
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
Mozirski policisti letos obravnavali 
osem kaznivih dejanj velike tatvine  .................. 4
Občina Luče: 
Občani pritrdili 
dvema novima projektoma  ..................................... 5
Tech3 sistemi, d. o. o., Nazarje: 
Od težkih začetkov 
do zmerne prihodnosti  ............................................... 8
Pohod k spomenikom na Čreto: 
Proslave se je udeležilo več deset ljudi  ......... 10
Festival zelišč: 
Trajnostni razvoj ni projekt, 
temveč način življenja  .............................................. 16
Denacionalizacijski postopki:
Nadškofija Ljubljana vložila tožbo  .................... 22
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 26, 29. junij 2018. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Nekdanji vlomilci svetujejo, kako se 
zaščititi pred vlomi
Policija v Sloveniji še vedno beleži veliko število 
vlomov, pozitivno pa je, da njihovo število z leti upa-
da. Lani so tako zabeležili 2.426 vlomov v stanovanj-
ske objekte, pri čemer je bilo število vlomov večje v 
stanovanjskih naseljih in manjše zunaj naselij, pre-
cejšnje razlike pa se tudi geografsko po posameznih 
policijskih upravah. 
Največ vlomov (1.018) je bilo v letu 2017 na ob-
močju Ljubljane, najmanj (52) pa na območju Mu-
rske Sobote. V zadnjih desetih letih so na območju 
vseh policijskih uprav v Sloveniji skupno obravnava-
li 23.902 vlomov, od tega jih je bilo 6.843 zabeleže-
nih ob koncih tedna, 17.059 pa med tednom. Polici-
ja opozarja, da moramo biti še posebej pazljivi pole-
ti, v času dopustov, ko vlomilci prežijo na prazna sta-
novanja. Toda statistika kaže, da se največ vlomov 
zgodi pozimi - decembra in januarja. Lani jih je bilo 
na primer 270 več kot poleti, ko se jih je v vsem le-
tu zgodilo najmanj. 
Statistika pravi, da je vlomilec običajno moški, star 
od 24 do 44 let. Lani je bilo pri nas takšnih skoraj tri 
četrtine od skupno 384 vlomilcev. Roparji največkrat 
vlamljajo v domove starejših moških, starih nad 64 
let. Na udaru so tudi starejše ženske, vendar je njihov 
delež v statistiki precej manjši. Vlomilci najpogosteje 
iščejo denar in zlatnino, medtem ko tehnični predme-
ti v zadnjem obdobju niso več tako zelo želeno blago.
Izkušeni vlomilec lahko vdre v vsako stanovanje 
in vsako hišo, obstajajo pa načini, kako mu delo ote-
žimo. Na spletnem portalu Reddit.com so nekda-
nji tatovi nanizali nekaj nasvetov, kako zaščititi hi-
šo pred vlomi. Nasvet številka ena je, da smo v dob-
rih odnosih s sosedi, ker bodo v tem primeru med-
tem, ko nas ni doma, pozorni na sumljiva dogajanja 
na naši nepremičnini. Poskrbimo, da se pred vrati ne 
nabira pošta, kajti to je zanesljiv znak, da stanoval-
cev ni doma, zato takšna hiša kar sama kliče tatove.
Senzorji gibanja, ki prižigajo luči, pogosto odvr-
nejo tatove od poskusa vloma. Dobrodošli so tudi 
alarmi; če si jih ne moremo privoščiti, je smiselno 
namestiti lažne kamere ali vsaj nalepke, da je hiša 
zavarovana z alarmnim sistemom, čeprav v resnici 
ni. Tudi pes v hiši odvrne marsikaterega vlomilca, za-
to na vrata nalepimo obvestilo, da vsiljivce v hiši ča-
ka hud štirinožec.
Tatovi hitro opazijo hiše, ki imajo dotrajana okna 
in šibka vrata, zato poskrbimo, da se vrata in okna 
dobro zapirajo. Pred spanjem vedno preverimo, da 
so vrata zaklenjena in okna zaprta. Eden od nekda-
njih tatov je povedal, da je hiše ropal tako, da je v 
nočnih urah hodil od stavbe do stavbe in preverjal, 
če so kakšna vrata odklenjena. Iz teh hiš je potem 
vedno ukradel le kakšen kos nakita ali malo denar-
ja, da stanovalci niso posumili, da so bili okradeni, in 
tako je lahko iste hiše »obiskal« večkrat. In še zad-
nji nasvet: medtem, ko nas ni doma, na družbenih 
omrežjih ne oznanjamo, da je naša hiša prazna. Vti-
se z dopusta delimo z drugimi, ko se vrnemo domov.
(PV)
(MŠ)
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018
4
Tema tedna, Iz občin
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Višini turistične in promocijske takse še enkrat na odbor
Solčavska županja Katarina Pre-
lesnik je na dnevni red zadnje se-
je občinskega sveta uvrstila prvo 
obravnavo odloka o turistični in 
promocijski taksi. Novi zakon o ra-
zvoju in spodbujanju turizma na-
mreč zahteva, da občine sprejme-
jo ustrezne odloke s tega področja 
do sredine letošnjega junija, upo-
rabljati pa jih lahko začnejo s 1. ja-
nuarjem prihodnje leto. 
POLOVIČKA ZA DALJŠE BIVANJE
Novost je plačevanje promocij-
ske takse. Občine so z novim zako-
nom dobile nekaj več pristojnosti pri 
določanju oprostitev plačevanja turi-
stične takse. V osnutku odloka, ki ga 
je županja predstavila svetnikom, je 
predvidena polovična oprostitev pla-
čila turistične takse za tiste goste, ki 
bodo v istem nastanitvenem obratu 
neprekinjeno prebivali vsaj šest no-
či. »Imamo številne dneve goste, želi-
mo pa si, da bi se turisti pri nas zadr-
ževali dalj časa, zato smo se odločili 
predlagati omenjeno oprostitev in jo 
vnesti v odlok,« je povedala. 
NEENOTNI GLEDE VIŠINE TAKSE
Višina turistične takse brez op-
rostitve je bila predlagana v višini 
1,60 evra in promocijska taksa 0,40 
evra, skupaj torej 2 evra. Zakon tu-
kaj določa, da je maksimalna viši-
na turistične takse 2,50 evra. Viši-
na obeh predlogov Občine Solčava 
je podobna kot v nekaterih drugih 
zgornjesavinjskih občinah.
Svetniki predlagane višine obeh 
taks zaenkrat niso potrdili, menili 
so, da naj vsebino odloka oziroma 
višino taks pred sklepanjem v dru-
gi obravnavi še enkrat pretrese ob-
činski odbor za turizem.
Marija Lebar
LETOS SO MOZIRSKI POLICISTI OBRAVNAVALI OSEM KAZNIVIH DEJANJ VELIKE TATVINE
Do sedaj preiskali sedem kaznivih dejanj, enemu storilcu 
odvzeli prostost
Kot so sporočili iz PP Mozirje, do sedaj niso zaznali, da bi bili go-
stje, ki pridejo na obiske ali počitnice v našo dolino, posebej iz-
postavljeni kot žrtve kaznivih dejanj. Tudi glede na to, da je v pole-
tnem času naša dolina preplavljena s kolesarji, kolesa očitno ni-
so na prioritetni listi tatov. V lanskem letu so na PP Mozirje bele-
žili le tri prijave tatvin koles, vendar je bilo samo eno kolo odtuje-
no v poletnem obdobju.
Kot kažejo lanskoletne statistike za območje Upravne enote (UE) 
Mozirje, ki jo pokriva PP Mozirje, se vlomi dogajajo skozi celo leto.
V letošnjem letu so na Policij-
ski postaji (PP) Mozirje obravnava-
li osem kaznivih dejanj velike tatvi-
ne. Ob nadaljevanju takšnega tren-
da bi lahko leto zaključili s precej 
nižjim številom velikih tatvin kot v 
letu 2017 . Vlomilci so dvakrat vlomi-
li v stanovanjsko hišo, trikrat v po-
slovni prostor (trgovine in gostin-
ski lokal), trikrat pa so izvedli drzno 
tatvino v trgovinah. 
Na PP Mozirje so do sedaj prei-
skali sedem kaznivih dejanj in zo-
per storilce podali kazenske ovad-
be. Enemu storilcu so odvzeli pros-
tost in ga privedli k preiskovalne-
mu sodniku sodišča v Celju, ki je 
zoper storilca odredil pripor, v ka-
terem bo le-ta ostal do sojenja.
VLOMILCI DELUJEJO VEDNO BOLJ 
PREDRZNO
V času dopustov, ko se števil-
ni ljudje za dlje časa odpravlja-
jo od doma, policisti opozarjajo, 
da naj pred odhodom ne pozabijo 
zavarovati domov in drugega pre-
moženja. Število vlomov v domo-
ve, vikende in poslovne prostore 
namreč iz leta v leto narašča, pri 
tem pa vlomilci delujejo vedno bolj 
predrzno ali celo nasilno. Kot kaže-
jo lanskoletne statistike za obmo-
čje Upravne enote (UE) Mozirje, ki 
jo pokriva PP Mozirje, se vlomi do-
gajajo skozi celo leto.
LANI 26 KAZNIVIH DEJANJ 
VELIKE TATVINE
Mozirski policisti so v letu 2017 
zabeležili 26 kaznivih dejanj velike 
tatvine, pod katere spadajo vlomi 
v hiše, stanovanja, vozila, poslov-
ne prostore in tudi drzne tatvine, 
kot je žeparjenje. Policiji je uspelo 
preiskati dvanajst kaznivih dejanj, 
zoper osumljence so podali kazen-
ske ovadbe na Okrožno državno to-
žilstvo v Celju – zunanji oddelek v 
Velenju.
VLOMILCI NAJBOLJ AKTIVNI 
FEBRUARJA IN SEPTEMBRA
Čeprav ljudje verjetno živimo 
v prepričanju, da so naši domovi 
najbolj ogroženi v poletnih mese-
cih, ko se večina odpravlja na dalj-
ši dopust, v Zgornji Savinjski doli-
ni vsaj lani temu ni bilo tako. Kot 
je razvidno iz podatkov PP Mozir-
je, poletni meseci niso bili posebej 
izpostavljeni glede tovrstnih ka-
znivih dejanj, prav tako v tem času 
policisti niso beležili vlomov v vozi-
la ali žeparjenja. 
Glede na statistične podatke so 
bili vlomilci najbolj aktivni v febru-
arju in septembru. Februarja je bi-
lo storjenih sedem kaznivih dejanj, 
od tega štiri vlome v stanovanjske 
hiše in tri vlome v poslovne pro-
store – gostinske lokale in trgo-
vino. V septembru pa so vlomil-
ci udarili petkrat, in sicer so štiri-
krat vlomili v stanovanjske hiše in 
enkrat v brunarico. Tri kazniva de-
janja velike tatvine so policisti za-
beležili v decembru (po en vlom v 
stanovanjsko hišo, v brunarico in 
mrliško vežico), oktobra so nepri-
dipravi dvakrat vlomili v trgovine in 
marca dvakrat, v stanovanjsko hi-
šo in v gostinski lokal.
VEČINOMA VLAMLJAJO V 
PRAZNE OBJEKTE, A NE VEDNO
V ostalih mesecih so zabeležili 
po eno kaznivo dejanje velike tat-
vine. V veliki večini so bili to vlomi 
v stanovanjske hiše. Prav tako ve-
činoma stanovalcev v času vlomov 
ni bilo doma, razen v enem prime-
ru, ko je torej šlo za drzen vlom. Kot 
so natančneje razložili na PP Mo-
zirje, sta takrat dva storilca vlomila 
v stanovanjsko hišo, v kateri je bi-
la stanovalka doma. Šlo je za sta-
rejšo osebo, zaradi bolezni neokre-
tno, vendar se storilca do nje nista 
vedla nasilno. Bila sta maskirana 
in ju oškodovanka ni uspela pre-
poznati. Seveda se mnogi spom-
nimo zelo nasilnih vlomov na celj-
skem območju, ko so bili stanoval-
ci doma in so bili roparji do njih ze-
lo brutalni, zato je previdnost vse-
kakor na mestu.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018 5
Aktualno
MEDNARODNI SEJEM AGRA GORNJA RADGONA 
Več visokih priznanj za 
kakovostne izdelke naših 
proizvajalcev
V sklopu 56. mednarodnega sejma 
Agra v Gornji Radgoni so opravili oce-
njevanja v posameznih kategorijah ži-
vil in pijač. Med tistimi, ki so s kakovo-
stnimi vzorci posegli po visokih uvrsti-
tvah v posameznih kategorijah, so tu-
di prijavitelji z našega območja 
MLEKO IN MLEČNI PROIZVODI
V kategoriji mleka in mlečnih 
proizvodov je bilo letošnje ocenje-
vanje 32. po vrsti. Tako iz Slovenije 
kot iz tujine je na ocenjevanje pris-
pelo 188 vzorcev, kar je 26 več kot 
lani. Med prejemniki visokih ocen 
in priznanj je Mlekarna Celeia iz Ar-
je vasi, kamor prodajajo mleko tudi 
zgornjesavinjski pridelovalci.
