42. številka.
(v Trato, v soboto gjntraj dne 6 aprila 1895.)
Tiraj XX.
„KDINOIT"
iihiva po trikrat na teden t sestiii it-danjih ob torkih, ćalvtklh in >obotAh. Zjutranje izdanje ii-baja ob S. uri ijutraj, večerno p« ob 7. uri »oćor. — Obojno ladanje stan* : ea Jede« mM) . f. —.«0, ltv«a Avitril« f. 1.40 »» tii mete ... 2.60 . . „ 4 M poi lite . . .	. . . H.—
M tn leto , . , 10.— ... 1«.— Na uriili bril priložen« naročnine ••
M J«alj« uir. Potami£ne itevilke *e dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v lratu po a nvč., i»in Tr*U po S ari. Sobo tno večerno udanj« v lrttH « n«., iirtn Trita ■ a«.
EDINOST
Oiflttii »o r».' »nf pi titrihi t perita; zn nail»f. t	n. ('ik.iii, »■> 1.1.1 ne
nttor. k ■ lik-
i'it'lnil
Potlan* o«mr!i i*» in jttn ' »liv-iN«. •nm"'i oiiwi it«i. »o • . uimj t p.i p i: i•
V»i >lo|ii»; M • B j licu ('*•«• ni .«1.1.4. Iiiti franko rit, . k • npru; <lnn|0. (i .i<.>|i
ii i vreiimatTL
Narotniiio. r..» u, . ,	. . .
jemii Hitrtintiifro uln<i >l.ilin,> p rolo bit, 3, II. nadst. ' M|irt<> rrkUiiin j.
slovenskega poliUdne^a druitva za Primorsko.
, y i lUutll Jr m. ■ • >.
Iz govora po$l. Eima
v seji p osi, zbornice dne 27. marca 1895.
(Dalje).
Koalicija in volilna preosnova.
Posl. Eim je nadaljeval: Pazite, da te suhe krave ne požro vaših debelih! Učite se iz zgodovine, pomislite na oni zgodovinski trenotek, ko je Mirabeau, najženijalnejši takrat priviligovane družbe, z »klical proroški: »Želel sem, da bi bil moj stan dovelj moder, da bi dal danes, kar se inu jutri iztrže brez dvombe, da bi bil tak6 deležen zasluge in Blave, odobrivši to, kar glasno zahteva vsa dežela*4. Pomislite na veljak« in varate se, tako postopati proti sedanjemu četrtemu, kakor so oni postopali proti tretjemu stanu, sicer utegne kmalu, kakor tedaj tretji, sedaj četrti stan poskusiti, da postane — vse.
Slušajte sumeiije množice, ki trka na vrata te zbornice, poštevajte čutstvovanje nove generacije, ki Vam, iye lastnim očetom, stopa nasproti, vneta za politiško pravico in jednakost. To je bodočnost; in oglejte se do-Iro, da-li se že danes vaše lastno ljudstvo za vami ue postavlja proti vam! (Ganotje).
Tudi vsa znanost in literatura, in to je nepremagljiva duševna sila, vas svari živo: ,Vi pa ne čujete, kar pravim, vi ne verujete v glasove duhov!" Nikdar in nikoli pa ne zadržite na meji duševnega toka, kajti Avstrija ni osamljeni otok v svetovnem morju in povsodi zmagovalna ideja triumfovala bode z vami ali ukljub vam t (Pohvala).
Cenzus (cenilo) je slaba obrana. Naš cenzus pa je najkrivičnejši, ker grozno zapostavlja meščana za veleposestnikom in kmeta za obema. Nositelje krvnega in konsumnega davka degraduje v zgolj človeško meso, po-ojstri\je nasprotstva med aloji, množi grozen srd proletarijata, vekša ogorčeuje istega, dela nemogočo vsakoršno izvravnavo gospodarskih interesov in pripravlja tak6 duhove na prevrat. (Tako je! — Živahna pohvala) Ne oklepajte ne trhlega privilegija naj-gnusnejše aristokracije, aristokracije denarnega žepa! Ta plutokracija nima potem ni-kake pravice očitati izvrženim nadostatek narodnega čustvovanja, patrijotizma in lo> jalnosti. Bodite pravični do teh stebrov družbe, in potem recite: ^Domovina naprej, narod naprej!« Koristi skupin in kast umakniti se morajo radovoljno pred ukupnostjo, nenaravna razvrščenja n&roduih sil je popraviti, ali pu se se silo potisnejo na stran. (Tako jo 1) 47 let je od tega, odkar so se v neki drugi deželi zagradili za denarni žep, kratć volilno pravo večini naroda. Ludovik Filip in njegov Guizot storila sta to isto, o čemer si domišljate vi, da smete storiti. Toda ona dva se nista hotela dotekniti posestnega stanja priviligovanili volilcev po eenilu, njiju ,pays legal". Posledice poznate. Več nego jedno
PODLJSTEK. Zlatarjevo zlato.
8«
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spiaal A. Ž e 11 o a.
VI.
