni je svetomi Petri pa Pavli. (Že majo novi oltar. Vr.)
Povekšanje je zvršo zidarski podjetnik Josip Ascherl iz Lendave za 75 jezero Dinarov. K tomi je dala občina ves dovoz vseh potrebščin, po-leg toga pa okna pa prage za tla v sakristiji. Stroške so plačiivali tak, da so navrgli na zemlo pa na diiše. Na vsakši pliig je prišlo 100 Din. na Diišo pa 25 Din. Tak je plačala na priliko hiša, štera ma 7 pliigov zemle pa 5 diiš, 825 Din.
Cerkvica sama na sebi prilično izgleda, torem, šteri je prvejšoj maloj kapeli ščisla pasao, se vidi zdaj nikelko premali. Okoli cerkvi je močna cementnata ograja, štera se naškao znižavle tak, kak svet okoli cerkvi. Lepše bi bilo, da bi bio zid vsigdar vodoraven pa bi se naj tam, gde se mora znižavati, znižavao stubasto, nej pa naškao.
Za Hotizo bo, mislim, cerkev kelko telko ešče itak premala, čitiidi je to povekšavanje ne bilo ravno preveč falo. Liidstvo je pa zadovolno da ma dotna svojo cerkev pa svojega diihovnika kaplana. (Najbolše bi bilo, če bi od skiipnoga pašnika odrezali 20 pliigov za farov i cerkev pa bi si napravili Hotižanci samostojno faro. Ka se to pozna, če iz skiipnoga pa-šnika date Bogi na čast vsaki eno postat ? Vr.)
Nova kapela na Kobilji.
Či Človek ide proti Kobilji, vidi že od daleč na sredi vesi tenki špi-časti toren pa belo streho nove kapele. Kapela stoji na mesti, gde je stala stara kapela, samo, da je vnogo vekša kak je pa bila stara, toren je pa ostao isti, kak pristaroj kapeli, samo vzdignoli so ga nikelko, pa njemi dali novo visiko špičasto streho. Zato, če človek malo gleda to kapelo, včasi vidi, da je toren za to zidino malo pretenki. Kapela sama izgleda odzviina ešče dosta prilično, odznotra je pa malo prenisika. Posebno se občiiti to, pri obokaj (feubaj), šteri, mesto, da bi se lepo okroglo pa lejko spelavali od stene do stene, zgledajo, kak, da bi Šteli s svojov nizkočov človeka k tlom poklačiii. Kapela sama je po svojoj zviinešnjosti brez torma spodobna nikelko polanskoj cerkvi, zidao jo je pa tiidi Jandl, kak polan-sko, pa načrte na njo je tiidi menda Jandl sam napravo.
Kapela je zidana isto leto, kak polanska, ma že vse, okna, dveri, oltar pa predganco. Oltar pa predganca sta leseniva, jako kričeče pofarbaniva, kakše posebne lepote eli umetnosti pa nemata nikše. Oltar je posvečeni svetomi Martini, štera podoba je pa jako slabo izdelana, tak kak tiidi driige podobe na oltari. Nad tabernaklom je ešče celo prikeljen na steno zlatosrebrni paper tak, kak se keli na kakše škatule za žajfo. Oltar je dc-lani nindri v Maribori pa košta lekaj 61 jezero Dinarov. Za te peneze bi lejko dobili že jako lepi oltar iz mramora.
Kapelo je liidstvo na Kobilji sarao zidalo, nišče njim je nikaj ne pomagao, sami so si pogodili meštra, satni oltar pa vse, ka je potrebno za kapelo. Škoda, da so se ne obrnoli na kakšo peršono, štera je poštena, pa štera dobro razmi, kak se zida cerkev, pa bi meli zdaj gotovo več veselja nad svojov kapelov.                                                                          ¦
63
Čiidno je to pri tom deli, da či človek kaj pita na Kobilji, Što je vodo to delo, pa gde bi najležej kaj zvedo od zidanja kapele, te pravijo eden na driigoga, šteri je meo kakšo skrb na svojih ramaj, gotovoga pa ne-mre človek nikaj zvedeti. Kelko košta pravzaprav zidanje kapele, nevem, liidie se ništerni tožijo, da so dali prek šest jezero Dinarov na njo, ka je za takšo kapelo zaistino malo dosta.   ¦•••     ¦-»«•»¦.»    -     ¦¦¦       -¦¦- ¦ •-¦•¦--   -
1 & «Z
Novi glavni oltar v Martjancih.
Pred bliizi dvajsetimi leti je naročo grof Szapary nekšemi znanomi italjanskotni umetniki v Florenci, naj izdela podobo sv. Martina piišpeka v naravnoj velikosti. Umetnik je podobo v istini jako lepo izvršo, grof niemi je plačao za njo pet jezero Koron pa jo je podaro martjanskoj cerkvi, štera je posvečena sv. Martini piišpeki.
Podoba je dugo let stala v kišti pod cerkvenim korušom. V zadnjem časi je pa začnolo liidstvo misliti, da postavi v svojoj cerkvi namesto sta-roga oltara novi, poštenejši oltar, gde bo mela tiicli podoba sv. Martina primeren prostor. Tak je prišla podoba iz svoje kište pod korušom v svetišče.
Svetišče v martjanskoj cerkvi je starinsko, gotično, spada med naj-starejše pa tiidi najlepše zidine v našoj krajini, zato je vzeto med državne umetnine pa se nesmi podreti. V lepo gotično svetišče paše gotovo naj-bole oltar, šteri je delani v gotičnom slogi, to je takši, pri šterom vse kipi vujška, vse mora biti izdelano drobno, lejko, puno stebričkov se pa konča odzgora v lejkom zračnom špici. Lejko si mislimo, da je ne bilo lejko delo postaviti v to svetišče takši oltar, šteri naj bi odgovarjao toj lepoj starinskoj cerkvi, poleg toga pa naj bi lepo pasao tudi s podobov sv. Martina, štera je velka, mogočna, delana v Italiji, gde je tisti umetnik niti ne   znao, na kakšem mesti bo gda sveta poslavlena.
To se je dobro posrečilo našetni velkomi slovenskomi umetniki pro-fesori Plečniki. Te naš umetnik je napravo načrt, po šterom oltar s svo-jimi tenkimi stebrički pa s svojov lejkov oblikov ščista odgovarja gotič-nomi svetišči, mogočna, težka podoba svetoga Martina pa celotne oblike nikaj ne kvari.
Ves oltar, kak tiidi podoba sv. Martina, je izdelana iz beloga briiše-noga kararskoga marmora, stube so pa iz rdečega marmora. Oltar sestoji iz menze, tabernakula, na vsakoj strani tabernakla posvečnjeki pa dva angela. Za tabernakulom stoji na mogočnom marmornatom stebri bela podoba sv. Martina s posrebrnjenov piišpekovov palicov. Menzo nosi pet tenkih okroglih stebričov, šterim potnaga nositi zmečavo na sredi ravno pod tabernakulom eden vekši močen okrogeo steber. Tabernakul je okrogeo z lepitni, dragocenimi dvericami, štere so delane iz bronca, bogato pozlačene v ognji pa koštajo same pet jezero Dinarov. Nad tabernakulom stoji na petih tenkih stebričaj okrogla špičasta streha.Na vsakoj strani tabernakula kleči na visokom stebriči po en angel z venčkom v rokaj. Angelčka sta pozlačeniva pa delaniva v Pragi. Ravnotak ma velko vrednost osem po-zlačenih posvečnjekov, po štirje na vsakoj strani tabernakula.
- 64 -
Oltar je bio delani po načrti profesora Plečnika v Ljubljani. Zdelao ga je kamnosek Vodnik pa košta 42 jezero Dinarov, to samo marmornati ' deli. Dverca na tabernakuli, angelčki, posvečnjeki, postavlanje pa prevoz se je posebi računalo tak, da je prišeo celi oltar postavleni na 70 jezero Dinarov. Plačalo je vse liidstvo samo, tak, da so si navrgli na zemlo. Na pliig je prišlo 30 Dinarov.
Da bo martjanski olfar ešče lepše kazao, se prenovi celo svetišče, tak, da pride na tlej pa okoli kre stene en meter visiko brušeni marmor. Ravnotak bo ločila svetišče od ladje marmornata prečka z predganicov, slike v svetišči se očistijo pa prenovijo pa napravijo nova slikana okna. To vse bo znašalo bliizi polovico stro-škov kak je koštao glavni oltar pa dve tretini penez majo že gotovi, tak da bo celo svetišče skoro prenovleno.
Martjanski far-niki delajo jako pa-nietno. Ne vse na-ednok, liki tisfo, ka dajo delati, napravijo lepo pa pošteno. Gda bo svetišče ščista iz-vršeno, bo to zago-tovo eno izmed naj-lepših svetišč ne samo v našoj krajini, Hki cšče daleč na okoli težko najde što kaj lepšega. Pa gda bo edno gotovo, jse lejko počasi z driigim za-čne. Tiidi v martjan-skoj iari, kak v vsa-kšoj   driigoj,  je   bilo
Novi marmornati oltar sv. Martina v Martjancih
preci liidi, šteri so gučali, ka na nikoj pridejo, či do kaj tak dragoga ku-piivali, zdaj pa sami pravijo,   da   niti   nevejo,   či   so   kaj   dali. Zdaj pa majo vsi dosta vekše veselje nad lepim belim marmorom, kak nad kak-šim šteč pozlačenim lesom, Šteroga v par letaj črvovje prevrtajo. Oltar so posvetili prezv. mariborski hercegpiišpek 1925. leta*
65 —
Nova cerkev pri sv. Jurji.
(Glej 58. stran.)
Svetim Srčom. Glava pa roke šo mirno obrnjene navzdol. Obleka na podobi ma škoro malo preveč živo farbo, ravno tak je ne zadosta naturna farba obraza pa vlas.
Lepe so podobe na obej strani oltara, štere predstavlajo litrujeno pa obteršerto liidstvo prihajajoče k Zveličarij da je poživu Izdelava je skrbna, čista, farba mirno srebrna. Skoro lejko pravimo, da stranske po-podobe lepši vtis napravijo na človeka, kak glavna podoba v sredini. Lepo,
Novi Srca Jezušovoga oltar na Cankovi.
Cankovsko farno ceTkev, štera je bila že parkrat povekšana, so v zadnjem časi palik natelko povekšali, da so iz preci velke sakristije na-pravili del cerkvi. Steno, štera je prle ločila sakristijo od cerkvene ladje so izbili, ves prostor na novo poslikali pa postavili notri novi oltar Srca jezušovoga. Cerkev ma zdaj podobo križa tak, da novi prostor ščista paše celoj cerkvenoj notranjščini, odzviina so pa prizidali malo novo sakristijo, štera zviinešnje   forme   cerkvi nikaj ne kvari.
Novi Srca Jezušovoga oltar v toj cerkvi je postavleni kak pravi tnra-mornata plošča na steni, v čast Kristuši kralji. Menza je stara kamenita, ves del od menze navzgor je novi delani iz mehkoga lesa.
Slog oltara je prosti romanski. Farbe so močno žive, skoro kričeče, pozlačenje  je  bogato.   Glavna  podoba   na   sredini predstavla Zveličara s
...-.-.„¦¦.                             .   - 66 -                              '                        -       ,. .    • -,
malo v raodernoj obliki je izdelani tiidi križ vsredi oltara nad tabernakulom, šteri je tiidi živo pofarbani pa močno pozlačeni.
Oltar je zvršo inariborski podobar Sojč. «Stroški znašajo 25 jezero Dinarov, štere je nabrala cankovska fara kak prostovolne dare. Oltar je v cankovskoj cerkvi, ki je preci napunjena z različnimi podobami, ešče najbole bogato delo.
Novi oltar v Dokležovji.         . .   ,:
Dokležovska kapela je posvečena svetomi Štefani krali. Kapela je prosta pa za dokležovsko ves zadosta v prostorna. Pred kakšimi trestimi leti so kiipili za kapelo sliko svetoga Štefana, pa, da bi se slika, štero so obesili na steno, lepše vidila, so si oltar sami napravili nižiši tak, da so ga kratkomalo nikelko odžagali. Od tistoga časa je oltar nikše prave forme ne meo, tak da so začnoli misliti na novi oltar, šteroga jim je tiidi na-pravo Ignac Fujs, umetni stolar iz Ižakovec.
Oltar je prosto, čisto pa skrbno tišlarsko delo. Tabernakulum je na-pravleni po starom tabernakuli, ravno tak izrezana podoba (relif) na njem, štera predstavla Abrahamovo daritev. Na vsakoj strani sta ešče prislonjeni izrezanivi podobi D. Marije pa sv. Janoša, ravno tak dva angela, šteriva sta bila ešče na starom oltari. Menza je stara tak, da je novi samo ta-bernakul z dvema podobama D. Marije pa sv. Janoša, pa posvečnjeki, šteri so tudi leseni.
Vse delo je primerno okrašeno z izrezanimi okraski pa drobno po-zlačeno spodobno, kak so okraski na lesenih oltaraj pa stolicaj v sobočkoj cerkvi. Vse je iz čistoga hrastovoga lesa, temno politirano pa napravi na človeka zadosta dober vtis.
Stroški znašajo 8 jezero Dinarov, štero šumo so Dokležovčarje na-brali kak prostovolne dare.
Arhitektonska visoka šola v Ljubljani.
Italija je slavna po svojih umetniških, veličastnih cerkvaj pa palačaj. Skoro niti edna driiga država na sveti nemre pokazati telko prvovrstnih utnetnin kak Ihilija, pa ravno umetnine so prinesle Italiji največ časti pa slave, pa tiidi največ dobička. Vzrok tonii je to, da so že od nigda pola-gali velko skrb na to, ka zidajo, pa skrbeli za to, da so vekše pa po-membnejše zidine zidali modri pa bistri možje, šteri so se za to posebej šolali. Tiidi driige velke države so si s časom postavile središča, gde so se umetniki zbirali, se vČili eden od driigoga pa se poglablali v pomen pa skrivnost umetnine.
Slovenci smo do Ieta 1919. takšega središča ne meli. Naši umetniki so se šolali po driigih državaj, med drtigimi, neslovenskimi narodi, pa gda so prišli domo, so tiidi ne stopili vkLip, nego je delao vsakši tak, kak je on vido, pa kak se je včio v tistoj državi, v šteroj je bio. Tak manio tiidi mi Slovenci zidine, štere so umetnine velke vrednosti, liki kaj doma-čega, skiipnoga majo malo na sebi.
Po bojni pa, gda smo dobili Slovenci v Ljubljani svojo slovensko visoko šolo, univerzo, je bilo postavleno na njoj tiidi stolno mesto za arhitekturo, to je oddelek, gde se včijo mladi visokošolci, šteri so dovršili gimnazijo pa majo maturo, delati načrte (plane) za dobre, lepe, veličastne zidine pa za skrbno pa lepo razdeljene prostore. Pri nas mamo ešče malo zidin, štere bi postavili  istinski, pravi umetniki arhitekti. Samo   par  sta-
— 67 —
rinskih cerkvi pa ništeren grad mamo, štero je zaistino lepo, umetniško delo, pa niti toga nevemo prav čuvati. Ka pa dnesden zidamo, se redko gda čiije, da bi plan za tisto zidino napravo kakši umetnik arhitekt, nego navadno zidar, Šteri zida, napravi tiidi plan pa je gotovo. Zato pa mamo dnesden tak malo zidin, s šterimi bi bili mi sami zadovolni, pa s šterimi bi se lejko pred svetom pokazali, da tiidi mi kaj znamo.
Klekl Jožef, vp. pleb. i nar. poslanec,
zdajšnji urednik 25 let staroga Kalendara Srca Jezušovoga. Slika pred domačov hižov je
iz tiste dobe, gda so vrednik obhajali 35 letnico svojega mašmšfva, slariša  pa  50 ¦ let-
nico svojega zdavanja. Ofia so zdaj že pokojni.
— 68 —    .
Delo arhitekta je, da napravi za vsako reč, štera se ma delati, na-črte, do' najmenše podrobnosti. Od okna pa kliike na dveraj, do veličastne palače, od kelija pa križca na oltari do mogočne cerkvi, od navadnoga stolca v hiši do širnoga piingrada, vse mora arhitekt najprle dobro, lepo pa do piknje premišleno namalati, meštri pa morajo to samo strogo pa točno po plani izvršiti. Takše delo nemre biti fušarija.
Mi ešče ne vemo zadosta preceniti vrednosti, da mamo doma na slovenskoj zemli svojo domačo arhitektonsko šolo, štero vodi eden izmed najvekših umetnikov arhitektov v Evropi, to je profesor Josip Plečnik. V vsakšoj, najmenšoj feči bi se lejko obrnoli na to šolo, pa če bi nam go-spod profesor sam ne mogeo iti na roko, bi opravili to pod njegovim vodstvom driigi dobri arhitekti, šteri se nahajajo na toj šoli. Samo, da dostakrat nevemo, kam se naj obrnemo, pa tak postavimo za drage pe-neze kaj takšega, s šterim smo sami ne preveč zadovolni pa je v istini tiidi nikaj ne vredno. Znati moramo, da je delo, šteromi je oča istinski umetnik, ne samo neprecenlivo po lepoti pa vrednosti, nego tiidi vsigdar falejše od različni fušarij.
Konec.
Zozidali smo Bogi na čast v zadnjih letaj v našoj krajini vnogo. Ni-šterna izmed tej del so v istini izredno lepa, driiga so pa tak po lepoti, kak po trpežnosti menje vredna. V ništernih mestaj smo se potriidili, da postavimo božanskoml Veličastvi dostojno pritnerno prebivališče, v driigi krajaj smo pa postavili kaj samo zato, da bi driigi ne gučali, da ni ni-kaj ne zmoremo. Najlepše delo je tisto delo, štero iz nesebičnih, vzišeni nagibov postavimo svojemi najvišišemi Gospodari, najlepši dar je tisti dar, šteroga s čistim, slobodnim srcom položimo- na boži oltar. Vsakše naše delo, pa vsakši naš dar položeni Bogi na oltar, bo lepi pa zvišeni, če je naša diiša napunjena z rečmi psalmista :
• ' '.j.              Gospod, liibim lepoto Tvoje hiže,                               : •   ,ir.
i kraj gde prebiva Tvoje Veličastvo,                           '" _-•- •_¦¦
Mihaei Mihajlovič FujsovJ                                          •                     ^^
Gda je odpadalo listje.   -
Mojemi pokojnomi prijateli za spomin.
To pa sam napisao Tebi, Lujz, moj prijateo v žmetnih dnevah, za spornin! Ti zdaj spiš, jaz pa šče brozgam po sveti i se borim; pa ka pomaga vse, ka pomaga boriti se proti stokrat močnejšim silam, iče celo smešno je. Vupam, ka me ne boš sodo, da sam to napisao. Površno je, istina, kak je površno vsakše človeče delo ; eli edno vorvli: 'meo sam pri vsem najboši nanien; ne, da bi orisao Tvoje življenje, o ne! Da, če bi to šteo, bi mogeo Začnoti s tvojim rojstvom, gda se je začnola bridkost, i bi Te sprevajao skoz šk-ole, mimo (ebi prisojene Matilde, ta do smrti. Pa sam ne šteo. Tiidi sam te ne naraeravao braniti pred hiidobnimi jeziki —. riiislirrij ka
69 —
ne človeka, ki bi Te šče zdaj sodo i što Te je gda, znam, ka njemi je žao. Samo nikelko sam šteo odgrnoti zaveso, da bi vsakši bar malo spo-znao, kak krivo Te je dužio. Ve so šče Kristuša sodili farizeji, kak da ne bi Tebe ljiidje.On je bio Bog, nedužen, pa so ga. Ka misliš, da dnes ne farizejov, ki bi ne viipali socliti — človeka?! Pa šče: Vej je to zgodba vseh naših ljiidi, šteri so šteli poglednoti v svet, pa so se vrnoli — mujrat. To   je   tista bridka i trnjava pot na — Golgoto — Tvoja   i   vnogih pred
Sprevod po manifestaciji,
štera se je vršila 1. 1926 aug. 29. v Soboti za slovenstvo Slovenske Krajiue, naj se ta ne^ odtrga od Slovenije i ne prikapči po Radičovoj agitaciji k Horvackoj. V sprevodi korakojo med glasnimi ovacijami: dr. Anton Korošec, b. min načelnik SLS, Anton Suš-nik, b. min. nar. poslanec. dr. Franc Kulovec, b. niin. nar. poslanec, Andrej Bedjanič, Jožef Skoberne, Janez Strcin, Stefan Falež i Klekl Jožef narodni poslanci, dr. Matija Slavič, vseuč. profesor, uradništvo i vnogo naše intelligenc z našim vernim slovenskim ljiidstvom. Glavni govornik shoda je bio dr. Anton Korošec.
Tebov i za — Tebov, ki šče bodo nazaj priromali, da vidijo, kak od-pada listje z drevja, da se nagledajo življenja, dokeč ne pride zinia — Smrt. . . Ti spiš, Lujz, prijateo žmetnih dni. Jaz pa brozgam po življenji i bridkostih, brozgam sam i zapiiščen, i ne človeka, ki bi se nagno k meni i mi povedao prijazno i tolažilno reč. Redki so prijatelje kak ftica zlatoper: Clovek ne ve, če je gda živela — lehko v stoletjih sarao ednok — eli pa je samo pravljica od nje. Ne zameri mi, če sam ne vse tak zapisao, kak se je godilo, glavno sam označo — mislim, ka ne boš čeme-ren, vej sva bila prijatelja, tak v bridkosti kak v sunčenih dvevah, kelko jih je že bilo. I ka je prijatelstvo ? Kak mehanično smo se včili v prvih letah pri latinskom: — Animus unus in duobus corporibus — edna diiša v dvema teloma ... —   Žalostno je zdaj moje srce i mrkli so zdaj dnevi,
¦¦-..-                                                                                                         •                                        — 70 —                                                             ¦"                                                     ,"•'¦'
ka ne Tebe več, Lujz. Ne rastejo prijatelje za vsakšim plotom i tiidi ne v vsakšoj hiši. — Spi te ! i čakaj na niene! Ltpši dnevi bodo za nama vstali negda i zarjc bodo zasijale na nebi kak na samo viizemsko nedelo. Mi pa, dragi, jaz i Vi, ki ste ga poznali i ki ste ga ne, stopimo do njegovoga groba, gda do gorele sveče po cintorah i njemi prižgimo na grob edno svučo i se ga spomnimo, njega, ki je bio naš i bi nam vstao vse dni v tolažbo i v pomoč, ar on je šo — počivat, nii pa smo ga šče sodili . . .!
- .     •       '            ... Ecce enim ininiquitatibus conceptus
l.        '~      ~        '-           t          sutn:   et  in  peccatis concepit me mater
"  ": "        '              '                      mea . . . Paalm 50,
*¦'-¦''¦        (Glej, v nevolali sam bio  poprijeti:   i v grehih tne je poprijela moja mati.)
1. Plivanuš so molili brevir ...
Prijetno je dišalo po plivanušovem ogradi, vej pa so cvele najrazlič-nejše rože jesenske: Pisan je bio te, da se je vzradostilo človeče oko pri pogledi na njega, da je že petdeset nietrov daleč zaščegetalo v nosi. Odniked se je vzeo debcli fčclar, nikaj časa obletavao rože, obstano pri toj eli onoj nato pa se je zgiibo, što zna kama.
Na sredi ogračeka pa so si plivanuš Ferko Kos postavili sto i te so tii vsakši den zmolili deo brevira i gda bi domolili, so položili knigo na sto, se zdignili pa rovali ined rožami, mikali vo slak, šteri je pohotno silo gdešte vujška; polevali i so rožam, da je že dugo ne dežiivalo, ra-hljali zeniljo, če je otrdnila.
Te so plivanuš domolil brevir i skienili:
„. . . Gloria patri . . . \n notnine Domini . . . Amen." Malo so šče obsedeli, se zagledali nikam proti vesi. Vidilo se njim je, ka nikak znani ide po koniki, dvojili pa so, če je tisti, koga mislijo.
,,Hvaljen bodijezuš Kristuš ..." se je poklono starček s konika.
,,Na veke. Araen. Kama pa, oča, kama?" so pitali, ne da bi se zgle-dnoli, ar so poznali starca.
,,Na grede, gospod plivanuš, na grede. Kukurco trgamo."
,,Tak..." i gledali so šče nadele proti vesi. Tam prihaja počasi mlad človek, zamišljen; počasi pa triidno je hodo, kak da se nikam ne pašči.
,,Če je ne to naš študent? Vej pa je šo v školo. Že prvoga septem-bra, dnes pa smo že proti konci. Nekaj je, ka šte . . ." Te je prihajajočega zakrio živi plot, šteri loči njive^od konika. ,,Počakam, vej prihaja k meni." NasloniH so se na sto i premišljavali.
I neso dugo čakali. Počasnih stopajov, hladnoga pogleda, je prišeo pred farof mlad človek, srednje postave, bledoga obraza. Oči so globoko skrite trpko i tnalomarno gledale v svet. Obraz nikelko koščen i v njega so bile jasno zarisane poteze. Te obraz je zražao nekšo plemenitost, triidno mirnost. Obleč je meo kak v varaši. Prijazno se je poklono i vzdigno krščak.
,,In aeternum . . . Amen. Ka pa je tebe prineslo, Lujz, vej so škole ?"
,,Škola... Pa sam doštudirao", je djao   s  trpkim nasmehom   prišli.
MPa te neso ...?" so se zavzeli plivanuš i njemi dali roko.
„ .. . vo vrgli? Ne, profesorje ne, življenje me je izkljiičilo."
- 71  -       .    "      ,      _
I kak da bi plivanuš razmeli vso bridko skrivnost, so stisnoli vustnice, gledali z vsmiljenjom mladoga človeka. Te pa je pokazao na desno stran
prsi:
,,Hic est causa — tii je vzrok. Pravijo, ka bi malo počivao," je de-jao s čiidnim nasmehom. ,,Zakaj pa si ne bi malo oddehno. Počivat sam prišeo, vej ne bom v spako ljiidem, ka sam slab študent." Čiidno je gučao, da so plivanuš ne znali, eli resan tak misli, kak guči eli pa se satn sebi smeje.