ŠTEVILNE MEDALJE ZA 
MLEKARNO
Mlekarna Celeia Arja vas je bila 
nagrajena s sedmimi velikimi zla-
timi medaljami za trajna mleka in 
desertne jogurte. Poleg tega je za 
svoje mlečne proizvode osvojila še 
11 zlatih, 14 srebrnih in 6 bronastih 
medalj. 
SADNI SOKOVI, BREZALKOHOLNE 
PIJAČE IN EMBALIRANE VODE
Izvedeno je bilo tudi 22. oce-
njevanje sadnih sokov, brezalko-
holnih pijač in embaliranih vod. 
Prijavitelji iz domovine in tujine 
so na ocenjevanje poslali 86 iz-
delkov. Voda 902 z okusom bezga 
podjetja Voda 902 se je uvrstila 
med štiri prejemnike šampionov 
kakovosti letošnjega ocenjeva-
nja. Veliko zlato medaljo je preje-
la Kmetijska zadruga Šaleška do-
lina za 100-odstotni sok jabolko in 
aronija Slodar. 
Marija Lebar
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE 
Podpisana dopolnitev dogovora 
za razvoj regij 
Na ministrstvu za gospodarski 
razvoj in tehnologijo je v četrtek, 
21. junija, potekala priložnostna 
slovesnost, na kateri je minister 
Zdravko Počivalšek podpisal do-
polnitev dogovora za razvoj regij. 
Na podpisu sta bila prisotna pred-
sednik Razvojnega sveta Savinjske 
regije mag. Branko Kidrič in direk-
torica Razvojna agencija Savinjske 
regije Iva Zorenč. 
V dogovor je vpisanih 29 no-
vih projektov v skupni vrednosti 
več kot 81.330 tisoč evrov. Od tega 
bo zanje iz evropskih in državnih 
sredstev namenjenih 51.487 tisoč 
evrov. Devet od novih projektov 
se nanaša na spodbujanje podje-
tništva, prav toliko projektov je na-
menjenih za izgradnjo regijskega 
kolesarskega omrežja. V dopolni-
tev dogovora je vključenih tudi de-
set okoljskih projektov, od tega jih 
je sedem namenjenih čiščenju vo-
de, trije pa oskrbi s pitno vodo. 
Marija Lebar
3. POSLOVNI ZAJTRK INVEST SAŠA
O investicijah v Mozirju, Nazarjah in na Rečici ob Savinji
Na 3. poslovnem zajtrku Invest SAŠA so načrtovane investicije občin 
Rečica ob Savinji, Mozirje in Nazarje predstavili župani (z leve) 
Vinko Jeraj, Ivo Suhoveršnik in Matej Pečovnik. (Foto: Franci Kotnik) 
Savinjsko-šaleška gospodarska 
zbornica je v sklopu projekta SPOT 
organizirala 3. podjetniški zajtrk 
Invest SAŠA, katerega namen je iz-
boljšati medsebojno informiranost 
v regiji SAŠA med gospodarski-
mi in negospodarskimi subjek-
ti na področju investiranja, kar naj 
bi posledično pripeljalo do večjega 
obsega poslovnega sodelovanja. 
Tokrat so svoje investicijske načrte 
predstavile občine Mozirje, Nazarje 
in Rečica ob Savinji.
PREDSTAVITEV INVESTICIJ
Na pobudo upravnega odbo-
ra Savinjsko-šaleške gospodar-
ske zbornice (SŠGZ) je prvi poslov-
ni zajtrk Invest SAŠA potekal okto-
bra lani v Velenju, na katerem sta 
svoje investicijske načrte predsta-
vila Gorenje in Mestna občina Ve-
lenje. V začetku letošnjega leta sta 
se na podoben način v Šoštanju 
predstavili tamkajšnja občina in 
Občina Šmartno ob Paki, jeseni le-
tos pa je predviden še četrti regij-
ski poslovni zajtrk s predstavitvijo 
investicijskih projektov občin Gor-
nji Grad, Ljubno, Luče in Solčava.
V MOZIRJU NOV TIC IN VEČJA 
KNJIŽNICA
Župan Občine Mozirje Ivo Suho-
veršnik je med najpomembnejši-
mi investicijami, ki že potekajo ali 
so tik pred realizacijo, naštel re-
konstrukcijo Šmihelske ceste, no-
vo krožišče na regionalni cesti pri 
osnovni šoli, novo krožišče na regi-
onalni cesti pri odcepu za gorenj-
ski klanec, nov turistično-informa-
cijski center pri avtobusni postaji, 
prenovo Praprotnikove ulice, priz-
idek kulturnega doma in kanaliza-
cijo v Lokah. Omenil je tudi gradnjo 
trgovskih centrov Spara in Jagra.
REČICA BO DOBILA UREJEN TRG
Rečiški župan Vinko Jeraj je v 
naboru njihovih investicij na prvo 
mesto postavil ureditev trga z vse-
mi vpadnicami, poplavno ureditev 
zgornjega dela trga in adaptacijo 
mostu čez Savinjo v Spodnji Reči-
ci. Vzdrževanje lokalnih cest bodo 
pogodbeno predali koncesionar-
ju, pri gradnji krožišča na Reneku 
pa se zatika pri pridobivanju pot-
rebnih zemljišč. Prav pridobivanje 
soglasij s strani lastnikov zemljišč 
je poleg zagotavljanja finančnih 
sredstev za občine največji izziv, 
ko je govora o investicijah v infra-
strukturo.
V NAZARJAH NAJVEČJI 
PROJEKT ZDRAVSTVENA 
POSTAJA
Tudi v občini Nazarje je večina 
investicij usmerjana v infrastruktu-
ro, je povedal župan Matej Pečov-
nik. Izvajalce so v Nazarjah izbra-
li že v začetku letošnjega leta in se 
tako zavarovali pred zviševanjem 
cen. Največji projekt, ki je v pripra-
vi, je prizidek k zdravstveni posta-
ji, kjer bodo občine, gre namreč za 
medobčinski projekt, zainteresira-
ne za javno-zasebno partnerstvo. 
Pri zdravstveni postaji je predvi-
dena gradnja štirih poslovno-sta-
novanjskih objektov, od teh naj bi 
bil eden dom za dnevno varstvo 
odraslih.
Franci Kotnik
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018
6
Organizacije, Iz občin
PROSLAVA V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI IN ZMAGE V VOJNI ZA SLOVENIJO
Leto 1991 je ponudilo priložnost, ki ni omogočala 
popravnega izpita
Maks Slatinšek (desno) se je v imenu veteranov vojne za Slovenijo 
zahvalil županu Vinku Jeraju za zgledno sodelovanje in pomoč pri 
delovanju območnega združenja. (Foto: Benjamin Kanjir)
V sodelovanju z Občino Reči-
ca sta Območno združenje vetera-
nov vojne za Slovenijo Zgornjesa-
vinjsko-Zadrečke doline in Policij-
sko veteransko društvo Sever za 
celjsko območje, odbor Mozirje, or-
ganizirali svečanost ob dnevu dr-
žavnosti. Na kinološkem prostoru 
v Varpoljah so se zbrali člani obeh 
organizacij in nekaj občanov. Slo-
vesnost so z Zdravljico odprli Reči-
ški pobi, ki jih vodi Matija Veninšek. 
Po minuti molka v spomin na padle 
v osamosvojitveni vojni in po njej 
umrle veterane te vojne je povezo-
valec dogodka Luka Paulič na krat-
ko orisal osamosvojitveno pot. 
SPREGOVORILI ROJŠEK, 
SLATINŠEK IN JERAJ
Predsednik mozirskega odbora 
Sever Jože Rojšek je izpostavil dej-
stvo, da je dan državnosti najpo-
membnejši slovenski praznik, saj 
so na ta dan Slovenci končno zaži-
veli svoje sanje v svobodni državi. 
Kljub temu po njegovem še vedno 
nima pravega mesta v zavesti veči-
ne Slovenk in Slovencev.
Predsednik območnega veteran-
skega združenja Maks Slatinšek je 
spomnil na čas konca osemdese-
tih in začetka devetdesetih let, ki je 
bil čas nacionalne enotnosti na po-
litičnem in drugih področjih. Dejal 
je: »Skupni imenovalec te enotno-
sti, s katerim smo presegli vsa na-
ša notranja nasprotja in različnosti, 
je izhajal iz neomajne želje po lastni 
državi, v kateri bomo sami krojili 
svojo prihodnost in bo boljša in pra-
vičnejša od tiste, ki nam jo je nudila 
takratna Jugoslavija.« 
Župan občine Rečica ob Savinji 
Vinko Jeraj je dejal, da je bila osa-
mosvojitev Slovenije izjemno in 
prelomno dejanje, ki ni bilo plod 
zgolj tistega časa, ampak tisočlet-
nega prizadevanja prednikov. Leto 
1991 pa je ponudilo zgodovinsko in 
edinstveno priložnost, ki ni omo-
gočala popravnega izpita. 
PODELILI DVE ZAHVALNI LISTINI
Za dolgoletno uspešno sodelo-
vanje in podporo delovanju in ra-
zvoju veteranske organizacije je 
Maks Slatinšek podelil zahvalno li-
stino županu Vinku Jeraju. Posthu-
mno so se spomnili tudi Stanka 
Flereta. Za velike zasluge pri de-
lovanju veteranske organizacije 
mu je območno združenje podeli-
lo srebrno medaljo. Flere je bil akti-
ven član združenja, vedno priprav-
ljen prevzeti organizacijske zadol-
žitve pri različnih dogodkih.
V kulturnem programu je po-
leg Rečiških pobov sodeloval Pri-
mož Zvir, ki je s frajtonarico pripra-
vil uvod v druženje po slovesnosti.
Benjamin Kanjir
OBČINA LUČE
Občani pritrdili dvema novima projektoma
V dvorani gasilskega doma v Lu-
čah je v četrtek, 14. junija, pote-
kal posvet z občani in predstavi-
tev dveh velikih projektov. Občina 
Luče je na ta način želela podrob-
neje predstaviti projekt Gorniške 
vasi in izgradnjo Športnega cen-
tra Luče. Na občini so želeli izvede-
ti, ali prebivalci podpirajo zamisel 
o omenjenih namerah, ki bi špor-
tno in pohodniško ponudbo dvig-
nili na višjo raven. Občani so ob 
koncu predstavitve z dvigom rok in 
ploskanjem pritrdili obema name-
ravanima aktivnostma. 
GORNIŠKE VASI ZA TRAJNOSTNI 
TURIZEM
Zamisel o povezavi gorniških va-
si ali Bergsteigerdörfer je najprej 
predstavil župan Ciril Rosc, nato 
je besedo predal podpredsedniku 
Planinske zveze Slovenije Miru Er-
ženu, ki je zadolžen za izvedbo pro-
jekta v Sloveniji in nad njim bdi že 
kakšno leto. S povezovanjem gor-
skih vasi so začeli v Avstriji, mrežo 
pa želijo vzpostaviti še v drugih dr-
žavah alpskega loka.
TRAJNOSTNA NARAVNANOST 
BREZ MEGALOMANSKIH 
NAPRAV
Omenjena povezava združuje 
kraje oziroma občine v Alpah, ki se 
ponašajo s tradicijo trajnostnega 
gorskega turizma in se zavzemajo 
za ohranjanje krajine, lokalne kul-
turne in druge dediščine ter ori-
ginalnost. S takšnim potencialom 
zagotavljajo visoko kakovostno 
ponudbo za gornike in pohodni-
ke, ki jim ni do masovnega turizma.
Zamisel projekta, ki ga od le-
ta 2008 vodijo v Avstriji, je, da se v 
povezavo lahko vključujejo le kra-
Župan Ciril Rosc (levo) in predsednik posebne komisije za izgradnjo 
Športnega centra Luče Klavdij Strmčnik (v sredini) sta predstavila 
dosedanje postopke realizacije projekta, Miro Eržen (desno) pa je 
pojasnil pogoje in delovanje mreže Gorniške vasi. 
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018 7
Iz občin, Oglasi
OBČINA NAZARJE
Nove table za enotno 
označitev na javnih površinah
V minulih dneh so na več lokaci-
jah v Nazarjah postavili nove ozna-
čevalne table. Table enotnega iz-
gleda za označitev pomembnih 
ustanov in podjetij so postavljene 
po vseh naseljih nazarske občine. 
Občina je pred časom pristopila 
k izvedbi projekta za enotno ozna-
čitev. Sledilo je pridobivanje so-
glasij lastnikov zemljišč, na kate-
rih je sedaj okoli štirideset napi-
snih tabel enakega videza. Občina 
je financirala elaborat, odstranitev 
starih napisnih tabel, namestitev 
drogov za nove napise in lamele z 
nazivi javnih ustanov. Podjetja ozi-
roma zasebniki, ki želijo označitev 
svoje firme, plačajo samo lamelo 
na tabli. 