,A! A!*1 začudila se je Freyovka. ki-ir.aje glavoj, .glejte no, kdo bi to rekel, draga soseda! Ali naj vam povem, imela sem čudne sanje.*
„Povejte, kake?* prašalaje ščepetelnica.
„V sanjali videla sem mačka, kakor da se na me zaganja!"
»Pomozi vam nebeški raj! Zlo je, soseda ! star maček, pravite P Zlobna dušrf se je razjezila na vas !w dudala jo ščepetalnica važno.
.Glejte, glejte 1 Evo Grge Čokolina!" zavpila je Freyovka, „mestno rešeto! Pozovi vc ga no !•
ministerstvo se je pogubilo na taki nespametni trdovratnosti in zgodovina sodi soglasno, da je Ludovik Filip Žrtvovat samega sebe in dinastijo brezprimerni kratkovidnosti, hotevši vzdržati volilske svoboščine iniovitnikov. Ho-čete-li igrati avstrijske Guizote avstrijske veljave (Veselost.) ter istotako izzvati katastrofo ?
Vse, kar trpi krivico v tej državi, naj je narodno ali socijalno, vsi ti milijoni ponižanih in žaljenih, stoji pred vami, sedaj še prosć, ali skoro ukazujč : „Napravite po po-litiški pravičnosti pomirjenje in mir !■ (Pohvala).
Čemu se mudite, čemu se obotavljate? Hočete-li počakati, da se mirni govor delavskih bataljonov premeni v bojni krik ter da jame avstrijski proletarijat z vami govoriti po belgijski? Hočete-li, da se vsi nezadovoljni nArodi pridružijo viharju ter da po-medejo to mramornato palačo kakor dn je hiša iz kvart ? (Živahna pohvala in ploskanje.)
Mi nočemo tega, ni monarhiji ni našemu narodu! Naj le hodijo drugi po o.jki stezi omejene sebičnosti, mi pa ostanemo na široki cesti jednakega prava.
Pogled naš je trdno obrnjen v to, kar je nam najbližje in najdražje, na blaginjo svojega nAroda in čast lastne domovine. (Dobro); ali ohranili smo si tudi ztnisel in razumevanje za veliko, politiško in socijalno vzravnavajoče svojstvo te dobe, in grajajte na nas kolikor hočete, ali tega priznanja nam ne odrečejo sodobniki in zgodovina, da smo tudi v trdem boji y.a narodni obstanek bili prvi, ki smo na svoj prapor pritidili vzišeno znamenje, znamenje splošne politiške pravičnosti. (Pohvala in ploskanje.) In tako hočemo isto držati v vis, zvesti demokrati-škim sporočilom in svobodomiselnemu mišljenju našega naroda. (Dobro ! Dobro !) Pri tem ostanemo in z nami trdna vera, da zmaga te velike, pravične, splošne stvari so ne da odvrniti in da ne more izostati. (Živahna pohvala. Ploskanje v dvorani iu na galerijah.)
Narodna politiška bilancija koalicijske dobe.
No, kako se nam kaže nArodiio-politiška bilancija koalicijske dobe ?
Zapisali ste v svoj program, da morajo absolirno mirovali politiška iu narodna vprašanja. Koalicijski obroč naj bi istotako deloval na politiške stranke in cele narode, kakor deluje s kredo začrtani krog na iz-vestno dvonogato perutnino, ki hipnotizuje isto, da so ne more gibati in otrpne. Ali ta uboga dvonogata žival je, oprostite, — gos. (Živahna veselost.) Ali politiške stranko in narodi se ne dajo na ta način oropati svobode v gibanju! (Ponovna veselost.)
Zato je morala vlada tudi tu ponesrečiti žalostno. Da, ako bi jej ne trebalo dru-
»Pozovive ga!'1 ponovila je melanholično Žafranička.
„Nastavnice Grga! Nastavnice Grga! Ne bi li malo sem?* zavpila je na ves glas žebljarka.
In res šel je mestni brivec prek Markovega trga. Ogrnol si je bil črn plašč s kratkima rokavoma in opiral se ob močno drenovo palico, kakor da se je odpravil z doma. Na pozov gospe Freyovke vstavil se je iu krenol proti prodajalnici.
,Aj, aj! Dober dan, drage gospe! Vkupe, . kakor vidim 1* pozdravil je brivče obe babu-J rini. Drago mi je. Pojdein malo k vama. Na
i potovanji sem. Naj malo odpočinem.*
.Na potovanji^ Kani ?■ prašala je iz-.' vodljivo žebljarka.
„Št !* šepnol je Cokolin in položivši i prst na nsta, ogledal se pozorno.
„Ne bojle se!' ohrabrila ga je gospa i Šafranička. „Nikogar ni."
zega, nego da liki Jozuva dvigne svoje roke, kadar hoče, da obstoji solnce na svojem mestu, potem ne bi imeli več pod koalicijo tii narodnih, ni političkih vpraSanj. Ali sile narave si ne dajo ukazovati, kedaj naj mirujejo. Tu imamo neprestano omahovanje, nepretržno p »sezanje jedne stvari v drugo, borenje, vzravna van j«, s kratka: življenje in snovanje.