,,Mešo bom sliižo, lehko šče ne prekesno ... Pakaje pravo doktor?"
,Jaa, noo! Pravo je, ka moratn na zrak, dokeč šče ne zima i sam lehko ves den voni . .. Pa sam šo ..."
,,Sedi, da ne boš stao . . . Marta!" so zvali proti dveram, ,,Marta! prinesi jiižine za dva, pa malo tekočega ... Tak te mo šče naduže vkiip ... Nikaj ne," so prehajali v vmirjenost plivanuš. ,,Fiat voluntas Dei — zgodi se boža vola. Samo da se boš ravnao po zdravnikovih nasvetih : Narava, to je prvo i vracva. Si jih kaj prineseo?"
,,Nikaj malo sam."
Plivanušova ktiharica Marta je prinesla na tanjeri jiižino i vino v kanti pa dve kupici. Za trenutek je obstanola na pragi, kak zameknjena, nato pa je postavila oboje na s(o i se ne mogla načiiditi, ka je gospodič doma. Samo gledala je, vusta so se njoj na pol odprle.
,,Izgnali so me,    gospodična!"   je   dejao mladenič   starki s smehom,-gda je vido njeno začiidenost.
,,Ne vorjem, ar ste tak miren človek." Segnola je v poniideno roko i [o stisnola. Rada je mela študenta, kak da bi bio njen sin.
,,Ka se je zgodilo, za Boga, gospod?"
,,Resan so me izgnali." Zmajala je z glavov i odišla v kiihinjo.
Plivanuš so natočili lotmerski kletan, da se je iskrilo v kupicah i nato so trčili z mladim:                                                                  ^    •
,,Na tvoje zdravje!" je pio.
,,Pa!" se je bridko nasmejao študent i spio vosčista.
,,Reži, pa jej v okrepljenje," so porinili plivanuš tanjer z mesom pred mladoga.
,,Bene — dobro."                                      ' '            "" .. ,
Plivanuš so gledali na študenta z tužnim pogledom. Radi so meli toga človeka že iz mladosti njegove. Tihi miroven dečarec se njim je že v osnovnoj školi prikiipo i zato so njemi preskrbili, da je lejko nadele hodo v škole. Sami so njemi iz svojega vnogo davali. Čiidno so bili na njega navezani. Veselili so se sebi vsigdar, gda je študent prišeo na počitnice. Počakali so ga na kolodvori i te je mladi dijak morao bar vsakši driigi den k njim.
wTak je, kak njegova mati," so ga primerjali z njegovov materjov. ,,Iste oči, le bole globoko skrite, iste poteze, izrazite, kak njene pred smrtjov. Bojazljivi guč, tihi hod, vse njeno."
,,Doma si že bio? Ka pravijo?" so pitali glasno plivanuš, da bi se razmislo.
,,Ka naj pravijo . .. Ka de pravo brat brati ? Vej ga poznate, našega Ivana. Tužen je, huje njemi je pri srci kak rneni. Kak da bi bio sam be-težen i ne bi stneo v življenje." Mati, hvala Bogi, ne živijo več, oni ne bi
— 72 —                                                             ¦"         ¦
prenesii. I bratje i sestre? Razmišlajo, šče Ivanov mali se je zamislo, žtma Ivanova je šče pa tišja."
,,Liibijo te, skoro ka bi te obožavali."                                                M
,,To je, nesrečnejši so od niene, četiidi so zdravi. Najrajši bi bio zdaj sam, zakaj, gda se človek odpravla na pot, odked se več ne povrne, te je najbole, čc je sam. Nišče ne joče za njim, pa on ne za nikim."
1 kda sta se poslavlala, so dejali plivanuš:
,,Vej se tak vidiva viitro eli po vutršnjem." Študent Lujz je tiho šo prek po ogradi na konik i se na to zgiibo  med hišami.
Plivanuš pa so skrili obraz med dlani, se zamislili i bridko vzdeh-noli.
,,Ne je mogoče, Kata. Dobro sam šteo, pa če ne boža vola. Nesam prišeo od viipanje,   pa   znam,   ka   ne  ponioči. Njegov obraz jc več takši,
Črensovska cerkev.
Pri  toj   cerkvi  se  je  vršila  1. 1926. aug. 29. velika  narodna  mancfestacija, štere  se je
vdeležilo do štirijezero slovenskih ljiidi z dolnjega konca Slovenske  Krajine i zastopniki
madjarske narodnosti iz madjarskih občin, ki vsi so protestirali proti odcepitvi Slov. Kra-
jine od Slovenije i proti prikljiičitvi te  k  Horvackoj, kak  je  šteo  Radič.  Na  slavoloki,
.šteroga so naši vrli Orli postavili, so stale te reči: ,,Slovenci smo! Del slovenskoga na-
roda smo!" Glavni govornik shodajebio kak i v Soboti dr. Anton Korošec. Z njim vred
so obiskali Črensovce isti gospodje kak Soboto.
kak je bio tvoj zadnje mesece. Triidnost počiva na njem i mirna vpoko-jenost. Miren je zdaj, eli prle kak je prišeo do spoznanja, je trpo." I na to se njemi je vidilo, kak da bi se zdaj godilo.
... Na posteli leži betežnica, Lujzijova mati, v zadnjih vzdihlajih. Povsem mirna, skoro zadovolna, kak brez smrti.
,,Gospod, skrbite za siroto. Pazite na njega, malo slab je, ka bo zra-seo. Ne srdite se na mene zavolo mladostnih dni, mlada sam bila, brez misli. Pa je bole, da je tak ..."
__  73 __
Vzela setn moža, ki je zapio domačijo, tc pa vmro. I od toga časa so plivanuš Kos pomagali Lujziji, i kda je šče Kata, Lujzijova mati vmrla, te so plivanuš vzliibili   študenta, kak ne liibi oča svojega sina.
u.r  ;•¦                                                                                                                                                    •    ~'~ ¦¦.¦¦-'  ,¦ ,
2. Spominl ...
Lujz je sedo za stolom, prelistavao po knigi, kak da bi nekaj iskao; Lehko je resan kaj iskao, eli pa je samo tak prelistavao, nevedoma ' brezi namena. Skoz dvoje malih oken je sijalo popoldensko sunce i raz-svetlavalo hišo tmično. Zreto sadje prijetno dišalo v hišo. V lesenom trami je vrtao črv, človek bi niislo, ka vora tiktaka. Z škednja se je čiilo koko-danje kokoši i s konika je prihajao ropot kol. Nindri je jokalo dete i zvalo mater na ves gut.
Te je Lujz zapto knigo, se zgledno po hiši. Že itak mali prostor sta šče bole stiskali dve posteli, sto s klopmi i dva stoca. Po stenah i po drogi pri peči je viso obleč, janke, hlače i šče driigo. Na polici nad peč-jov pa so dremale knige. S sten pa so strmeli v Lujza svetniški obrazi kak v začiidenji, driigi nežno i dobrobotno, tretji pa s pomiliivanjom.
,,Šče vi se čiidivate!" se je nasmehno Lujz. ,,Vej smo si domači." I je pomislo: Gda je bio šče mali, jim je ne viipao poglednoti v oči i je ne viipao sam biti z njirai v hiši. Kak da bi radi z njim gučali, ga včili, njemi davali navuke, včasi, kak da bi ga kregali. Jezuš na sredi je zdigno de-snico i stegno dva prsta na njoj. Lujz ne mogeo nigdar gledati v te nežni obraz, s toplimi očmi. I vsigdar je silo vo.
,,Zakaj pa neščeš biti notri?   koga   se   bojiš?" ga je spitavala mati.
,,Če me pa tak gledajo . . ."
. ,,Što?"                                                   •                          ..  .,->¦   *-..¦¦-¦  :..r\- »:; v.'.. . *   v\ - ¦
.j_    ,,Tisti, s kepcov."
,,Nimak, vej ti pa nikaj ne včinijo."   Sam pa ]e ne šteo   biti   v hiši.
Premero je hišo s pogledom. 0, kelkokrat jo je nigda mero na sto-paje. Po dužini je bilo njegovih šest, Ivanovih pet, mlajših brat jih je pa našteo celo osem i te so se kregali, šteri je dobro računao i so merili šče ednok ...                                                              -
,,Ka sam tii zbetežao lehko? Že v mladosti?" 1 se je nasmehno sam sebi. ,,Ce bi večno v njoj živo, nigdar ne bi dobo betega. Tiijina rai je pritisnola pečat na čelo kak že jezero driigim pred menov. Šče srce je skoro vsem zagiftala, meni je samo pliiča." Kak od najnavadnejše stvari, je premišlavao od svojega betega, niti malo se ne vznemirjao.
,,Zakaj ne bi bilo tak, če je zakon narave takši. Što sega v liiknjo, mora pomisliti, ka lejko prime kačo za glavo. Što ide v svet, mora na to misliti, ka se več nigdar ne povrne . . "
S kakšim veseljom je stopo v svet, s kakšim svetim spoštuvanjom pred osmimi leti, kak skrivnostno je bilo te v prsih srce: glej, pred tebov je te lepi paradiž, prek zida samo trbe poglednoti. Odprla se bodo vrata i prost bo vstop. Doma pa bodo čakali, da pride nazaj, da njim prinese sad za dar od tistec . . .
Da ne pozabiš na nas, da^ de ti dobro, je dejala mati. Štela je pra-viti, ka jih naj bar gda pohodi. Šče bole pa, da na Boga ne pozabi.. .
~   ..- ¦       - .                                        ~- 74 —
Mati je vmrla. Bog je tak modro preskrbo, ka ne doživela njegove vrnitve. Vmrla bi, da bi znala, ka so se zaprla pred njim vrata. Niti mi-slilane, ka bo tak prišlo.
,,Zdrav sam kak karas!" je pisao v vsakšem pismi.
,,Zdrav je," je vorvala mati, pieneseo bo, če tiidi se njemi slabo godi zdaj.
Staniivlem v lepoj, zračnoj hiši, svetloj, kak v zlatom gradi. Jem bole, malo sit sam pa le. Istina, ka bi šče jo k vsakšemi mali par krumplov, pa človek je nazadnje tiidi tak zadovolcn — je bilo nadale v pismi.
,,Samo, da nt' preveč lačen," je hvalila mati Boga. ,,Pomali de vse bogše."
On pa je stradao, iškao po žepih drobtin, bio hvaležen za vsakšo skorjo, premišlavao, kak bi prišeo do kriiha, šteo knige od rimskih pojedin, da se njemi je vidilo, ka je sam šče med njimi, veseo med veselimi, sit med sititni, da  zabava   liidi.   0, nikelkokrat je večerjao samo iz — knig.
— Spim na mehkoj posteli kak krao, senjam sladko kak casar . . . so šteli s pisma.
,,Le, da ga ne zebe", je bila mati vesela. On pa je senjao na trdoj klopi, pregrnjenoj z hlačami, s siiknjičom pa se je odevao i knige je meo za vzglavje.                                 -                                                                .   ¦¦¦ ¦                        :
,,E, pa, da!" se je nasmehno. ,,Čiidež bi bio, če bi ostao nedotek-njen. jezero i jezero jih je romalo isto pot. Eden je vzdržao dele, driigi je prle opešao, vlegeo za plot i vmro. Pa tiidi tisti, šteri so dele prišli, so bili zapisani ranejšoj smrti, kak driigi liidje. Kak, da bi se jaz ogno. Telko sam na bogšem, ka ne bom dugo noso toga pečata." Sflho je po-kašlao, pliino reček žmečkasti skoz okno. ,,Človek mora izpliivati pliiča, če bi jih 'meo za dva centa, če ide vsakši den iz njega, leto za letom. Nigda pa bo prišeo — zadnji." Malo njemi je vzdergetao obraz, v Iice njemi je stopila še rahlejša bledost, kak pred strahom neznanim.
,,Lehko, ka de naskori, lehko do mi šče letos prižgali sveče na grob pa do hodili mimo i skimlavali z glavov: Ne njemi bila sreča mila . .. Tak mladi, pa že .. . E, Kidje! Vi ne poznate sreče, jaz sam jo najšeo. O, mati, te Vam ne bom pisao lažlivih pisem, sam Vam bom sporočo: Glej, preplezao sam tisti zid visoki, najšeo i spoznao samoga sebe. Mehko so mi postlali, me čedno oblekli, ]ačen pa žeden tiidi nesam več. Hišička je topla; lnalo tesna, istina, pa kmična, pa to nikaj ne. Ravno najbogša za sladke senje. V velkih, steklenih gradovih je človeka strah, iii pa je tak lepo ..."
1 šče ednok se je nagno nad okno i pliino vo:
,,Da de prle. Zakaj, dokeč   de   šlo, bom znao, ka šče ne  vora . . ."
Dveri so se odprle i vstopila je bratova žena, njegova nevesta z de-tetom v naroči.   Prijazno i ljiibeče je poglednola Lujzija, kak dobra mati:
,,Na njive idi, kukarco trgamo. Trgači spevlejo i se šalijo, razvedrio se boš! Samo nad knigami si, pa ne nikaj lepoga v njih. Poglednola sam v nje, samo črno od življenja ... Eli so vse takše, eli pa si si ti takše ze-brao. Za niesto lehko ka so, eli zdaj si doma, doma pa je inačiše življenje."
,,Istina!" se je zmislo i si je zgučao: »Kukarco trgamo, jez pa pre-mišlavlem od smrti. Pa sam niti ne znao. Bo taki? Dva pelaja? Lepe vlati?"
-75 - ¦-        . (     -.-    ¦
»No, že hvala Bpgi . . . Knigo pa le doma piisti. Ka bi to s sebov noso."
,,Ka pa, Nacek?" se je spravo nad dveletnega dečareca. ,,Lekaj spiš?"
"Ecc! Ne pim", je dejao mali. ,,Mama, je idem Lujzijom."
",Hodi, Nacek!"
,,Ne zovi ga, ar je ne tam dober . . . Boš kaj jo?"      "'-   ¦   ¦¦¦'
,,Pogače kukarčne mi daj, dugo sam jihvže ne jo."
,,Pogače? Pa si si ne znao prle vzeti? Šče doma stradaš. Pa mesa šče tiidi mamo, bar za tebe. Znam, ka si ne bio tam v nebi. Pisma so lagala, satn znala." Prinesla njemi je falat pogač makovih kukarčnih, Iepih žutih, da je prijetno zadišalo. I v papir zasiikano njemi je dala falat mesa.
,,Kriih si deni k tomi v žep."
,,Kak mati je skrbeča", je pomislo, pa je dejao na glas z nasmeškom:
nPreveč mi dvoriš, šče debeli bom!"
,,Da bi se le, preveč si se   posiišo,   pa   šče   mesec ne, kak si šo!"
nNema pomena, da bi se debelio," je vzdehno. Nevesta pa je mislila:
,,Bog njemi daj zdravja . . . Dobra diiša je."
Lujz pa je poščegetao maloga, ga podražo, nato pa odišeo s poga-čami v rokah po koniki, veseo i zadovolen, kak zdrav človek, šteri de šče vnogo let živo, ne pa  nesrečnik, šteri vsakši deti lehko pričakiivle konca.
,,Mati je ne mela ravno rada, kak vse matere, pa je dobra. Bog daj vse dobro njenoj deci, največ pa zdravja!" je želo Lujz i drobio genjene pogače.
,,Lehko, ka de šče dobro," je premišlavala nevesta tečas. ,,Daj Bog, ka bi bilo. Preveč bi potrlo Ivana,   ar  rad   ga ma, kak šče ne raeo brat brata..."
3. Brata . . .
Lujz je obstano na vratnicah pri kolah, kama so trgači nosili kukarco v prtih. Mlajša, Števek pa Barica sta pasla po meji vdiljen i sta se liičala s kukarčnim snetom, se skrivala za kravi i se razbijasto smejala.
,,Lujz!" sta nehala z obmetavanjom i sta skrma gledala brata. Neko sveto poštiivanje sta mela do svojega brata, njegova navzočnost jiva je spravila v zadrego.
»Na, ka delata?" se.je smehljao Lujz. ,,Se vama radi paseta?".
BSe", je dejala Barica i Števek je prikimao.
,,Gde pa trgajo naši?"
,,Na onom konci. Ta kola so že puna, i ona tam na srednjem koniki tiidi. Skoro potrgajo, te mo sekali kukaršče. Večer bomo pa liipali," se je Raščo Števek.
Lujz se je zgiibo med kukaršče, pa je šče denok čiio sodbo brata i sestre:
,,Več je celi gospod," je dejala Barica. ,,Skoro de plivanuš. Jaz bom pa posvarbica!"
,,Ti pa znaš kaj! Doktor bo eli pa profesor i bo v varaši ostano, jaz bom pa šo k njemi, ka bom tam hodo v školo."
,,Ja, ja, ti pa ti! ki šče šteti ne znaš!"
,,Se bom že  navčo, pa  bom šče   driige   jezike   znao i bom oficir."
,,Blažena deca!" je zdehno Lujz. Začiio je pokanje kukarce i gu^ trgačov. Poslušo je, što vse trga.
•                                                 7(\             ' '
,,Ivan pa Katica sta, sosidova Verona pa Strični Jožko pa pomagata." Razveselo se je i se popaščo k njim. Ne je šče vnogo gučao z njimi, ar se je komaj včera vrno. Pozabo je na sebe, na svoje propadanje, bio je človek, ki šče dugo živeti, ki je zdrav i brez skrbi. Razveselili so se ga, vsevprek so letala pitanja, smeh i šale i Lujz se je smejao, kak bi bio najsrečnejši človek na sveti.   Nagajao je Katici i Veroni i je dražo Jožka.
,,To bi. že jaz sam zdaj potrgao!" je dražo. ,,Ka pak da ste skriti!"
,,Ti pa, ti," je dejaJa sestra Katica. ,,To so ne klinčeki na oktii..."
„ . . . pri . .." je namigoola Verona i so se smejali. •   • ¦¦ ;<f"' ,"¦'»'    •¦¦
,,Gda sam trgao klinčeke? Gde?"
,,Kak včasi je pozabo! Eli v šoli tiidi tak včasi pozablate?"
,,Te pa ne bilo škole!" se je vogučao i se šče sam smejao. Trgao je   vlati   brati,   šteri   je   gnao dve rendi, ar bi ovači   edna ostanjiivala.
,,Ne koli se z delom!" ga je opominjavao Ivan. ,,Škodilo de ti! Vej sami opravimo."
,,Ka bi škodilo! Delo ne škodi!" i se je paščo, ka se njemi je na-skori orosilo čelo, pa je šo denok z driigim vštric. Kola so bila puna, pa so sipavali na tla.
Hvala Bogi, nesam mislo, ka de telko," je bio zadovolen Ivan. ,,Bo kriih, bodo žganiki. E, da bi nigda bilo tak", je vzdehno i raislo na Lujza. ,,Pa smo te šče sami morali kiipiivati i smo stradali, ar ne bilo penez. Eli .. ."
Ivan je bio miren človek, dobroga srca; driigim bi vse napravo, četiidi je sam meo preveč dela. Brati .je pošilao peneze v varaš, kelko je le mogeo, sam pa je komaj živo z ženov, skrbo za mater, brate sestre. Pa sam je šče ne bio ravno pri zdravji. Pa za sebe ne gledao, skrbo je, kak bi domači živeli i da bi brat lehko študirao. Oča so skoro vse za-pili i piistili vnogo duga, on pa je zdaj morao to rešavati. Liibo je mater, ženo z detetom, brate i sestre, eli med njimi najbole Lujzija, i ne čiidno, da je dijak meo tiidi njega rad kak nikoga. Nigdar ne prišlo do ostre reči med njiraa, v miri sta živela, v pravoj bratskoj liibezni.
,,Če Bog da, ka naš Lujz dokonča . . ." si je včasi zgučao Ivan proti ženi. Kak da bi on sam hodo v škole. Ponosen je bio na njega, vkiip sta hodila k meši, vkiip sta včasi stopila v krčmo na po litra. Rad je meo Ivan Lujza i ne si mogeo predstavlati, kak bi bilo, če bi Lujz doštudirao i ne bi trbelo več za njega skrbeti mesec za mesecom, da bi prihajala pisma samo, kak znak, ka so nigda bili vkiip.
Te pa se je nenadoma zgodilo. — Ltijz se je vrno iz škole domo, da bi se zvračo. Ivani je klonila glava na prsi, zobje so se zagrizli v viistnice i zamislo se je. I gda so ponoči že vsi spali — tiidi Lujz, — te je on šče premišlavao; i zavio je glavo med zglavje i se razjokao kak mati nad nesrečnim detetom. Ne mogeo vorvati v Lujzijov beteg, pa četudi njemi je nikaj pravilo, ka je z bratom konec, šteroga je on tak liibo.
I gda sta zdaj tak vkiiptrgala, pa se je domislo vsega, se njemi je tak zdelo, kak na tisto noč, gda se je brat vrno. Včasi je skrma pogledno v bratov obraz: tak miren, vdan; ka ga je že resan smrt poliibila na čelo? Gledao je v ostro zarisane črte v obrazi, v začudene, a mirne oči, globoko skrite pod čelom, v osivele viistnice i neznan strah ga je preleto po teli, da se je stroseo.
Ne, ne je mogoče, ne! je nikaj kričalo v njem, nikaj pa je odgovarjalo:
.•-.- 77-                    ..-..-
" ••   '"¦'  "¦     v                                            '¦•                                                                                .                                                         ¦   "                                      -"...'"
Pa denok, navsezadnje se tiidi to lehko zgodi.
,,Ka si tak tihi?" ga je nenadoma Lujz zmešao. ,,Veseli bojdi, ka bomo lehko jeli kukarčne pogače. Ti ne veš, kak so dobre. Makove, genjene, mešane z mlekom." Bridko se je nasmehno Ivan:
,,Vsakši den de ii jih žena pekla; znam, ka je rad ješ."
Gučala sta od gospodarstva, premišlavala, kak bi se dalo več pridelati, ka de k leti tii, ka tam, gde bole raste žito, gde ne bi bilo prednično za krumple . . .
Gda so potrgali kukarco, so sekali kukarišče i vsi so se čiidlivali, da Lujz ne zaostanjiivao, šče driigi je bio proti konci. Slekeo je siiknjič, visiko podsiikao rokave i se paščo. Zahajajoče sunce je razsvetlavalo njegov bledi obraz, senčilo črte na lice, i oči ne bilo viditi, sarao dve senčni jamici i vsakši človek, što li ga je vido, si zdehno: Lepi človek, eli nesmi v življenje! Zvezali so kukarišče v kiipe, vpregli živino (za edna kola je prignao Ivanove žetie brat kravi). Števek pa Barica sta gonila, ostali pa so šli naravnoč prek po poti i zaspevali:
„ . . . Sejaj žito 'no pšenico,
to je zimski kriih ...  i tiidi Lujz   je   spevao   veselo i mogočno s svojim krasnim tenorom.                                 ..•>¦-                          ¦      .      ..  . ^,
Tumičovi so večerjali zbrani za stolom. Gospodinja je nosila hrano na sto, Ivan je postavo troje kant griiškovnice i prigučavao, da ja ne bi što bio lačen. Za rezancom so jeli krumple i zadnji falat mesa. Nato pa so sledili krapci. Tiidi Lujz je sedo med njitni i vidilo se je, ka njemi šče najbole ide k teki; pa je denok najmenje pojo.
Po hvalodavanji po jestvini so prešli k guči. Odzvtina se je čiio guč liipačov, kričanje dece, ki je sedela na kiipi i se bole zabavlala kak delala.
,,Osem let že nesam bio na kukarčni trgatvi. Želo sam, ka bi bio bar ednok i glejte, dnes se mi je spunilo. Pali bom živo za kmeta najvese-lejši čas jesen." Tak je gučao Lujz, gda je spio kupico griiškovnice. ,,Ne vorvlete?" kak se človek dugočasi pri spominih; sedi za stolom i pre-mišlavle : Dnes so naši trgali, zaj večerjajo, pijejo sladko griiškovnico, ti pa sediš za stolom i premišlavleš, rad bi liipao i spevao z driigimi pa moraš gledati v knigo. E, bridko je f Vi si vse inači predstavlate študentovo živ-ljenje, lepo vse v sunčnoj svetlobi, zadovolno i srečno. Nišče pa si nigdar ne zmisli, kelko teh mladih liidi strada po dneve pri knigah, samo, da bi se dele prikopalo. I gda šteri pride domo, te šče mora posliišati od vseh strani, ka tak nikomi Bog nedobro dao, kak njemi. I nikoga ne, ka bi se tak-šemi šče odkrio i bi pravo: — Trpi, naj bo, ka nam boš ednok poma-gao, ar si naš .. . Šče norca se delajo s tebe . .."
Vsi so občtitili istino teh reči i so mučali v trpkosti. Pa so prejšli na driigo, zakaj pogučavanje od škole je budilo bridke spomine vsem, ki 80 gledali pred sebov Lujza . . .
I nato so lupali. Nabralo se je Že preci liipačov, spevali so pesmi i med pesmami je šelestelo bilje, pokale vlati, če je štera priletela v steno, kama so radi metali šmrklavci.
Tiidi Lujz je bio med   njimi, je spevao; pa ne dugo, polotilo se ga. je pretnišljavanje. Prihajale so misli, druga   za   driigov,   pazljivo   stopale med liipači do njega:
.     .         - 78 -      •     .      _' *¦ "¦'..¦                                                                                                               "   ¦'                                                                                                                                                                                         •'»'
,,Ka ne bi bio iiidi ti Iehko srečen, kak so vsiti? Koli niednoga ile hodi smrt i se njemi ne smeji v obraz. Vej si ti tiidi iz njih vrst. Kakšo pravico ma te narava, da zahteva telko od tebe ? Šče ne si začno živeti, pa že moraš čiititi dih smrti, zdaj, gda bi najrajši živo?"