Marija Lebar
ji oziroma skupnosti, kjer ni velike 
turistične infrastrukture in je ohra-
njena prvobitnost krajine.
LUČE KOT DRUGE V SLOVENIJI
Cilj povezave gorniških vasi je, 
da svojim članicam nudi pomoč 
in podporo pri uresničevanju traj-
nostnega in vzdržnega turizma ter 
pri medsebojni promociji konkret-
ne lokalne turistične ponudbe. 
Pred kratkim je bilo na slovesnosti 
v projekt sprejeto Jezersko. V Lu-
čah so se na vključitev v blagov-
no znamko Gorniške vasi priprav-
ljali že nekaj časa in bi se v mrežo 
vključili kot drugi v Sloveniji, saj že 
zdaj izpolnjujejo večino zahtevanih 
kriterijev. 
POMEMBNA MEDSEBOJNA 
PROMOCIJA
V razpravo po predstavitvi se je 
vključilo več občanov. Med dru-
gim jih je zanimalo, kolikšni bodo 
stroški pristopa k blagovni znam-
ki. Eržen je pojasnil, da mora vsa-
ka kandidatka oblikovati brošu-
ro s predstavitvijo svoje ponudbe. 
Strošek je tudi letna članarina, zato 
pa destinacijo oglašujejo na vseh 
spletnih straneh drugih članic po-
vezave. 
Vprašanje iz občinstva se je na-
našalo tudi na uredbo državnega 
prostorskega načrta in izgradnjo 
obvoznice in ali nameravana grad-
nja preko obdelovalnih površin ne 
bo ovira pri vključitvi v mrežo gor-
niških vasi. Župan Rosc je pojas-
nil, da so s projektom obvoznice 
podrobno seznanili predstavnika 
povezave in mu na lokaciji sami 
predstavili načrt za izgradnjo, ki pa 
za vključitev v povezavo ne pred-
stavlja ovire.
PRIPRAVE NA IZGRADNJO 
ŠPORTNEGA CENTRA
Župan Rosc in skupina projek-
tantskega podjetja List iz Celja so 
predstavili nameravano gradnjo 
Športnega centra Luče, za katere-
ga je občina po dolgotrajnih napo-
rih in večletnih prizadevanjih pri-
dobila gradbeno dovoljenje. 
Ko so svetniki na začetku man-
data dali pobudo za izgradnjo, so 
v Lučah temu prilagodili občinski 
proračun. V štirih letih so za na-
men izgradnje centra, ki bo stala 
slaba dva milijona evrov, prihrani-
li potreben denar. Skupaj z držav-
nim sofinanciranjem, ki bo pokrilo 
četrtino investicije, imajo finančno 
konstrukcijo zaključeno, zadolže-
vanje pa ne bo potrebno.
NE SAMO TELOVADNICA, 
MOŽNOST TUDI ZA OSTALE 
PRIREDITVE 
Center bo reševal stisko šole za-
radi premajhne telovadnice in po-
nudil možnost za različne špor-
tne dejavnosti mladih ter odra-
slih v kraju. V njem bo mogoče iz-
vajati tudi večje športne priredi-
tve. Kot so razložili projektanti, bo 
umeščen v prostor tako, da bo po-
vezoval zgornji in spodnji del va-
si, vanj bodo vgrajeni lokalni ma-
teriali. Notranjost objekta bo s po-
možnimi stenami možno začasno 
pregraditi. 
TEŽKO PRIČAKOVANA 
PRIDOBITEV
Iz občinstva je bilo slišati, da 
je zamisel o centru odlična, da pa 
bo treba zagotoviti ustrezna par-
kirna mesta. Metod Rosc je iz-
postavil številne možnosti izved-
be raznih večjih turnirjev in te-
kem in izgradnjo centra pozdra-
vil v imenu Namiznoteniškega 
kluba Savinja. 
Na koncu je v imenu šole, uči-
teljev in učencev spregovorila še 
ravnateljica Andreja Urh: »Česti-
tam za idejo in vztrajanje, saj je se-
danja telovadnica pretesna in neu-
strezna. Naši učenci dosegajo šte-
vilne vidne športne rezultate in si 
zaslužijo ustrezen prostor za svojo 
dejavnost, tako pa tudi ostali obča-
ni.« Te besede so prisotni pospre-
mili z aplavzom in tako pritrdili na-
črtom občine.
Tekst in foto: Marija Lebar
Občani so ob koncu predstavitve z dvigom rok in ploskanjem 
pritrdili obema nameravanima aktivnostma.
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018
8
Gospodarstvo
TECH3 SISTEMI D. O. O. NAZARJE
Od težkih začetkov do zmerne prihodnosti
V nekdanji jedilnici Glina ima 
danes prostor popolnoma drugač-
no namembnost. V njej je podjetje 
Tech3 sistemi, ki na 1.000 kvadra-
tnih metrih zaposluje 20 delavcev 
in izdeluje različne unikatne in iz-
delke serijske proizvodnje.
Direktor podjetja Peter Kompan 
s Trnovca je na pot samostojne-
ga podjetnika stopil leta 2009. Do 
takrat je bil zaposlen v nazarskem 
podjetju BSH Hišni aparati, ves čas 
z željo, da bi šel na samostojno 
pot. Lotil se je tehničnega projek-
tiranja, izdelave konstrukcij, risb za 
potrebe drugih podjetij. Postal je 
samostojen subjekt na tržišču, ki 
zahteva iznajdljivost. V žepu je si-
cer imel nekaj dogovorov, a so hit-
ro padli v vodo. Kmalu je ugotovil, 
da je bistveno premalo, če človek 
nudi določenemu podjetju le uslu-
ge in je nanj popolnoma vezan. 
NJEGOVA DEJAVNOST OCENJENA 
KOT NEPERSPEKTIVNA
V začetku se je ubadal z dej-
stvom, da dela ni dobil. Ko pa ga 
je, ga je bilo kar naenkrat preveč in 
je bilo zahteve s strani naročnika 
težko izpolniti. »Začetki so bili ze-
lo težki, tudi psihično, in če mi tak-
rat ne bi tako ali drugače pomaga-
la žena Branka, ne bi zmogel. Tak-
rat so obstajale subvencije oziro-
ma pomoči ob zaposlitvi. Ko sem 
sam zaprosil za pomoč, so mi de-
jali, da moja dejavnost nima priho-
dnosti, zato nisem nič dobil. Sicer 
sem imel nekaj privarčevanega, a 
mi je denarja zmanjkalo v roku šti-
rih mescev,« pravi Kompan o svo-
jih začetkih. 
Kljub vsemu je vztrajal in verjel 
v uspeh. Po letu dni se je pri nje-
govem delu pojavila potreba po 
končnih izdelkih z enostavno pri-
pravo in izdelavo. Zadevo je nari-
sal, dal izdelati drugim izvajalcem, 
nato je izdelek sam sestavil. To je 
bila prednost, saj kupcu ni prodal 
zgolj usluge, ampak že končen iz-
delek. In tako se je začelo. Izdelkov 
je bilo vse več, zato so kupci spoz-
nali njegovo resnost in zavzetost. 
Iz enostavnih produktov, brez 
kakršnekoli avtomatike in elektri-
ke, so vse bolj prehajali na slednje. 
Leto poprej je zaposlil nove moči, 
tako da jih je bilo že pet. S takšnim 
številom zaposlenih je mogoče na-
rediti več in s tem bolj utrditi svoj 
prostor na trgu. 
LETOS UVEDBA SERIJSKE 
PROIZVODNJE
Osnovna dejavnost podjetja je 
že od začetka strojegradnja oziro-
ma izdelava namenskih naprav. V 
letošnjem letu so začeli še z več-
jo serijsko proizvodnjo – CNC ob-
delavo. Našli so dobre kupce in se 
začeli pogovarjati o večjih serijah. 
Uvedli so triizmensko delo. Torej so 
na eni strani obdržali unikatno iz-
delavo z večjo dodano vrednostjo 
in na drugi strani začeli s proizvod-
no dejavnostjo, v katero ni potreb-
no vlagati razvoja, ampak gre zgolj 
za uslugo. 
OD NAJEMNIKOV DO SVOJIH 
PROSTOROV
Iz najetih prostorov v velikos-
ti 250 kvadratnih metrov so se le-
ta 2015 preselili v svoje prostore, v 
stavbo bivše glinove jedilnice. Pro-
stori so tu kar štirikrat večji. Ko so 
jih obnavljali in pripravljali za po-
stavitev strojev ter zagon proizvo-
dnje, so se odločili, da zunanje fa-
sade ne prenovijo. V tem času se 
namreč kažejo potrebe po bistve-
nem povečanju proizvodnje, za-
to bodo prvotne prostore razširi-
li in nadgradili. S tem bodo prido-
bili novih 2.000 kvadratnih metrov 
uporabnih površin. Pisarniški del 
bo zgoraj, v nove prostore pa bo-
do preselili CNC stroje. S tem bodo 
razbremenili te, v katerih so sedaj 
in v katerih bo lahko v mirnejšem 
in čistejšem okolju še naprej pote-
kala avtomatizacija, torej prvotna 
dejavnost. Novi prostori bodo zaži-
veli že v prihodnjem letu.
KVALITETA IN ZMERNOST 
Želja direktorja podjetja je, da av-
tomatizira stroje, na katerih danes 
delajo delavci. To zmorejo z lastnim 
znanjem. Delavci bodo lahko tako 
ob nakupu novih v novih prostorih 
poskrbeli za njihovo upravljanje. To 
pomeni, da bodo zaposlovali zmer-
no, do števila, ki se jim zdi še obvla-
dljivo, s tem, da želijo približno pod-
vojiti letni promet.
Družba TECH3 sistemi se od 
marsikatere druge loči tudi po 
tem, da imajo v svojih vrstah ljudi, 
ki poskrbijo za določene produkte 
od ideje do končne izdelave. Torej 
so samozadostni in neodvisni, tu-
di ob nastopu kakršnihkoli težav, ki 
jih rešujejo sami.
PROIZVODNJO BODO ŠIRILI DO 
OBVLADLJIVIH MEJ
Načrti za prihodnost vključujejo 
že sedaj zaposlenih deset delavcev 
na dejavnosti avtomatizacije. Širili 
pa bodo proizvodnjo, kot pravi Pe-
ter Kompan: »do tam, da jo bomo še 
obvladovali. Kje je konec, danes ne 
znam reči. Bomo pa vsako leto kaj 
dodali. Vprašanje je, ali bomo imeli 
željo že povečane prostore še pove-
čevati, ampak znotraj obstoječih, ki 
jih bomo imeli, ustvarjati boljše de-
lovne rezultate«. 
Branka in Peter Kompan sta pri-
jetna in skromna sogovornika. Živ-
ljenje ju je naučilo, koliko truda je 
potrebno vložiti v vsako stvar, ob 
tem, da ne veš, ali bo ta trud sploh 
kdaj poplačan. A sta vseeno vztra-
jala, gradila na kvaliteti in zaposle-
nih. Po letih skupnega dela so to 
strokovnjaki, ki jih poleg želje de-
lati v skupno dobro zbližujejo tudi 
skupna druženja, na katerih gradi-
jo skupinskega duha.
Benjamin Kanjir
V letošnjem letu so pričeli s serijsko proizvodnjo – CNC obdelavo. 
(Fotodokumentacija Tech3)
Branko in Petra Kompana je življenje naučilo, koliko truda je 
potrebno vložiti v vsako stvar. (Fotodokumentacija Tech3)
»Takrat so obstajale subvencije oziroma pomoči ob 
zaposlitvi. Ko sem sam zaprosil za pomoč, so mi dejali, da 
moja dejavnost nima prihodnosti, zato nisem nič dobil.«
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018 9
Iz občin, Oglasi
700 LET TRŠKIH PRAVIC V MOZIRJU
Suhoveršnik: »Biti Slovenec je čast, živeti v Mozirju pa razkošje«
Mozirski trg je bil do zadnjega kotička poln ponosnih domačinov.
S fanti ansambla Štajerskih 7 je zapela domačinka 
Alja Rajšter Koren.
Župan Ivan Suhoveršnik je potrkal na domoljubna čustva in prejel 
vrsto aplavzov.
Mozirje v letošnjem letu pra-
znuje 700-letnico pridobitve trških 
pravic. Osrednji dogodek je bil or-
ganiziran 23. junija sredi trškega 
jedra, kjer so na velikem odru na-
stopili zgornjesavinjski godbeni-
ki s člani ansambla Štajerskih 7. 
Zbrane je nagovoril župan Ivan Su-
hoveršnik.