Političkih vprašanj ni moči jednostavno potisniti na stran ; kaj tacega se more posrečiti k večetnn v svetovnozgodovinskih tiv-notkih in ljudem stoletja. Tako je mogel Cu-vour zaustaviti politiška vprašanja za neko dobo ter združiti vse stranke, ali to je l>il ravno Cavour, državniški ženij, in tu je bil tudi vzvišen vse prešinjsjoči cilj, osvobojenje in združenje jednega celega naroda!
Kateri veliki cilj si je pa postavila koalicijska vlada, ki bi bil dovelj velik in vzvišen, da bi smel siliti politiške stranke do samozatajevanja in vezati svobodne silu celih narodov ? Mi ne poznamo nikakega. DA, vendar — jednega.	(Dalje prih.)
Politiške vesti.
Državni zbor. Predvčeranjem je poslanska zbornica dognala davčno p r e-osnovo do g. 99 z nekaterimi dodatki poslanca Grossa. Na to je zbornica vsprejola v drugem in tretjem branju zakonski načrt, s kojim se nedeljski počitek razteza tudi na krošnjarsko obrt. Posl. dr. L u e g e r je stavil nujni predlog, da je pozvati ministra za trgovino, naj še v tem zasedanju predloži novelo k obrtnemu zakonu, na kar je minister odgovoril, da je novela že izdelana iu da se ista izvede že v bodočem letu. Nujnost Luegerjevega predloga je bila vsprejeta.
Kriza? Britkejše ironije si pač ne moremo misliti: grof Hohenvvart je skoval koalicijo, Isti grof Ifohemvart jo utegne porušiti
—	porušiti ravno ob istem vprašanju, ki mu je dalo povod, da stori svoj najveći politički
—	greli. Ali naj ponovimo vsem znane dogodke ? Grof Taaffe je v oktobru leta 1893. presenetil poslansko zbornico avstrijsko z volilno preosnovo. Kakor strela z jasnega neba zadela je ta nakana Taaffe-ova vso nemško-liberalno stranko, videv5o se kar najedenkrat kraj propada — saj je vedela, da vsako razširjenje volilne pravice mora značiti njej politiško smrt. Bolestni vskliki
! razlegali so se po vsem nemškoliheralnem taboru, na vse strani so stezali svoje roke, kje bi našli rešitelja. In našli so ga, kjer so se ga nadejali najmanje: grof Hohenwart se je pridružil / vso svojo veliko avtoriteto raene-nju nemških liberalcev o nakani grofa Taaf-fea. V lepi slopi so konservativci in liberalci strmoglavili poslednjega, a neiniki liberalci so se dvignili v sedlo pomočjo svojega najnevarnejšega nasprotnika. In svet. je strmel na tem velikodušnem činu grofa Holiemvarta.
„A oni?' menil je brivec in pokazal prstom na Jerka, kijessdelv blatu nedaleč od prodajaln i ee.
.No tega vam ve ni trebe bati. Ne znate li ga? To vam je inutec .Terko. Evo vidite, prodaja bičje za male krajcarje. Gluh je in nem, pa v vsakega rad zija," utešila je Freyevka nastavnika brivca.
„Svetu js konec!" menil je brivec za-brinotim licem.
„A! zares P ■ prašali ste babički. .Tako mi duše, res. Oči vide, ušesa čujo, kar pamet ni ue sanja,* nadaljeval je Grga, „pa v našem plemenitem mestu
.Dajte no, izročite!" silila je žebljarka. .Nečem!* otresel se je brivec, .nečem, studi se mi. Ali povem že na svojem mestu!* Safranička natočila je čašico žganja ter jo ponudila lažidoktorju.
,Saj nisve otroka, domači sve ! Povejte!"