,,Eh! Vkrej takše misli, preveč svetešnje je v mojem srci dnes. Osem let sam že ne liipao i spevao, i več tiidi ne bom, zakaj bi šče dnes bilo žalostno moje srce." I je spevao z onimi:
,,Da do znali liidje, ka Tumičovi liiplejo i je med njitni tiidi Lujz...
i ¦  .      „ ... Kadar jaz umrla bom, venecjep imela bom . . ."
Kesno je bilo, gda so končali. Ivan pa žena sta spravila vse v hišo. Žena je prinesla kukarčne pogače, Ivan pa griiškovnico.
Tisto noč sta Ltijz pa Ivan spala v bilji — Lujz mirno i zadovolno, z žalostjov v srci pa Ivan,. brata, ki bi se žrtvovala driig za driigoga.
4. Kapalo ie Hstie . . .      -
Lujz je sloneo oprt na jegnjed pri potoki i šteo knigo: ,,Ponižani i razžaljeni." Ravno je prešteo zadnjo stran i nikak ne mogeo razmeti, da mora Helena, tista sirota deklica vmreti, gda bi ravno začnola živeti. Tak mlada, lepa, do zadnjega hipa nesrečna i komaj ka zasine sunce, več ga ne sme gledati.
,,Kruto si življenje, če je bilo vse tak, kak je napisano. Eli resan morejo edini vse žrtviivati, dokeč pa živejo driigi na škodo vnogim." Sam na sebe nili pomislo ne, preveč njemi je bilo dejanje   knige   pred   očmi.
Na driigom bregi na vrbi so se kregali vrabli. Bog zna, odked se jih je telko nabralo. Čivkanje se je mešalo z lehkim šiimenjom vode, z drevja pa je kapalo listje, plesalo po zraki, šelestelo liki bi pripovidavalo kakšo pripovest. Drgetalo je med kapanjom, kak v smrtnom strahi, na to pa tiho obležalo na vlažnoj zemli.
,,Drevje je kak liidje," }e pomislo Lujz. ,,Na protletje si zdavanjsko Obleko obleče, nasiplje si rož med vlase. Kak sneha, gda se k zdavanji pela. V poletji pripravlja si hrano za zimo, v jesen pa njemi kaple listje, — krv, življcnje i ostancjo sarno .čunte, steblo s siihimi, golimi vejkami."
Odnikod jc prihajalo spevanje trgačov, vmes pa so ropotala kola. Včasi je što prišeo mimo Lujza, začiideno pogledno razmišljajočega, želo dober den, v guč stopiti pa kak da ne bi viipao. Kda pa je bio že dele pa se je obrno i henjo, pa si je zgtičao:
,,Hm, od gda paTumičov ne študira ? Vej so ga ne znan vo stirali?"
Kak v strahi gledajo r na njega liidje. Eli razodevle njegov obraz takšo grozo eli ka?... Če bi zapro oči i bi pomislo za nikaj let na-zaj na počitnice. Tiidi te je tii počivao, samo ka je bilo v leti. Zaoblačilo se je na sever. Pa sta prišli dve ženski mimo i sta ga spotili, naj ide domo, ka ne de moker. Pa je pravo, ka de pozoja gnao vo z vode i je poka-zao na nikšo jamo v potoki, gde so bile velke liiknje v breg med koren-iom. Zaistino je le vsekla toča pola i komaj ga je rešp plivanuš srdi-tosti veščarov.
,,E, ne bom ga gnao več nikdar iz jame", se je nasmehno sebi.
- 70 -
Šo je pomali proti domi. Oči so njemi gledale po poli, ki se je rde-čilo v zahajačom sunci. Iz hiš med drevjom pa se je zdigavao dim i se vlegao nad poli.
,,Eli vidi človek samo tik pred smrtjov vse v takšoj lepoj svetlobi. Eli ne' nigdar prle sunce tak razsvetlilo teh njiv, ka sam jih ne vido tak-ših. Da sam pesnik eli slikar za naravo, ne bi šteo prle mreti.kak bi na-pravo zbirko pesmi eli pa slik teh njiv, toga polja."
-•¦¦'¦: < y       5. V spomin ...                    '         '
V kmično noč je donela muzika iz brežne hiše, vmes pa se je čiilo kričanje i spevanje. Vej so pa sliižili gostiivanje, edinoj hčeri Matildi z najbogatejšim dečkom iz vesi. Liidi se je vse trlo, dve hiši sta bili punivi, komaj da so jih spravili za stole. Pozvačin je komaj obhodo od pondeljka vso rodbino do četrtka i driižban je z žmečavov zbrao telko žlic po vific, kak je trbelo. Debela kiiharica, gliiha Geta, je ne mogla vse sama opra-viti, sosede so šče pomagale. Kelko se je peklo od petka naprej: vrtanki, kriih; v soboto so že delale gibanice. Bilo je dela, eli zato je bilo tiidi nikaj v nedelo viditi. Pri Brežnih mora biti vse inači kak indri. Vej so pa celo plivanuša pozvali i vnogi so trdili, ka bo z njim prišeo tiidi — štu-dent, tisti lepi, miren, zdaj betežasti gospodič, koga so nekda prisodili za Matildo.   Branose je, eli plivanuš sami ne bi radi šli.
I tak so plivanuš sedeli poleg starešine, poleg pa student, oba dosto-janstveno i mirno. Plivanuš so pomali prehajali v dobrovolo, dočim se je študent samo smehljao kak v bridkosti. Plivanuš so se zapleli v guč s starešinov, Lujz pa je posliišao brez zanimanja. Pri njem je sedela po-snehalja, šče mlada ženska, prijaznoga, malo debeloga obraza. Štela je na vsak način gučati s študentom i ga je li spitavala i se stiskala k njemi.
,,No, Lujz, kak se ti vidi ?"
,,Dobro. Na gostuvanji je vsesešerom dobro."
,,lstina. Bogati so Brežni, lehko obsliižavlejo. Eli ne bi lehko po sebi v malo hišo?  To se ne spodobi. Če moje dete gda   doraste, te. . ."
,,Človek bar kaj vidi. Vej plivanuši itak ne za hrano, da se ra-zvedrijo . . ."
,,Gvišno .. . Eli, ka si tak zamišleni, pa šče zdaj na gostiivanji. Ed-nok bova plesala, ka se malo razvedriš. Ka ne ?"
,,Če bi znao ..."                      •
„ .. . če bi znao ! .. . Vej te poznam ; kclkokrat si prle plesao \"
Proti konci obeda je sneha polublala navzoče. Poliibila je moža naj-prle, on pa njo. Nato pa je šla po vrsti okoli stola i poliibila vsakoga, vsaki pa je morao poliib plačati z penezi. Starešina je šegavo vfgeo ban-kovec v predpasnik i šče' nikaj drobiža, nato pa gledao na plivanuša, pa tiidi drugi so se zglednoli v radovednosti. Plivanuš pa so skromno stisnili bankovec i kak zadovolno mrmranje je šlo po hiši:
,,Ka je dao."
,,Dva po sto."
,,Če ne več,"
- 80 -                 '     •   „              '       '
I prišla je vrsta na študenta.                   ¦ ¦ '   ''   '; 'i; |; 1-j ¦¦¦ r<
Liidje pa so vidili dar: nikaj v papir zavitoga i so mislili, da kakše blago.
,,Ka njoj je ge dao ?"             ' -- ¦¦ .            i: •     - ¦•'¦'> " r' '  > • .    •
,,Kakše svionato blago."       ' ;   ¦             '        : ' : ^1'«' ""^1'1   ';   ''l
,,Najbrže robec.                              ,    -                    ¦ :     '-   ¦    ' • :i ' ¦ 'J ¦'*•*¦•* >¦-*'- •''•*¦
Sneha pa je poliiblala dele, za povablenimi so prišli na red nepo-vableni; dečki, ki so čakali pod oknom i šče šteri po prekliti.
Vrvelo je med veselimi gostiivančari, zadonele so pesmi; vej njim pa ne nikaj falilo, lehko so spevali, lehko so plesali. Neprijetno vroče je bilo v hiši, pa što bi se brigao za vročino, hodili so se sploh vo hladit.
Eden med vsemi pa ne bio veseo i srečen — Lujz. Sedo je zamiš-leni za stolom, naslanjao se na roko i topo gledao po liideh. Driižban je plesao s snehov i njoj so žarela lica v sreči i smehljala se je rahlo. Mla-doženec pa je sedo za stolom i gledao vsigdar za njov i se fiidi sam smejao. Bio je to nizki dečko, ne lepoga obraza, zelenkasto modrih oči. Noso je kratke mustače i je bio čedno počesani na eden kraj. Obleč je meo sivi i na prsah velki beii cmer. Ne je bio lepi, eli bogat, bogat i to je vse. I vidilo se je, ka bi včasi rad kaj pametnoga povedao proti snehi, pa ne znao, ka bi gučao.
Gda je sneha sela pali k njemi, njoj je pokazao na dijaka. 1    ,,Idi plesat z njim, ka se ne de kaj gučalo: pozvali so ga, pa ga ne poštiivlejo. Nikaj guči, tak sarn sedi."
,,Istina," se je čiidiivala. ,,Pozabila sam na njega." I zasmiliivao se njoj je, gda ga je vidila tak tužnoga sedeti. Ka pa premišlavle? Stopila je na lehko k njemi.                                                                        ¦ ..-¦--.•„•.
,,Hodi, Lujz, ka preženiva tužnost!" ga je pozvala.                 '"      """
,,Tak, tak" so pritrdjavali plivanuš. ,,Če ne zna zvati, se ga mora pozvati!" Le nikaj se ne brani! Inači ne boš znao za gostiivanje.
,,Pa če nesmem ?!  Škodilo. de mi."
,,Ne tibej s silov. Pomali, valcer." Ne se mogeo braniti, stopo do mužikašov pri peči i pitao:                                                                    .-.. ..
,,Hej, mužikašje! znate kaj lepoga ?"
,,E, za našega gospoda pa bomo šče kaj znali. Lehko arijo iz ,,Pro-dane neveste". Pariško opero ? V ,,Večernom mraki ?" je spitavao pred-njek.
,,Pa! Ka ščete, samo na lehko, fca me ne de mučilo.
Kak da so prišli driigi mužikašje, instrumenti so vse inači zadoneli, tia lehko, kak iz daljave, I zaplesao je dijak s smehov — edini, par nihče driigi ne viipao, vsi so samo gledali. Potihnio je šum, potihnilo spevanje. V omanlivoj, mehkoj melodiji sta plavala njeva, študent Lujz, dostojan-Stveti človek, oblečen v čaren obleč, kak bi prišeo na sprevod komi, bledi v obrazi z globoko skritimi očmi, i ona: mladost i lepota, z belim vencom na glavi, kak kakša kralica. Plesala sta njeva, ki sta se nigda v detinstvi liibila, kak v senjah i njima je ostanolo v spomini i nej mogoče zabrisati.
,,Oh", so vzdehnoli plivanuš. ,,Kakši par! I te človek naj ne bi smeo živeti?!"
Med tem pa so tiidi Lujza obhajale najrazličnejše misli.
- 81
Prav te je končala muzika i obstanola sta plesalca. Ne  bilo dobro, mladi gospod?" je.pitao prednjek goslar.
,',Bene, bene! — dobro!" i vrgeo je mužikašom bankovec. ,,Človek, šteri se triidi, je vreden plače, samo da je dostakrat neprejme!" je dejao čudiivajočim se, pa so ga ne razmili.
,,Hvala, gospod, hvala!" so se zahvaljiivali mužikaši. I gda sta se poslovila s plivanušom, te jima je banda igrala vsakšemi do doma.
Sneha pa je šla s svojim možom v svojo hišo, da bi vidila njegov dar.
,,Ka ti je ov dao?"
,,Ne vem . . ." Odvila je papir i vidila sta Matildo, narisano v zda-vanskom obleči, v doprsnoj velikosti, z vencotn na glavi. I spoglednola sta se i obstrmela.
,,Ah . .."
Srca Jezušovoga oltar na Cankovi,
(Glej 65. str»in)
':                6. ,,Letos šče ne, k leti pa ..."         .• '^ ¦; .
-;-.: 'y<ry\./.'¦.¦'.; ,:< ^. :.:.'¦¦..>';          Grofi se za grobom vrsti,    '•:'::" :C:
^i--,,   ¦"¦. ¦::   ¦! -'.r.v^ .'.>¦:•           visoka pohriva jih trava.
'l:'       -  -¦-¦-¦ ¦': ' '¦ ¦¦¦¦¦"¦':.,'•¦                     Lfifefl med /z/Ym/ še «/,
,:r: .;;r^    '^t                                 .{'(;;-..   ¦•          bilke zelene rodil. ..
¦"j      ;   :-'                                                Jos. Stritar: Na Zenkovem grobu.
Vrnirala je narava, pomali, eli vmirala je. Polje se je spraznilo, se obleklo v žutoerjav obleč. Pastirje so pasli v križ po senožatih, pokali z biči, spevali, pekli krumple, štere so si z doma prinesli. Zamazana megla se je vlačila zajtra po poli i po vesi. Potli se je razpršila raalo, posijalo je sunce, mrtvo, zaspano je mežikalo, človek ne čiito več njegove toplote. Drevje je štrlelo v zrak golo, kak v začiidenji, nad poljom pa so letale čupore vran, sedale na kiipe kukarišča, brečale sprevedno.
Deca so se zbirala pred školov bosi i zaspani. Vsakšo nedelo je bilo gde gostftvanje i to je bila edina zanimivost na vesi. Deca so drkala za pozvačini, ženske pa dekle so si pogučavale od mladožertcov i sneh. ¦ Če je le bilo mogoče, je Lujz prebio ves den voni. Ne zato, ka bi ozdravo, o, ne! Znao je, ka je konec bliizi. Gda bo narava vmrla, te bo tiidi on, i gda spokaple vse listje z drevja. Čiio je to i znao, pa ga ne bilo strah. Vidilo se njemi je, ka inači nemre biti, ka je to edini izhod. I če bi njemi te najbogši doktor pravo: — Ne šče prekesno! bi se njemi Lujz zasmejao.
,,Eli more što jesen obleči v gostiivanjsko protolešnjo obleko. Kak pri naravi, tak je tiidi pri človeki: Za jesenjov pride zima. I pri meni je jesen, kesna jesen."
Jemao je slovo od narave, od vsega, ka njemi je.bilo Iubo, je šteo vzeti slovo. Kak potnik, ki ide prek morja i ne ve, se li bo vrno eli ne. Pregledavao je drevje po logeh:                                                      -.-¦-_
,,Tii sam vzeo prve srake," je pomislo. Mali je bio šče te i za Iva-nom je silo i on ga je silo, ka je plazo na drevo — te jako visoko, štero pa je bilo zaj smešno nizko i čiidiivao se je kak je sraka zablodila na takši nizki kraj. Med grmovjom je iskao mesta, gde so nigda gnezdili kosi i jih je vsakši den hodo pogledat. Spominao se je natenčno, gde je bilo gnezdo, eli ne bilo več sledii nindri. ,,Kak sam naiven. Dugo je že od tistoga časa, dugo pot sam preromao od tec, od Bethlehema do Kalvarije."
Obstano je pri jarki, komaj vidno je tekla voda. Med suhini trstjom je šiimlao veter i trsteni vrabeo je škrtao nindri. Sklono se je na vrbo nad vodov.
,,Tiidi bora ne več, razdrla ga je voda," se je spominao na pretek-lost. ,,Bog zna, če što izda poleka." Z Ivanom je šo, tri stopaje je drkao za njim, se spotikao, gde ne bilo niti griide. Hladno je bilo i zeblo ga je v bose noge; vej pa je se komaj sneg razpiisto i sunce je sijalo medlo kak zdaj. Proti protiletji je šlo te, zdouc je vlekeo prek polja, on pa je bežao za bratom, ki je čudno hitro hodo vdilen po niejah i se šče zgle-juvao na vse kraje. Napravila sta v jarki bor, splela iz vrbovih vejk dvoje izic i polekla. On, Lujz pa je hodo zdigavat i je bio jako veseli, gda je bila notri ednok ščuka, kak da je zablodila.
f                                                                 ¦        ¦, ¦:       -§§-..¦¦•./¦/.      ¦¦•_¦¦¦
Stavo se je sredi pola, je pregledavao po dugom i šorkom. Na jiigi so se poliibovali bregovje z nebov. Indri pa je bilo samo polje, le okoli v daljavi je raseo log. Ktipi kukarišča so gledali proti nebi, dremali za-spano, njive so bile razdrapane, samo repa je šče zelenela. Na zahodi je vido svojo ves raed drevjom golim. Nad hišami, pokritimi s slaroov, pa je čuvala cerkev i kak da bi prosila blagoslova z nebes. I pri cerkvi je farof i je pomislo : ,,Bog zna, ka delajo plivanuš ? Lehko ka me čakajo." -j Privzdigno je krščak kak ob slovesnom nagučavanji:
,,Zbogom, polje, širno polje, takše se mi vidiš, kak da si brez mej. Blažen, koga hraniš. Jaz sam živo pri skrivnostih tvojih, v stalnih senjah na tebe. Gda sem sedo v mraki na večer, sam senjao, ka se sprehajam po tebi, da pogledavlem vsakšo betvo, zasledavlem zavce, gledam v dom škrjančekov i radost je bila v mojem srci že pri spominih na tebe. Blažen ki bom spao pri tebi i senjao samo od tebe i tebi. Senjao bom od tvoje čarobnosti: gda de te protoletje obleklo, kak mati deklico na viizemsko nedelo; gda bo silje klasje pognalo; gda bo pisano raak cveo, kak da bi umetnik razsipao barve po zelenom platni; gda bo svetek. Ivan odtrgni silji koren, da bo zarurnenelo prek noči za srp; gda bo hajdina dišala po medi sladkom vse v križ; gda do trgači spevali po kukarci vdilen, gda de te kmet obračao na jesen, da se boš leže oddehnola, prle kak si boš vlegla k zimskomi spanji i se odela z belim prtom, da boš zaspala. Zbogom, polje! . . . Zbogom, ti log, zdaj v senjah jesenskih. Povej vsem svojim prebivalcom — ptičicam, gda do se povrnole na protletje z jiižnih krajov, ka Lujza nega več, tistoga Lujza, ki njim je kak mali dečkec gle-dao skrma v gnezda — naj njemi vse to odpiistijo ; . da je šo počivat i senjat večni sen . . . Zbogom, ti gora v daljini, sunce hrepenenj, cerkev na vrhi, koma sam si želo vsa leta i denok ne vem, kak je tam, dečinske senje bom neseo od tebe v grob .. ."                                          .  .„.
Te je obstano pred njim lovec Matjaš i se začiido :
nHe, Lujz, vrabce lekaj naganjaš; vej jih nindri ne. Hodi z menov, ka nindri deneva ednoga doli za gospon plebanuša. Vej de ga škoda, eli plivanuš so li plivanuš."
,,Ne, ne bom šo," je odkimao Lujz. ,,Ne liibi se mi. Nigda, Matjaš, ste me ne piistili, da sam mali bio. . . Srečo želem." Lujz je odišeo med drevjom proti domi.
Na grobeh na cintori so gorele sveče, da je bilo viditi, kak bi se nebo odtrgalo i se spiistilo na zemlo med njive na gosto nasejano z zvezdami. Noč je zagrinjala selo, v zvoniki je zdaj pa zdaj zadoneo zvon žalostno i zamuklo. Med grob pa so hodile temne sence, le malo razsvet-
PROBAJTE PRLE vse žajfe, nazadnje te denok niicali .Elsa-žajfe«. Te žajfe zdravja i lepote ne so samo toaletne žajfe ugodnoga parfiima i dobre pene, nego majo medicinsko sprobane dobro deliljoče sestavine, hasnovite so proti pegam, lišaji i različ-nim drugim nečistočam kože. One napravijo kožo mehko, nežno i odporno proti kvarnim škodljivim vplivom vode i mrzloga zraka. Elsa žajfo ločimo v 6 vrst: Elsa žajfa lilijinoga mleka, Elsa žučnata žajfa, Elsa-glicerin žajfa, Elsa-Borax žajfa, Elsa-katran ali šampom žajfa, Elsa žajfa za briti. 5 komadov Elsa žajfe za probo že s pakiivanjom i poštninov vred 52 Din, če peneze pošlete naprej, ar je pri povzetji poštnina 10 Din dragša. Na« iočila pošilajte: Apotekar Eugen V. Feller, v Dolnjoj Stubici 823.
¦ __ 84 -                   '         ' ^   ¦-'.¦ "¦  :¦ \\
lene od gorečih sveč. Pri vsakšem grobi pa so klečali liidje i molili za pokoj preminočih. Vsa driižina je prišla, prižgali so sveče na očin grob i molili.                                                                                                          ^
Največ sveč pa je gorelo na velikom križi i tiidi največ liidi se je tam |rlo, so molili na glas tužno i zaspano. Včasi je na raji potegnolo od severa, kak sen, zavzdehnole so plošče na križih, kak da bi mrtvi. jokali, priklanjao se je plamen sveč i poliiblao zemlo, tii pa tam je šče štera vgasnola.
Lujz je stao pri materinom grobi, sklono je glavo kak potnik, ki je prišeo po slovo k materi. Ivan je klečao, žena je molila naprej i ostali so na glas odgovarjali. On pa je stao s sklonjenov glavov i senjao. Stisno se je v siiknjo, veter ga je hladno i neprijetno glado.
,,Spiš, mati ? Eliv ne lepo spati, spati i se ne več zbiiditi. Spati i senjati v brezkončnost. Šče zadnjič sam spitavao, kakšo pravico majo driigi do živlenja i zakaj moram jez vse vreči v pozablenost, zakaj ne smem segnoti po sreči. Dnes pa vidim, da ni bilo prav i odviše. Žmetna je pot do zavesti i spoznanja, kak na Golgoto, brani se človek do poslednje kaple krvi i samo obnernoglost lastna ga prisili ta: inam nemreš. I te, gda se je že predao, te se zove človek. Vej to ne tak strašno. Zažmiš i že počivleš, triiden i zmučeni. Tii pri tebi, mati bom vlegeo, da va vkiip sen-jala ; od vsega na vse bova mislila, od mladosti, od sreče, ki jo je komaj sliitilo srce v bridkih vorah življenja,   senjalo od nje iz dneva v den.
Gda je drugoga dneva bio pri plivanuši i se je poslovo od njih, kak bi šo na dugo pot, so plivanuš pravili:
,,E, Lujz, ne do ti tak včasi gorele sveče na grobi, krv se ti povra-čiivle v lica i debeliš se!"
,,Letos so mi šče ne prižgali sveč, istina, k leti pa bodo i meni gorele ..."
Vzeo se je prek po cintori, gledao deco, ki je pobirala sveče, štere neso zgorele, da do jih rabili doma v vracvo. Tiidi on je nigda pobirao, rano zajtra; komaj ka je zvonar odzvonio ,,Zdravomarijo" i pregnao strahe, je že pregrebao s prsti zemlo.
,,K leti bote pa že prišli do moje hišičke, deca; eli se bo šteri ztni-slio, ka tii spi srečen človek, šteri se je pregrešo ie v tom, ar je šteo živeti?"
I plivanuš, ki so gledali skoz okno za svojim liiblencom, so vzdehnoli bridko :
,,Prav ma, k leti njemi bom prižgao svečo. Gda človek želi smrti i jo čiiti, pride skoro ..."       -
*
Gda pa je spadno sneg, je odpro tiidi eden novi grob, ha šterom Šče nej pognala roža, poleg driigoga, starejšega. Na lesenom nerodno obtesanom križi pa je stalo poleg imena šče nikaj reči :
,,Človek, ki se njemi je spunila v življenji samo ta želja, ka poleg matere spi. . ."
¦        R. i. p.
85 -
SPEVAJ NAMA, KATICA
Narodna.
,,Spevaj nam' Katica, Naj se srce veseli!" ,,Kak bom nam' spevala, nemorem od žalosti." Prva mi je žalost: Očo, mater staro mara. . Driiga mi je žalost: Sestre, brate mlade mam Tretja mi je žalost: Liibi mož odhaja mi, Najvekša mi žalost!       v Nejdi liibi, nejdi mi. Robačo ti šivJe Roka, roka prav mila, Sunce, mesec, zvezde Bode ti gorzašila.
Vu tom belom dnevi Sunce de ti svetilo. Vu toj temnoj noči Od mesca ti bo svetlo. Gda že mesec zajde, Zvezde do ti svetile ,,Šivle, žena, šivle, Bog daj mi same sine! Či boš sinka mela, Najlepše ga ohrani! Či boš hčerko mela, Le hitro jo odvrži!" ,,Či bom hčerko mela, Najlepše jo ohranim! Či bom sinka mela, Le hitro ga odvržem!"*
PREKUSNICE.
Zadnja žela cigana pod gaogani.
Na smrt obsojenoga cigana postavijo pod gaoge ino ga pita sodnik za zadnjo želo. ka njemi spunijo.
Nevervano gleda cigan sodnika pa pravi: ,,Edina moja žela je . . . ." No povej, povej, vdari vmes batrivajoč sodec.
. .. ,,Ka bi ga Vi stopili na moje mesto!"        .......
Kak pri Salapencih zavca lovijo?
Prevejani so naši Salapenčarje, niti piikše niti zanke ne rabijo za lovino — pravijo, — ka je to vse ,,nevarna šker." Ar so pa od nigda dobrisosedjezVodenčarih, sesliižijo z bogšov prilikovt.j. žarkov paprikov. — Cela stvar je etak: Vzemi eden zadosta velki kamen, ga deni na pot, gde ta hodijo zavci — na ter — pa ga potrosi s zmenjenov žarkov papri-kov. Zavec pribiži do kamna, pridejne papriko, se njemi od nje strašno kihne tak, ka vdari z nosom v kamen ino k mesti vtegne pete.