UPRAVIČENA DOMNEVA, DA 
IMAJO PRAVICE STAREJŠO 
LETNICO
Prireditev se je pričela s fanfa-
rami in razglasitvijo trških pravic. 
Listina iz leta 1318 omenja, da je 
bila izdana v trgu Mozirje. S tem 
je upravičena domneva, da je tr-
ške svoboščine kraj imel že pred 
tem. Ko je trg v velikem požaru le-
ta 1580 pogorel, so zgorele tudi tr-
ške listine. Tržani so nato zaprosi-
li za nove in nadvojvoda Karel ll. 
jih je podelil leto kasneje. Skupaj z 
obnovljenimi in razširjenimi trški-
mi pravicami je Mozirje takrat do-
bilo tudi svoj grb. 
ZVOKI GODBE OB PREPEVANJU 
ŠTAJERSKIH 7
Po tem razglasu s strani srednje-
veškega glasnika se je svečanost 
nadaljevala z igranjem Godbe Zgor-
nje Savinjske doline, ki jo vodi To-
maž Podlesnik. Povezovalec progra-
ma Franci Podbrežnik je nizal mejni-
ke, ki pričajo o prebujenosti in pogu-
mu Mozirjanov v preteklosti. Slednji 
so slovenski jezik postavljali na prvo 
mesto, za to pa bili pripravljeni tu-
di na marsikatero pogumno dejanje. 
Godbenikom so se na odru pridruži-
li člani ansambla Štajerskih 7 . Prepe-
vali so domoljubne pesmi, pesmi iz 
svojega repertoarja in tudi že pona-
rodele. Med prepevanjem se jim je 
pridružilo številno občinstvo. Z go-
stujočimi glasbeniki je s pesmijo Slo-
venski kruh nastopila še članica god-
benega ansambla, domačinka, mez-
zosopranistka Alja Rajšter Koren.
ŽUPANOV GOVOR PREBUDIL 
MOZIRJANE
Župan Ivan Suhoveršnik je v 
svojem govoru med drugim pove-
dal: »Ljubljanski župan Ivan Hribar 
je leta 1918, ko je prišel v zavetje v 
Mozirje, zapisal, da je prišel v naj-
bolj narodno zaveden trg na spo-
dnjem Štajerskem. Bodimo ponos-
ni na to. Zbrali smo se, ker cenimo 
našo domovino Slovenijo in naše 
Mozirje. /…/ Živeti v Sloveniji in biti 
Slovenec je čast, biti in živeti v Mo-
zirju, pa je razkošje.« Njegov govor 
so prekinjali poslušalci s ploska-
njem, kar priča, da so Mozirjani tu-
di danes ponosni na svoj kraj.
NA TRGU ŽIVAHNO TUDI 
ČEZ DAN
Trško jedro je bilo napolnjeno 
tudi preko dneva. Na štirih uprizori-
tvah uličnega gledališča so igralci 
pod taktirko Katarine Fužir iz Kul-
turno umetniške skupine Potovke 
odigrali predstavo Trške zgodbe. 
Več o tem v prihodnji številki Sa-
vinjskih novic.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Listina iz leta 1318 omenja, da je bila izdana v trgu 
Mozirje. S tem je upravičena domneva, da je trške 
svoboščine Mozirje imelo že pred tem.
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018
10
Iz občin, Organizacije 
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Več koncesionarjev za izvajanje pogrebne službe
V Občini Gornji Grad sprememb, 
kar se tiče dela pogrebnih služb, 
ne bo. Občani bodo lahko še nap-
rej sami izbirali izvajalca, saj so ob-
činski svetniki v prvem branju po-
trdili odlok o podelitvi koncesije za 
izvajanje pogrebne dejavnosti več 
koncesionarjem. Odlok sta svetni-
kom predstavila župan Stanko Og-
radi in Petra Ferk iz Zavoda Turjak.
24-URNA DEŽURNA SLUŽBA JE 
OBVEZNA 
Glavna novost zakona o pogreb-
ni dejavnosti je bila uvedba 24-ur-
ne dežurne službe, ki obsega vsak 
prevoz od kraja smrti do hladilnih 
prostorov izvajalca javne službe ali 
zdravstvenega zavoda zaradi ob-
dukcije pokojnika. 24-urna dežur-
na služba je obvezna občinska go-
spodarska javna služba, katere iz-
vajalec je lahko režijski obrat, javni 
gospodarski zavod, javno podjetje 
ali koncesionar, ki mora izpolnje-
vati določene pogoje.
PODELJENE BODO DO TRI 
KONCESIJE
Občina Gornji Grad je v odloku o 
pokopališkem redu sprejela uredi-
tev, da se bo 24-urna dežurna služ-
ba zagotavljala v obliki koncesije. Po 
sprejemu odloka o podelitvi koncesi-
je v drugem branju bo objavljen jav-
ni razpis za podelitev koncesije za 
opravljanje 24-urne dežurne službe 
v občini. Koncesija se bo podelila do 
trem najugodnejšim kandidatom, ki 
se bodo prijavili na razpis in bodo iz-
polnjevali vse pogoje iz razpisa. 
ŠMS
PETI SPOMINSKI POHOD K SPOMENIKOM NA ČRETI
Proslave se je udeležilo več deset ljudi
Pohodniki so se zbrali pri spomeniku pod Tolstim vrhom. 
(Foto: Primož Vajdl)
Ob 75-letnici napada na štab 
4. operativne cone in v okviru na-
zarskega krajevnega praznika so 
v soboto, 16. junija, organizira-
li peti spominski pohod k spome-
nikom padlim borcem med dru-
go svetovno vojno na Čreti. Do-
godek s proslavo pod Tolstim vr-
hom je pripravila krajevna organi-
zacija Združenja borcev za vred-
note (ZBV) NOB Nazarje s pomoč-
jo krajevne skupnosti in planinske-
ga društva.
PROSLAVA V SPOMIN 
PARTIZANOMA
Slavnostni govorec Stane Mele 
je opisal tukajšnje razmere med 
drugo svetovno vojno. Okupator 
je 15. junija 1943 na Tolstem vrhu 
napadel tabor štaba 4. operativ-
kunom k spomeniku položila ve-
nec. V kulturnem programu so na-
stopili člani Mešanega pevskega 
zbora KD Nazarje in učenci OŠ Na-
zarje.
POHOD K SPOMINSKIM 
OBELEŽJEM
Pohodniki so do spominskih 
obeležij krenili s Farbance. Najprej 
so se ustavili pri spomeniku pad-
lima borcema Bračičeve brigade 
nad domačijo Jegovnik, nato so pot 
nadaljevali do spomenika II. grupe 
odredov na Paglavcih. 
Po treh urah so se zbrali pri 
spomeniku pod Tolstim vrhom. 
Po proslavi so se napotili nazaj 
proti planinskemu domu na Far-
banci.
Primož Vajdl
ne cone. V bitki, ki so jo partiza-
ni dobili, sta padla Vera Šlander 
– Slavka in Dušan Kraigher – Jug, 
ranjen pa je bil komandant Franc 
Rozman – Stane. Na mestu, kjer 
sta padla, danes stoji spomenik.
Zbrane pohodnike sta pozdra-
vila tudi župan Matej Pečovnik in 
predsednica nazarske borčevske 
organizacije Majda Krajner, ki sta 
s predsednikom ZBV NOB Zgor-
nje Savinjske doline Jožetom Ra-
KRESOVANJE PRED DNEVOM DRŽAVNOSTI V MOZIRJU
Kres razsvetlil in ogrel hladen večer
Kot še kje po dolini je ob športnem parku 
v Mozirju na predvečer dneva državnosti 
zagorel kres. (Foto: Benjamin Kanjir)
Na predvečer dneva državnosti je ob Špor-
tnem parku Mozirje zagorel kres, ki ga vsako le-
to pripravijo člani Kulturnega društva Jurij. Zbra-
ne sta nagovorila predsednik društva Jure Re-
penšek in župan občine Mozirje Ivan Suho-
veršnik. 
ŽIVLJENJE JE ODVISNO OD VSAKEGA 
POSAMEZNIKA
Repenšek je prisotnim položil na srce vese-
lje, ki ga v Sloveniji ne bo nikoli preveč. Življenje 
ni odvisno od politikov, ampak od vsakega po-
sameznika, ki mora poskrbeti, da je dobro nje-
mu in ljudem okoli njega. Potrebnega bi bilo tu-
di več spoštovanja do družin in ljubezen do vsa-
kega otroka. 
Suhoveršnik je poudaril, da je pripadnost do-
movini vrednota, ki bi morala biti že privzgojena. 
Med ljudmi je te vrednote čisto premalo. Domo-
vina smo namreč ljudje, ki v njej živimo, in zato 
si mora vsakdo prizadevati zanjo. 
Zbrane, ki so se lahko okrepčali tudi z oku-
snim golažem, so s petjem razveseljevali Ko-
ledniki KD Jurij. Hladen večer pa je kakor včasih, 
ko je bila samostojna država zgolj želja, ogrel in 
osvetlil kres.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018 11
Organizacije
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE
Ob 120-letnici prejeli visoki priznanji
Prostovoljno gasilsko društvo 
Radmirje letos praznuje 120-le-
tnico delovanja. Jubilej so s slo-
vesnostjo obeležili v nedeljo, 24. 
junija. Predstavili so zgodovinski 
oris delovanja, številnim posa-
meznikom so podelili društvena 
priznanja za prizadevno in ne-
sebično delo v organizaciji. Dru-
štvo je prejelo zlati znak Gasil-
ske zveze Slovenije (GZS) in zlati 
znak Uprave RS za zaščito in re-
ševanje. Priznanji sta predsedni-
ku PGD Radmirje Damjanu Nera-
tu izročila predsednik GZS Janko 
Cerkvenik in namestnik regijske-
ga poveljnika Civilne zaščite Bo-
štjan Oprešnik.
GASILCI DEL SISTEMA 
NACIONALNE VARNOSTI DRŽAVE
Slavnostni govornik Cerkov-
nik je izpostavil, da so gasilci del 
obrambnega sistema države. So 
pa tudi zaklad za kraj, kjer prebiva-
jo in delajo. »Delo, ki ga opravlja-
mo, je zelo pomembno. Država in 
državne inštitucije se dobro zave-
dajo, da predstavljamo del siste-
ma nacionalne varnosti države kot 
tretji steber v sistemu zaščite in re-
ševanja.« 
ZGODOVINSKI ORIS
Društvo so ustanovili leta 1898 
po katastrofalnem požaru, ki je 
uničil skoraj celo jedro vasi. Orga-
nizacija je dosegla prvi večji vzpon 
Poveljnik in predsednik PGD Radmirje, Gašper Slatinšek in Damjan 
Nerat, (prvi in drugi z leve) sta v imenu društva od Gasilske zveze 
Slovenije prejela zlati znak. (Foto: Marija Šukalo)
Zlati znak Uprave RS za zaščito in reševanje je Damjanu Neratu 
izročil namestnik regijskega poveljnika Civilne zaščite Boštjan 
Oprešnik. (Foto: Marija Šukalo)
Na slovesnost so prišli številni člani in članice prostovoljnih 
gasilskih društev naše doline. (Foto: Marija Šukalo)
Slavnosti so se udeležili številni gostje. (Foto: Marija Šukalo)
leta 1953. Tedaj so gasilci s pomoč-
jo krajanov, šolske mladine in kra-
jevnih obrtnikov v treh mesecih 
samoiniciativno začeli graditi nov 
gasilski dom. Žal ta ni bil nikoli 
dograjen, zato so ga prodali.
Leta 1966 so zgradili novega. De-
set let pozneje so svojemu name-
nu predali gasilsko cisterno, prvo v 
Zgornji Savinjski dolini. Dvorano, ki 
je bila dotlej v lasti države, so gasil-
ci prejeli v trajno last leta 1982. Dol-
ga leta so jo obnavljali, dograjevali in 
vzdrževali. Pred tremi leti so predali 
svojemu namenu nov gasilski dom 
in obnovljeno večnamensko dvora-
no. Seveda to ne bi bilo mogoče brez 
posluha lokalne skupnosti in gospo-
darstva ter številnih donatorjev. 
Marija Šukalo
Dogodek, ki so ga začeli s pa-
rado gasilskih društev naše do-
line, so s kulturnim programom 
obogatili instrumentalisti God-
be Zgornje Savinjske doline in 
domače pevke Kvarteta Štiglic 
iz Tera. 
Pozdravne besede so slav-
ljencem namenili župan občine 
Ljubno Franjo Naraločnik, pred-
sednik Gasilske zveze Zgornje 
Savinjske doline Janko Žuntar in 
številni drugi gostje. 
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018
12
Oglasi
Zdravje na delovnem mestu
Zdravje je temelj za kakovostno 
in uspešno življenje, pa tudi de-
lo. Ker velik del dneva preživimo v 
službi, moramo za zdravo prehra-
no in gibanje skrbeti tudi na delov-
nem mestu.