Novi koaliciji |>o Ar\sii „tudi -l.iv n-k- t* poslanca Ilolieinv,ii'fS\j.' bila lw l;ij opravičiti svoj posthnek in obstanek opra vičila ga sicer tii, t^li opravičevala j«.- m s tem, da hoče ifc'lvaritiše bolju voliln i preosnovo, nego je bila ona. ki j» je nameraval Taaffe. Koalicijo je potem vezala dana sin-venska obljuba, še bolj pa volja krone iu tako je zašla v žagalo, iz katere »i ne ve pomoči. Na jedni strani jo tišči obvezna obljuba, na drugi pa skrb za svoj- „po>e>tm> stanje", koje mora priti v nevarnost, ako res pride do resnične volilne preosnove. To je bil težaven problem, kojega so se lotili gospoda. Trudili so se v posvetovanjih med zaupniki koaliranih klubov, trudili so .--e v odseku za volilno preosnovo iti i daj ^e i belijo glave v tistem gla«ovitem tajnem p- I-odseku. V tem hipu prišli so na /.enjalno misel: da bi nekaj dala desnica — ker /.-drugače tii mogoče — a tnisto naj bi zopet odvzela levica. Zasnovala naj bi se pet i kurija z nekoliko poslanci, a za to naj bi se odvzela pravica v dosedanjih kurijali malim davkoplačevalcem — petakarjeui, Ono -le-vilce poslancev iz pete kurje ne bi alteri-ralo .posestnega stanja", pri tem pa bi so liberalci iznebili svojih najnevarnejših nasprotnikov — malih davkoplačevalcev. \ dn sego te lepe namere -<> hotuli uporabili vprašanje preosnove davkov. 1'eiakatjem bi se znižal davek za nekoliko novčičev, lako. da ne bi več plačevali predpisane svoto davka, iu z Bogom njih volilno pravo! Tej nemškoliberalni nakani se je takoj uprla poštena skupina konservativcev z Dipnulijem ua čelu, kiiteri poslednji je slavil le dni predlog, kojemu je bil namen zagotoviti petakarjeui volilno pravo tudi za slučaj, da se istim zniža davek. Ali glej čuda: tepa več kot pravičnega predloga n i hotel p o d -pirati grof Hohenwart, zavzel se je t nej zopet za koristi nemški It liberalcev. To postopanje mora ogorčiti vsakogar in j" celo .Slovenec" — ki gotovo ni preoster sodnik visokorodnemu gospodu grofu — obsodil lo vedenje Hohenvvarlovo, lekši, .nko smo za razširjenje volilne pravice, sum tembolj proti temu, da bi se celo sedanja omejevala*. — Tu smo torej došli do interesantne točke koalicijskega življenja: grof lloheinvait v nasprostju se svojimi lastnimi somišljeniki!!! Iu ta ugunjka je zamotana tembolj, ako pomislimo, da hi ravnu konservativcem moralo biti največ ua tem ležeče, da petakarji ne. zgube volilne pravice, ker so jej ti-le trdua zaslomba.
Vprašanje je le sedaj, da-li ostane Dipau-lijeva skupina konservativcev trdna iu da-li se ne ukloni trmi lloheii\vartovi. Ako ostane trdna, potem je kriza neizogibna v lloln-n-\vartovem klubu, a po tej krizi iu ra priti kriza tudi v koalicijo. Iu vso kaže, da ostane
—	trdna, vsaj včeraj došla poročila nasuti-
zaletela se je krivousta iu ga pograbila za roko.
Izpil je Grga čašico, sedel ua klop mej obe buburiiii, moško se uakašljal, pa črtaje drenovkoj latinske črke v blato, začel je 1ako-le :
,l)a imate otrok, drage sosede, lo je hčera, svetoval bi vama, žive jih zakopljite, da ue vide več Zagreba. Ne čudite se niti najmanj, liesno govorim, (ilobok' smo zapazili v blato, britve mi, smo! K ji; so nam stati časi, ko je bilo vse čisto in pošteno, kje so? Iščite jih svetilkoj [ DandenesV Vse smrdi po žeplu ; /uuaj huj, znotraj tuj! Benes marsikatera nosi |>arto, pa kako bi j. j bilo treba kape, da pokrije drobne grehe, ha, da. tako je! Saj zuate zlalarjevo nio li tjauko
—	a}- Svetnica je na oltarju, jeli? Si-veda, *ko jej odvzame sveti oče smrtni greh !'"
(Dalje prih.)
jajo v tem domnevanji. Ta poročila pravijo, da
je pol >Ženj«' glede volilne reforme posldo j;tko kritičn >. k e r j e II o li e n \v n r t .s k u p n » 7 levi i* a v j i p r <• p r e č i 1 z a u n t o v i-l e v volilne pravice petak a r j e m. Poslan e c D i p a u I i 'laje že i z s t o-p i 1 iz p o J o d s c k a za volilno p r e-osnovo ter da konservativci E b e n Ii o c li - M o r s e y e v e b a r v e ž u-gajozisstopom iz H o h e n w a r t o-v* ga k 1 ti li a. — In tako vidimo, kako koalicijska manjšina poka in s« ruši na vseli straneh ter da odreka svojo služIjo ob naj« važnejšem vprašanju. A v tej zmešnjavi vidimo zopet osebo Hohemvartovo, kako se pripravlja, da stori svoj drugi, če možno še veći politiški greh: da uni uje volilno pravo, ki je je bil sam podelil petakarjem, prido-bivši s tem mnogo popularnosti med prebivalstvom.
Bližamo se torej krizi, a nje povspe-šitelj je — grof Hohenwart.
Različne vesti.
imenovanja pri pošti. Poštni praktikanti Josip H o ž j a v Pulji, Anton 1$ e r g e r v Gorici, Ivan I' o d g o orni k in Josip F it n-tek v L j ubijan i so imenovani poštnimi asistenti.