* V toj narodnoj pesmi se mož loči od noseče žene i ide v boj. Pri ločitvi to želo ma, naj žena sina porodi, če pa ne bi deček bio, nego dekla, naj to odvrže. Žena se nad tem nekrščanskim želenjom moža razsrdi i naopak pravi, najmre ka dečka od-vrže i deklo si ohrani. V starih časaj, gda je ktščanstvo ešče ne bilo zadosta vtrjeno v familijaj, se je kaj takšega lehko zgodilo. Dnesden že oba starša za boži blagoslov držita deco obojega spola, a zato oča bole žele dečke, mati pa dekle. Kak pa Bog da, tak naj bo v vsakom zakoni. On Oča nebeski je stvoriteo, niegovoj svetoj voli naj se zato pod-vržejo vsi zakonskj.                                                 "
'    "¦¦'¦¦        ..-                                                       - 86 -       . J-'\- ¦     '...- "...  ' ¦••*:
-  . *                       -         -    *
Med vnogimi meštrami so tiidi najvekši siromacje pač zidarje. Ne-vemo ali zapravlajo ali slabo sliižijo. Istina je, ka do kesne starosti nemre ni eden prisliižiti edno lastivno deJavnico, zmerom se po tiijih voglaj briisi.
*
Tiidi brivec je ne na bogšem z svojov meštrijov, ar si nigdar nemre sam vlase zrezati, kak bi si šteo, nego nosi zasliižek driigomi. Z pravicov
čakajo iznajdbe v svojoj meštriji!
#
Pri Miiri so jako prevejani liidje, znajo ribe loviti na več načinov : z sakom, mrežov, kržakom, bardunom, vodicov, z piikšov je dobri lovci strelajo;  na konci bojne so bolševiki celo z bombami morili vnožino rib.
Miirčarje so pa itak ne takši mesarje, ka bi po nepotrebnom klali telko rib, zato so se modernizirali ino lovijo z lepim uspehom na te novi način :, kiirijo velki ogenj pri vodi pa žarijo železno šibo, razbeljeno šibo na nakvali zazsekajo v mala zrna pa tak mečejo ta žereča zrnca ribam v vodo. Vsaka riba se na hrbet obrne, gda si gut žežge !
Driigi način, kak se zavci lovijo.
a)  Toga smo na Goričkom zvedili, pravijo ka je eden med najbogšimi. Jako je ednostaven, malo triida pa malo prpra trbej pa maš zavca. Naime zavci za viiha potoriš malo prpra, samo pazi, ka ti   ne   vujde,   naj ne bi prpra stepeo z viiha!   Pa ga maš.
b)  Ešče   kračiši    pa   tiidi znani recept  je, či vidiš   zavca   bežati po njivaj ali travnikaj, tak krepko vdari pod koleno ka zmesta spadne.
c)  Ne zavržimo pa stare reči naši indašnji liidi, šteri pravijo, ka maš zavca, či njemi na rep sou deneš.                                 „-               ,....•
Zidarom med driigim vnogi liidje tiidi to radi zamerijo, ka se navadno tam škrablejo, gde je ne srbi, celou z zidarskov žlicov ali s kern driigim!
*
R-je so znani, kak liidje, šteri tiidi ne zavržejo zavečega mesa. Šo je negda eden v Hraščice, skopa jamo globoko, pokrije  jo z zelenim vejom.
Logar je najšeo jamo, pa tiidi R . . .-a zgrabo, ravno gda je hodo nastregiivat, či je zavec v jami. — Pride R. — ar pred sod, ga pitajo, zakaj je skopao jamo.
—  Naj ini ne zamerijo poštiivana gospoda samo za zavce.
Znam, znam, pravi sodnik, ravno zato ste pred nas postavleni, nego itak bi rad zvedo, ka je vas gnalo na to, ka ste na liickom jamo kopali za zavce?
—  Ja znajo, to je tak. Bliizi gošče   mam   zelje lepo  glavnato, zavci mi dosta kvara delajo, zato sam si pomagao,   kak   sam   si znao. Skopao sam   grabo globoko ino jo z vejom zakrio. Gda je zavec   v njo   spadno, sam ga z   leskovov   šibov ,,fejst" nabio tak, ka   nigdar več niti bliizi ne nieden prišeo mojemi zelji! Tak sam se brano proti toj bojazlivoj nadlogi.
VSE, KA JE POTREBNO VAM, Vašoj familiji, Vašim prijatelom, najbolše aparate za briti, nože, škarje, mašine za vlase rezati, doze za cigarete, budjelariše, list-nice, muzikalne inštrumente, kiihinjske, gospodinjske i odevalne predmete kak liidi naj-razlipneiše praktične dare morete kiipiti brez vsakšega rizika, ar se Vam neželjeno včasi zamenja na želo z driigim. Razgledajte naš bogati ilustrirani cenik, šteroga dobite brezplačno od svetovne odpremne hiše H. Suttner v Ljubljani br. 895 Nikaj driigoga ne trbe kak samo Vaš atres.
- 87
Na veliki svetek veseloga božiča 1. 1926. dec. 25. so tužno spopevali starodavne i lepe nedelske cerkve zvonovje. Za kem so jokali ? Za očom. Diihovni oča v strogom pomeni reči, Kiihar Alojz, plebanoš, so zapustili to suzno dolino ino se preselili v tislo, gde sunce ne zajde i gde roža ne povehne. Diihovni oča so zapiistili svojo diihovno deco, ljiibeči duhovni oča ljiibečo jih diihovno deco. Malogde i to pravim od familij, ne pa od far, pravim, v malo šteroj familiji se ljiibijo te kotrige tak vrelo med se-bov, kak so se Ijiibili nedelski plebanoš z svojimi siromaškimi farniki. Ta okolščina nam razloži tisto veliko žalost, štera je   rosila   potoke   skuz   na
uOKUJiiu^d  giuu   yi i   spicvuui   i   olcici   ucii     z.a   uucvuni
dube vsikdar lepšo tablo zahvalnoga spomina v po-kojnoga farnikov srci. Kak pokojnoga sošolec v gim-naziji i seminišči, kak njegov sosed v diihovnom pa-stirstvi i kak njegov vnogoletni spovednik si štem v dužnost, da na kratci popišem pokojnoga življenje. Tomi veleva zahvalnost. Pokojni mi je bio z svojov posebnov ljiibeznostjov i z svojim najlepšim zgledom ne samo eden najbolših prijatelov, nego tiidi eden najvekših dobrotnikov. Za to njegovo dobroto pravim si štem v dužnost zahvalnosti, da našim dragim na-ročnikom odprem knigo, štera vsebiije jakostno ži-vljenje toga prav pobožnoga i gorečega diihovnika. Rodio se je leta 1873. jul. 3. v Satahovcih. Za mešnikajebio posvečen 1. 1897. jul. 11. Delao je tak v Gospodovih goricah skoro treseti let. Po pravici bi mogo praviti ne ,,delao", nego ,,vmirao" je treseti let v Gospodovih goricah.   Malo   šteromi   diihovniki   je
dober Jezuš naložo takši križ, kak pokojnomi prijateli Lujzeki. Tak bom ga zvao tiidi po smrti, ar smo ga tak zvali vsi v življenji. On je bio i je še naš Lujzek, Lujzek nas diihovnikov, pravi naslednik sv. Alojzija, njemi spodoben, pun tistoga diiha, štero razširja :   lelija   čistosti.
Pravo sem, da je vmirao treseti let. I prav sem povedao. DoberBog ga je obiskao z tak zvanimi ,,škrupnli". Škrupuli so diihovni beteg, šteri obstoji v tom, ka diiša nema nikdar mira, ka drži vse za greh, ka njej je teška vsaka pobožnost, ka je vsikdar v strahi, da se pogiibi i ka se njoj vsikdar, den na den odrezavajo pri najmenšoj reči peroti veseloga i obla-žajočega viipanja. Te strašen beteg je poslao dober Jezuš našemi Lujzeki že v semenišči i ga je držao v njegovoj diiši še skoz treseti let njegovoga mešništva. I Lujzek ka je odgovoro dobromi Jezuši na te strašen beteg ? Dao njemi je trojni odgovor:
1.  Nikdar nese tožo na te beteg
2.  tak goreče je opravljao z njim i v njetn svoje pobožnosti, kak da bi bio pun vse tolažbe i vsega mirii; i
3.  nikdar ne se na njem opazilo, da bi meo to najmenšo želo znebiti se toga strašnoga betega, z ljiibezni do Jezuša ga je junaško noso.
Treseti let brez najmenše pritožbe prenesti te strašen beteg je takša jakost, da se njoj vsi brez razločka moremo pokloniti   i   jo   moremo po-
f Kiihar Alojz
nedelski plebanoš. Rojeni 1873. jul. 3. v Satahovcih ; — za diihovnika posve-čeni 1897. jul. 11. v Szombathelyi; vmrli 1926. dec. 25. pri Nedeli.
Kiihar Alojz, plebanoš pri Nedeli.
.....    ,    -88- ...-.   s.      ....,,.. -.   -.
. •.'¦  -                             ,.-¦¦¦¦¦•                           ' . -.    SJ:rr ¦¦'¦-: :,- AV.-" ¦ 7-Y
častiti. Odkrito priznam, da se mi je pokojni prijateo do dna srca milo i sem dobroga Jezuša dostakrat proso, naj ga reši toga betega, pa Bogi na vekšo čast i na vekšo diko pokojnoga ta moja i driigih njegovih dobrih diiš molitev ne je bila posliihnjena v žitki njegovom ; posliihnola se je samo na njegovoj smrtnoj vori. Njegova smrt je najmre bila brez vsega straha, brez vsega nemira tiho, mirno zaspanje v naročah tistoga Jezuša, komi je tak verno sliižo treseti let. Zaspao je mirno za večnost, kak dete zaspi na maternih naročah za noč. Že smrt njemi je svedočila kakši mir ga čaka na driigom sveti za tiste velike nemire, štere je prestao na tom sveti.
Junak trpljenja pa je bio tiidi v driigom pogledi. Nezmerno dosta je trpo pri opravljanji svoje diihovniške sliižbe deloma ar je bio na najvekših farah duga leta kaplan, kak na pritiko v Beltincih i pri Gradi, deloma ar je zavolo diiševnoga betega njegovo pastirsko delovanje bilo preveč mučno. V diihovnom pastirstvi je presedo v spovednici den za -dnevom duge-duge vore ali pa je je prebio v šoli med nedužnov dečicov, da te pripravi na pot Gospodovo. Z mirnov diišnov vestjov lehko trdim, da je večino svojega življenja preživo kak kaplan v spovednici i šoli. Pa delajo to tiidi driigi. A te ne muči tisto pri deli, kak je njega. Tem veselje celo olejša delo, njemi so pa stalni diiševni nemiri to nedopovedljivo oteškočili. 0 keliko je trpela nje-gova diiša pri spovedavanji, prečiščavanji, kak strašno ga je mučo te beteg pri sv. mešah. Pa on zato ne odstopo od oltara, ne sprazno spovednice, ne, ta mesta so njemi do smrti ostala najljiibljenejša. Iz spovednice, od oltara je šo v smrt. Od betežnika je ves moker prišo domo i ne šo da se preobleče, diiše je šo čistit v spovednico i stopo k oltari, da je nahrani z Gospodovim telom. Včino je to, a zadnjikrat. Gospod ne želo več od njega, dozoro ga je za nebo. V spo-vednici se je prehlado, dobo je pljiičnico, zvužgala se njemi je tiidi prsna mrena, šteriva betega sta njemi pretrgala nit življenja. Čakao sam ga k sebi v bolnišnico v Soboto, kde semravno zavolo teva betega ležao, pa ne prišo k meni, odselo se k Jezuši. Žao mi je bilo za njega, a srce mi je pa tiidi puno bilo radosti, ka je tak hitro dobo dragi pijateo svojo večno plačo i ka mam, ka mamo mi, drage diiše, pa ednoga zagovornika pri Jezuši, ki bo proso za nas njegove pomoči v naših težkih borbah. Priznam, da sem že občiito moč njegove molitve i viipam se, da so to že tiidi driigi občii-tili pa še bomo vsi. Duge tjedne v svojem teškom betegi nesam drugo proso, pač ne mogo driigo prositi za njega, kak sv. prečiščavanje sam dariivao za njega z tov kratkov molitvicov: ,,Dober Jeztiš, vzemi ga ti v svojo veliko diko." — I dober Jezuš ga je vzeo v svojo veliko diko ne zato, ka sem jaz to proso, nego zato, ka si je pokojni to zaslužo.
Zasliižo si je pokojni veliko diko, ar je dosta trpo i ar je poleg toga verno sliižo Gospodi v celom svojem mešniškom stani. Ar je največ časa prebio v spovednici i šoli, to je ar je premalo bio na friškom zraki, se ga je lotila jetika. Pljiivao je krv. I ar je pet let bio kaplan na najte-žavnejšoj fari pri Gradi, so njemi oslabeli popolnoma živci. Sekira smrti je bila že položena na njegovo telo. Sam imeniten doktor, dr. Dreiszker v Kiisegi mi je dao izjavo, da je konec ž njim. Pa dober Jezuš je pokazao, da je on pravi zdravnik, ne pa zemelski, proti trditvi zemelskih doktorov ga je natelko okrepo, da je pokojni osemnajset let lehko vodo nedelsko faro.
Pa še edno trpljenje naj omenim, ki je pokojnoga skoz celo življenje sprevejalo i to je siromaštvo. Kak kaplan itak ne meo več dohodkov, kak da si je kiipo  obiiteo i obleko i niti to ne v obilnosri, kak  plebanoš   pa
— 89 —
niti telko ne meo. Na najsiromaškejšoj fari je vmirao mučen od škrupu-lov v diiši i preganjau od siromaštva v teli. Pa oboje je prestao veselo, junaško. Malo pred smrtjov me je pohodo v' špitali i mi je odkrio želo: Joško samo tebi povem, ne morem več zdržati pri Nedeli, na Hotizo bi rad prišo, kde de ležej za mene, ar lelo je slabo. — Potolažo sem ga i oproso, naj potrpi i ka je zrak hotiški ne za njegova pljiiča, v srci sam se pa nakano, da njemi pošljem neko podporo, ka de ležej shajao. Pa te ne se včakao — Jezuš ga je pozvao v lepše mesto i ga obogato, kak to človek ne tnore včiniti. Trlo ga je siromaštvo pa kda je že do kraja pri-šlo to, niti te se ne šteo toga znebiti, zato je mislo ne na kakšo bogato faro, nego na siromaško Hotizo, kde bi po -siromaškom tak kak ta živo i zavolo oslabljenosti, ar je tii malo delo, to bi lehko verno opravlfao.
Takši je bio naš Lujzek, če ga samo odzvuna poglednemo. Pa po-glejmo ga tiidi oznotra. Kak njegov več letni spovednik po diišnojvesti lehko izjavljam, da nesamo smrtnoga, nego niti premišljeno včinjenoga raa-loga greha nesam opazo pri njem. Čistost diišne vesti, te najdragši kinč na zemlji njemi je dober Jezuš dao za plačo, ka je njegov križ tak vdano noso v celom svojem življenji. Ja, tiidi on je meo falinge, slabosti, kak je vsi mamo, tiidi on je včasi ne ravnao v svojoj gorečnosti lak modro, kak bi mi mislili, da bi bolše bilo i za nas i za njega, ali vu vsem ga je pa vodila čista Ijubezen do Boga i bližnjega, vu vsem njemi je svetila svetost diiše, štero je čuvao od vseh prostovoljnih najmenših grehecov, v kom smo ga vsi dužni iz vseh raoči naslediivati.
Pa glejmo nešterne njegove jakosti posebi. Čistost sem že omeno. Šče sence se je ogibao, štera bi znala na njo spadnoti. I to je želo do-segnoti tiidi pri vseh svojih diišah. Zato je davao primerna navodila v spovednici i zato je pisao tiidi v M. List od plesa kak od nevarnoga ne-prijatela čistosti duge članke. — Krotek je bio kak agnjec. Če se je včasi kaj razčemero, to so bili takši čemerje, ka bi je mi niti ne bi opazili pri sebi. Da bi on kda zviin sebe bio od nemirov, da bi se on kda sveta, kak pravimb, razkačo, toga ne pozna njegovo življenje. — Zmeren vu jeli i pili je bio do skrajnosti, ve nikdar ne pio alkoholnih pijač, zviin če včasih par kapljic, ka je oblezno samo kupico po potrebi,' ne kadio, pa tiidi mesa ščista malo vživao. Ka bi on zmernost v toj najmenšoj meri kda prestopo, nikdar nišče ne bo mogo dokazati. — Kak diihovni pastir svojih ovčic nikdar edne prilike ne zamiido, ka teh ne bi rešo. Zaistino po njegovoj krivdi niedna ne se pogiibila. On je znao najti priliko vu svo-joj gorečnosti, ka je svoje med driigoverce raztepene maloštevilne ovce gorpoiskao i vodo, da je reši za Jezuša. To najsiromaškejšo dete ne je vujšlo njegovoj ljiibezni tak ne, kak ne gospod vučiteo, šteroga je v pismi pokarao, naj ne hodi v protestantsko cerkev k božoj sliižbi, ar je to kato-ličancom prepovedano. — Siromak je bio, stradao vu vnogih rečeh, a zato pred niednov sirotov i pred niednim dobrim namenom ne zapro svojega srca i svojega darii. Kelko je mogo, telko je dao, rajši sam zastradao, naj samo ne trpi dober Jezušov namen.
— Preveč je ljubo Bl. D. Marijo, svojo nebesko mater i širio njeno čast za častjov Srca Jezušovoga za šteroga v Olt. Svestvi je ves goro. Iz ljiibezni do Jezuša je vsaki den stopo, kda njemi je beteg to ne pre-prečo, k božemi oltari i obsliižo sv. mešo i povodo tiidi driige diiše k gostomi sv. obhajili.  Plačao je iz svojega miništranta, naj samo sv. meša
•¦¦¦-!<-/=,- <..¦¦                                                                                                                                                                                                      r.-   ¦: ¦*",•:* ¦¦-<¦-'.¦:-. '•-
, .       ^ . • :   .                                                             - 90 -      -:. -¦¦.-•¦:- ,..--. .;¦..'.    .
:';.'..•     ¦     ¦     ' "'r     ¦.       _' '                                          •¦¦¦¦¦¦¦'?¦''¦.•.
vo ne ostane. Jezuša je vsaki den obiskao tiidi zviin sv. meše v najsve-tejšem oltarskom Svestvi, svete posode i oprave je z najvekšov skrblji-vostjov držao v čistoči i redi, kak pač celo ccrkev, štero je lepo okinčao i zaistino lejko trdimo od njega, da si je zasliižo Jezušovih reči plačo : ,,lju.bo sem lepoto tvoje hiže." Vse, ka je k cerkvi spadalo, ka je kazalo, čeravno oddaleka, na božo sliižbo, je meo v časti i globočini svojega srca kak Jezušovo reč, koga je nad vse ljiibo. — A ljiibo je tiidi bližnjega po ¦Jezušovoj zapovedi. Nikdar ne si čuo z njegovih viist ogovarjanje bližnjega. On se je najostrej držao Jezušove zapovedi, ki jo etak razlaga sv. Auguš-tin: ,,namen bar zagovori." — On je vsakoga bližnjega zagovoro. Če pa toga ne je ogovarjao, tem menjega je ogrizao.On bi na koga laž povedao, ki laži sploh nikdar ne spregovoro? — On se je teliko držao opomina sv. Pisma: ,,lažljiva viista vmorijo diišo," da niti vore, vremena ne nikdar stalno označo, naj se ne zlaže, nego je na pitanje navadno tak odgovarjao: ,,mislim, da je okoli telka i telka vora, mogoče da bo takše vreme" itd. — jezuš nas opomina naj bodemo ,,priprosti kak golobje". Moj dragi Lujzek, ti si bio pravi golobeic. Nega v Slov. Krajini diiše, štera ne bi od njega svedočila, da je bio priprosti, kak golobek. Sama blažena priprostost je bio, od koga je eden vu veri mlačen gospod dao to izjavo po njegovoj smrti: ,,Tak je živo, da ga nišče ne mogo sovražiti, ar nikomi ne mogo škoditi." Pa kak bi mogo komi škoditi, da ešče tistoga zagovoro, ki ga je vkano. Pokojni je kiipo ednok ednoga konja. Kiipo ga je za nosem let" staroga. Po kupčiji ga obiščejo sosedni plebanoš, g. Faflik. Te njemi na njegovo veselje da je tak ,,fal" kiipo ,,tnladoga" konja, ar je samo kravo pa debelo tele dao za njega poleg penez, odgovorijo, ka je osem let star konj nnajmenje dvajseti let star." — I pokojna sveta diiša ka je v toj probi včinila? Posliišajte! Ne njemi je za to bilo žao, ka je on znorjen, nego za to ga je srce bolelo, ,,če je gospodar konja to sam rad včino i tak Boga razžalo." Takši je bio pokojni Lujzek, tak velika, krepka diiša je prebivala v njegovom slabom teli. Junak je bio, junak v trpljenji, junak vu vernosti do svoje diišnopastirske dužnosti i junak vu vseh jakostah. I kak junak vu diiševnom življenji, je bio jnnak tiidi v politiki. Odkrito se držao vsikdar za Slovenca i nikdar ne zatajo, nego povsod povdarjao, da ga je slovenska mati rodila, štero je globoko poštiivao i do njene smrti podpirao. Junak je bio v politiki i zato z celiin srcom podpirao krščansko stranko, stranko, štera se poleg časnih pravic i dob. rot naroda bori tiidi za sloboščino njegovoga najvekšega kinča: za sloboščine Jezušove vere i cerkve. Junak je bio v politiki i zato veselo zatrpo po krivoj ovadbi vo-povedan   kratki   zapor v Soboti. — Pa   junak je bio   tiidi v marljivosti i
DOSTA SLUŽITI, delafi i peneze spraviti moremo edino z zdravimi rokami i nogami. Če se naših kotrig poprima stalni beteg i nas ti začnejo trgati, stiskavati, smi-cati i mantrati; te je to velika zavira tomi, ka bi kaj zasliižili. Kak jako je hasnovito v teh žmetnili dnevah ribanje z našim že več 30 let priljiibljenim beteg ublažujočim do-mačim sredstvom Fellerovim dobrodišečim .Elsa-fluidom"! Jako dobro nam napravijo pri protini, glavoboli, zoboboli, jači i ofriši mišičovje i živce pa nam prinese s tem zdrav sen i novo moč za delo. Je odznotra i odzviina močnejši, izdatnejši i vekšega deJiivanja kak francuska žganica (sosborszesz), se lehko pravi, da je to najbolši kosmetikum te vrste. 6 diipliških ali 2 špecijalna glažeka koštata 62 dinarov, 12 diipliških ali 4 špecijalnih glažekov 102 Din s pakiivanjom i poštninov vred po povzetji: Apotekar Eugen V. Feller, v Dolnjoj Stubici br. 823..
¦:¦.:„      _ 91 -        .•--..
. ¦¦"'      ••.'.¦¦>
vučenosti. Čeravno se malo težje včio, vsikdar je zadostio svojim šolskim nalogam i kak ,,dober pop se je zaistino do smrti včio" i si je pridobo takšo znanost v bogoslovnih rečeh, da mi je prvi dijak svojega časa trdio: »Rad bi bio, če bi telko znao iz bogoslovja, kak je pokojni Lujzek znao." Gda z tem kratkim življenjepisom pokojnoga sliižim njegovim sobra-tom, g- diihovnikom i diišam, štere je gda pokojni vodo, spunim s tem kak'sem više pravo, svojo zahvalnost do pokojnoga. A včinim pa to tiidi, zato, da spoznamo vsi:
1.  Ka je pokojni   bio   pravi diihovnik Jezušov, popolnoma na svo/etn mesti; i si zato zasliiži,
2.  naj vsi molimo za njega i se vsi priporačamo v njegovo   molitev. Lujzek, ne spozabi se z svojega   prijatda, moli   za   Joška i moli za
nas vse: dtihovnike i vernike.                               '¦¦-':¦   ,~>
Klekl Jožef
'. \-- .<*.>".-' .''..¦   ... -. ¦;¦"¦.'¦>.  :       ¦.:,. ,      Vp_ pjebi nar posianec.
Gimnazija v Murskoj Soboti.
V lanskom kalendari smo podali kratek pregled boja za gimna-zijo v prvejšnjetn leti. Svoj članek smo zakliičili z izjavov, da se za-vedamo, da boj za našo gimnazijo ešče ne prišeo do konca, da bo ešče dugi i srditi i da bi morala posegnoti v njega vsa Slovenska krajina. Pri tom smo zapisali, da ne sme biti za našo gimnazijo nikša žrtev tak velka, da je ne bi bio pripravleni doprinesti vsaki naš človek.
Kak smo čakali, tak se je zgodilo. V pretečenom leti se je bila bojna za živlenje i smrt za našo gimnazijo, štere tečaj v časi, kda to pišemo, ešče ne dokončani. Ide za to, ali se dovoli ednok za vsikdar Slovenskoj krajini popuna gimnazija, ali pa de se mora zadovoliti samo s štirimi razredi nižiše gimnazije. Vsekak pa odločitev spadne ešče letošnje šolsko leto.
Od šolske politike i prosvete poprek se v našem belgradskom parla-menti jako malo guči, ka je vsekak ne dobro znamenje. Največ se ešče guči od nje pri priliki vsakoletne debate o proračtini rainistrstva za pro-sveto.
Razprava od proračuna prosvetnoga ministrstva za leto 1927/28. se je vršila 12., 13. i 14. marca 1927. Velja Vukičevič, kak prosvetni minister tistoga hipa, je pri toj priliki podao ešče dosta natenčno sliko od našega šolstva. Na tom mesti zanima nas samo to, ka je minister govorio od srednjega šolstva, i to v prvoj vrsti od gimnazij. Glasom njegovoga po-ročlla je v našoj državi 109 popunih gimnazij, 1 sedemrazredna, 26 šest-razrednih, 5 petrazrednih i 26 štirirazrednih, vkiiper 174 gimnazij z bliizi 90 jezero dijaki. Nadale je povedao, da košta vzdržavanje nepopolne gim-nazije državo 360 jezero dinarov, popune pa 720 jezero dinarov. Minister sam je pripoznao, da v gimnazijaj nega potrebnih sredstev za včenje. Sred-nješolski pouk pri nas je brezplačen, ka nas pa jako dosta košta. On sam bi vpelao šolščino, či bi bilo to mogoče; ar pa je naše liidstvo jako si-romaško, sam vidi, da se to ne da spelati. Na konci svojega poročila je postavo predlog, da je potrebno s pogledom na žmetne finančne razmere,
-92-                              '
v šterih se država nahaja, broj gimnazij znižati na 80. Gimnazije naj so samo popune z vsemi osmimi   razredi i nepopune samo s štirami razredi.