VARNO IN SPODBUDNO 
DELOVNO OKOLJE ZA ZDRAVE IN 
ZADOVOLJNE ZAPOSLENE
Zdravje predstavlja temelj dob-
rega življenja in je ključnega po-
mena tako za posameznika kot za 
delodajalca. Njegovo pomanjka-
nje ima velik vpliv na razpolože-
nje, v nekaterih primerih onemo-
goča gibanje in zmanjšuje delov-
no produktivnost, zato morata zanj 
poskrbeti obe strani - delodajalec, 
ki svojim zaposlenim nudi varno in 
spodbudno delovno okolje, in dela-
vec, ki sprejema informacije, ki so 
pomembne za varovanje in krepi-
tev zdravja.
VSAK ČETRTI SLOVENEC VSAK 
DAN V STRESU
Po podatkih Nacionalnega inšti-
tuta za javno zdravje (NIJZ) in zad-
nje nacionalne raziskave »Z zdrav-
jem povezan vedenjski slog«, ki je 
potekala leta 2016, približno četrti-
na odraslih prebivalcev Slovenije 
zelo pogosto oziroma vsakodnev-
no doživlja stres in ima težave z 
njegovim obvladovanjem. V zad-
njih letih pa se je povečal tudi de-
lež tistih, ki stres doživljajo zaradi 
obremenitev na delovnem mestu 
in slabih odnosov s sodelavci.
Stres pa je le eden od obreme-
nilnih vplivov na zdravje, ki jih doži-
vljamo na delovnem mestu. V služ-
bi pogosto ne skrbimo zadostno za 
uživanje zdravih obrokov - izbira-
mo hitro hrano ali pa obrok kar v 
celoti preskočimo. Veliko posame-
znikov na delovnem mestu tudi ve-
čino dneva sedi in tako ne skrbi 
za zadostno gibanje. Seveda bi o 
obremenilnih vplivih še lahko go-
vorili, vendar je pomembno, da ve-
mo tudi, kako lahko delovno okolje 
naredimo prijaznejše. Predstavlja-
mo nekaj nasvetov za zdravo živ-
ljenje na delovnem mestu. 
NASVETI ZA IZBOLJŠANJE 
ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU: 
• Uživajmo zdrave obroke tudi 
v službi: Zdrava prehrana je ključ 
do zdravja, zato poskrbimo za uži-
vanje zdravih obrokov tudi v službi. 
Sveže sadje in zelenjava naj bosta 
Tudi podjetje HOFER skrbi za zdravje svojih sodelavcev
stalnica, pri izbiri hrane naj nas vo-
di načelo lokalno pridelane in se-
zonske hrane. Obrok načrtujmo 
vnaprej, saj se bomo tako izognili 
klasičnemu izhodu v sili - hitri hra-
ni. Ne pozabite pa tudi na vodo in 
poskrbite za hidracijo. 
• Odmor: Vsakodnevno dolgo-
trajno sedenje in delo za računal-
nikom je dobro nekajkrat na dan 
prekiniti in narediti nekaj razte-
znih vaj. Npr. mahanje/raztegova-
nje z rokami in nekaj počepov. Va-
še telo bo kot prebujeno.
• Dobri odnosi in komunika-
cija s sodelavci: S sodelavci vča-
sih preživimo celo več časa kot s 
svojimi najbližjimi. Če smo z njimi v 
dobrih odnosih, je lahko delo uspe-
šnejše in velikokrat tudi bolj spro-
ščeno. 
Največ lahko za svoje zdrav-
je naredite sami, v pomoč pa je 
vsekakor delodajalec, ki vzposta-
vi spodbudno in zdravo delovno 
okolje.
Podjetje HOFER se zaveda, da zadovoljni sodelavci pišejo uspešne 
zgodbe, zato jim zagotavlja pošteno plačilo ter spodbudno delovno okolje. 
Poleg urejenih delovnih pogojev, spodbudnega plačila in ukrepov v sklo-
pu certifikata Družini prijazno podjetje HOFER nudi tudi številne druge 
ugodnosti, s katerimi še dodatno skrbi za zdravje, zadovoljstvo in čim bolj-
še pogoje sodelavk in sodelavcev.
V okviru družbeno odgovorne iniciative Danes za jutri in pobude »My 
life - skrbimo za svoje zdravje«, svoje sodelavce, pa tudi kupce in partner-
je, spodbuja k aktivnemu preživljanju prostega časa ter zdravemu življenj-
skemu slogu. Delavnice za zdravo prehrano, šola teka, cepljenje proti gri-
pi, vsak dan sveže sadje in zelenjava, kava, čaj … In kaj je lepšega kot de-
lodajalec, ki spodbuja željo po gibanju? Tudi letos se HOFERjevi sodelavci 
in sodelavke med drugim skupinsko udeležujejo že 38. Maratona treh src 
v Radencih, 13. DM teka, Kolesarskega maratona Franja in številnih dru-
gih. Podjetje vsako leto krije določen znesek startnin za športne dogodke, 
sodelujoče tekače in kolesarje pa »obleče« v HOFERjevo športno majico 
ter obdari s športno vrečko »Več kot hitri«. Vsekakor pozitivna spodbuda 
podjetja za spodbudno in zdravo delovno okolje, za zadovoljne zaposlene. 
kariera.hofer.si 
HOFER trgovina d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018 13
Zgodovina in narodopisje
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Kako je Celjska legija branila severno
 mejo (3)
Kot omenjeno v zadnjem pri-
spevku, je bil eden od prostovolj-
cev v Celjski legiji tudi dr. Ervin Me-
jak. Rodil se je 19. aprila 1899 v Slo-
venski Bistrici. Od leta 1917 je bil 
udeleženec v prvi svetovni vojni, 
in sicer na Soški fronti in v Tiro-
lah. Novembra 1918 je kot četovod-
ja stopil v slovensko vojsko, v bo-
jih za severno mejo je bil nato ra-
njen in odlikovan z zlato medaljo 
za hrabrost.
Med prvo in drugo svetovno voj-
no je bil odvetnik v Slovenskih Ko-
njicah, Celju in Gornjem Gradu. 
Leta 1941 je bil skupaj z družino 
izgnan v Srbijo, kjer je že istega le-
ta začel sodelovati s partizani. Po 
upokojitvi leta 1973 je živel na Pol-
zeli, kjer je 14. oktobra 1989 umrl.
Leta 1982 je za Savinjske novice 
pripravil zapis o bojih za severno 
mejo z naslovom Ogrožena Gornje-
savinjska dolina, ki ga v nadaljeva-
nju ponovno objavljamo.
OGROŽENA GORNJESAVINJSKA 
DOLINA
Do spomladi 1919. leta smo imeli 
slovenski vojaki — prostovoljci pod 
poveljstvom generala Rudolfa Ma-
istra in Franja Malgaja zaseden ve-
lik del južne, vzhodne in zahodne 
Koroške, ogrožali smo glavno mes-
to Koroške Celovec. V tem času pa 
se je po krivdi slovenskih takratnih 
političnih činiteljev v Ljubljani, ki 
niso skrbeli za ojačanje naših čet, 
zatrjajoč, da bomo itak brez bojev 
dobili ves slovenski Korotan, polo-
žaj naših čet poslabšal. 
OFENZIVA, KI NAJ BI 
OSVOBODILA KOROTAN, …
Sovražnik je bil vedno drznej-
ši, Avstrijci so bili dobro oborože-
ni in v nekaj tednih so bili že v ve-
liki premoči napram našim četam. 
Nujna je bila pomoč našim iz za-
ledja, ojačanj pa ni bilo, Ljubljana 
je čakala. V tem mučnem položaju 
je bil v noči pred 29. aprilom izdan, 
proti volji komandanta Dravske di-
vizije, pač pa po želji slovenskih 
političnih činiteljev, od našega po-
veljstva ukaz, da se drugo jutro 
prične ofenziva naših čet, ki naj bi 
osvobodila ves slovenski Korotan. 
… SE JE SPREVRGLA V HUD 
PORAZ
Sovražnik je bil v prvem momen-
tu presenečen in se je jadrno umi-
kal iz prednjih črt nazaj. Toda to ni 
trajalo dolgo. Avstrijci, napram na-
šim v veliki premoči, so odgovori-
li s splošno in zelo krepko ofenzivo 
od vseh strani. Ta je prisilila naše 
čete, da so morale 2. maja zapusti-
ti Velikovec in v naslednjih dneh je 
bila po težkih bojih vsa Koroška za 
nas zgubljena. Naše čete so v redu 
zapuščale svoje postojanke, bile 
so v stalnem stiku s sovražnikom, 
ki pa je pritiskal nanje brez pres-
tanka in dosegel 7 . maja 1919 dežel-
no mejo ter silil že preko nje. Brez 
dvoma je iskati razlog za ta naš ne-
uspeh v nezadostnem številu voja-
kov, njih izčrpanost in v pomanjka-
nju rezerv.
MED PADLIMI TUDI MALGAJ IN 
PUNCER
Padli so v teh bojih naši najbolj-
ši, med njimi bivša celjska dija-
ka Franjo Malgaj in Srečko Puncer. 
Puncerja, ki je bil urednik lista »Ju-
goslovanski Korotan«, ki je izhajal 
v Velikovcu od 22. decembra 1918 
pa do njegove smrti, so avstrijske 
vojaške tolpe na zverinski način 
ubile 29. aprila 1919 v Vobrah. Čez 
teden dni je sledil Puncerju Malgaj, 
ki si je v kratkem času pridobil slo-
ves legendarnega junaka. Padel je 
na čelu svoje čete na zadnji posto-
janki na Tolstem vrhu nad Gušta-
njem.
BRIDKI DNEVI ZA OBMEJNO 
PREBIVALSTVO
Izredno zgodaj je v letu 1919 priš-
la pomlad v naše kraje, bila je to 
prva pomlad, ki jo je  doživela ko-
maj rojena Jugoslavija. Močan su-
nek od koroške deželne vlade or-
ganiziranih in zbranih avstrijskih 
čet je prisilil slovenske čete - pro-
stovoljce, da so se morale po dalj-
ši, krčeviti obrambi končno ven-
darle umakniti s Koroške do bivše 
štajerske-koroške-kranjske meje. 
Tropi koroške vlade so vdrli pri Dra-
vogradu in nižje na štajerska tla, 
prišli do Slovenj Gradca, se bližali 
Šoštanju in celo ogrožali Celje. Bili 
so to kritični in bridki dnevi za pre-
bivalstvo tega dela Slovenije.
POZIV PROSTOVOLJCEM
Narodni svet in celjska naro-
dna društva je sklical 7. maja 1919 
v veliki dvorani Narodnega doma 
v Celju zbor ter pozval vse moš-
ke, ki so v stanju prijeti za orožje, 
da se v 24 urah javijo v četo pro-
stovoljcev, ki odrine opremljena s 
potrebnim takoj v ogrožene kraje 
ter prepreči do prihoda regular-
ne jugoslovanske vojske nadalj-
nje prodiranje avstrijskih čet. Pri-
javljali so se 8. maja iz Celja in ra-
znih bližnjih in oddaljenih krajev 
celjske okolice prostovoljci. Veli-
ka večina pa je pozneje, ko je vi-
dela, da postaja stvar resna, svo-
jo prijavo preklicala. Vztrajali smo 
le srednješolci in študenti ter ne-
kaj častnih izjem.
Nadaljevanje prihodnjič.
Ob odkritju spominske plošče Celjski legiji na Ljubnem ob Savinji, 
30. julija 1939
Dr. Ervin Mejak
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018
14
Kultura
4. KRESNA NOČ V LUČAH
Dalmatinska pesem v objemu savinjskih planin požela 
stoječe ovacije
Gostje in gostitelji so obiskovalce razveselili s pesmijo Dan ljubezni. (Foto: Marija Šukalo)
Dalmatinski in slovenski napevi so navdušili številno občinstvo. 
(Foto: Marija Šukalo)
Fantje Okteta Žetev pod vod-
stvom Mitja Venišnika so se že če-
trto leto zapored potrudili, da so 
na svoj koncert v goste pripelja-
li odmevne goste. Letos so to bi-
li pevke klape Luka z Reke in vo-
kalisti klape Cambi iz Kaštel Cam-
belovca. Tako je v nedeljo, 24. ju-
nija, v Lučah odmevala dalmatin-
ska pesem.
POSLUŠALCEM PRIBLIŽALE 
LEPOTO PESMI 
Prva severno istrska ženska 
klapa neguje avtohtono a capella 
dalmatinsko in istrsko primorsko 
glasbeno izročilo. S prepoznavni-
mi glasovi so pevke približale obi-
skovalcem koncerta lepoto pesmi 
iz kraja, od koder prihajajo. Njihovi 
PREDSTAVILI DALMATINSKE IN 
ZABAVNE MELODIJE
Fantje klape Cambi so predsta-
vili tradicionalne dalmatinske in 
zabavne melodije. Dodali so tudi 
nekaj avtorskih komadov iz svo-
jega bogatega programa. V njiho-
vem nastopu je bilo čutiti ljube-
zen do prepevanja, kar vedno pri-
pomore k promociji izbirne klap-
ske pesmi, prirejene na moderen 
način. 