Istrska deputacija predstavila se je tudi ministrskemu predsedniku knezu Windisch-graetzu, da opozori istega na škodo, nastavšo za viuogradstvo p> Istri vsled klavzule o carini na vino v trgovinski pogodbi z Italijo. Zajedno je prosila podpore za razna gospodarska podjetja, označena v obširni spomenici, kakor gradnjo cest itd., da se vsaj nekoliko paralizuju pogubni vpliv klavzule o vinu. Knez Windischgraetz je vsprejel deputacijo jako prijazno, zagotovivši, da so vlada živo zanima za gospodarske koristi dežele, inje dobro obveščena o gospodarskem p o 1 o ž e n j u prebival-s t v a. Ministerski predsednik je zagotovil zajedno, da hoče vlada skrbno proučiti načrte, označeno v spomenici ter da jo utegnejo isti vspodbuditi do pozitivnih narede b.
Urednik v zaporu. Urednik goriškega lista „II Rinnovaineuto" gosp. Ivan Kušar je predvčerajšnjem nastopil odmerjeni mu 21-dncvni zapor. Med tem časom ne izide omenjeni list.
Za zdravnike. Občina Pazin razpisala je natečaj za službo zdravnika tega mesta1 Plača je 1200 gld., poleg tega spojeni so s to službo še drugi dohodki. Prošnje do konca t. m.
Družba sv. Cirila in Metoda se vam, Slovenci, ginjena zahvaljuje za Vaše dobro srce. Darovi, ki je donašate za punčico v Vašem očesu — za Velikovško šolo — so pogosti in večkrat obilni. A ob vsem tem vendar le še ne jenjamo s prošnjami. Vsakemu od Vas je jasno, koliko da stane zgradba navadne nađe hiše. Kolikošni bodo torej šo le troški ob širnem šolskem poslopji. Zato Va* prosimo ne pozabite zlasti bližajoči se čas velikonočnih praznikov: za koje sprejmi vsak Vas — stanujoč v krasnem dvorci ali pa v zadnji kočiei na selu — naša najboljša, naSa domorodna voščila.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Pristojbino za novo vožno pošto na Primorskem in Kranjskem. Za poletje 1HU5 določena je za vožno pošto ta-le pristojbina: Na Primorskem za vsakega konja 90 nč., na vsaki mirijameter pri rednih vožnjah in forintov 1.0« pri izrednih vožnjah. Na Kranjskem 89 nč. za vsakega konja za vsak mirijameter pri rednih in 1 f. 7 nč. pri izrednih vožnjah.
Dohodki tržaške občine. Meseca febru-varja t. 1. je bilo vplačanih pri mestni davkariji 67.uyti gld. 4H nč. na račun države iti 17.525 gld. 25 nč, na račun občine. Finančna oblast vsprejela je tekom februvarja meseca 105.057 gld. 18'/* nvč., na občinskih doklaclah za užitnino in na klavni pristojbini.
Statistika tržaška. V tednu od 24. do 30. min. rodilo se je v tržaški občini 114 otrok (62 možkih iu 55 ženskih); poleg teh bilo je 5 mrtvorojenih. Umrlo je yo oseb (41 možkih iu 5* ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 31.04 mrlič o v na vsakih 10U0 duš. Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 8 slučajev davice, 1 si.
Lastnik jeli lične
porodniške mrzlice, 13 si. jetike, la slučajev
vnHja sopnih organov, 2 slučaja kapi in 2 samomora.
Za črnovojnike. Mestni magistrat poživlja z nova vse dotičnike pristojne v tržaško občino, ki so bili rojeni leta 1857., 1858., 1859 , 1860, in 1861., ter so po zakonu obvezani služiti v črni vojski, da se čim prej izkažejo z vojaškimi dokumenti (ako jih imajo, če ne pa brez njih) na mestnem magistratu v III. nadstropju, vrata št. 1., kjer dobijo svojo legitimacijo za črno vojsko.
Umrl trgovec z vinom Miuoli četrtek je umrl tu gostilničar iu trgovec z vinom Marko Cumbat, lastnik znane gostilne „Ali' America*, še-Ie :)3!et star. Cumbat si je stekel posebne zasluge za promet z domačimi vini s tem, da je bil med osnovatelji razstave vin, ki je bila pred leti v tukajšnjem gledališču Politeam i, a povspeševal je, kolikor je le mogel, uvažanje dalmatinskega vina ne le v Trst, ampak tudi v druge kraje.
Nenadna smrt Predsinočnem zgrudil se je 401etni mešetar Alojzij Petek, stanujoč v ulici Ghiaccera list. 2, na potu. proti domu v isti ulici obnemogel na tla. Priskočili so mimoidoči ljudje in ga odnesli v bližnjo lekarno Cignolo na (Jorsu. kamor je prihitel zdravnik z zdravniške postajo. Toda med tem je Petek že izdahnil svojo dušo; bržkone zadela ga je kap na srcu. Sodnijsko-policijska komisija, prišedša na lice mesta, ukazala je odpeljati truplo v mrtvašnico pri sv. Justu.