Z jako jedrnatim ugovorom proti zasnovanomi odpravlanji gim-nazij prosvetnoga ministrstva je bio njegov predlog sprijeti. V ugovoraj se je predvsem zahtevalo, da naj se odpravlanje posamičnih zavodov ne prepiisti samovoli poedinoga ministra, ali gvišne vlade, nego se mora to pitanje vrediti s posebnim zakonom. Nadele se je govorilo, da nikak nejde sarno odpravlati razrede i odpravlati zavode, nego da se morajo v istom časi v istoj meri odpirati nove strokovne kmetske, obrtne i trgovske šole. Nad vse ostro pa se je pokaralo nakanenje ministrovoga i vladinoga šol-skoga odpravlanja, da je potrebno omejiti broj gimnazij i srednji šol sploj na državne potrebčine. Proti tomi nepravomi i sploj nemogočemi stališči, se je povdarjalo, da oni, šteri zvršijo srednjo šolo, neso i rie smejo biti samo kandidatje za državno sliižbo. Srednje šole so za to tii, da vzgajajo vučena pozvanja sploj, ne pa samo državne uradnike. Ešče vnogo drugoga , se je navajalo, ali ministrov predlog je ne smeo spadnoti; to se je vidilo itaki v začetki i tak je prišeo njegov predlog v finančni zakon za leto 1927/28. kak § 138.
Zdaj kda. smo meli pred sebov takši zakon, srao znali, da bodo ne- • prijateli naše gimnazije, to je tisti, ki so nas vsikdar smešili, da je naše ljiidstvo ne zrelo za takši zavod i šteri nas radi jalno potfarjajo, da ne-smo zadosta zaneslivi državlani, čiravno nemrejo za to pokazati nikšega dokaza, vse včinili, da ne pride naša gimnazija v po zakoni predvideni broj popunih gimnazij. Za vekivečno njim ostane te sramoten pečat na čeli i naše liidstvo njim toga greha nikdar nemre odpiistiti.                                " '
Vsi tisti pa, ki znatno, da nam je gimnazija edina rešitev, smo se itaki pripravili na odločilen boj. Najboljši možje Slovenske krajine so se-stavili obširno i vsestransko dobro podpreto spomenico, štero zavolo svoje zgodovinske važnosti prvič v celoti objavljamo na tom mesti.                    .  /
SPOMENICA
prekmurskoga ljiidstva za obstoj i razvoj popune državne gimnazije vMur-skoj Soboti.
Med najvažnejša kulturna pitanja Prekmurja spada brez dvomno pi-tanje izpopunitve. drž. realne gimnazija v Murskoj Soboti v popuni osem-razredni zavod.
Z nastavitvijov državne realne gimnazije v Murskoj Soboti leta 1919 se je vsem prebivalcom Prekmurja spunila njegova vroča i dugo gojena žela, da je dobilo na lastivnoj zemli, v svojem kulturnom i gospodarskom središči, v Murskoj Soboti, srednjo šolo, štera naj da njegovoj raladini srčno vzgojo i umsko izobrazbo v narodnom diihi i jeziki. Dokaz za to je velko zaviipanje, štero si je že v svojem dozdajšnjem obstoji (osmo leto) pridobila mursko-sobočka gimnazija med vsemi plastmi prekmurskoga pre-bivalstva. To zaviipanje se zagvišno najbole vidi v stalno naraščajočem broji dijaštva iz vsej predelov Prekmurja. Dnes obiskavlejo zavod dijaki iz nikaj menje nego 78 (vsej je 145) prekmurskih vesnic. Potrebčina lastnih šolanih liidi i trdno osvedočenje, da njemi državna realna gimnazija v Murskoj Soboti vzgoji resan dobre vzgojitele i narodne voditele, sili prek-mursko prebivalstvo, da v tak obilnom broji pošila svoje sine i hčeri na te zavod. To naj potrdjavlejo naslednji broji.
V prvi razred «e je vpisalo leta 1919/20 :   33 dijakov
leta 1920/21 :    51 leta 1921/22 :    70     „ leta 1922/23 :   44     „ leta 1923/24 :    75     „  ¦ leta 1924/25 : 102     „ leta 1925/26 : 117      „ leta 1926/27 ;    78     „
Da se je v prvi razred v tekočem šolskom leti vpisalo samo 78 dijakov, tiči vzrok v velkoj poplavi pretečenoga leta, v nemaloj meri pa tiidi v tom, ar se gitnnazjja ne samo ne spopunjavle, nego ar se razredje celo od-pravlajo, ka se je dozdaj že zgodilo trikrat, s čim se zadržavle reden raz-voj gimnazije i kole v liidstvi zaviipanje v zavod.
Da je obstoj zavoda, v kelko se to nanaša na dijaški naraščaj, zagvi-šani i njegova spopunitev upravičena, sledi iz sledeče preglednice obiska-vanja dijaštva v posamičnih letaj dozdajšnjega obstoja gimnazije. V leti 1919/20 je znašao broj vsej dijakov 30 1920/21                     „       „                 71
1921/22          „         „       „               119
1922/23           „         „       „               106
1923/24           „         „       „                146  .
1924/25           „         „       „             . 218
1925/26          „         „       „               283
1926/27           „                                 311
Celokiipen broj dijaštva v dozdajšnji sanio šesti obstoječi razredaj znaša le~ tos, kak je razvidno iz preglednice 311, šteroga broja ne dosega indri vnogošteri popolen zavod. Obe višešnjiva razreda brojita vkiiper 38 dija-kov, i to peti razred 22, šesti razred 16.
Vpoštevati moramo dale, da je državna realna gimnazija v Murskoj Soboti edini srednješolski zavod v teritorijalno jako razsežnom i močno obliidenom (100.000 stanovnikov) i v vsakom pogledi jako ogroženom kraji kre meje. Svoječasno je madjarska vlada, čiravno je na severnoj meji ti-stoga hipa v Monoštri (Szent Gotthard) že obstojala osemrazredna gimna-zija, vendar ponudila osemrazredno slovensko giranazijo v M. Soboti, pod pogojom, da bi se Prekmurje ne odcepilo od Magjarske. A zavedni prekmur-ski Slovenci so madjarsko poniidbo zavrgli i se izjavili za zdriižitev z brati v skiipnoj domovini v trdnoj veri, da dobijo v lastnoj državi konči telko, či ne več, kak njirn je poniivala tiihinska oblast.
Po zedmjenji je Prekmurje itaki zaprosilo za gimnazijo v Murskoj Soboti, štera se je resan v jesen leta 1919. tiidi odprla s prvim razredom i bi se v nadale morala nezadržano spopunjavati tak, da bi v osmih le-taj, to je ravno v letošnjem šolskom leti, morala biti popuna osernrazredna. To se je pa žalostno ne zgodilo, proti izrečnoj ponovnoj tozadevnoj ob-liibi gg. prosvetni ministrov. Mursko-sobočka gimnazija leži na najsever-nejšoj i v narodno i državno političnom pogledi najbole izpostavlenoj točki naše države, pa si njoj je ne prizaneslo z odpravlanjom višešnji raz-redov, dokeč se je prizaneslo zavodom z vnogo menšim brojom dijaštva, i to v narodno ščista neogroženi krajej.
I ešče nekaj je, ka guči proti odpravlanji razredov i za ispopunitev mursko-sobočke gimnazije v popolen osemrazredni zavod. V Prekmurji živi najbole zdriiženo i najvekši broj evangeličancov (25.000) v našoj državi,
— 94 —
Na mursko-sobočkoj gimnaziji se podaja srednjošolskoj evangeličanskoj mladini verski pouk po evangeličanskom verovučiteli, česa nega na bližanji zavodaj, ki bi prišli na račun za študiranje tiikaršnje evangeličanske mla-jine. V letošnjem šolskom leti je 28°/ dijaštva evangeličanske veroizpovedi. Zavedajoč se velkoga pomena, šteroga ma mursko-sobočka gimnazija za razvoj Prekmurja, je prekmursko stanovništvo iz lastnoga nagiba nasta-vilo z nakanenjom podpiranja dijaštva dva dijaškiva zavoda: ,,Martinišče" za katoličanske dijake, ,,Dijaški dom" za evangeličansko dijaštvo. Zviin toga se je z odprtjom gimnazije nastavilo ,,Dijaško podporno driištvo", šteroga namen je, da podpira skrblivo i siromaško dijaštvo na toj gimnaziji. Ar je hramba, v šteroj se dnes nahaja gimnazija premala, zato je mursko-sobočka občina že zdaj kiipila primerni funduš, na šterom naj bi stala nova gimnazija i podala s tem dejansko svedočanstvo, kak živo žele meti v svojoj sredini popolen srednješolski zavod.
Kak jako se je prekmursko narodno zavedno liidstvo že itaki v za-četki triidilo za razvoj i obstoj gimnazije v Mtirskoj Soboti, svedoči na-slednje tudi to, da je opiistilo punobrojno obiskano mešč-ansko šolo v Murskoj Soboti, samo da se občuva osemrazredna gimnazija.
h vsej tej zrokov i s pogledom na velko davčno moč Prekmurja i s pogledom na to, da ne bi bio malenkostni prihranek, šteroga bi prine-sla nespopunitev gimnazije, v nikšem razmerji z velkov moralnov i narod-nov škodov i s pogledom na to, da je zavod ešče samo v razvoji, prosijo podpisani predstavniki prekmurskih občin i organizacij, da se že s prišest-nim šolskim letom odpre sedmi razred, v naslednjem leti pa ešče osmi razred i postane s tem mursko-sobočka gimnazija popolen srednjošolski zavod. I. občine:            To   spomenico   so  podpisali:
Murska Sobota       Satahovci                Ratkovci     , ,-,..¦    Zenkovci     - *v-,
Striikovci Pužavci
Beznovci novi    , Beznovci stari Topolovci    '    ¦ ' Korovciv Gornji Črnci Domajinci Skakovci Krašči Cankova
Ropoča           v s.
Pertoča               ' ¦>.
Večeslavci        '" Gorlinci Velki Dolenci Biidinci Mali Dolenci Markovci Čopinci Bakovci Puconci Gorica Markišavci Nečitlivi obč. pečat,
Dolnja Lendava	Murski crnci	Fokovci
Gornja Lendava	Dolina	Berkovci
Črensovci	Duga ves   ...	Prosenjakovci
Bogojina    -, . v ;V	Hotiza      ' •   .	Čekečka ves
Beltinci	Žižki   . -.      *¦   ..'.	Središče
Turnišče	Trnje	Domanjšovci
Nedelica      \\y	Velka Polana	Lončarovci
Odranci        -; \	Mala Polana	Motovilci
Lipovci	Sredja Bistrica	Vidonci
Gomilica   "~•¦',="'{	Dolnja Bistrica	Kovačovci
Strehovci      J ".	Gornja Bistrica	Trdkova
Ivanci           .;.'	Hodoš	Krplivnik
Gančani    ''>•:;'	Pečarovci	Rogačovci
Rankovci  •	Prosečka ves	Dolnji Slaveči
Dokležovje	Mačkovci   v:- -	Nuskova
Bratonci	Dankovci   ič.V	Gornji Slaveči
Moravci    . ',-;. -' ,	Moščanci      ":- -;	Srdica
Tešanovci '.- . ¦	Otovci	Sv. Jiirij
Martjanci  :       ,;.	Stanjovci	Sotina
Liikačavci	Gornji Petrovci	Ocinje
Mlajtinci	Šalovci	Fiikslinci
Noršinci	Križevci	Vadarci
Rakičan	Ivanovci	Poznanovci
Krog	Kančovci	Bodonci
— 95 —         .        v  ...,-....
''*.-.¦¦        .     . .  ,'- ¦''-¦ 'ilv. ;'-;5". . .' --. H. Župni uradi:         !--   .*;;<> ^ ;.':^';;r-•»¦•;;    '••> --V;.š*f( -¦- ¦¦¦r-'•
a)    rim. katoličanski:       ;•.'=. •'¦:"¦'-¦•;¦. •'   >,\#> \ >.__;¦''. Mursko-sobočka rim. kat. cerkvena občina     . ¦'       .
Župnijski urad  Gornja Lendava                         .    ¦' .'    :-                  '-,••',
„           Sv. Jurij                                                            ,¦/¦¦¦¦'•:   -rv''=;:   -¦-"   '¦.•-'¦¦>./   "
„                       „           Sv. Sebeščan—Pečarovci   . .;<! .,-,¦.¦¦.¦ 7   ..¦¦-, ¦-.;¦.1 ¦-., - :. ¦ ;^
„               „       Gornji Petrovci                         . ".   • .         . ;   ¦   V.v        ',.,
„                            „             Kančovci    .      ¦ •.;,-,,.,;•,¦ ; i.i^,--,-w--   ¦' ¦ '\ ' ¦',¦¦-.''¦'
„                    „         Cankova   "        "   '         ':/•'...''."¦,'•    ¦•!   : .    '•'¦'<
„         Sv. Helena-Pertoča   -. ,¦ ^rv^ . i^;-,',>.¦¦:¦¦ ^: ¦     •./: .
„         Veliki Dolenci         .    >y-¦¦"-¦'?"-'.Y:':   ,'""•¦"    ,:  ¦ V;
„                            „             Markovci                                         ' ' ¦ ¦--•¦' •-'•'-;,;- ';'-.:-"'; ¦¦¦_' >:r-"r ' ,'-'¦
b)   evangeličanski:                                                      "'." \ "';vi>" ;'".;'.';   f      T-Prekmurski evangeličanski senijorski urad       • ;.;'^ .!, :''7'''   ', ' "" Evangeličanski župni urad Bodonci                -i;:    "V :J>i"    •' '      '    •  !
» Hodoš     : ._¦/¦•;. :::;/; .č.:.-n-r- ;i
„               Knževci         ' '  ' '     "   -"'¦.;..'    "..,"'_    •
„   Pucinci                    -;   </i;">v^* .M'.'
cj izraelitski:                                                              ;." V "  _';'.,>-,,•-
Mursko-sobočka izraelitska verska občina.      ;  ,  .    ,    T;1   ¦     ¦, ¦¦¦¦>'.¦ III. drugi:                 .         "     .                 .                •      ,,,!•»   ,      r   ;
Gremij trgovcov za srez Murska Sobota v Murskoj Soboti
Skiipna obrtna zadruga za okraj Murska Sobota
Osnovna šola v Piicincih                                                           >¦'¦;.,-
Osnovna šola v Pečarovcih.
Vsej podpisov je 121. V zgodovini boja za sobočko gimnazijo bodo ostala vsa ta imena s stalnov častjov zapisana.
Spomenica je bila 24. febr. 1927. z vsemi prilogami (pole s podpisi) poslana Jugoslovanskomi klubi v Belgrad s prošnjov, da jo izroči po po-sebnom odposlanstvi prosvetnomi ministri. Najprle je bilo mišleno, da bi vodo to odposlanstvo glavni bojevnik za sobočko gimnazijo g. poslanec Klekl. Zavolo betega pa, šteri ga je za dugi čas prikovao na posteo, pa toga neso mogli včiniti i jo je vodo driigi prekmurski poslanec g. Šiftar Geza. V odposlanstvi pa sta bila z njim ešče ministra na razpoloženji gg. poslanca Vesenjak i Sušnik.
Gospod poslanec Klekl so s svoje bolniške postele pisali načelniki Jugoslovanskega kluba g. dr. Korošci, da se tiidi on sam z vsov svojov avtoritetov zavzeme na merodajnih mestaj za vugodno rešitev spomenice. G. dr. Korošec je resan šo sam k prosvetnomi ministri, sledkar pa je po-slao ešče g. poslanca Vesenjaka. Uspeh svojega posrediivanja je naznano g. poslanci Klekli g. dr. Korošec v pistni, štero se glasi:
Dragi gospod Klekl!
Več poslancov nas je posrediivalo pri ministrstvi prosvete zavolo gimnazije v Soboti i jaz sarn bio dnes pri njem. On misli tak: finančni zakon § 138. guči od odpravlanja gimnazij i po tom paragrafi je odprav-lena tiidi vaša gimnazija. Zdaj se tomi morcmo ognoti samo na te način, da nastavi one razfede, štere ešče vaša   gimnazija nema, kakti   občinske,
a država pa se obveže, da da profesore i vzdrževalna stroške. Driigoga načina nega, da se reši gimnazija. S finančnim zakonom za driigo leto de se moglo tiidi to popravititi.
Pozdravlam Te           .                 ""',';,¦      ,.             Dr. Korošec.
Gospoda poslanca Klekla pa je od svoji uspehaj obvestio tiidi po-slanec Vesenjak v pismi, štero se glasi :
".; --l :.i) ¦: . ¦    '¦ >'::,)¦    _;:''..
.¦-¦¦¦-.'"."       Častiti gospod tovariš!    ..,-.-                    -"¦J:- V ;'' v' -
V zadevi mursko-sobočke gimnazije sam bio včera pa dnes v mi-nistrstvi prosvete i govorio s pomočnikom g. Magaraševičom i g. mini-strom Peričom. Določilo se je sledeče :
Ar se določba finančnoga zakona od nepopolni gimnazij zvrši, se formalno zaprejo tiidi višji razredi mursko-sobočke gimnazije. S pogledom na posebno eksponirani položaj Prekmurja pa se bo občuvala gimnazija na sledeči način:
1.  Občina Murska Sobota mora   itaki  zaprositi,   da   se   njoj dovoli zdržavanje razredov višje gimnazije i da se tem razredom   dovoli pravica javnosti. Ta gimnazija se lehko imeniije potom tiidi komunalna gimnazija. V te naraen določi občina malenkostno vsoto za nešterne potrebčine. De-jansko je to za šolsko   leto 1927/28. V. razred, ar VI. i VII. zdržavle ešče država po zakonaj.
2.  Vse profesorsko osobje i ves ostali aparat da na razpolago i plača državna uprava i garantira na te način za   obstanek i razvoj   dokeč   se z novim zakonom za srednje šole končnovalano ne reši to pitanje.
To Vam moram naznaniti po naročili imeniivanih s prošnjov, da vplivate, da Murska Sobota itaki vloži primerno uradno prošnjo v gornjem svnisli, ravnateljstvo pa naznani dijakom, da zamorejo v Murskoj Soboti nadaljavati svoje študije.
Objavite to tiidi v svoji Novinaj.
Odgovornost za istinitost nosim jaz pa imeniivani pomočnik i minister.
Beograd, 6. julija 1927.                         Sprijateljskim pozdravom Vaš
Ivan Ve s e n j a k, 1. r.
Gospod poslanec Klekl i g. Jerič, urednik Novin, sta po doblenji tej pisern itaki podvzela potrebna stopaje pri gerenti mursko-sobočke občine pri g. Jožefi Benko, ki se je ze vsov liibeznostjov zavzeo za stvar.
Važen sklep mursko-sobočke občine.
Kda se bo pisala zgodovina naše gitnnazije, bo morao zgodovinar posvetiti jako častno mesto tiidi Murskoj Soboti. Zavedajoč se svoje duž-nosti, ki jo ma Murska Sobota ne samo do sebe, nego do Slovenske Kra-jine sploj, je pod predsedstvom g. J. Benka gerentski sosvet skleno, da je mursko-sobočka občina pripravlena prevzeti na sebe vzdrževalne stro-ške za odpravlene razrede, či vlada dovoli, da se isti znova odprejo i je v te namena določila primerno šumo. Te svoj sklep je spročila pod štev. 1308 z dne 10. julija 1927. ministrstvi prosvete v Belgradi. Za-volo svojega zgodovinskoga pomena objavlamo tiidi te dopis v celoti, Olasi se:
- 07 -                                   ^   ¦   ¦ ¦    -
:.«
MINISTRSTVO PROSVETE               v BEOGRADI.
Gospod minister!
Po § 138. novoga finančnoga zakona je prizadeto celo Prekmurje, zapreti bi se naime morali višji razredi gimnazije v Murskoj Soboti. Edina šolska ustanova v celom Prekmurji je gimnazija v našoj občini, ki šte 283 vučenikov ne samo z celoga Prekmurja, nego tiidi z bližnje i delešnje štajerske okolice, ki je kulturno žarišče na najsevernejšoj točki Jugoslavije, gde do-biva naša generacija vsa tista sredstva i orožja, ki so potrebna, >da po-stanejo posamezniki črstvi, nacijonalno vzgojeni, v kulturnom i gospodar-skom pogledi svojoj nalogi odgovorni državljani naše domovine.
Lehko se pravi z mirnov diišov, da obstoj popune gimnazije mogoče ne nikdi tak življenskoga pomena kak ravno v Prekmurji v Murskoj Soboti. Geografični položaj, gostost naseljenja ljiidstva na tom malom teritoriji i zatoga volo slab materijalni stališ izkliičiijeta, da bi mogii Prekmurci svoj naraščaj pošilati na višešnje šole v oddaljene kraje, bi z odpravlanjom višešnjih gimnazijskih razredov ostali izkljiičeni postati tisti, ka bi njih na-darjenosti odgovarjalo, navezani bi bili edino na domačo griido i bi se s časoma upropastilo kulturno i moralno celo Prekmurje.
Da se tomi zognemo, da obdrži Prekmurje i nadalje svojo posto-janko v kulturnom pogledi, se občina Murska Sobota zavsem zanimanjom zavzema za edino gimnazijo v celom Prekmurji v našoj občini.
Za obstoj popune gimnazije je občina pripravlena prispevati tiidi ma-terijalno.
Tedaj si usoja občina Murska Sobota najvliidnej naprositi gospoda ministra, da njoj btagovoli dovoliti vzdržavanje razredov višje gimnazije i da se tem razredom dovoli pravica javnosti. V te namen določi občina za stvarne potrebščine cc. 15 jezero dinarov letno. V te občinske razrede pa bi dala državna uprava na razpolago i plačala vučiieosko osobje i ves driigi aparat, šteri je potreben, da bi se omogočo na te način obstoj popune gimnazije i zagvišalo celomi Prekmurji kulturni razvoj i napredek v socijalnom polgledi, da bi izvršilo Prektntirje svojo nalogo v zgodovini naše domovine.
Kda usoja občina Murska   Sobota   s   tem predočiti gospodi ministri
velevažnost pozvanja te gimnazije v Prekmurji v Murskoj Soboti, zednim z
vdanostjov pričakiije naklonjenost gospoda ministra k ugodnoj rešitvi pred-
ležeče prošnje občine Murska Sobota.                               Gerent občine:
L. S.                                              J o s. B e n k o, 1. r.
Neverjetno pa je kakši odgovor je dobila občina iz ministrstva. Za-volo svoje posebnosti ga objavlamo v celoti:
Ministrstvo  prosvete  Kralj. S. H. S.   Odelenje   za   srednjo   nastavo.
ZNAMENJE STAROSTI na lici i pišlivoj glavi morete najležej i najhitrej ae ognoti, če niicate dva sprobana, zanesljiva že več let jako priljtibljena preparata: I. Fellerova prava kaukazka Elsa — pomada za lice i kožo obvarje mladost i Iepoto i je najbole močno deliijoče sredstvo proti šplinti, kožnim razpoklinam, zamazanoj koži i rdečim, hrapavim rokam. Z rednim ribanjom se brazde na lici vgladijo. II. Fellerova močna Elsa — pomada za vlase: odstranjiije luske, odkapanje vlasi i nas čuva> da pre-fano ne postanemo pišlivi, trde vlase napravi jako mehke. Cena je obema pomadama ed^ naka. Za probo 2 glažeka od edne vrs*e ali 1 glažek od obe vrsti Elsa pomade že s pakiivanjom i poatninov vred za 38-— Din, če naprej pošlete peneze, ar je poštnina pri povtetji 10 dinarov dragša. Naročila atresirajte; Apotekar Eugen V. Feller v Dolnjoj Stubici br. 823.                                                    .
•   ¦ -f <-i\ -.w-    •¦•¦-¦
¦''¦••¦                 '      flfi
**—-   yO   ""*"'""
Š. N. broj 20793.                                               18. julija 1927. v Beogradi.
Občinskotni uradi
.•...i.                                                           .....  v Murskoj Soboti.
Na Vašo predstavko štev. 1308 od 10. julija t. 1. poroča se Vam, da ministrstvo Vašoj prošnjizavotvoritev osmoga razreda vgimnaziji vMurskoj Soboti ne more ugoditi. Člen 138. finančnega zakona za 1927/28. leto tačno predpišiije, da se morajo vse nepopune gimtiazije z več od štirih razredov skrčiti na štiri razrede. Te zakon je obvezen za ministra i on mora postopati po njem. Ar je pa Vaša gimnazija nepopuna, ministrstvo je ne sme razširifi na osemrazredno, nego jo mora postoporaa znižati na štiri razredno.                                             p    naredbj mjnistra prosvete.
-¦¦•-¦.      ¦     •    ¦¦¦¦•¦>¦>       ¦ ¦¦-      vd. Načelnika odelenja za srednjo nastavo; : ¦':¦   >¦¦¦-'•¦¦                                                                                     11 i č   1. r.
1 Iznenaden nad takšov rešitvov je gospod poslanec Klekl itaki pali zaproso g. dr. Korošca i g. Vesenjaka, da naj ponovno intervenirata pri prosvetnom ministri, ka je z zadevov, posebno s pogledom na obliibe, štere so njima bile dane na najbole pozvanih mestaj.