OKTET ŽETEV PRIPRAVIL 
JAGODNI IZBOR
Gostitelji niso zaostajali za pos-
tavnimi dekleti in fanti iz Hrvaške. 
V prvem delu so pripravili jagod-
ni izbor narodnih in zabavnih pe-
smi, v drugem pa so se preizkusi-
li v klapskem prepevanju. Tako je 
tudi iz slovenskih grl v objem sa-
vinjskih planin zadonela dalmatin-
ska pesem. 
Večer melodij je navdušil šte-
vilno občinstvo, ki so se nastopa-
jočim poklonili s stoječimi ovacija-
mi. Dogodek je oblikoval Nejc Sla-
pnik. Člani klape Cambi s spre-
mljevalnim bendom so po koncer-
tu obiskovalce zabavali še pozno v 
kresno noč.
Marija Šukalo
Klapi Luka in Cambi sta v več 
kot treh desetletjih delovanja za 
svoje izvajanje prejeli številna 
priznanja doma in v tujini.
glasovi, ki so se zlivali v celoto, so 
se globoko zarezali v srca in dušo 
poslušalcev. 
BOHAČEV TOPLAR, NAZARJE
Obiskovalci tržnice prisluhnili Sončnicam
V Bohačevem toplarju so se 
predstavile članice vokalne 
zasedbe Sončnice. 
V začetku junija so se v nazarskem 
Bohačevem toplarju predstavile člani-
ce vokalne skupine Sončnice. Obisko-
valci, ki so se tisti dan odločili obiskati 
tržnico, so tako ob nakupovanju lahko 
prisluhnili ubranemu petju štirih mla-
dih deklet iz okolice Nazarij.
Vokalna skupina deluje pod vod-
stvom Katje Gruber. Pojejo vse zvr-
sti glasbe, od ljudskih do zabavnih. 
Vse pogosteje nastopajo na števil-
nih koncertih po dolini in širše. V 
tem mesecu so nastopile tudi na 
koncertu Šaleškega okteta.
V Nazarjah so se predstavile s 
širokim naborom pesmi. Prisluhni-
ti je bilo mogoče preprostim ljud-
skim skladbam kot tudi priredbam 
svetovnih uspešnic in cerkvenim 
napevom. Njihovo ubrano petje je 
tako privabilo marsikoga in tekom 
dopoldneva se je pod toplarjem 
zbralo več deset ljudi. 
Tekst in foto: Primož Vajdl
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018 15
Oglasi
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018
16
Organizacije, Ljudje in dogodki
Kdo pa so ti vrli fantje, ki se vozijo pod toplar, kdo pa so ti bledi fantje, ki 
se boje toče udar? Kakšna je ta nova srenja, ki se vozi skoz vas, kakšna je 
ta mladež, druga vsa kot prejšnji čas? To so sami šoferji, boječega duha, to 
so plahi avtomobilisti, vozniki novega sveta. 
BODICA TEDNA BODICA TEDNA
FESTIVAL ZELIŠČ ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE
Trajnostni razvoj ni projekt, temveč način življenja
V Fidovem gaju v Logarski Doli-
ni se je v petek, 15. junija, z otvo-
ritveno slovesnostjo pričel Festi-
val zelišč Zgornje Savinjske in Ša-
leške doline. Ta se je zaključil v so-
boto, 23. junija, z zaključnim do-
godkom na mozirskem trgu. Orga-
nizator večdnevnih dogajanj je Sa-
vinja, zavod za razvoj podeželja in 
turizma.
ZELIŠČA DOBRODOŠLA V 
KULINARIKI IN ZDRAVSTVU
Obiskovalci so si lahko ogleda-
li zelišča, ki jih goji družina Firšt. 
Z vrstami in uporabo jih je sezna-
nil sin Janez. Ogledali so si igra-
ni prizor o Vidu Strgarju – Fidu in 
njegovem »čaranju« in zdravlje-
nju z rož'cami. Domačina, ki je ži-
vel pred več kot stoletjem in pol, so 
predstavili Janez Firšt, Marko Sla-
pnik in Katarina Fužir.
GOSPODARSKI RAZVOJ MORA 
TEMELJITI NA NARAVNIH 
MOŽNOSTIH
Županja občine Solčava Katari-
na Prelesnik je izrazila veselje, da 
še obstajajo koščki neokrnjene na-
Janez Firšt (levo), Katarina Fužir in Marko Slapnik so obiskovalcem 
predstavili anekdote in zgodbe iz življenja ljudskega zdravilca Vida 
Strgarja – Fida. (Foto: Marija Šukalo)
Obiskovalce je pozdravila tudi županja občine Solčava Katarina 
Prelesnik. (Foto: Marija Šukalo)
rave, kot je Fidov gaj. K temu so pri-
pomogli domačini, ki jim trajnostni 
razvoj ni projekt, temveč način živ-
ljenja. »Gospodarski razvoj mora 
temeljiti na naravnih možnostih, 
dediščini območja, tradiciji in lo-
kalnem prebivalstvu,« je med dru-
gim povedala. 
ZELIŠČA RAZVOJNA 
PRILOŽNOST
Predstavnik organizatorja Tama-
ra Danijel je dejala, da se je ideja o 
festivalu porodila pred dvema leto-
ma, ko se je šest lokalnih akcijskih 
skupin (LAS) povezalo in skupaj 
začelo pripravljati operacijo na te-
mo zelišč. Lani marca so sodelujo-
či prijavili na kmetijsko ministrstvo 
projekt z naslovom Integralni turi-
stični produkt zeliščarske dediš-
čine. Z njim so želeli izkoristiti po-
tenciale raznolike biotske raznovr-
stnosti in tradicionalnih znanj ze-
liščarstva in le-te spremeniti v ra-
zvojno priložnost. Tako bodo pre-
ko projekta oblikovane zeliščarske 
zgodbe. 
DOGODKI V ČASU FESTIVALA
V Solčavi so predstavili zeli-
šča v kulinariki. V Gornjem Gradu 
so pripravili čajanke, v Mozirju pa 
so se s košarico podali nabirat ze-
lišča. Na ekološki kmetiji Bevšek 
v Robanovem kotu so pri perma-
kulturnem načrtovanju prostora 
predstavili rabo listne zastirke pri 
vzgoji zelišč. Na šaleški strani so 
na Grilovi domačiji pripravili zeli-
ščno delavnico, v Mladinskem cen-
tru v Šmartnem ob Paki pa spozna-
vali uporabo zelišč v kulinariki. Na 
ekološki kmetiji Potočnik Poprask 
so pripravili dan pehtrana in ajde. 
Marija Šukalo
Za zaključek Festivala zelišč so se zeliščarji iz vse Slovenije s 
svojimi izdelki predstavili še v Mozirju, ki je na ta dan praznovalo 
700-letnico pridobitve trških pravic. (Foto: Benjamin Kanjir)
(Foto: IS)
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018 17
Ljudje in dogodki, Organizacije
STEYERJEVA KLET GRUDNIK MOZIRJE
Šestič napolnili Alojzijevo vino
Šestim gostom je pripadla čast simbolične polnitve ob Danilu Steyerju (levo) in gostitelju 
Danijelu Grudniku (drugi z desne). (Foto Jože Miklavc)
Ko so lansko leto opravili pozno trgatev v vi-
nogradniškem vrtu v Mozirskem gaju Steyerje-
ve brajde dišečega traminca in avtohtone rad-
gonske ranine (potomka najstarejše trte z Lenta 
je v celoti pozebla), je vinogradnik in enolog Da-
nilo Steyer iz dveh litrov moštva na svojem po-
sestvu v Plitvici donegoval Alojzijevo vino, ki so 
ga, kot že pet let doslej, napolnili v stekleničke s 
po 2,5 dcl. Danijel Grudnik je ob tem priredil javni 
dogodek, na katerem so opravili obredno polni-
tev s pripomočkom za stekleničenje in zapiranje 
dragocenega vina. Ob tem so prisotne nagovori-
li Danilo Steyer, župan Ivan Suhoveršnik, Franjo 
Steiner in Danijel Grudnik.
ALOJZIJEVO VINO IMA MESTO V VINSKI BANKI 
STEYER
O Alojzijevem vinu (po botru trte dišečega tra-
minca ob sajenju kanoniku Alojziju Žagarju, žu-
pniku iz Mozirja) se v kleti Grudnikovih vodi na-
tančna evidenca o pridelku, morebitni pozebi in 
arhiviranju tega posebnega vinčka. Vzorci prvih 
8. NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL 
OBČINE REČICA OB SAVINJI
Najboljša zgornjesavinjska 
ekipa Bočna na drugem mestu
Članice PGD Bočna so odlično izvedle vajo. 
(Foto: Marija Šukalo)
Rečiški gasilci so praznik doma-
če občine obeležili z nočnim gasil-
skim tekmovanjem. Na poligonu 
ob gasilskem domu se je v sobo-
to, 16. junija, preizkusilo šest moš-
kih in pet ženskih ekip društev iz 
doline in širše. 
Barve naše doline so tokrat bra-
nile štiri ekipe. V ženski konkurenci 
Bočna, ki je zasedla drugo, in Gori-
ca ob Dreti tretje mesto. PGD Pob-
režje ob Savinji je v ženski konku-
renci osvojilo peto, v moški pa če-
trto mesto.
Letos so se najbolje odrezali gasil-
ci Lokovice, ki so v ženski kategori-
ji osvojili prvo in v moški drugo mes-
to. Med moškimi so zmagali Letuša-
ni, tretji so bili gasilci Paške vasi. 
Marija Šukalo
BLAGOSLOV KAPELICE V LOKAH PRI MOZIRJU
Postavljen objekt namenjen 
povezovanju
Kapelico, ki jo je v Lokah postavil Jure Repenšek (desno), je 
blagoslovil upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek. 
(Foto: Marija Šukalo)
V Lokah pri Mozirju so v nedeljo, 
10. junija, blagoslovili novo kapeli-
co. Obred je opravil upokojeni mari-
borski nadškof msgr. dr. Marjan Turn-
šek. Mašo so s pesmijo obogatili pev-
ci Kulturnega društva Jurij. Sakralni 
objekt, ki je posvečen sv. Juriju, je ob 
svojem domu postavil Jure Repen-
šek. Pri delu so mu bili v pomoč šte-
vilni krajani, prijatelji in znanci. 
Za postavitev objekta se je od-
ločil v zahvalo za življenje, ki mu je 
bilo podarjeno. Kapelico je postavil 
v upanju, da bo to znamenje mimo-
idoče nagovarjalo preko umetnosti 
in duhovnosti. Notranjost je opre-
mljena z ikonami, ki so Repenško-
vo delo. Ob tem je izrazil željo, da 
naj objekt v prihodnje nagovarja, 
združuje, povezuje in spodbuja mi-
moidoče ne glede na veroizpoved.
Marija Šukalo
pet let so od lanskega leta varno shranjeni v vin-
ski banki Steyer v Plitvici. Dobrodelneži in srečni 
prejemniki, ki so po en vzorec pridobili kot naj-
boljši dražitelji dobrodelne prireditve ob prazni-
ku Alojzijev, pa so lahko ponosni na dosedanje 
primerke te vinske trofeje.
Da je bilo srečanje ob polnitvi še posebej pri-
jetno, so poskrbeli pevci MoPZ KD Mozirje. Or-
ganizator je tokrat prvič ponudil sodelovanje pri 
simbolični polnitvi nekaterim znanim Mozirja-
nom, prijateljem in zaslužnim ljudem. 
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018
18
Moda, Ljudje in dogodki, Informacije
EVROPSKO TEKMOVANJE MLADIH MODNIH OBLIKOVALCEV
Kaja Repenšek na Serbia fashion weeku
Modna oblikovalka Kaja Repenšek se je s 
svojimi kreacijami predstavila na tednu 
mode v Srbiji. (Fotodokumentacija KR)
Evropskega tekmovanja mladih modnih obli-
kovalcev v srbskem Novem Sadu se je udeleži-
la tudi Nazarčanka Kaja Repenšek. Dogodek so 
pripravili v sklopu tedna mode (Serbia fashion 
week), kjer se s kolekcijami predstavijo doma-
či in tuji oblikovalci. Za prijavo na tekmovanje 
je bilo potrebno poslati življenjepis in pet mo-
dnih skic.
»Priložnost sem imela spoznati prizna-
na imena iz sveta mode. V čast mi je, da sem 
lahko predstavila svoje delo in slišala mne-
nje strokovnjakov,« pravi Repenškova. Za tek-
movanje so oblikovalci izbrali modele, jih ce-
lostno oblekli v svoje kreacije ter se predstav-
ljali pred žirijo.