izginil. Ivan Kline. 26 let star, bivši poštni vežbenik, poslednji čas brez posla iu zaslužka, stanoval je poslednjo dobo s svojo ženo in novorojenim otrokom v ulici Molino a vento hšt. 36. Siromak se je moral seveda boriti s strašno bedo; večkrat že se je izjavil, da je sit življenja. Miuoli ponedeljek ostavil je Kline svoje stanovanje in od te dobe ni več nobenega glasu o njem. Seje-li nesrečnež usmrtil, je-li ponesrečil ? To sti vprašanji, kateri si ponavlja uboga žena, živeča v groznem siromaštvu. Ta usmiljena vredna ženska porodila je se-le pred kakimi 14 dnevi. ~ Včeraj smo doznali, da se pogrešeni Kline ni usmrtil, niti ni ponesrečil kajti prišel je na policijo vprašat, kdo je prijavil njegov beg. Zajedno je baje izjavil, da se ni hotel »izmakniti" svoji rodbini, ampak da se jo hotel le nekoliiko — pošaliti 1 Zares lepa „šala* to, v tem ko je uboga žena doma trepetala v strahu, boreča se z največo bedo 11 Mislimo, da se je „šaljivi* gosp. Kline spametoval in da seje vrnil tje kamor ga kliče dolžnost, — k svoji ženi.
K atentatu na Hsntzijev spomenik. Naša dosedanja poročila o tem atentatu popoluu-jerno s tem, kar pišejo o stvari iz Budimpešto Dunajski „ Presse*: Ob »/«1 uri po noči (2. t. m.) slišal se je strašen pok, ki je prihajal iz trdnjave v Budi ter gaje bilo čuti celo v Pešto. S početka mislili so ljudje, da je nevarnost povodnji in da so zaradi tega ustrelili v trdnjavi iz topa. Ljudje so se zbirali, ne da bi znali, kaj se je dogodilo. Pozneje so-ie seje doznalo, da se jo dogodil atentat na Heulzijev spomenik. Počilo je tako, kakor 1 i zagrmelo h krati iz 10 topov. Vojaška straža pred zgradbo domobranskega mini.ster.stva, kakor tudi vojaki, ki so stali pred kraljevsko palačo, oglušili so skoraj vsled strašnega poka. Nihče ni znal, kaj se je dogodilo; policaji stekali so se na trgu in iskali, kje j« poročilo. Kojih je minol prvi strah, hiteli so k Hentzijevemu spomeniku, ga ogledali od vseh strani], toda v temi ni bilo opaziti, da bi bil poškodovan. Samo železna ograja bila je na nekem kraju svetlejša, kur dokazuje, da je prišla eksplozija od to strani. — Nek uradnik finančnega ministerstva, ki se je baš takrat vračal od veselice domov, povedal je, da je videl na stopnicah pred spomenikom lepo oblečenega moža, ki je nekaj prižgal. Višji mestni glavar, katerega so takoj obvestili o dogodku, prihitel je s komisijo na lice mesta, toda najti niso mogli ničesar. Konstatovali so, da spomenik ni poškodovan . . . .*
U tej stvari javljajo iz Budimpešte dne 3. t. m. (kerespondenčni bureau): „Iz informacij. katere je dalo samo policijsko ravnateljstvo, razvidno je, da je aretovani Szeles, ki je na sumu, da je provzročil atentat na H en t zijev spomenik, zares kriv. To potrjujejo razne okoisčine". — Vedno se še ne zna, da-Ii je Szeles res že zaprt, ali še ne. Nekateri Budimpeštanski listi tr-
dijo z vso odločnostjo, da imajo šzeleaa r
zapor,;, a da policija tega ne mara priznati, ker Szeles taji in ne mara objaviti svojih sokrivcev. Policijsko ravnateljstvo v Budimpešti izdalo je namreč to-le teralnico: „Časnikar Viktor (Adorjan) Szeles je zelč na sumu, da je provzročil atentat na Hentzijev spomenik. Szeles le rojen leta 1858., pristojen je v Veliki Varadin, je oženjen in oče 4 otrok. Szele* je visoke, krepke postave, je temne kože, ima črne lase, rujave oči, črne brke in nosi brado izbrito. Iinel je na sebi rujavo obleko, temno površno suknjo, trd, črn klobuk. Tega moža naj se prime in zapre, ako se ga dobi ter o tem naj se obvesti višje mestno poglavarstvo v Budimpešti.*
Občnega zbora „Tri. podp. in bralnega društva ', ki se je obdrževal dne 24. m. m. v društvenih prostorih, udeležili so se člani v velikem številu. Zborovanje je otvoril predsednik Andrej Kalan ob 4. uri pop. Pozdravil je družabnike in družabnice zahvalivši jih na mnogobrojni udeležbi. To zanimanje ga posebno veseli. Priporoča torej, naj tudi v bodoče tako lepo skrbe za društvo in ohranijo svojo ljubezen do istega.
Na to je prečital tajnik svoje poročilo in so se predložili letni računi. Poročilo in računi so se odobrili zadovoljstvom.