G. poslanec Vesenjak je bio 4. avgusta 1927. v ministrstvi prosvete, kde njemi je pomočnik ministra povedao, da je dao ravnateli gimnazije v Murskoj Soboti naročilo, naj pripravi vse potrebno za vpis dijakov, ar se prošnja občine ugodno reši i da je teda celotna gimnazija zagvišana. Po-močnik ministra je tiidi povedao, da se rešitev pravočasno dostavi. Po-slanec je .dobo tozadevno naročilo, da opomene ravnatela v Murskoj Soboti na to dejstvo (glej od toga poročilo na prvoj strani v ,,Slovenci" štev 174 z dne 5. avgusta 1927.) G. poslanec Vesenjak je resan obvesto g. gimna-zijskoga ravnatela od toga, ka njemi je pomočnik prosvetnoga ministra naročo. Pomočnik ministra pa naikelko je nam znano, ne dao ravnateljstvi nikših naročil i je bila teda njegova izjava g. poslanci Vesenjaki netočna. Dr. Korošec pa se je pri priliki obiska ministrskoga predsednika Velja Vukičeviča v Ljubljani v sredini meseca avgusta t. 1. osebno y toj zadevi zglaso pri njem, njemi je natenci razložo ves položaj i ga proso, da bi on vplivao na prosvetnoga rainistra, da sobočki zavod ne skrči. Ministrski predsednik njemi je zagvišao, da se zavod nede skrčavao. Dr. Korošec je ministrskomi predsedniki zročo ešče posebno pismo na mini-stra prosvete, v šterom njemi je na drobno razložo potrebčino popune gimnazije za Prekmurje v Murskoj Soboti.                     ¦'
Z bičom po obrazi,
Oboje to: zagvišanje načelnika oddelka za srednje šole i obliiba ministrskoga predsednika je nekelko pomirilo prekmursko javnost i smo se že veselili, da naša gimnazija ne de skrčena. Venda pa je bilo naše veselje prerano. 27. avg. 1927. nas je kak strela z vedrine zadeo glas, šteroga smo dobili z gimnazije, najmre, da se mora z začetkom šol. leta 1927/28. v smisli § 138. fin. zakona za leto 1927/28. peti razred zapreti, i da se sedmi razred ne odpre. Tozadevni odlok ministra prosvete je bio vodani 23. avg. 1927. i nosi štev. S. N. 25.383.
G. poslanec Klekl i g. Jerič sta itaki brzojavno posreduvala v Bel-gradi ali pomagalo je ne nikaj. Petošolci i sedmošolci so morali oditi. Večina je odišla v Ljubljano, nekaj namali pa v Maribor, Ptuj, Celje i Ko-čevje; trije petošolci pa so morali zavolo pomenkanja sredstev ostati doma.
d0-
Zaobliiba naši abiturijentov.                      ,
V prvoj štev. Novin (štev. 36. 4. sept. 1927.) je izišao na to na uvod-noj strani oster protestni članek. ,,Paragraf je morao zmagati nad zdravov pametiov" so zapisale med driigim v tom članki Novine i do cela upra-vičeno. Zakliičile pa so ga z zaobliibov prvih ,,sobočkih" abiturijentov : Bejek Janoša, Ferenčič Joška iz Kroga, Horvat Franca iz Tornišča i Kuzina joška iz Bogojine, ki so na sestanki pri Banfiji v Murskoj Soboti, skle-noli, dabodo vse svojemoči posvetili popunoj zmagi sobočke ,,almae matris".
Naši prvi abiturijenti.
Od leve na desno stojijo: Jožef Ferenčič, rojen v Krogi 1907., Ivan Bejek, roien 1904. v Krogi, Jožef Ktiznia, rojen y Bogojini 1904. i Franc Horvat, rojen v Tornišči 1905. Ti štirje bi bili prvi maturanti na našoj sobočkoj gimnaziji, če nam ne bi prekinoli VI i VII. razreda. Lejko pa pravimo, da so to naši prvi abiturijenti, ar so vekši tao svojij škol spunili v Soboti i tak so naši. Viipajmo i tiidi želemo, da nam ostanejo voini i tak ednok postanejo na hasek našemi liistvi, štero potrebiije svojo domačo inteligenco. Naj je vodi Bog i ednok postavi v našo sredino kak naše kulturne delavce, šteri bodo i za povišanje sobočke gimnazije glasili njeno dobro ime i tiidi glas Slovenske krajine povedali sveti, da ščemo z njimi vktip se boriti za našo popuno gimnazijo v Soboti.
. (   '! ¦
Pogled v bodočnost.
Boj se bije dale. Luti je, da nemre biti hiijši. V nas je vera, da obladamo. Svoj cil dosegnemo, či bomo zdržali. Vsaki, šteri stoji na strani, je svoj lastivni izdajalec. Naša najvekša svetinja je popuna gimnazija. — Pripomba : Okt. 7. so g. poslanci Snfodej, Klekl i Jerič znoVa hodili k prosvetnomi ministri za 1 volo naše gimnazije. Minister je dovolo, da se 5. razred odpre na državne stro-ške. Državni svet je to potrdo. A to dovoljenje pa je šlo driigim gimnazijam v državi, štere so držali za popune, ne pa našoj, štera je prej ,,nižja". Polanec Klekl so okt. 13. zato zaprosili dovoljenje, da se smejo privatno odpreti menjkajoči razredi.
Murska Sobota, dne 30, septembra 1927*                   Janko Seven
KAJ SE JE ZGODILO?
(Sept. 1926.—Sept. 1927.)
Sept. 1926. Krompiš slabo plačo. So bila njiva, kde so povrgli ko panje. V driigom mesti so ga vo orali; ne se je plačalo kopati. Kukurca dobra bila. Hajdina ešče tudi, — samo da je dosta zone — plev — bilo. Čas za sejatev lepi. Žito vse povsedi redko vo prišlo.
Okt. Nov. 1926. Lepo vremen. Vsakši si je lehko nagrabljao, drva navozo. Gospodarska kriza. Cene kaplejo. Nega penez. Sezonski delavci (ki na žetvo, repo hodijo) so slabo služili. Cena: Pšenica 300 Din, žito 225 Din, krompiš 135 Din. — Na Mussolinija, taljanskoga ministerskoga predsednika je izvršeno bilo več atentatov, napadov z orožjom. — Velika napetost je bila med Francijov i Italijov, Nizo bi radi meli Taljani. Na meji sta obe spravljale dosta vojaštva.
Dec. 1926. Razpisane so bile volitve za oblastno skiipščino. — Tal-jani i Albanija so sklenoli prijatelsko pogodbo. Italija se obveže braniti Albanijo proti vsem napadom. To je ne pogodba, to je protektorat. Naš zviinešnji minister je za volo teh dogodkov demisijoniro (dolizahvalo). Cela Uzunovičeva vlada je dala ostavko. Kriv je bio tiidi Radič. Dosta brblja, ne je mogoče ž njim delati. Kralj je šteo konzultirati (za tanač prositi) na-čelnike strank — Davidoviča, Korošeca, Pribičeviča. Med tem pa je mro 10. dec. Pašič. — Na božič so mrli nedelski pleb. g. Kiihar. Betežasti so bili duga leta. Na Janošovo srao jih pokopali. Njiivi farniki so z jočom okoli vzeli njiivo škrinjo. Pravi pastir scrbili svoje črede i pobožen diihovnik. Januar 1927. Italija pogodbo sklene z Madjarskov, — verigo kove okoli Jugoslavije. — Zima topla i blatna. — Meteličnost pri živini. Čiili smo že več mesecov, da kre Miire ginejo krave. V bregah to ga ne bilo. — 23. so bile volitve vu oblastno sktipščino. Veliko blato bilo. V Mursko-soboč-kem okraji sta bila izvoljeniva Franc Faflik, pleb. v Kančovcih, Geza Horvat, oskrbnik na Krajni, dva radičoviva i demokrat Godina v Gornjih Petrovcih, v dolnjelendavskom Bašša Ivan, pleb. v Bogojini, Litrop Štefan, črevljar v Tornišči, Osterc Peter, trgovec v Beltincih i radičovec Neubauer iz D. Lendave. Febr. 1927. Uzunovičova vlada znovič dala ostavko. Pokazalo se je, da je z Radičom ne mogoče sodeliivati. Novo vlado so sestavili iz radi-kalov ino ljiidske stranke. Trije ministri so bili naši SLS. To je bilo 1. febr. To smo že dugo čakali, naj se naši tiidi vdeležijo dela. Nova vlada je stala vu znamenji, da reši gospodarsko krizo. Vse stoji, vse se toži. Pred dvema letoma je bilo penez, kak pljev. Zdaj je bolje redek bankovec 100 Din, kak prvle 1000 Din. — Škandal vu parlarnenti. Do gologa sle-čenoga človeka je privlekla opozicija v zbornico — ,,Španska" bolezen na vse kraje. Za prva po dolaj cela hiža ležala, sosedje so hodili polagat živini. Na konci meseca je prišla tiidi na brege. Razsajalas je po Maribori, v Belgradi, na Madjarskom. Vse betežno, živina, liidje. "Božji biči. — V v Velikih Dolencih se je ustanovilo gasilsko driištvo. Svoj prvi nastop so " meli 26. febr., kda so ob 9. vori k meši prišli.
Marc 1927. Za volo tiranskoga pakta — pogodba med Italijov i Albanijov — je nesporazum žareo med Jugoslavijov ino Italijov. Koncem meseca je začnola Italija kričati. Velesilam je noto poslala, da se prej Ju-goslavija pripravlja  na napad na Albanskoj  meji. Naš zviinešnji  minister,
•'¦ - ioi -        ..      .    '
Perič je v skiipščini predlago anketo, štera naj preišče meje. Do komisije ne prišlo.
April. 1927. Deževno vremen. Proračun sprejeti od 1. apr. 1927. do 31. marca 1928. — Med Madjarskov ino Italijov sklenjeno večno prijatel-stvo — na 10 ^. Madjarski ministerski predsednik Betlen je bio v Rimi. Reka(Fiume)madjarsko slobodna pristanišče. To so klešče za Jugoslavijo — nova moda diplomacije. — 17. aprila je demisijonirala vlada Uzunovičova. Potrebno je, prej da dobi vlada šče bolj čvrstvo, široko i stabilno podlago. Da bi se takša vlada mogla sestaviti, mi je čast podati ostavko celokup-noga kabineta itd. — je piso Uzunovič — Novo vlado je sestavo Velja Vukičevič — radikal z demokratami. To vse je prišlo, liki grom iz jasne nebe. Parlament je odgoden do 1. aug. Zvunešnji položaj je ne najbolje ugo-den. S Taljani se je ne mogoče direktno pogajati. Niti čiiti ne ščejo, da bi se tiranski pakt revidiro -— znovič pregledno. Neodvisnost Albanije je pa za Jugoslavijo nujno potrebna. 27. apr. ob xjL> je letalo prišlo iz Madjar-
skoga prek Budinec v Šalovce, odnet na Hodoš, pote'm prek Petrovce, Križevci, Dobrovnik i M. Sobota na Radgono. Celo nizko je leto. Vidla se je črka I. Abbazzia. Samo Ijiidstvo se burka.
Maj 1927. Bojna bo ! se je na vse kraje gučalo. l.je bila v Murskoj Soboti velka ploha i toča. — V sredi maja je napetost med Italijov i Ju-goslavijo prenehala. Vsi smo pravili: Hvala Bogi — Slana je bila 12. i 14. Zmrzno grah, tikvi, kukorca, krompiš, ugorke, trs, ori. Najbolje pa žito. Cena silji na ednok skočila 20—30 Din. Trava tiidi zmrznola, potem od siiše se je ne mogla odpomočti. — Anglija je pretrgnola diplomatske zveze z Rusijov za volo boljševiške propagande. — Mussolini novo Italijo pro-rokiije. Za davkom za neoženjenepride dača na zakone brezi dece. Vse sile šče oborožiti. Naj letala zakrijejo sunce! V Berlini je driištvo ,,Stahl-helm" melo zboruvanje. Tam so gučali ,,od Trsta do Rige." To je smek-nolo Mussolinija, da na Breneri bode stražo meje. Nacionalizem divja. Krivico dela driigim narodom.  .
Junij 1927. Rana žetva. Včasi po Petrovom smo začnoli žito žeti. Zdaj se je pokazalo, da je žito zmrznolo, prazno je. — Albanci so dra-gomana (tolmača) našega poslaništva v Tirani zaprli. Naša vlada je ostro noto poslala. Velesile so mogle zmes stopiti, da se je zadeva mirno rešila. Na predlog velesil je Albanija izpiistila dragomana, naša vlada je pa ostro noto meknola. Na Goričkom je bilo dosta črešenj.
Julij 1927. 6.-ga smo že pšenico, 23. oves, grahorko želi. — 15. re-volucija v Beči. Nahujskana vnožina je požgala sodniško palačo. Velke demonštracije so bile, mrtvih je bilo nad sto, med njirai 4 policisti. — Slovenska ljiidska stranka se je sporazumela z ministerskim predsednikom Vukičevičem. — Mariborska oblastna skiipščina je sprejela proračun. — 20. julija je mro romunski kral Ferdinand I. Njegov sin prestolonaslednik Karol se je leta 1926. morao odpovedati predstolonasledstvi na hasek svo-jetni sini Mihaeli. Driiga hčerka pokojnoga krala je naša- kraljica. — Ame-rikanski letalci so leteli prek Atlanskega oceana iz Amerike v Europo. Prvi — Lindbergh — je leto v Paris. — 31. julija so domo prišli prvi sezonski delavci. Pogodili so se na 6. mesecov, komaj so tam bili 3 me-sece. Vse je siiho, vozgorelo, repa, kukorca. Nega več dela, so njim pravli i je domo poslali,
-.«¦..;¦¦- 102 ~                                                                     : .-.,
'¦¦•"¦ Aug. 1927. Li siiša! 3. aug. je bila vročina 41 C. — Rothermere, angleški lord je začno pisati od revizije trianonske dogodbe, da bi se meje popravile med Madjarskov ino Čehoslovaškov. Podkiipleni je mogo biti. Madjari demonštrirajo, Budapešt njemi je zlato pero poslo. vJehi pa pra-vijo, da Madžari nazaj dobijo meje samo z bojnov, nego te proti sebi naj-dejo tiidi Romune i Jugoslovane. Naši liidje pa tak radi od takšega dela gučijo, ne da bi obsojali vsako misel na bojno. Siromak človek bi vsa-koga mogo po viistah vdariti, šteri od bojne guči. So, kem bojna samo dobiček prinese ali to neso mali ljiidje. — Naš kral je bio na Nemškom, vkiip je prišo s bolgarskim kralom Borisom. Da bi se li bratski narodi zmi-rili! — Na sredi aug. smo dobili izdaten dež. Pomago je kukurci, grahi, hajdini ino repi. Otavi je že zamiido. — Liidje se spravlajo v Jiižno Ameriko.
Sept. 1927. 11. so bile volitve za narodno skupščino. Radičovi so cdo pogoreli. Farara Godina iz Petrovec demokratske stranke ino Šošta-rec iz Legrada radikalne stranke — sta ne dobila za dosta glasov. Lute-ranje so sezna na njeva dali svoje glasove. Ne moremo se za dosta čii-diti, da so na Goričkom ništerni jako kričali, da probajmo novo stranko. Dobila sta pa Klekl Jožef v Črensovcih ino Ivan Jerič kaplan v Murskoj Soboti. Ki so novo stranko probali — zdaj tajijo i bi se radi pririvali med Kleklnove volilce. — Rano smo trgali kukorco. Krompiš je obilno plačo. — Blejski pakt se izvaja. Slovenska ljiidska stranka je vu vlado stopila. Gosar je minister za socialno skrbstvo, Smodej pa določen za podtajnika • vu ministrstvi za prosveto.                  ......         .,.       ¦ m
V. Dolenci.                         _________      '         ¦>[.      Jožef Klekl.
Naše gospodarstvo.
.., j i
Naši očacje so bili že od nigda živinogojci ino polodelci. Kak takše so je najšli že pred jezero leti Vogri, šteri so se od njij poprijali tiidi dela ino stalnoga prebivanja. Razvitek ino napredek našega živinogojstva je pripomogla poleg podnebja, tiidi lega naše Slovenske krajine. Lepa rniirska" pa ledavska ravnica ino prijetno Goričko je s svojimi brežčeci ino dolinicami nekak prisililo naše očake, ka so se nastanoli ino poprijali živino-gojstva pa tak gratali vučitelje kesnejšim Vogrom. Veselje do živinogojstva je že davno vkorenjeno v nas, od časov, gda so naši očacje z vekšega samo s toga živeli, ar so ve-kši tao zemle v pašnikaj pustili ino samo tii pa tam meli kakši ,,opletar", kde so povali raalo strmenoga pa kukurco za kriih.
Gojili smo že od nigda — posebno na Dolenskom pa Ravenskom — konje. Staro domače pleme so nam Vogri prepravili, križanje tistoga z tkzv. belgijanci se je pa po-nesrečilo. Najbole razširjeni sq pri nas belgijanci, nekaj noričani pa pincgavci. Mamo pa tiidi mali broj topiokrvnih konjov za lejko vprego. Konjske mare je pri nas od leta do leta menje, to se vidi tiidi iz sledečega: 1925. lota je bilo v Slovenskoj krajini vsega vkiip 4411 konjskih glav 1926. leta pa 4129 glav. Glavni vzrok tomi je, ka je naša Krajina zgiibila svoje kiipce, (Gornje Štajersko, Gornja Austrija,).tak zdaj konji tudi nemajo nikše cene, mesar pa žerbeta ne plača. Našemi malomi kmeti se ne splača držati konja samoza svoje malo verstvo, či žrebet nemre dobro odati, zato rajši drži govensko živino,
Eden tao svojega dohodka zeme naš narod iz govenske živine, zato so se brigali tiidi za dobro govensko pleme, štero bi v naši prilikaj na vao bilo našemi malomi kmeti. Že pred svetovnov bojnov so gojili pri nas simodolsko govedo, ne pa so pazili zadosta na zdravje: dostakrat so kiipiivali blago iz štale, gde je bila zaperjena sušica (jetika, ta-berkuloza), štera se je tak razširila tiidi v našoj okolici. K tomi je prišla šče na pašo včena živina v naše največkrat nezdrave štale pa v jarem. Za volo toga pa za volo kri-žanja v rodi (na to se pri nas jako malo pazi) je prišlo naše živinogojstvo že skoro po-punoma na nikoj. Zadnji čas se popravla od leta do Ieta krv z uvažanjom čistokrvnih, originalnih plemenskih bikov iz inozemstva. (Švica, Madjarska). Hasek toga triidapunoga dela se že opaža ne telko v naraščajočem broji, kelko v lepoti govenske živine, ka nara
...         ¦        ¦                                   - 103 —      ¦-..,¦/'
svedočijo sliižbena poročila, vnoga darila ino pohvale, štere od leta do leta vdablajo naši živinogojci. Zadnja leta so nas pohodile vnoge nevole, slabe letine, povodni, metelice. Vsc to je ne samo stavilo razvoj živinogojstva, nego nam zadalo gospodarske rane, štere nam !eta ne zacelijo. Dokeč je bio prirastek 1926 leta v lendavskom polit. okraji za 1942 glav govenske živine, je bilo v sobočkom okr. istoga leta za 1249 glav menje od prvej-šnjega 1925. leta. Metelice so pač največ kvara v sobočkom okraji napravile. Poleg prle omenjenoga simodolskoga goveda mamo nekaj pincgavskoga.štero je taloma jako zakrž-lano, zaostanjeno, taloma pa križano z simodolskim.
Dokaz pa, ka tiidi naše ženske ne miriijejo, je lepo razvito svinjegojstvo, štero majo skoro izkliično ženske na brigi. Svinje mamo raznovrstnoga plemena, nemške ple-menite, jorkširce pa križance stari domači z prvejširni. Svinj jebiloleta 1925. vsega vkiip 19112 komadov, leta 1926. pa 18113. Tudi tii se opaža nazadiivanje, tomi je krivo vnogi betegi, šteri se pojavlajo po naši levaj.
Vsi mali stroški pri hiši se pa plačiijejo iz dohodkov, štere vzememo iz raznovrstne živadi. Vidi se to tiidi s toga, ka se ves te drobiž (so, špice itd.) plačiije ešče itak naj-večkrat neposredno z jajcorn ne pa s per.ezi. Broj vse živadi (kiiri, rece, goske, pure,) v Slovenskoj krajini znaša približno 137864 kliinov v leti 1926. Pravim približno, ar naše vertinje ne ovadijo, kelko živadi majo (bržčas majo za to vzrok!) tak je pa statističke podatke zberati oteškočeno. Vrste naši kokoši so jako različne. Zadnja leta so začnoli gojiti štajersko-zagorsko ali kak ništerni z pravicov pravijo staro domačo kokoš.
Lepo se razvijalo pri nas rojarstvo, štero je pa zadnja leta največ trpelo, ar so Ie-tine za roje skrajno neprijetne bile. Leta 1925. je bilo v Slovenskoj krajini 5590 košov; Ieta 1926. pa 4866 košov. Mogoče se to lansko leto raalo popravilo, točne podatke za Ietošnji kalendar je pa nemogoče dobiti.
To je prcgled nešterni vrst našega gospodarstva.                                         . . ,, t
i,         L. 1926. se je izvozilo živoga blaga iz Slovenske Krajine po železnici:.,.-, '                       V Auscrijo          3508 kom. govenske živine i 363 svinj                  U
V  Čehoslovaško     99     „„            „         —                     '       L
V  Nemčijo               9     „          „            „         —       ¦ ¦                ¦' .vioC
V Italijo          753      „„               —                 ..,,.-,..
V  različne kraje naše države 281 kom. gov. živine i 122 svinj. / ¦   Po carinskih potah skoz Gederovec i Srdice:
V  Austrijo 63 falatov konjov, 348 kobil 562 žrebcov, 710 bikov, 92 juncov, 936 krav, 490 telic, 846 teocov, 1133 svinj, 40282 kokoši, 273 rec, 80 gosk i 34 pur.
Pripelalo se je v Slovensko Krajino leta 1926. po železnici:
Iz driigih krajov naše države 14 konjov, 35 jiincov, 8 bikov, 21 krav 13   telic, 285 teocov, 15 ovc, 9379 svinj. IzAustrije 1 plemenski kanžar. Iz Madjarske 2 plemens. bika. Zvozilo se je mesa iz Slovenske Krajine leta 1926. po železnici:
V  Austrijo 2449 zaklanih svinj v težini 120235 kg
558       „        telec       „        30285   ,    -,:»,u "     •"    : .'i,_"!
prekajenoga svinjskoga mesa   516   „       „ ;   -y.   v      -^.
prekajenoga govenskoga   „      332   „       , '*v'  r. ' '  ;'  "•¦¦   .
V Italijo gov. mesa 332     794 zaklanih telec v težini  48558   „      • "-      '-¦; ''¦EL /
V  Nemčijo   515       „        svinj         „       25846   „     •/»' .<'.!¦/.•   V    '¦   f Po carinskoj poti skoz Gederovec i Srdice:                                              ¦
V  Austrijo 17.624 kil govedine, 456772 teletine, 25 kozjega mesa,   1,069759   svinj-skoga, 11201 živadine i 1922 divjačine. V Nemčijo prek Austrijo 349726 kil svinjs. mesa.
Izvoznih klavnic mamo v Slovenskoj Krajini 23, v teh se je v leta 1926 klalo: 1 jiinec, 72 bika, 243 krav, 173 telic, 10310 telec, 2 kozi, vkiiper 31421.
Na konci ešče to: od vse izvožene živine je bilo iz Slovenske Krajine govenske 95 procent; svinj 65 procent; konjov pa do 45 procent; vse driigo je iz nam sosednih krajov.                                                                                                               Ig. Bašša.
Opomba: Pri zberanji tej podatkov so mi šli vsestransko na roko g. Samec pa g. Sok zdravnika naše krajine za koj se njima tiidi na bom mesti prisrčno zahvalim.
DOSTA LEHKO ZASLUŽITE poleg svojega rednoga pozvanja, če igrate na kakši inštrument. Muzikanle vseširom iščejo i je jako dobro plačajo. Pred vsem je Vam potreben eden dober inštrument i mi bi Vam priporočali, da si ga naročite direktno od tovarniškega skladišča Meinel i Herold, fabrike glasbenih inštrumentov v Maribori št. 39. Ta tvrdka ne dela z agenti itd., nego odavle vse svoje proizvode neposredno inuzikan-tom, zavolo šteroga so c^ne jako nisike. Sto si žele kiipiti eden dober inštrument, tomi samo to tanačivamo, da prle kak bi kaj kiipo gde indri, naj prosi cenik te firme, šteroga na zahtevo pošlemo vsakomi brezpla^no.
104
Zivinsko i drobno senje
Csejmi) v Sl. Krajini.
Gde je (x) djani, nega živinskoga senja, nego samo drobno. V vseh drii-gih rnestaj je živinsko i drobno senje vkiip. V Rakičani je samo živinsko senje, v Dokležovji, Lendavi v Soboti i na Cankovi pa ešče tiidi konjsko.
Beltinci jan. 20., febr. 24., presto-pno leto je 25., aprila 25., ju-nija 27., julija 15., nov. 5.
Bogojini febr. 15., marca 20., maja 19., septembra 4., novembra 16.
Cankova marca 19., (samo kra-marsko) v pondelek po cvetnoj i v pondelek po sv. Trojstva nedeli, na Rupertovo septembra 24. i novembra 11., drobno, ži-vinsko i konjsko.
Črensovci marca 14., po maji 3. i septembri 14. vpondelek okt. 20. Marca 14. je samo živinsko senje.
Dobrovnik aprila 6., (samo živin-sko) v pondelek po Telovom, julija 25., okt. 2.
Dokležovje junija 18., augusta 21.
Dolenci (x) junija 16., decembra 6.
Dolnja Lendava jan. 25., v četrtek po 3. postnoj nedelji, na Veliki četrtek, v ponde^jek po Risalah, julija 28., augusta 28., oktobra 28., v četrtek pred Božičom. Vsaki tork svinjsko senje. Če je v tork velko senje, je svinjsko v sredo.