Barbara Rozoničnik
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane knjige 
v juniju 2018
ODRASLI:
Širok, Mojca: Pogodba, Justinek, Terezija: V 
tretje gre rado, Paasilinna, Arto: Ladjar z le-
pimi stopali, Ward, Penelope: Privlačni so-
sed, Kingsbridge, Follett, Ken: Stebri zemlje 
: prva knjiga trilogije, Gržan, Karel: Jaz, Čar-
li Čeplin, Miklavčič, Milena: Ogenj, rit in kače 
niso za igrače, Walsch, Neale Donald: Pogovori 
z Bogom : nenavaden dvogovor, Groen, Hendrik: 
Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 
83 let in 1/4, Lindnord, Mikael: Artur; pes, ki je 
prečkal džunglo, da bi našel dom.
MLADINA:
Dahl, Roald: Matilda, Averiss, Corrinne: Sa-
ra prespi pri prijateljici, Košmrlj, Mojca: O mi-
ški, ki je iskala sir, Radovanovič, Vesna: Pete-
linček se zaljubi, Muster, Miki: Pustolovščine 
Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Partljič, To-
ne: Hotel sem prijeti sonce, Auer, Margit: Šola 
magičnih živali, Suhodolčan, Primož: Ti kanta 
požrešna!, Mlakar, Ida: Ciper coper medenja-
ki, Gleeson, Libby: Zgodbe o Kati, Green, John: 
Neskončen stolp želv.
KOKARJE
Rodbinsko srečanje Kotnikovih
Skoraj 70 potomcev Primoža in Genovefe Kotnik se je po petih letih znova zbralo na Lazah 
pri Kokarjah. (Foto: Uroš Kotnik)
V soboto, 16. junija, so se na Lazah pri Kokar-
jah po petih letih znova zbrali potomci Primoža 
in Genovefe Kotnik. Skoraj 70 udeležencev – vsi 
mladi po srcu – je uživalo ob dobri hrani in pi-
jači, izmenjali so številne informacije o minulih 
dogodkih, se »potili« in nasmejali ob športno-
-zabavnih igrah, Vidi Bajec iz Jakobskega Dola, 
ki sodi v prvo linijo potomcev, pa so zapeli »vse 
najboljše« za 82. rojstni dan. Polni lepih vtisov 
so si po celodnevnem druženju obljubili, da se 
kmalu zopet srečajo.
Anita Lamešič
TROJČEK REBERŠAKOVIH IZ PRESEKE
Le eno leto manjkalo še četrtemu
Za prebivalci hiše Reberšakovih so kar tri 
okrogle življenjske obletnice. 
(Foto: Benjamin Kanjir)
Prazničen čas je za družino Reberšakovih 
iz Ljubije. Za prebivalci hiše so kar tri okro-
gle življenjske obletnice. Oče Tone, čebelar-
ski starosta, je napolnil 80, sin Zvone, avtopre-
voznik, pa je enako kot žena Katarina, napolnil 
pet križev, zato so jim prijatelji postavili mlaje. 
Na Zvonetovem se je bohotil tovornjak, Tone-
tovega je obiskala čebela, Katarina pa je dobi-
la veliko cvetlico. Martin, četrti član družine, je 
svoj mlaj »zgrešil« zgolj za leto dni. Preseča-
ni in Gnečani so rekli, da bi mu ga postavili, če 
bi bila obletnica vsaj pol okrogla, saj je v dne-
vih praznovanja visokih okroglih jubilejev, sam 
napolnil 24 let. 
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018 19
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
FESTIVAL KIPARJENJA Z MOTORNO ŽAGO NA HRVAŠKEM
Matija Vavdi prvak v hitrostnem kiparjenju
Podporni člani in tekmovalci (zgoraj z leve): Miha Prušnik, Matija Vavdi, 
Helena Rismondo, Peter Bastl, spodaj Matija Cigljar (foto: Miha Prušnik)
26. avgusta bo tovrstno doga-
janje predstavljeno tudi v Solča-
vi na 3. Motorkarski gavdi.
V soboto in nedeljo, 16. in 17. ju-
nija, je v Salinovcu pri Varaždinu 
na Hrvaškem potekal 4. Festival ki-
parjenja z motorno žago. Mednaro-
dnega dogodka so se udeležili tri-
je Zgornjesavinjčani, člani društva 
Carving team Logarska dolina: Ma-
tija Cigljar in Matija Vavdi iz Solča-
ve ter Peter Bastl iz Bočne. Vavdi je 
zmagal v hitrostnem kiparjenju po 
oceni občinstva.
Tekmovalci so v soboto in ne-
deljo ustvarjali velike skulptu-
POHOD NA KUGLO
Po poti spoznavali okolico in rastlinje
Letos se je na Kuglo podalo več 
kot sto otrok s spremljevalci. 
(Foto: Marija Šukalo)
Praznik občine Rečica ob Savi-
nji so v soboto, 9. junija, obeleži-
li tudi najmlajši občani in se po-
dali na tradicionalni pohod na Ku-
glo. Osnovnošolci so v spremstvu 
članov planinskega društva štar-
tali pred šolo, mlajši pa so s star-
ši podali na pot od vrtca. Na cilju je 
udeležence pohoda pozdravil žu-
pan občine Vinko Jeraj.
Druženje so ob pomoči občine, 
osnovne šole in vrtca ter Harmo-
nikarskega orkestra Primoža Zvi-
ra pripravili rečiški planinci. Po be-
sedah predsednice društva Olge 
Berložnik so spremenili traso zara-
di nenehnega deževja. Na njej so 
spoznavati rastline, okolico in nje-
ne značilnosti.
Marija Šukalo
TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE
Veselo na pohod
Pohodniki so se podali proti Nazarjam z 
mozirskega sejmišča. (Foto: Benjamin Kanjir)
Mozirsko turistično društvo, ki ga vodi Andrej 
Klemenak, vsako leto pred začetkom poletja or-
ganizira pohod. Pohodniki so se 14. junija zbrali 
na mozirskem sejmišču in se ob reki Savinji po-
dali proti Nazarjam. Pri podjetju BSH Hišni apa-
rati so se usmerili desno proti Pahtinu. Gozdna 
cesta jih je po senci vodila do kmetije Krančiče-
vih, kjer so zavili proti Mozirju in se tja vrnili ob 
potoku Mozirnica. 
Benjamin Kanjir
re, ki za dosego končne podobe 
terjajo več natančnosti in časa. 
Slednje je ocenjevala petčlanska 
komisija akademskih kiparjev in 
grafikov iz Hrvaške. V nedeljo so 
festivalsko dogajanje zaključili s 
hitrostnim kiparjenjem. Zmaga je 
po oceni občinstva pripadla Ma-
tiju Vavdiju iz Solčave, ki je dejal: 
»Veseli smo, da se udeležujemo 
takšnih festivalov, ki nam lah-
ko služijo kot vzor in nam vliva-
jo motivacijo za nadaljnjo delo.« 
Tjaša Pečovnik
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018
20
Oglasi
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018 21
Šport
KEGLJAŠKI KLUB LJUBNO OB SAVINJI
Uspešna tekmovalna sezona 
V občinski ligi med zaselki je bila najboljša ekipa Mladinci (zeleni). (Foto: Franjo Atelšek)
Tekmovalna sezona 2017/18 je bila za Kegljaš-
ki klub Ljubno ob Savinji zelo uspešna. Najbolje 
so se odrezali igralci, ki so tekmovali v ligi OTS 
Celje. Že drugo sezono zapored so osvojili prvo 
mesto med osmimi ekipami. S tem so se pove-
čali apetiti po višjem rangu tekmovanja. Kvalifi-
kacije za tretjo državno ligo v maju pa so poka-
zale, da tovrstne želje še niso realne. V ligi OTS 
so odigrali 14. tekem in z osvojenimi 24 točka-
mi s samo dvema porazoma osvojili prvo mesto. 
Vzporedno je klub organiziral občinsko li-
go med zaselki v borbenih igrah. Sodelovalo je 
osem ekip, ki so se pomerile v dvokrožnem sis-
temu. Prvenstvo je bilo zelo zanimivo s številni-
mi izenačenimi ekipami in napetimi končnicami 
tekem, ko zmagovalci niso bili znani do zadnje-
ga meta. Na koncu je bila najboljša ekipa Mla-
dinci, ki je v tej ligi zmagala prvič. 
V svojih vrstah imajo številne mlade igralce, 
zato se za prihodnost kluba ni treba bati. Raz-
veseljivo je tudi to, da so pogoji za tekmovalce 
zaradi povsem prenovljenega dvosteznega keg-
ljišča na Ljubnem resnično optimalni.
Nekateri ljubenski kegljači igrajo v rekreacij-
ski ligi OTS Celje, kjer je močna udeležba tek-
movalcev. 
Franjo Atelšek
TA VESELI DAN V ŠMARTNEM OB DRETI
Pestro športno dogajanje in zabava v Račneku
Mladi in malo manj mladi člani 
Športnega društva Lipa iz Šmar-
tnega ob Dreti so 16. junija v špor-
tno rekreacijskem centru Račnek 
pripravili tretji Ta veseli dan. Prip-
ravili so dobrodelne teke in zabav-
ne igre, večer pa sklenili z veseli-
co, kjer so nastopili ansambel Ža-
rek in znana slovenska skupina 
Kingstoni.
DOBRODELNI TEK ZA 
VRTEC 
Dopoldanski čas je bil name-
njen tekačem. Del prijavnine je 
šel v dobrodelne namene za vr-
tec v Šmartnem ob Dreti. Orga-
nizatorjem je uspelo zbrati dves-
to evrov. Zjutraj so bili na sporedu 
teki s kužki. Na startu se je poja-
vilo skoraj dvajset štirinožnih tek-
movalcev z lastniki. V disciplini bi-
ke open so morali kužki vleči la-
stnike na kolesih. Zmagala sta Pa-
trik Zupančič in njegov pes No-
rik. V canicrossu, kjer so lastniki 
in psi povezani z vrvico, sta s pro-
go najhitreje opravila Tilen Strm-
šek in kuža Art v moški konkuren-
ci ter Lara Puc in psička Nyla med 
ženskami. 
Na običajnem teku na štiri kilo-
metre je bil med moškimi najhitrej-
ši domačin Tomaž Robida. Na dru-
gem mestu mu je sledil Žiga Je-
len, na tretjem pa Nejc Pogačnik. 
V ženski konkurenci je progo naj-
hitreje odtekla Anja Finkšt, druga 
je bila Darja Sedeljšak in tretja Li-
dija Zupančič.
TEKMOVANJE 
PIR KIŠTEN LAUF 
Popoldan so pripravili tekmova-
nje Pir kišten lauf, kjer tričlanska 
ekipa na začetku dobi deset piv, 
ki jih mora spiti na spretnostnem 
poligonu. Tam so med drugim zla-
gali kocke sena, preskakovali ovi-
re, streljali na gol, zabijali žeblje s 
kladivi, ciljali žogice v kozarce in z 
ribiškimi palicami lovili zamaške v 
bazenu. 
Primož Vajdl
V Račneku so prvič organizirali tek s kužki, ki se ga je udeležilo lepo 
število tekmovalcev. (Foto: Jan Štrukelj)
Tekmovalci so na spretnostnem poligonu morali med drugim 
postaviti stolp iz senenih kock. (Foto: Primož Vajdl)
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018
22
Kronika, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
NADŠKOFIJA LJUBLJANA VLOŽILA TOŽBO ZOPER LASTNIŠTVO
Denacionalizacijski postopki na 
Korošici še tečejo
Kocbekov dom na Korošici je 
septembra lani zaradi neprevid-
nosti poljske planinke pogorel do 
tal. Lastnik planinske postojanke, 
Planinsko društvo Celje Matica, vo-
di postopke in zbira sredstva za iz-
gradnjo nove. Sedaj je prišlo do za-
pleta, saj Nadškofija Ljubljana po 
pisanju Slovenskih novic toži pla-
nince.
V nadškofiji pojasnjujejo, da jim 
je bilo zemljišče, na katerem je sta-
la postojanka, z agrarno reformo 
odvzeto septembra leta 1947. Fe-
bruarja 1992 so vložili denaciona-
lizacijski zahtevek za vrnitev neza-
konito odvzetega zemljišča. O zah-
tevi še ni bilo odločeno. 
NADŠKOFIJA PREDLAGALA 
REŠITEV ŽE LETA 2010
PD Celje Matica je julija 1999 z 
naslednicami bivše skupne občine 
Mozirje sklenilo pogodbo o uskla-
ditvi zemljiško-knjižnega stanja z 
dejanskim, na podlagi katere se 
je društvo vpisalo kot zemljiškok-
njižni lastnik nepremičnine. Po za-
konu o denacionalizaciji pa ni do-
pustno nobeno razpolaganje z ne-
premičninami glede katerih obsta-
ja dolžnost vrnitve. 