V novi odbor so bili izvoljeni: Predsednikom Andrej Kalan ; I. podpredsednikom Matija Ćud vod in II. podpreds. Ivan Čnnelj;
1.	tajnikom Franjo Bukovič iu II. tajnikom Franjo Trpin; I. knjigovodjo Franjo Prešel in II. knjigov. Lovro Repe; blagajnikom Ivan Prelog in gospodarjem Ivan Gnlin. Odborniki : Gvido Lozej, Gabrijel Vodopivec, Anton Kukanja, Josip Zolja, Josip Tavčar, Granjo Gašpersič, Ivan Skedelj, Ivan Toma-žič, Ante Kovačič, Matija Žetko, Martin Drašček in Ivan Gorup, Namestniki: Ivan Tavčar, Vincenc Sešlin, Miha Puc, Jakob Posega, Ivan Kobav in Josip Požar; pregledovale! računov: Ivan Kljun, Franjo Piano in Andrej Sešlin; v mirovno sodišče: Matija Bregaut, Ivan PoŽun, Franjo Kravos, Anton Milani in Anton LovrenČiČ, svetovalke: Schmidt Marija, Kalac Marija, Loboda Antonija in Kajzer Emilija.
Zborovanje se je zaključilo trikratnim živio-klicem Njegovemu Veličanstvu cesarju.
Učiteljske poskuSnje zrelosti za splošne ljudske in meščanske šote prično pred izpra-ševalno komisijo v Kopru dne 3. maja t. I. Prijave treba po obstoječih predpisih pripo-slati pravočasno potom predpostavljenih šolskih oblastnij predsedništvu omenjene komisije.
PovodenJ na Ogerskem. Iz Budimpešte došla poročila pravijo, da Donava stalno narašča. Pri Mohaču je voda tako visoka, kakor je bila poplava 1886. leta. Še bolj pa raste raka Tisa, toda doslej jezovi še drže lieka Maroš je istopila iz svoje struge, poplavivši planjave pri Maros - Vaszarhčlyju, poruši vši jezove in mostove. Železniške proge so v raznih krajih pod vodo. — Iz Budimpešte javljajo dne 4. t. m.: Reki Maroš iu G6r-ge!y poplavili sti okolico mesta San«m9ki Regen. Voda je porušila železniški most. Dolnji del mesta Maros-VaszArhčly je poplavljen. — Pri Temešvaru narasla je voda v kanalu Bega tako, da se je bati poplave. Takozvana Mala Tisa je pri Nyiregyhazi prekoračila jezove In poplavila 20.000 oralov polja.
Statistika požarov. Glasilo nemških ga* silcev ,Phouix" objavilo je te dni statistiko velikih požarov, ki so bili v Evropi od 1886. do 1803. leta. Ta izkaz navaja v omenjeni dobi 10.700 velikih požarov v vsej Evropi. Med raznimi evropskimi državami bila je v tem pogledu najnesrečnejša Francoska, kajti tam je bilo več požarov, kakor po vseh drugih evropskih deželah, 14.872. Potem pride Italija z 2402, Nemčija z 1467, Angleška z 491, Švedska in Norveška z 292, Švica z 172. Rusija, Avstro-Ogerska, Turška, Španj-ska in ostale države imele so v tej dobi vse izpod 100 velikih požarov in vse skupaj le 400. Na Danskem bili so v vseiu tem času le 4 veliki požari, kar vse kakor priča o veliki opreznosti tamošnjega ljudstva.
Poljsk plemič — tat. Na Dunaju so dne
2.	t. in. zaprli 6Sletnega inženirja Josipa pl. Ledochovvskega, člana odlične poljske plemiške rodbine. Lodocho\vsky je ukradel tekom raznih let po različnih dunajskih kavarnah nešteviluo sukenj. V ostalem pa so
tega plemiškega tatn jako spoštovali v* njegovi znanci, kajti niso znali, s čim se bavi „plemeniti* inženir.
Sodnijsko. Predvčerajšnjem stal je pred tukajšnjim deželnim sodiščem 34letni težak Fi an Bursich iz Trsta, obtožen težkega telesnega poškodovanja. Burs ch je namreč, kakor smo sporoči, svoječasno dne 1. februvarja t. 1. zvečer pred žgatijarijo na trgu Stazione z nožem težko ranil 32letnega težaka Alojzija Škodo. Sodišče ga je obsodilo na 3 leta težke ječe.
Policijsko. Uletna služabnica Angela Z.
iz Gorice, službujoča pri neki rodbini v hiši št. 5 ulice del Fontanone, zapustila je nedavno službo. Te dni osleparila je dve rodbini za par goldinarjev, katere si je izposodila v imenu svoje gospodinje. Policija išče mlado sleparico. — Pred trgovino bratov Zernitz v ulici Torente ukradel je spreten tat Stoletni služabnici Katerini Oberčič novčarko s 3 gld. iz žepa. Mlada Katinka občudovala je z drugimi zijali vred v oknn omenjene trgovine izloženega avtomatičnega možiceljna. — Neznani tatovi so ukradli posestniku Justu Kriščaku v Skednju hšt. 236 dve kokoši, jednega kanarčka s kletko vred, kos slanine in nekaj perila, vse vkup vredno le okolo 5 gld.
Koledar. Danes (6.): Sikst, papež: Ce-
lestin, papež. — Jutri (7.): VI. postna (cvetna) nedelja. — Herman J., spoznovalec. — V pondeljek (8.)- Dionizij, škof; Maka-nja, mnS. — Polna luna. — Solnce iside ob 5. uri 38 min., zatoni ob 6. uri 28 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 8-5 atop.. ob 2 pop. 13 stop. C.
Najnovejše vesti.
Pulj B. Danes ob uri zjutraj dospel )e semkaj poseben vlak z Dunaja, ki je pripeljal 60 državnih poslancev. Gospdda si je ogledala mesto in starine ter se ukrcala ob 10. uri na L!oydov parnik ,Vorwftrts\ Poslance je vsprejel Lloydov pedsednik baron Kaleh b e r g, ki je prišel naTlašč zato ii Trsta v Pulj.
Dunaj 5. Nj. Vel. cesar sprejel je danes kardinala Schon borna v posebni av-
(lijenciji.
Sredec 4. Danes je pričela pred tukajšnjim prizivnim sodiščem razprava proti bivšemu policijskemu prefektu Lukanovn. Povod obtožbi so bile izjave 1894. leta zaradi spetkarij, naperjenih proti življenju Kobnrga obsojenega, potem pa pomiloščenega Luke Ivanova. Ivanov je obdolžil Lukanova, da ga je ta trpinčil o preiskavi.
Llatnio« upadnliiva.
»Renegatu« 2 Gret«: Pri uradmštva Časopisov
veljA sicer načelo, d« anonimni dopis sodijo — v koš. No, to pot se nočemo driati teg* nočeta in Vam bo« čemo na kratko odgovoriti na tem mesta.
Hudujeto se na nas, ker smo porodom ponaverje-nja pri društva .FrateUania" na Greti odklonili vsako ukupnost * tem društvom naglasivši, da to društvo ni narodno-slovcnsko. Pravite, da aandi tega niste roiiegnt, ker ste član tega društva. Ue da bi lioteli dvomiti na resničnosti tega Vašega utrdila — *aj so izjemo povsodi mogoče — moramo vendar zabeležiti da tudi Vi g* ne upoto oporekati glavnim našim trditvam: da je društvu oficijelno ime „Fratel-lanza" ter da ima to društvo laški sestav lj ona pravilu. Naša trditev je torej popolnoma opravičena, da ni motno tu po»la z laškim društvom, katon-ga člani ho torej po ogromni vučini -- laški somišljeniki. To naglasiti pa je bilo nam sveta dolžnost, ker je perfidni „II Piccolo- _ uporabirši omenjene | one-verjenjc - hotel dotekniti se časti okoličanskili Slovencev, zatrdivši, da je to slovensko društvo. Torej le ,11 1'iceolu- se morate /abvaliti, da smo v obrambo naše narodno uasti napisali onih par črtio o društva „FratellanzA*. Brez zamero I
Trgovinsko braojavk«.
Budimpaita. P&otiioa *a je*ou 7.U J
710
Pšunica /.a spomlad IH95 6.97 do 5 99 Ovos '.a spomlad 6.10 B I2 Hi za spomlad 5 90 5.92. Koruta za maj-juni tf'66 «'67. za juli-avgust 6.00—ti.»>2
rSnnica imva od 7H kil. f. ——•—, od 79
kil. f. 7---7 05. od 80 kil. f. 7 05—710. od 81
kil. f. 7 10 -7 »5, oil 83 kil. Tor. 7'16—7.20. lečmmi S Oo—820; prodo 6 20—6 80. ri nova 5.85- 6,-Tri; v obče mlačen. Pšenica brez vprašanja! Vroino: lopo.
Praga. Nerafinirani sladkor la april f. 12.40 nova letina 12.85.
Pi-Hga. Centrifuga! novi, pojtavljoii v Trat in h carino vrod, odposil jatev precej f. 28 28--50. April
"cpt. f. 29.---.— ĆoncaK*<$ 29.--. Oetvurai
»u-—. V glavah (sodili) 80 25
Havrs. Kav« Nanio* guod averatf« «a april 93.50 za juli 94.50.
Ha.nbarg. SanlOK Kuod averago za mai 77.25 sopteiulior 7H 75 dccember 74 50. trg miren.
Dunajaka borza
ia«s
£*p pila
Državni dolg v papirju . .
„ „ v »robru , . Avstrijska rttiitn v zlatu „ „ V kronali Kreditne akcije .....
London lOLst......
Napoluoui......... 9.67
20 mark ........11,1*4
100 italj. lir........46.10
včeraj
101.65 101 70
l'J3'55 101.51) 412 35 122.20
danes 101.58
101.'16 12335 101.45 40J.:.0 194 52 9«8'/» 11.»S 46'16
društvo »Edinost*. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Deleuc v Trstu.