Grad (Gor. Lendava) marc 28., junija 20., augusta 16., sep-tembra 29., novembra 30.
Hodoš marca 10., julija 5., augusta 19., oktobra 5.
Križevci aprila 16., junija 4., okt. 27. Če spadne sejmski den na nedelo ali svetek se vrši se-nje prihodnji delavnik.
Krog (x) maja 4.                    .' ¦
Kiizdobljan (x) na Križni četrtek.
Martjanci maja 6., augusta 6., no-vembra 11.
Petrovci (x) na sv. Trojstva ne-delo, julija 4., septembra 8., oktobra 28.                   .         •
Pužovd (x) julija 13.
Puconci maja 28., julija 10., sep-tembra 10., novembra 10.
Prosenjakovci marca 15., junija 16., septembra 2. i novem-bra 28.
Rakičan (sanio živinsko) marca 26., v tork pred Risali, julija 2.,   augusta   16., oktobra 8.
Selo (x) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i Miklošovom.
Murska Sobota v pondelek pred fašenskov nedelov v pondelek pred cvetnov nedelov, štrti pon-delek po viizemskom pondelki, junija 24. augusta 24., oktobra 15., decembra 6.
Sv. Bedenek (x) pred pepelnicov, po postnih kvatraj, po cvetnoj nedeli, po jesenskih kvatraj i pred Božičom, vsigdar v pon-delek.
Sv. Jelena (x) augusta 18.
Sv. Jiirij (x) aprila 24.
Sv. Sebeštjan (x) januar 20., 2. nedela po viizmi, junija 15. i decembra 21.
Tišina februara 25., junija "5., septembra 8—9.
Tornišče v četrtek pred cvetnov nedelov, driigi pondelek po viizmi, v četrtek pred risalami, junija 12., v četrtek pred Vel-kov mešov, driigi den po Ma-loj meši, oktobra 4. i vsaki četrtek svinjsko senje. Ce je ve-liko senje v četrtek, je svinjsko v petek.
Stalna tabla časa, kda  nam živina skoti.
Den   I                    Skoti nam                        Den                       Skoti  natn                        Den    I                   Skoti nam
piišča-               —                       —               piišca-                 _                           ¦       —   piišča- ;---------==-              —        —
nja    |( kobila      krava      ovca   | svinja        nja       kobila [   krava I   ovca   i   svinja       nja    | kobila  j   krava i   ovca   1 svinja
Jan.     1 Dec.   2 Okt.   3 Jun.    4 Apr.    2 Maj     1 Apr.   1 Febr. 5  Okt.    2 Aug.  21  Sept. 3JAug.   31Jun.    r9 |Febr. 3 |Dec. 23
5              6           12             9           23             5            5             9!           6          22            61           7           13            7           27 9           10           16           12 Maj. 17             9            9           13           101         20           10           11 ]         17           11           31
13            14!         20           16             5           13           13           17           14 Sept. 2           14           15           21           15 Jan.    4
17            18           24            20              9            17           17            21           18            6           18            19           25           19             8
21            22            26            24        '13           21           21            25          22           10           22           23           29          23            12 23           26 Nov.   1           28           17           25           25 Marc. 1           26           14           26           27 Jul.     3           27           16
29            30             5 Jul.   - 2      ' ' 21           29           29             5           30 i         18           30           31             7 Marc. 3          20 Febr. 2 Jan.    3             9             6       !'25 Jun.    2 Maj     3             9  Nov.   3i         22  Okt.    4 Sept.  4           11             7           24
6              7-13           10           29             6            7            13            7 |         26            8!            8          15           11           28 10            11            17            14 Jua.    2            10           11            17           11           30           12            12           19          15 Febr.  1
14            15 j          21            18         .6            14           15           21 I         15 Okt.    4           16 I          16           23           19             5
18            19!          25      /   22       '10            181         19           25 I         19 I           8           201          20           27           23             9
22            23 !          30            26            14            221         23            29           23           12           24           24          31           27           13 26 i         27Dec.   3           30        .18           26           27 Apr.    2           27           16           281          28 Aug.   4          31           17
30            31,           7A||   3-26           30           31             6  Dec.    1           20   Nov    l|Okt.   2             8 Apr.    4           21 Marc 2 Febr. 4!         11       "7           22 Jul.     4 Jun.    4           10            6           24            5             6           12            8           25
6              8           15           11           30             8            8           14            9,         28            9           10           16           12 Marc  1
10            12           19       „ 15 Jul.     4           12           12           18 j         12 iNov.    1           13           14           20           16             5
14  |          16        .  23            19             8            16           16            22           16            5           17 i          18           24     '     20             9 18]         20           27      '     23            12            20           20           26           20 i           9           21            22          28           24            13
22            24           31            27            16           24           24           30           24           13           25            26 Sept.   1           28           17
26            28 Jafu    4           31           20           28          28 Maj    4           28           17           29           30             5 Maj     3          21 Apr.    3 Marc 4             8 Sept.   4           24 Aug.   1  Jui.      1             8  Jan.    2           21  Dec.   3 Nov.   3             9            6          25
7      8    12     8    28     5j           6    12             6           25             71    7           13           10    29
11     12    16    12 Aug. 1     9           10    16           10           29           11 j    11           17           14 Arp. 2
15     16  ' ' 20    16     5    13]         14    20           14 Dec.    3           15    15           21           18     6
19     20    24    20     9    17 I         18    24           18             7           19    19           25           22    10
23 I "- 24    29    24    10    21             22    28             22 \           11             23    23             29             26    14
27      28 Fifer. 1    26    18    25              26 Jun.  1              26              15             271    27 Okt.     3;           30    18
29           30     5           30           19           31 Dec. 1     7 Jun.     3 1
¦ ¦,        ¦'.   v                                                                                             .°;                       I                                               I
HRAUA i POIILU
v ČRENSOVCIH
r. z. z n. z,                 v.   ^
iCZZZDt
uradOje
vsako  nedelo,  svetek  i  četrtek.
,       Obrestuje hranilne vloge Qna.va.dne') po
:¦¦.'. :,. ¦   8°k   ¦¦•   . :' ;
Vezane vloge proti šest meseč-noj odpovedi 5OOO Din. i više po
:   --   81°
CS23CZ2Z3CS
Stanje vlog je že nad 3 milijone.
CZZ^CZg^'^7^^^^''^'7^^'^7'^'"71^^
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj sliižijo v hasek našemi kmetskomi ludstvi. Zaviipajte nam pe-neze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
/
V        ČRENSOVCIH
SE JE USTANOVILA ZA VSE AGRARNE INTERESENTE INO
POLJEDELCE V SLOV. KRAJINI. DOZDAJ JE ŽE PRISTOPILO
K NJOJ DO 2000 KOTRIG.
f\ > i *¦:¦ v+ 'z
: ;n
AGRARNA   ZADRUGA   MA   NAMEN   ZA   SVOJE   KOTRIGE POSKRBETI   KAK   NAJFALEJ   ZEMLJO, SENOŽATI   I   LOG.
DELEŽ PRI ZADRUGI JE SAMO 100 DINAROV I LEHKO SE SPLAČA V 10 LETAJ. ČI SE PA EDNOK DOLI PLAČA SE NJEMl DELEŽ OBRESTOjE PO 5%. VLOG SE MORE LETNO VLOŽITI 100 DIN. ALI V DESETIH LETAH 1000 DIN. ŠTERE SE OBRESTUJEJO TAK, KAK  VSE VLOGE V DRUGIH HRA-
NILNICAJ.
VSI INTERESENTJE 1 POLJEDELCI, KI ŠČE NE STE PRI-STOPILl K ZADRUGI, PRISTOPITE, DA DE STEM ZADRLJGA VSIGDAR MOČNEJŠA 1 LEŽEJ POMAGALA SVOJIM SIROTAM, AR ČISTI DOBIČEK OD ZADRUGE DOBIJO SIROTE. — TAK DE ZADRUGA DVOJI HASEK NOSILA SVOJIM KOTRIGAM, PRVOGA, DA FAL PRIDO DO ZEMLJE, DRUGOGA PA DA DRAGO PLAČO DOBIJO V NEBESAJ PO SMILENOSTI DO SIROT OD JEZUŠA.
¦*¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦
25 let stoječa trgovinazmešanim blagom
Trautman Aleksandra
v Murskoj Soboti
Cerkvena ulica 191.
Dobi se vsefele  manufakturno blago kakti:
fini česki štofi za ženske i moške obleke, cejgi, za srakice platno, blazine, parcheti, žuto platno, pravo farbersko platno za gvant i za šorce, giinje, poplanje, prti na sto i na postele, vsefele naštrikani gvant i robci, naštrikani kaputi za ženske, moške i za deco, vsefele štrumfe itd.
se dobijo  po solidnoj dnev-noj ceni.
Prva Prekmurska Brezalkoholnareštauracija
v Murskoj Soboti
pri
Horvat Jožefi
Aleksandrova cesta (prle Horvat fiška-liša hiša)
Se priporača vsakomi.
Vsaki   den   friška   jestvina
topla ino mrzla pa   brezalkoholna    pitvina.
Qs     manufakturnain      \J, ^        modna trgovina         t^
4?
MURSKA   SOBOTA.
I
Vsakovrstno  blago po najnižišlh cenah.
ČEH   &   GASPAR
trgovina z mešanim blagom MurSka SobOta na vogll prek Hartnera
3 CS3 CSD CZ2O CSO CSD CSD C2O CZZ2D CSO CSD CSD CSD CZD C2D C&O <
Špecerija,
Galanterija,        _ »,'¦'" '¦•¦j->   -    ,; ;} ^ Železnina,    '                           '^ -t
Kuhinjska posoda,      '*   :   ?:    ^ f Stavbeni materijal,        'vnA ;¦¦::;,¦¦:¦ ;.;       Cement,    ;t:,     \>---^i^ Vapno,
»Salonit" za pokrivanje vsikdar v zalogi po najfalejšlh dnevnih cenah.
KMEČKA  POSOJILNICA
R. Z. Z N. Z.      : ,
v Murskoj Soboti                 Cpoleg špitala)
JE PRAVI ZADRUŽNI ZAVOD   PREKMURSKOGA   KMEČKOGA LjODSTVA. URADUJE VSAKO NEDELO I SREDO.
HRANILNE VLOGE SE SPREJMEJo OD VSAKOGA PROTI NAJ-BOGŠEMI INTEREŠI. HRANILNE VLOGE OBRESTUJE PO 8%,
VEZANE PO DOGOVORI. KMEČKI PENEZ V KMEČKI KASO!                 SVOJI K SVOJIM!
Koloman  Lutar  vorar v Murskoj Soboti
odava nove vore po dnevnoj ceni i sprejme popravila, štera  hitro   i   dobro   popravi.
I. HAHN,MUR. SOBOTA
TRGOVINA S PAPIROM I KNJIGAMI Najemnik: ,,Prekmurske Tiskarne in knjigoveznice."
¦+¦•     —•
2  L
<u    a
_     «
VELKA ZALOGA
vsefele katoličanskih Molitvenih      '    ^. knjig ino   etih   evangeličaskih:
,DUHOVNI ALDOV ,MOUTVI' i ,PESMI«
DOBIJO
se vsefele tiskovine za župane, velka   zaloga  trgovskih    knjig.
Fal cene!                                              Fal cene!
n J? >— o n  -t
N    3
s n o
rt>
tn
S&
Za veselice se dobi konfetti, serpentin, za šaljivopošto-karte itd.
1' '" " SSsrtrršTTP-it SSS
iivV/ii^v/ii^v/k J»'/«>')ry/<'')f?'/'/ >f »vit v^^*>f
PH sekuleranji hiš proti ognji ino pri življenskom sekuleranju
vpoštevajte jedino le
VZAJEMNO ZAVAROVALNICO štefe zastopstvo je v MURSKOJ SOBOTI  v  pisarni   KMEČKE  POSOJILNICE  (poleg  špitala).
M '"¦
TRGOVINA  Z   MESANIM  BLAGOM pri
PREIS ADOLFI
v MURSKOJ SOBOTI,
CERKVENA  ULICA.
Dobi se vsefele  manufakturno blago kakti:
fini česki štofi za ženske i tnoške obleke, cajgi, za srakice platno, blazine, parcheti, žuto platno, pravo farbarsko platno za gvant i za šorce, gunje, poplanje, prtC za sto i na postele, vsefele štrikani gvant i robci, štrikani kaputi za ženske, moške i za deco, vsefele štrumfe itd.
se dobijo po  solidnoj  dnev-noj ceni.
EDINA   NAJVEKŠA   TRGOVINA   Z
LEDROM
i s vsemi šujsterskimi potrebščinami je v MURSKOJ SOBOT^
pridovici   A N A     C 0 R.
PRVO   SLAŠČIČARNO
v MURSKOJ SOBOTI
v hiši g. Aschera  ma
Sidonija Novak
Vsikdar   frlške torte i pecivo   pa v poletnom časi vsaki den tiidi sladoled
Josip   Močnik
stavbcni ino umetni izpitani kamnoseski majster
v MURSKOJ SOBOTI.
PRIPOROČA  se vsetn interesantom
vseh   vrst   kamnoseskih i kiparskih
izdelkov.
MAYER ŠTEFAN
krojač (sabou) Ino trgovec z gotovimi oblekami za moške v
MURSKOJ SOBOTI.
Ma v zalogi vsakše vrste moške gotove obleke z cajga ino štofa, male obleke za deco, vsakše vrste hobe po najnišišoj ceni. Delo vsakovrstne obleke se sprejme na mero. Dobro blago.
IVAN SEGA MURSKA SOBOTA
(nasproti židovske cerkve) gospodarske, obrtne ino indust. mašine i potrebščine:
Lokomobile - bencin i gasmotore - elektromotore - turbine -transmisije - žage - vermenice - Olje itd. - Mlinske potrebščine: valeke - kopereje - trijere - kamena - svila - gurtne itd. - Vse dele k valekom - sejalne stroje - pliige - sadne i grozdne mline -preše - sečkare - reporeznice - pumpe - trijenje, - vetrenjače.
Konkurenčne cene, tiidi na rate!
Prvovrstno blago!
JEUGEN  i  ARNOLD   HEIMER
:trgovina z mešanim blagom, vapnom, ce-\aijp  Qf)ROTA :mentom, deskami in s kurilnimmaterialom^1^^« okjdkj 1 j\
JANOŠ CVETIČ
Mur. Sobota, Cerkvena ul.
Trgovina    z   manufakturnim
blagom ino izdelavanje perila.
Dobi se najfalejše  blago  po
dnevnoj ceni.
Vsakovrstne   sirove   kože   i  gubač
-----------kupuje -----------
po najvišjih dnevnih cenah
Franc Trautman
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 191.
Vsefele platno, štofe, cajge, vunate,   druke,   parhete,
postelino, stolnjeki ino vse ka spadne pod manufak-
turno   robo, nadale   špecerijo,   galanterijo,   drobnijo,
Vsikdar v velkoj  izbiri najdete
,           v trgovini
BRATA  BRUMEN v M. SOBOTI
(na kiikli poleg birovije).
Cerkvena ulica
,. Trgovina s papirom  i  igračami
Barnabaš  Erdošy
prle  vodja tiskarne Balkanyi-ja
Murska Sobota poleg rim. kat. cerkvi.
Ma v zalogi vsefele pisarniške solske i za violine (gosli) potrebščine, novine i kalendare.
Naznanje se da g. trgovcom,šteriSrce Jezušovoga kalendare odavajo, da ga po angro ceni tu dobijo.
JOŽ. BENKO
TRGOVINA MESNIH IZDELKOV, IZVOZ GOVEDA, TELEC 1 SVINJ.
Kupuje:
govedo, teoce i svinje po dnevnoj ceni.
ODAVA ZVUN ZIVINE
na   droimo
i na   clebelo:
Salame, safalade, posebne, šunkarice, panške, debrecenske, kranjske, turistov-ske, špehovske ino braušvicke klobase pa tečne hrenovske, pleče, karre, rebra, bedro, prekajeno, roulšunko, rouipleče, carsko meso, papricfno ino neslano sla-nino, hamburgovsko slanino, svinjske —: :—        ino govenske jezike.        —: :—
Daje odavalcom  od  5 kg.-a više primeren popiist
DOBI SE:
tnast 1. i II. vrste tiidi na malo.
-^S*     MURSKOJ SOBOTI      <%^
r. z. z o. z.
Telefon št. 25.                                          Ček. račun št. 14.700
Število članov pribl. 300. — Za obveznosti zadruge jamči   deležni   kapital z  nad  2,500.000—   dinarjev.
OBAVLJA   VSE  BANČNE POSLE NAJKULANTNEJE
Sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Dovoljuje vsakovrstne kredite in podeljuje poso-jila   proti   intabulaciji ali poroštvom.
Trgovske informacije.     »
Izvršuje   potom   svojih   korespondetov   izplačila, nakazila in inkaso   v   vseh   večih   mestih   tu- in -   ..      inozemstvu.    lajr-.t.-.z
Glavno zastopstvo: ZAVAROVALNE DRUŽBE ,,VARDAR".
0Q CflD CtD CTO GD COD QD COD QD C(D O CtD C3D DO
iMAST-OBRAZlI
,,CREME    MAJALA"  g
_____________________________     n
CZZ2DCZZ2DCZ5C2Z25GZZZ3CZZ2D   8
8
Vam  občuva        g
kožo  zdravo   i   lepo!  9
Napravi kožo   belo,   odstran-   8
jiije vso   nečistočo,   piščajce,   §
rdečico, jetrne i sunčne šplinte.   8
CREME    MAJALA    i    MILO   §
(žajfa)  MAJALA ZA OBRAZ   g
košta   vse   vkiip   Din.   20"—   g
C^2DC2OC2OCS23C                   ~
Dobi se v
PATEKI
pri ,,SVETOJ    TROJICI" DOLNJA LENDAVA.
3cOD C(D CTO OD C© OD COD CCD O C(p C(D C(D?
Vsefele  glažovina, porcelanasta, posoda, lampaši, laterne, kepi,
remi,
-.,,, -V        gledala,
šajbe,
glažovina za okna
se dobi po najfalejšoj ceni pri
Jožef Donoša
MURSKA SOBOTA
LENDAVSKA CESTA 63. (v Hartnerovoj hiši)
Halo!
ZA FAL PENEZE
Halo!
dobite vse fele    kfŠČllke,    proste  i  fine, moderni   modeli  z  Beča   i   Gradca, pri
Sukič Jurija kiobučari Mur. Sobota
na   Lendavskoj   ul.   prek   od    davčnoga   urada.
Tiidi za fal peneze se popravijo \z starih v novo. Dobijo se tudi sandali, papuče, hobe (kape) iid.,
male i velke.
Točna podvorba!               Niske cene!
Trgovina ustanovljena 1849
Z-E-L-E|-!Z!-O.
___IBLAGO IZfOCELA,
obželezenje,   zgradb,   škeri   vsake   vrsle, že-lezni trami, gotovi šparhati za v steno vzidati,
Trboveljski portland-cement l-a, vapno,
nadale
šivalni mašini,   biciklni
kak tiidi mašin   za  slamo-
rezati i repo sekati,
plugi se  najfalej
dobijo
v trgovini z železom pri
v Dol. Lendavi.
Ivan  Markovič | L:,^l"\t
trgovec  glažovine       ffi v   to   vrsto   spadajoča po-i porcelana            88                 pravila.
v                     qq         Stalno velka zaloga
DoltljOJ   Lendavi. SH porcelana i glažovine.
Ustanovljena leta 1874
BENČ WORTMAN
manufakturna trgovina
DOLNJA LENDAVA
je edna najstarejših   manufakturnih  trgovin  v   celom Prekmurji.
Modni štofi
za moške i žensk ine obleke, prtovje na po-steo, — stolnice, obleka i driige   potrebščine  za
s n e h e,
d e 1 e,    p o k r o v c i.
Velka  zaloga   vseh  vrst
robcov
i vsega v to stroko spa-dajočega blaga. Zaloga prve   mestne  fabrike za
m a r e 1 e.
Pogrebne potrebščine.      Velka zaloga pamuka.
Samu
Schwarz
trgovina   z  žitom
i deželnimi
pridelki
v
D. Lendavi.
Kf        ••    •
u p u j e
stalno vsako-vrstno zrnje po najvekš:h dnevnih cenah
^^^:
Najfalej se dobi mela, cuker, soi i vse-
fele špecerijsko blago. Nadalje priporoča  občinstvi  i   malim trgovcom na velko  začimbo t koloni-jalno blago vsake vrsti po najniSišoj ceni
(prle Gombosi i Wendl)    ;¦ ;;
Dolnja Lendava.
¦j ¦ t.
^ODC©C0DC©aDC©C©C©C0DC!DOaDcto
e
w
INKA"
8
8 8 8 8 8 8 8
FRANCUSKA  ŽOANICA   g (SOSBORSZESZ)             8
8
Najboljše    sredstvo    proti   8
Q
reumatizmi,             ¦-«- .         o
glavoboli,                    o
zoboboli,            o
trganji,       |
želodčnim   betegom   itd.  itd.    °
Dobi se v           -       o
v>    8
PATEKI           g
pri ,,SVETOJ   TROJICI"      8 DOLNJA   LENDAVA         §
3 0000000000 aDoaDODaDCfDCtD^
P-E-R-J-E
najfinejše vseh vrst se dobi po jako nizkoj ceni. Ravnotak vse driige po-trebščine dobite edino po jako ugodnih cenaj v n a j v e k š o j trgovini v ČRENSOVCIH pri
Ivani Kocet
trgovina v ¦       f ČRENSOVCIH.
Ne zamiidite prilike !
Dobra postrežba!
W^       TRGOVINA       Uf*4
u
Na veliko.
Na malo.
Brata Šiftar i Hahn
v Murskoj Soboti
prej trgovina Jonaš.

Toplak Jožef
trgovina   železa
<u   —
•a    cs
o    c
»    c
O   u
u  «
1  §
CS     *
bfi  «
o a
CS
N   ""
>  T3
v Dolnjoj Lendavi lOpominam!
(v poslopji   Hotel   Krona). I                    _____
Vse moje odjemalce, šteri so poznali moje k o s e, da se mi je posrečilo dobiti prave švedske kose, štere so ešce pri nas nigdar ne bile poznane, fal je davati ne bom mogeo, ali blago je takše, da nigdar ne bo žao nikomi če si kiipo eno takšo koso.
Nadale vam priporočatn železo, traverze, cement, vapno, špolarijo, štedilnike, železne peči, slamoreznice, pliige, gospodarsko, stolarsko, kovačko, zidarsko orodje ino vse predmete, šteri spadajo pod železno stroko. Naj se vsaki obrne z najvekšim viipanjom k meni.
Solidna podvorba!    Solidna podvorba!
n. o
<   3
„   f»
2  N
•o «3.
•t
Ss
3   o o -t
crq  u
*"• ^
cn
Najvekše prekmursko razprodajno mesto
srečk loterije države S. H. S.
Več glavnih i nešteto menših dobitkov se že je izplačalo. Do-bitki se držijo strogo v tajnosti.
STALNO SKLADIŠČE:
drete i svile za štrikanje, heklanje vezanje. Berlinski, Imperial i žemper pamuki. Jedilno orodje, posveč iz alpakka srebra i kitajskoga srebra. Kufri za pot, potne košare i vozički za deco. Stvari za oskrbiivanje betežnikov, za vezanje čreva, gumijevi štriinfli i razni driigi predmeti iz gutnija. Tuzemski i inozemski toaletni izdelki i žajfe. Elida, Dralle, Kielhauser, Brazonj, Koti i Hubigaut izdelki. Sredstva za negiivanje lica, rok, vust, zob, kože i vlasi. Francuska, nemška, madžarska kalniška voda. Kožni izdelki, kefe, marele, palice, sredstva za briti itd. v velkoj izbiri.
Solidne cene!                          Točna postrežba!
H.   MASCHANZKER
Dolnja Lendava.
Naši starišje i dedeki
so vsigdar meli v svojih hišah i z dobrim   uspehom   niicali   že   več   kak 30 let sprobani i priljiibljeni
»Fellerov ELSA-FLUID"
Kak kozmetikum vretina čistoče i lepote             ¦- ¦*    <*
Kak mast v vseh prilikah, gde je mazanje za oživljenje krvi
potrebno, da se telo obdrži odporno i sposobno za delo
friško deliije.
Za kotfige-mišice i žile posebno po močnom deli, napori,
utriijenosti itd. krepi i jači. Vsakdanešnje negiivanje tela s Elsafluidom da za nagrado
bistro glavo, močne živce i zdravo spanje. Kak sredstvo za vtista ga jako radi majo zavolo dobroga
deliivanja na dlesnih i zobah.
Za šinjek i grlo pasebno hladne,  vlažne   dni  za  grglanje. Za negiivanje kože proti raznim kožnim betegom itd. osveži i čisti kožo. Za negiivanje glave jači i čisti glavo,  odstrani liiske itd. Po zimi brani proti slabim posledicam vetra, vlage i raraza. Po leti kak osvežujoči dodatek  k   vodi  za   mujvanje i kopanje, zabrani
švicanje i desinficira. Po notrašnjosti nikelko kaplic na cuker ali v mleki nas obvarje slabosti.
Ublažiije beteg, odvrne grče. V 1000 prilikah pokažiije se prijeten  i   hasnoviten.   Zavolo   vsakovrstne
hasnovitosti je ,,Fellerov Elsafluid" dobro poznani i to
KA VSAKŠI HVALI - MORE DOBRO BITI!
Dobi se v vsakš ij pateki i v driigih  takših strokovnih trgovinah i košta eden glažek za
probo 6 dinarov, diipliški glažek 9 Din ali poseben glažek 26 dinarov. Po pošti je falejše.kem več naročimonaednok,ar vlom slučaji s pakuvanjom i poštninov košta 9 za probo   C diipliških ali   2 posebna glažeka   62 Din 18   ,       .      12       „           „     4       „             „        102   ,
27   „       „18        . »        „6        „             „         139    „
54   »       ,      36        „           „   12                     „         250    „
,,ELSA-PILULE"
dobro tirajoče srcdstvo, gvišna dejstva, jači želodec, a no draži čreva i pozdigavle friško i lehko čiščenje. 1 zaboi z  6  škatlicami   10  Din.   Paktivanje  i  poštnina   posebi.'"
Zu pucanje želodca 5 Din 50, tej za čiščenje krvi6DinG0, ricinusovo olje 17 Din 60, prašek za prebavlanje 8 Din 80.
Te cene so bile v veljavi, gda se je te kalendar štampao. Naročbe atresirajte jasno na patekara
EUGENA V. FELLERA,
STUBICA DONJA br. 823. (Hrvatska).
Na pitanja včasi pismeni odgovor, če je za poštnino k pismi zraven djani štemplin 1—2Din
Brezplačni dar more raki, ki cte
Prava
švajcarska
zepna vora
samo Din   69-20
Anker-Remon-toir-Roskopf
(brez sekund-noga cajgara)
s 3-letnim jamstvom.
Pfava Anker vekerica
s 3 letnim jamstvom
samo Din   64-20
te kalendar,
z malim triidorn dobiti. Ti dari so opisani v velkom ceniki sve-tovne odpremne hiše vor i kinčov H. Suttner v Ljubljani št. 895. Pošljite samo Vaš točen atres i včasi dobite brezplačno te lepi cenik, šteri Vas bo jako razve-selo z velkov vnožinov slik i različnih novosti.
Več 30 let
vživa sveto\na tvrdka H. Suttner najbolši glas zavolo svojega so-lidnoga poslovanja i zavolo jako dobre kakovosti svoje robe kak to jezero priznanic zadovoljnih naročnikov potrjuje. Pri tvrdki Suttner se vse kiipiije takrekoč po originalnih   fabričkih   cenah.
V lasfnoj protokoliranoj švicarskoj   fabriki vor
od   veščih     , |«O      na  sve'ov"
strokovnja-      >if\W«   nom glasi so,
kov   naprav-   Wf\pp   ar ido točno
ljene          VV«jr\L_   na* sekundo,
temeljito so napravljene, skrbno spro-bane i so zviinredno trpeče.
Nikšega   rizika!
Ka ne odgovarja, se zameni ali se penezi vrnejo. Nikše trljave robe, sve-tovna hiša Suttner ma samo zebrano robo najbolše kakovosti, ka priznate Vi sami kem pregledate Suttnerov cenik.
Zahtevajte ga včasi,
trbe   samo, da pošlete Vaš  točen na-slov na tvrdko
H. Suttner
Ljubljana št. 895.
(Slovenija).
3—10 letno jamstvo!
Ovo mali izvleček iz velkoga cenika tvrdke   S u 11 n e r:
,,Iko" vore ziate, srebrne, niklaste itd. po vseh cenah i v raznih formah, kak posebno plitke jako fino    gravirane  ali
gladki
,Omiko' i ,Axo' vore v zviinrednih zanimivih oblikah, moderne z dobrim čvrstim strojom  po
raznih cenah. Anker-Remon-toir-Roskopf vore  s  p r a v i m švajcarskim strojom v   raznih    fortnah.
Vore na roke
za gospe i gospode.
Ženske v5re v
krasnoj izdelavi.
Lanceki za žen-
ske   i  moške  vore
v  zlati,  srebri  i s
finimi dragimi
kamni.
Citre,   prstani,
ringlniivsadruga
zlata i srebrna roba v ogromnoj izberi. Najnižiše cene za te kak i stotino dru-gih predmetov naj-dete v ceniki.
Če  ščete  biti   snajžni
če ščete, da se veselite svojemi dobro negovanotni zdravomi lici, svojim rokam i svojim vlasem, naslediijte nam i niicajte: Fellerovo kavkasko pomado za lice i zaščito kože ,,Elsa", ona Vam obvarje
mladost i le-poto, ogladi brazde na lici, napravi kožo el ast ič no i baržunasto.
iČiidilisebote, kakfriškopre-minejo pege, šplinte, brazgotine, rdeča irazpucana mesta.
Fellerova močna ,,Elsa" pomada za porast vlasov (Tannochina-pomada) za-brani spadanje vlas i fano pišlivost, od-stranjiije liiske, vlasje postanejo mehki i gibki i pospešiije-porast vlasi.
Za probo 2 glažeka od edne ali po eden glažek od vsake Elsapomade, s pa-kiivanjom i poštninov 38 Din, če se pe-nezi pošlejo naprej.
Fellerova žajfa zdravja i lepote z marko ,,ELSA" najplemenitejše kvalitete vsebiije medicinsko sprobane sestavine, štere se vpijejo v kožo i jo oplemenitijo. Probajte samo ednok:
Elsa žajfa od lilijinoga mleka 8 Dinara Elsa žajfa od jajčnoga žuča 7 Din 50 Elsa žajfa glicerinska . . 7 Din 50 Elsa žajfa boraksova ... 7 Din 25 Elsa žajfa katranska ... 6 Din Elsa žajfa za briti . . . . 7 Din 25 i zagvišno več nigdar nete niicali driige žajfe. Na probo 5 komadov Elsa-žajfe že s pakiivanjom i poštninov vred samo 52 Din.
Fimi parfimi različnoga cve-tnoga dišeca v originalnih glažekah po 27 Din 50.
Elsa-kolonjska voda zvtin-redno fina i dišeča. Njena stalna dišava oživljiije i osvežiije. Glažek 16 Din 50
Elsa-gozdna dišava za sobe napuni vsaki prostor, de-sinficira, posebno sobe be-težnikov. Glažek 16 Din 50. (Lysol 24-— Lysoform 27 Din 50).
Elsa-prah  za   posipavanje
proti znojenji tela i nog. Edna škatlica z rešetom 7 Din 70.
Elsa-voda za viista drži zobe čiste i bele, osvežiije, desinficira, odstrani slab diih iz viist, krepi i jači zobno meso i zabrani zo-bobol. Glažek 16-50.
Zobni prašek  Dr. H e i d e r
6 Din 60, krem za zobe 8 Din 80, Hega-prah s ki-sikom za zobe 20 Din, ke-fica za zobe 11 Din i 20 Din.
Vse gornje cene so samo te veljavne, če se penezi   naprej   pošljejo, ar je poštnina pri povzetji za 10 Din vekša.
Naročila atresirajte jasno na patekara
. :   Eugena V. Feller,
Stubica Donja br. 823. (Hrvatska).
;:_-.
Ne špekulirajte,   >
če ščete, da ne bodete neprijateli svojemi lastnomi žepi! Kiipiijte do-bro i falo! Velka svetovna hiša za vore, zlato i srebrno robo itd. (lastna protokolirana fabrika vor na Švajcarskom) več 30 let svetovno poznana tvrdka H. Suttner v Ljubljani br. 895. pošle svoj veliki bogato ilusfrirani hasnoviti cenik popunoma brezplačno vsakomi, što njoj pošle svoj točen atres. Od tvrdke Suttner more vsak naročnik z malim triidom
dobiti  brezplačno jako  lepe  darove.
Bliže gledoč toga najdete v ceniki!                     Zahtevajte še ga dnes!
Ovo na kraci iz velkoga cenika: Moške i ženske žepne vore iz zlata, srebra, nikla itd. s pravim švaj-carskim strojom v raznih izdelavah po brezprimerno falih cenah.
Prave ANKER-vekerice
samo
Din 64-20
Zlata i srebrna roba, lanceki, pr-stani, ringlni, na-rokvice, priveski, igie za kinč itd. v velkoj izberi  naj-
falej.
Elegantni   špici za cigarete iz srebra i
driigoga   materijala   izdelani.   Doze   za
duhan i cigarete iz srebra, nikla, alpake
i kože v velkoj izbiri.
Vore  z  nihalom
izvrstnekakovosti, s solidnim stro-jom i prekrasnim glasom zvonov v jako lepo izdela-nih omaričih raz-nih velikosti.
Kukovice - vore,
kuliii:jske vore itd.
Listnice, bankači (mošnje), žepna ogle-dalca z glavnikom i ostalimi pripomočka-mi, pipe za duhan v raznih izvedbah, ke-sica za duhan itd. v najboljšoj kakovosti.
Prava švajcarska
ANKER-REMONT
Roskopf-žepna v8ra samo     -   ^
Din 6920
3-letno jarnstvo!
Vekerice prvo-razredne kako-vosti z dobrim strojom v raznih izdelavah izven-redno  falo.
Vse po tnogoče najnižišah  cenah  brez   rizika.
J
Ka ne odgovorja, se zameni  ali se pa penezi vrnejo.
f>7C*rL\     rtri-Zfintlif*     potrjUje,    kak    se    vredno,   dobro
CZ.C1 U     \)\ lZ.IiaillC     j   fa]0   kupiije   pri   tvrdki   Suttner.
Zato pa še dnes pišite po veliki cenik i atresirajte točno na -                     Odpremno hišo vor
H. SUTTNER,    ^
LJUBLJANA št. 895. CSIOvenija}.
Ce mate Ibolečiiie,
&f
kiipite v pateki   ali* v kakšoj odgovarjajočoj _ trgovini Fellerov pra-vi      dišeči       ,,Elsa-fluid". Ribajte   vsako ' zajtro i večer   boleča mesta, pa te se čiidili i veselili kak friško prijetno Vam Elsafluid odpravlja bolečine. če ste    zdravi,    niicajte   , Elsafluid  za grglanje , i   pranje    i    ostanete zahvalni i verni Elsafluidi.
Vsakodnevno negiivanje z Elsafluidom Vam prinese bistro glavo, krepke živce i čvrsti sen, obvarje Vaše zdravje i pobud-jiije s tem samozavest i življensko radost. Znotra nikelko kaplic na cuker ali v mleki Vas občuva grčov itd.
Več naših roditelov i dedekov niicali so ga odznotra i odzviina kak zanesljivo do-mače sredstvo i kozmetikum za glavo, pleča, roke, za celo telo kak i za uspešno nego kože.
Zahtevajte za probo v pateki i v od-govarjajočih trgovinah izrečno ,,Fellerov" pravi ,,Elsafluid" v pokusnih glažekah po 6 Din, ali v diipliškom glažeki po 9 Din ali v specijalnom velkom po 26 Din. Po pošti je falejše kem več se naroči naednok, cena s pakiivanjom i poštninov vred košta:
9 pokus. ali  6 diipl. ali  2spec.glaž.   62 D
18     „       „ 12    „     „   4   „       „    102 „ 27     „       „ 18   „     „    6    „       „    139 „
54     „       „ 36    „     „12    „        „    250 „
Elsa-švedske kaplice   (liker
1 za želodec) pospešiije prebavo, jača »    tek. Eden glažek 13 Din 20. , ;Ba1z a m (životna esencija) 5 Din, Schoferov balzam 8 Din 80, kaplice od  krčov  (kolcre)   11   Din, raz-&    lične kaplice kak Hofmanove, me-lisove,   cimctove  po  5  Din 30 i 19 Din 80.
Elsa-zagorski sok proti kašii i bolečinam v prsah 1 glažek 13 Din 20.
Krečno-železni sirup 13 Din 20, tej za prsa i kašeo 6 Din 60, prah za kašeo (fijakerski prah) 6 Din G0. Hega cukrčki proti kašli 8 Din 80.
Elsa-cukrčki proti   glistam
za deco i za odrasle 1 začkica z 10 pastilami 11 Din.
Elsa-ribje olje pravo, ugod-noga teka ! Jači všakoga, posebno slabe ženske i deco. Povzroči friški porast težine i da svež zdrav izgled  Veliki glažek 22 D.
Elsa-kina-železno vino za malokrvna   slaba   lica, potrebna
, počitka.   Eden glažek 16 Din 50.
Železni liker (Hegafferin), železni albuminat 19 Din 80, esencija za rum po 5 Din 30 ali 19  Din  80.
Elsa-mentolni klinček friško deliije proti glavoboli, migreni i pikanji kumarov  itd.   Eden  falat
10   Din.
Elsa-kaplice za zobe hitro odstrani bolečine.   Glažek 7 D, 70 Elsa-voda za oči jači vid, 5
Din 50.
Najtnočnejša francuska vi-novica (sosborszesz) originalna marka Radicum, predbojna kvali-teta, velki glažek;19 Din 80.
Mast za ozebline 11 D. mast za rane
11   Din, mast za krofe 11 Din.
.   ,,                     Naročila atresirajte jasno na patekara
Eug^ena V. Feller,
Stubica Donja, br. 823. (Hrvatska).
Cene tii navedene so tiste, štere so bile v veljavi, gda  se je te kalendar
štampao.
Na pitanja sledi včasi pismeni odgovor, če se za poštnino priloži 1 do 2 Din.
Tti vsaki nikaj najde!
Keliko triida, keliko časa i čemerov bi si prišpa-rali, če bi znali kak malo penez trbe, da si nakii-pite vnogo toga, ka Vam vsaki den brez računa prinesi dosta haska i veselja. Trbelo bi samo, da samo ednok prečtete velki ilustrirani cenik sve-tovne odpremne hiše H. Suttner v Ljubljani št. 895. Iznenadilo Vas bo, keliko važnih predmetov je v njem, štere i Vi niicate, a da jih šče ne poznate. Vsaki den nastanejo
nove čudovite iznajdbe,
šterih cio je, da tiidi Vam olajšajo Vaše delo, da tiidi Vam polepšajo živlenjc. Pošlife samo Vaš točen atres na svetovno odpremno hišo H. Suttner i včasi dobite povsem brezplačuo te velki praktični cenik. Ovo malo izvlečka iz istoga :
KA   MOŠKOM  TRBE;  KOMJ SEŽENSKE VESELIJO:
Čuden žepni nožič iz I.a
oceina,  najfinejše švajcarsko delo.
Alat za vse, znameniti ha-mer s kleščami, zedinjiije v sebi v eduom falati celi šereg razne škeri.
Kompletna garnitura za briti s sigurnosjov britvov,re-zervnitni klingami, Ia kako-vost v elegantnoj kaštulici.
Naprava   za  izdeluvanje
raznih predmerov z žagico.
Naprava za rezanje vla-sov i brade, britve, kefe za viasi i brado, glavniki i na stotine driigih reči za vsakde-nešnjo uporabo mcškom.
Moški obleč i kaputi naj-modernejšega kroja iz naj-boljšega materijala
Moške srakice,perilo, štrii-nfli, zokni, naramnice, roka-vice, pojasi, kamašlni itd.
Na stotine različ-nih predmetov za vse mogoče cile najdete v velkom ceniki Suttnera.
Kiihinjska posoda, najno-
vejše praktične iznajdbe, kii-hinjski noži, pegle, čajnice, trpežna posoda itd.
Naprave za kiihanje iz ,,Silit" ocela, novost, posoda, v šteroj se vse lehko kiilia, ar njoj niti najmočnejše kisi-line ne škodijo, ostane brez kakšega diiha, nevničljivo.
Jedifni predmeti, prekra-sne garniture vfinih kaštulah, jako fal, Univerzalna domača šker, v ednom falali naprava za briisiti nožov, skarj itd. sliiži zednim kak odpirač za konzerve, za štupline, za rezanje glažovine,  drota  itd.
Moderne fine škarje za kondranje vlas, glavniki,toa-letni predmeti, gledala, ka-zete itd.
Dežni površniki za ženske, jumperi v raznih farbali nio-derno izdelani. Striimpflni, robčeki,vuiiatni robci, firunge, garniture za stole i postele, paplani, zidni  sagovi itd.
Za deco umetni gvant, igračke v velkoj izbiri.
Crpeli iz najbolše kože v velkoj izbiri za moške, žen-ske i deco.
Glasbila v ogromnoj izbiri po najfalejših cenah,   najbolše harmonike, gosli s tokom vred, citre, mandolme, okarine itd.
Novost! Gramofoni i plošče brezkonkurenčno  fale  cene. Nikšega rizika! Ka ne odgovarja, zamenja se eli se pa penezi dajo nazaj. Zahtevajte včasi cenik od svetovne odpremne hiše
H. SUTTNER, Ljubljana st. 895
Moja. zena i jes
sva oba toga mi-šlenja i Vi te se tiidi čiidivali, kakVam lice dobiva mladeniško svežino, koža pa postane gibka i baržunasto mehka i vlasje Vam bodo neprestano sliižili veselji, či naš zgled naslediijoč vsaki den niicate. : Fellerovo žajfo zdravja i lepote z žaščit-nov markov ELSA najplemenitejše kvalitete vse-biije medicinsko sprobane sestavine najbolšega deliivanja, štere se vpijejo v kožo i jo opleme-njiijejo. Probajte ednok
Elsa-liljano-mlečno žajfo posebno fino cve-tno žajfo, včini kožo fino. Komad 8 Din.
Etsa-žučnata žajfa prava žajfa lepote i zdravja. Komad 7 Din 50.
Elsa-glicerinska žajfa posebno dobro deliije pri razpokanoj i hrapavoj koži. 7 Din 50.
Elsa-boraksova žajfa izvrstna proti šplintam, pokanji kože i lišaji. 7 Din 25.
Elsa-katranova žajfa dezinficira, posebno dobra za glavo i vlase, najbole pa za deco. Din 6.
Elsa žajfa za briti se jako peni, omehča brado, jako štedljiva. 7 Din 25.
Za probo 5 komadov Elsa-žajfe s pakiivanjom i poštninov vred 52 Din, če se penezi naprej pošlejo.
Fellerova kaukazka pomada za lice i za-ščito kože ,,Elsa" ova Vam obvarje mladost i sna-go, gladi brazde na lici, včini kožo elastično i bar-žunasto. čiidili te se kak friško Vatn odidejo šplinte, razpoke, bradajice, rdeča i razpokana mesta.
Fellerova močna ,,Elsa" pomada za porast vlasov prepreči izpadanje vlasov i rano pišlivost, odstranjiije luske, včini trde vlase mehke i gib-čne i pospesiije porast vlasov.
Za probo 2 glaž. od edne ali po 1 glažek od vsa-ke Elsapomade zednim s pakuvanjom i poštni-nov 38 din.
Proti ktirjim očem brez
bolečine i brez noža brezi toga, da bi   se   izpostavili zagiftanji   krvi,   hitro   po-maga. Fellerov Elsa turistički
melem. Mala kaštulica 4 Din 40, velka kašiulica 6 Din 60.
/Osa
Nadale Elsa-turistička     tink-
turaza gvišno i brezbolno odstranitev kiirjih oči, trde kože itd. S penzlnom vred 11  Din. Elsa-prah proti smrča-
di gvišno i friško deliije proti miiham, buham, keb-rom, švabom, viišim, steni-cam itd. Velka kaštula 17 Din 60.
Smrt mišim i podganam! Zanesljivi gift za miši i po-dgane ,,FLOX" zrnca 8 Din 80.
Elsa hranilni prahzaživino je veselje vsakoga gospo-dara. K vsakdenešnjoj hrani mešajoč je prava dobrota za konje,krave,ovce,svinje, perotnino itd. Kaštula 8 D. (Mazilo za konje 19 Din 80.
. Creolin 12 Din.)
Štrcaljke za prah proti smr-čadi 25 Din. Mast za viiši, mast proti srbeščici od 6 D. naprej.Naftalin proti molom od 2 din naprej.
Proti stenicam večkrat spro-bana tinktura, glažek po 17 Din 60.
Vse gornje cene valajo samo te, če se penezi naprej pošljejo, ar je pri povzetji poštnina 10 Din več.                                                                         ,    . ,
Naročbe atresirajte jasno na patekara
EUGENA V. FELLER,
..,„.. STUBICA  DONJA, broj 823. (HRVATSKA.)
Na to voro
se lehko zanesite,
je   prava   švajcarska,  ide   točno   na   sckundo,   cena   njoj  je
samo  Din 69 20
Anker-Remontoir-Roskopf  (brez kazalca za sekunde)   ¦ ,   ¦ s triletnim jamstvom!
Frava Anker-irekerica
samo 64 Din 20 para
pravi Ankef-stroj, glasovite kakovosti. Žepne vore, vekerice, vore z nihalom, lanceki, prstani, zlale i srebrne reči takrekoč za originalne
fabričke cene
v ogromnoj izbiri najdete v velkom ilustriranom ceniki, šteroga dobite brezplačno, či pošlete Vaš točen atres na odpremno hišo vor
H. Suttner, Ljubljana št. 895. (siovemja)
Nikdar prerano, nikdar prekesno ne pridete, če mate zanesljivo voro iz švajcarske fabrike vor Takšo že dobite od 69 Din 20 para naprej pri tvrdki Sutt-ner. Suttnerove vore idejo točno na sekundo. Popravila slabih vor koštajo pomali več kak same vore. — Dobite velki ilustrirani cenik, če Vaš točen atres javite od-premnoj hiši vor H. Suttnef v Ljubljani št. 895. Cenik te stare solidne tvrdke vse-biije gvišno ncizčrpljivo izbiro vor i kinčov iz zlata, srebTa, nikla i. t. d. kak i dare i praktične predmcte za vporabo.
Više kak 100.000 v preminočem leti odanih glasbil i prek 14.000 uradno potrjenih zahval svedoči najbolšo dobro kakovost naših inštrumentov   i    nisike  cene ! ! !
Violina
od 95 Din dale
Trompeta
od 505 Din dale
Razpošilamo neposredno kiipcom !
Gitarske citere
od   192   Din   dale
Ročne harmonike
(bečki model)   od   170 Din dale.
Ce sc Vani   poslano  gla-bilo ne dopadue, nam lehko nazaj pošlete i zamenjate !
Po najnišiših fabričkih cenah kiipii-jete   glasbila  vseli  vrst,  kakti     Gitare  od207D.dale godala, pihala,  tamburice,  gra- Tamburice od 98 D. dale mofone, harmonike itd. pri tovar-niškom skladišči
Mandoline od 136"D. dale  m«.           * • vt               *   *
Tambunceod 9s d. dae Meinel 1 Herold
Tovarna   glasbil,   gramofonov  i harmonik    (Imet.   Rudolf  Lorger)
v Maribori št. 39.
Gramofoni
od 345 Din  dale
Zahtevajte   naš velki  glavni  ce-
nik,   šteroga   pošletno   vsakomi
brezplačno.
Ročne  harmonike
(netnšk model) od  85  Din   dale
1. VEISSENSTERN trgovec DOL. LENDAVA		
Priporočam		prvovrstne bicikline i šivalne mašine po   najfalejšoj   dnev-          j?>~—&b noj   ceni.   V   dobrom   /^fMA   ~]mwjj\ stani ponošene bicik-   f^^«^» Hnezamenim.Biciklini   ^^p^ ^^ se    stalno   dobijo   na posodo    na    celi    den    ali   na  vore. Perje i bakanči stalno na skladišč!
		
		Ignac Weissenstern trgovec, Dolnja Lendava.
RoyalMailLine
Kralj. Angl. Parobrodarska Linija.
Redna zveza za:
JUŽNO   AMERIKO
Brazllijo—Uruguay—Argentinijo
•:   ¦        Cuba--Chile--Peru           r¦-..-
,,ASTURIASa i »ALCANTARA«
Najvekši angleški  motorni hajovi na sveti.
Generalno zastopstvo za SHS.
*¦¦-¦>"      ZAGREB, TRG  I.  broj 17.        ^,
: J "•'      Podzastopstva:
OSIJEK,   Županijska   ulica  34.
(Dragutin Blazevic). DOL. LENDAVA,   Glavna ul.
63. (Josip Grča). SOMBOR, SUBOTICA,                 ;,'     -
NOVISAD,        ,-4.    , " SARAJEVO,
CETINJE, Peter Lompar. Dopisiivanje  v vseh jezikah.
BEOGRAD, Karadjordjeva ul. 91 VEL. BEČKEREK,   Obala   Prin-
cese Jelene 7.
LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 26 BITOLJ,   Boulevard  Aleksander
163.
GRUŽ, Kapitan Ivo Hagjija. SPUT, Dioklecijanova Obala 8. METKOVIČ, Ivo Veraja.
Vse informacije brezplačno.
SKAFAR   JO2EF
trgovina z izdelanimi kožami ali z  ledrom v Beltincih št. 11O.
PRIPOROCAM
vsakomi kak čevlarom tak kme-tom vsigdar najbolše izdelane kože i podplate za obiiteo. Daleč na okoli je znano, da se edino pri meni dobi vsigdar najbole trpežno blago vsevrste za črevle i šoline, ar mam leder vsigdar iz najbolših fabrik. Slaboga blaga pri meni nega, to posvedočijo vnogi, ki pri meni že več let kupiijejo. Cene so vsi-gdar jako primerne, podplati naj-bolši i najbole trpežni. Či ne verjete, probajte, osvedočili se bodete i vam nigdar ne bo žao za peneze, za štere vsigdar dobite dobro blago. Peneze zapravla tisti ki kiipiije slabo blago, štero malo falej dobi. Takše blago se hitro raztrga ino dostakrat mora novo kiipiti. Dober leder pa drži trikrat tak dugo, pa čeravno je cena malo vekša, je pa vseedno dosta falejša. Zato če vam trbe dober leder ali dobro izdelane kože, to dobite edino samo pri
Škafar Jožefi
V
Beltincih.
Železnina k nKOSI"
IVAN PETERKA, MURSKA SOBOT/
¦    -    -                 Lastna nova hiša. — Poleg birovije. -   -----     —r—
PRIPOROČAM na velko prebiranje vsefeie železno blago : šinje, nared pliige, lance, cveke, rasoje, sekire, goričanske motike, prave ,,Torski:
i ,,Peterkove" pleme-nite - ocelne kose z garantiranjom i prave ,Tirolske' kamle. Špar herde, peči,"železne križ^ i pravo engleško ške; za  vsake  vrste   meštre.
K,^3Kt3SK3L«®533?3faS>KSSHi™-I2S3
PETERko\;E-ocariE-ko5E
fcEŽE]O-kAk-BRiTVA
Velko  preberanje v kiihinjskoj posodi.
slSf^
Či ščete dosta penez pri-šparati, tef si poglednite to mojo n o v o bunto, nigdar   nete
E. BALKANY1 D. LENDAVA.