Na to je nadškofija planince 
opozorila in jim predlagala rešitev 
že leta 2010. V predlogu so zapi-
sali, da zadevo rešijo, kot je temu 
praksa doslej, saj so se s podobni-
mi situacijami že srečevali. Planin-
skega doma hkrati s funkcional-
nim zemljiščem se namreč ne vra-
ča v naravi. Odmeri se mu funkci-
onalno zemljišče v dvakratni povr-
šini, hkrati pa se da društvu mož-
nost, da prevzame v uporabo do-
datna zemljišča, zgolj ob plačilu 
simboličnega nadomestila ob po-
goju, da je stavba namenjena de-
javnosti planinskega doma in od-
prta splošni javnosti. 
DRUŠTVO PREDLOG TAKRAT 
ZAVRNILO
V primeru doma na Korošici je 
bila nadškofija še bolj velikoduš-
na in je bila pripravljena odmeri-
ti 680, ne le 340 kvadratnih me-
trov funkcionalnega zemljišča. Ob 
tem bi preostanek zemljišča v iz-
meri 5.793 kvadratnih metrov lah-
ko uporabljali brezplačno, dokler 
bi bila stavba v lasti planinskega 
društva in namenjena dejavnosti 
planinskega doma. Društvo je to 
možnost takrat zavrnilo.
V TOŽBO ZA ZAŠČITO POLOŽAJA 
NADŠKOFIJE
Za tožbo se je nadškofija po po-
žaru odločila zavoljo dejstva, da 
bi izgradnja nove stavbe drugač-
nih dimenzij in lege lahko bistve-
no poslabšala položaj nadškofije 
kot denacionalizacijskega upravi-
čenca. Tožba ne pomeni, da odkla-
njajo sporazumno rešitev, bodo pa 
vztrajali, da bodo pogoji za PD Ce-
lje Matica enaki kot za vsa druga 
planinska društva, s katerimi so 
medsebojna razmerja uredili spo-
razumno.
Benjamin Kanjir
•	 MOTORIST	ZAPELJAL	Z	VOZIŠČA
Bočna: 19. junija se je v Bočni zgodila prometna nesreča. Vo-
znik motornega kolesa je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z 
vozišča in se pri tem hudo telesno poškodoval. Zoper mladole-
tnega voznika sledi obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Ce-
lju, oddelek za prekrške in poročilo na Okrožno državno tožilstvo, 
ZO Velenje.
•	 VANDAL	POŠKODOVAL	VOZILO
Tirosek: 22. junija je neznani storilec v Tiroseku poškodoval 
osebno vozilo. Lotil se je vseh pnevmatik in laka vozila. 
•	 LASTNIK	OB	NAFTO
Raduha: 22. junija so bili policisti Policijske postaje Mozirje ob-
veščeni o tatvini nafte na območju Raduhe. Neznani storilec je iz 
kovinskega soda ob delovnem stroju ukradel 200 litrov nafte. 
•	 VLOM	V	AVTOMOBIL
Logarska dolina: 24. junija je neznani storilec vlomil v osebni 
avtomobil, ki je bil parkiran v Logarski dolini. Iz notranjosti je ukra-
del predpasno torbico.
•	 PLANINCA	V	TEŽAVAH
Okrešelj: 24. junija ob 16.17 je dežurna ekipa GRS Celje, ki je bi-
la na Okrešlju, prejela klic, da sta na vrhu Krofičke dva planinca, ki 
ne moreta sestopiti. V reševanje planincev se je vključil helikopter 
SV z dežurno ekipo za reševanje v gorah, ki je planinca prepeljal do 
Logarske doline in ju predal reševalcem GRS Celje. Planinca nista 
bila poškodovana.
•	 HELIKOPTER	NA	POMOČ
Nazarje: 21. junija ob 11.10 sta posadka s helikopterjem Sloven-
ske vojske in dežurna ekipa reševalcev HNMP poleteli v Nazarje, 
od koder so prepeljali obolelo osebo v UKC Ljubljana. Posredovali 
so gasilci PGD Nazarje, ki so zavarovali kraj pristanka helikopterja.
Radmirje: 25. junija ob 16.30 je posadka s helikopterjem SV v 
spremstvu dežurne ekipe HNMP poletela v Radmirje, od koder je 
prepeljala obolelo osebo v UKC Ljubljana.
(Foto: MD)
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018 23
Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Zapel je zvon,
tebi v slovo, dragi ata.
Poln bolečin
ostaja spomin,
ostaja praznina,
molk in tišina. 
V SLOVO
Danilu OREŠNIKU
Savinšekov z Ljubnega
Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih, našega dra-
gega ata pospremili k večnemu počitku, darovali sveče, cvetje, svete 
maše, nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Najlepša hvala gospe Anki 
Rakun, Miji Ugovšek in Jožetu Grudniku za lepe poslovilne besede, 
gospodu župniku Martinu Pušenjaku za opravljen obred in lepe misli, 
cerkvenemu pevskemu zboru za lepo odpete pesmi. Vsem še enkrat 
iskrena hvala. 
Vsi njegovi
Kaplja na veji si človek ti,
veter potegne, pa je ni.
                            (F. Levstik)
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, 
stara mama in prababica
Marija POTOČNIK
s Homca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in 
sodelavcem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrekli so-
žalje in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se gospodu msgr. Jožetu Vratanarju za lepo opravljen 
cerkveni obred, pevkam pevskega zbora Jutro, gasilcem, zastavono-
šem in gospodu Grudniku za poslovilni govor.
Posebej se zahvaljujemo zdravnici ge. Andreji Podbregar Marš in pa-
tronažnim sestram za obiske in nasvete na domu.
Vsi njeni
ZAHVALA
ob slovesu dragega 
Antona PETRINA
iz Tera pri Ljubnem
11. 8. 1938 - 18. 6. 2018
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem 
za izrečena sožalja, hvala za darove, za svete maše, za cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se tudi patru iz Nazarij za lepo opravljeno sveto ma-
šo in obred pokopa, g. Romanu za sočutne besede slovesa, pevcem in 
praporščakom.
Hvaležni smo tudi dr. Ireni Roščič, osebju bolnišnice Topolšica, ne-
govalkama Miji in Bojani za njihov trud pri zdravljenju in negi. 
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti k večnemu počitku.
Žalujoči: sin Igor, sestra Štefka, nečakinje Alenka, 
Romana, Jožica, Mojca z družinami in 
Jože Hudej z družino
Vsi bomo enkrat zaspali,
v miru počivali vsi,
delo za vselej končali,
v hišo Očetovo šli.
                 (A. M. Slomšek)
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018
24
Za razvedrilo
GASILCI ZA SMREKOVEC
Zgodovinsko pobudo za operativno srečanje gasilcev iz občin Črna, 
Ljubno in Šoštanj je dal predsednik Naravovarstvene zveze Smreko-
vec Jože Melanšek (desno), ki je le dočakal gasilski napad na vajgn 
na tromeji občin na Smrekovcu. Vse gasilsko operativne sile so se 
hkrati pognale iz svojih izhodišč, kamor so najprej prispeli tudi bliž-
nji domačin Ivan Mežnarc Atelšek (srednji) ter šef Zavoda za gozdo-
ve Slovenije, OE Nazarje Toni Breznik. Le kratek čas mrkih obrazov so 
dočakali pravo invazijo gorskih gasilcev, ki so travniški požar pogasili 
še pred viharnim nalivom in v koči z golažem in pivom. 
STEYER IN ŽAGAR STA »NAFILALA ALOJZIJA«
Prav posebno je vince, ki ga skoraj vsako leto »natoči« Steyerje-
va mala brajda v vinogradniškem vrtu Mozirskega gaja. Alojzijevo 
kapljico že šest let polnijo na rojstni dan znanega Ločana Ivana Su-
hoveršnika, župana mozirskega. Tudi tokrat je bilo tako, le da sta ga 
pumpala in žagala slavni enolog Danilo Steyer (levo) in nekdaj prvi 
policist PP Mozirje 91-letni Janez Žagar. 80-letnik Ciril M. Sem pa je 
dokumentiral za zgodovino.
NAJ KROŽI, DOKLER SE NE IZPRAZNI
Janez Firšt, nastopajoči na otvoritveni slovesnosti Festival zeli-
šč Zgornje Savinjske in Šaleške doline: »V tej mešanici je sicer dva-
najst zelišč, a ga ni boljšega od hmeljskega soka ali namočenih rcnij 
v alkoholu. Zato je bolje, da ta kozarec ponudim naprej.«
(Foto: JM)
(Foto: JM)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 27. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 
7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31.
Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, 
sobota od 7 . do 8.30 ure.
Dežurne	službe
VETERINARSKO DEŽURSTVO
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo-
tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr-
žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva  so možni tudi 
zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se 
nato napoti dežurni elektromonter na teren. 
(03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure
(03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018
26
Petek,
29. junij
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Čarovniška predstava za otroke 
ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
Proslava ob prazniku občine Gornji Grad s 
podelitvijo priznanj
ob 19.00. Športni park Varpolje
24-urni maraton odbojke na mivki
ob 20.00. Zmajeva votlina v Nizki
Nastop imitatorja Iztoka Mlakarja
ob 20.30. Center Rinka Solčava
Pohod ob polni luni po Solčavski panoramski cesti 
Sobota,
30. junij
ob 9.00. Park v Gornjem Gradu
Tradicionalni pohod po Jurčkovi poti
ob 10.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji
Likarjev memorial v malem nogometu
ob 15.00. Za Kulturnim domom Bočna
Prireditev Pozdrav poletju
ob 15.00. Športni park Varpolje
Odprto prvenstvo Občine Rečica ob Savinji 
v balinanju
Nedelja,
1. julij
ob 15.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji
Igre med naselji
 Ponedeljek,
2. julij
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Skok v počitnice
Torek,
3. julij
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Skok v počitnice
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Revija učencev Slavice Tesovnik
Sreda,
4. julij
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Skok v počitnice
Četrtek,
5. julij
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Skok v počitnice
ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Z dihom do zdravja in miru
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
OBVESTILO	BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, 
zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnej-
še objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih ogla-
sov po telefonu ne sprejemamo.
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme 
za dopitanje na večjo težo, Fišar; 
gsm 041/619-372.
Prodam prašiče, domače vzre-
je, različnih tež, možna dostava. 
Andrejeva kmetija; gsm 031/509-
061.
Prodam teličko limuzin, staro 3 
mesece, in zajkljo z mladiči, stari-
mi 1 mesec; gsm 070/ 870-321. 
Osličko, staro eno leto, prodam; 
gsm 031/695-298. 
Prodam teličko čb, 7 dni staro; gsm 
031/805-832.
Prodam 12 tednov starega bikca sr; 
gsm 041/852-715.
Prodam piščance brojlerje za na-
daljnjo rejo, teže od 1 do 2 kg, Fišar, 
Tabor; gsm 041/619-372.
Prodam 8 mesecev brejo telico čb; 
gsm 041/783-800.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, do-
pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 
031/533-745.
Kupim telice in krave za zakol, pla-
čilo takoj; gsm 031/832-520.
ŽIVALI – ODDAM
Oddam psičke; gsm 051/318-577 .
DRUGO – PRODAM
Prodam cisterno creina 2.700 l, z 
dvojnimi dodatnimi kolesi; gsm 
041/519-507 .
Prodam verige za traktor, nove, 
16.9-28; gsm 041/727-861.
Prodam lita platišča 17 col, ET43 za 
audi, VW, 5x112; gsm 040/684-238.
Prodam mtb ghost kolo 26, redno 
servisirano z dodatni opremi; gsm 
041/793-523.
Prodam kolo znamke scott yecora, 
cena po dogovoru; gsm 051/366-
124.
Prodam deske, reme in late za 
ostrešja; gsm 031/716-809.
Prodam imt 539, l. 1989, kiper priko-
lico 3,5 t; gsm 031/864-947 .
DRUGO – KUPIM
Kupim traktor univerzal, zetor, što-
re, neoholand ter ostale traktorje; 
gsm 030/419-790.
NEPREMIČNINE
Prodam del hiše s svojim vho-
dom, 35 m2, v Ljubiji – Kolovrat, za 
21.000 eur, in garsonjero na Ljub-
nem za 28.000 eur; gsm 070/777-
281.
V Varpoljah oddam opremljeno 
stanovanje z garažo; gsm 070/369-
886.
Stanovanje 40 m2, okolica Mozir-
ja, osebi ali dvema oddam; gsm 
051/230-764.
Najamem 40 m2 veliko stanovanje 
v bloku v Nazarjah, pokličite popol-
dan; gsm 040/349-265. 
Prodam 1 ha travnika; gsm 
031/453-163.
DELO – IŠČEM
Iščem redno delo do 4 ure dnevno; 
gsm 041/827-658.
Savinjske novice št. 26, 29. junij 2018 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi