POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
gtev 16__V Ljubljani, 19. aprila 1923._Leto LXIII.
UCITM TOVARIŠ
Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — PoverjeniStvo Ljubljana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša V Liubliani. Frančiškanska ul. 6.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje.
Za neorganizirane 40'— Din, za naročnike v inozemstvu 60'— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din.
Za oznanila je plačati od enostolpne pedt-rnte, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oznanila sprejema upravništvo lista.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovarila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./L
Rokopisov ne vračamo. V«e pošiljatve je pošiljati franko.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Poštni čekovni urad št. 11.197 Reklamacije so proste poštnine
Nastop učiteljstva pri zadnjih državnozborskih volitvah.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah 1 ie kandidiralo 158 učiteljev, in sicer 19 kot nosilci liste. 87 okrajnih kandidatov v 122 volilnih okrajih in 52 namestnikov v 64 volilnih okrajih.
V to število niso vračunani bivši uči-telji-noslanci: Aleksa Žujovič, Tesman NikoEč. Kosta Spasojevič. Sreteu Vuko-savlievič, Ljubomir Letič i. dr Všteti so samo aktivni učitelji in oenzijonisti a od bivših učiteljev samo oni. ki so bili tik pred izborom še aktivni.
Po političnih strankah ie od učiteljev-kandidatov: 75 demokratov. (19 disiden-tov). 35 radikalov (4 desidenti). 12 republikancev. 10 muslimanov. 7 komunistov, 3 dobrovoljci-invalidi, 2 zemljoradnika. po 2 socijalista in hrv. tež. stranke, po 1 na-predtijak. Radiée v desident liberalec. Nemec. klerikalec, pravaš in 4 nepoznani.
Podrobnejša štatistika:
1.	Nosilcev list je: 7 demokratov. 3 desidenti. 3 radikali. 2 komunista jn po 1 socijalist. naprednjak. republikanec, musliman Radičev desident, dobro-voljec in nepoznan.
2.	Okrajni kandidati: 40 demokratov. 8 desidentov; 21 radikalcev, 3 desidenti: 7 republikanov 5 muslimanov. 5 komunistov, 2 zemljoradnika. 2 in-valida-dobrovoljca in no 1 socijalist. liberalec. Nemec, klerikalec in nepoznan.
3.	Namestniki: 28 demokratov. 11 radikalcev. 4 republikanci. 4 muslimani. 2 hrv. tež. stranke. 1 pravaš in 2 nepoznana.
Po pokrajinah je bila udeležba učiteljstva:
Srbija in Črna gora: 112 (16 nosilcev liste, 58 okr. kandidatov in 36 namestnikov).
Bosna: 11 (1 nosilec liste. 7 okr. kandidatov. 3 namestniki).
Dalmacija: 4 (1 okr. kandidat. 3 namestniki).
Hrvatska: 16 (1 nosilec liste, 11 okr. kand., 4 namestniki).
Slovenija: 2 (2 okr. kand.). (V Sloveniji 'so nastopili pri volitvah 3 učitelji kot kandidati, in sicer v 4 okrajih. D\ i kot okr. kandidata in 1 kot namestnik. Od teh sta 2 demokrata in 1 narodni socija-lec. — Opomba uredništva).
Vojvodina: 13 (1 nosilec liste. 7 okr. kandidatov. 5 namestnikov).
Rezultat volitev ie pokazal, da so učitelji dobili dobro zastopstvo v narodni skupščini in so zopet pomnoženi. Od 106 kandidatov ie bilo izvoljenih 11 poslancev. a nekaj mest je še spornih.
Izvoljeni so- 4 radikali: Marko Petrovič, Andra Kujundžič. Radojko Ilič in Dim. O. Popovič: 5. demokratov: Svet Gjorgjevič, Nikola Sretepovic, Mi-hailo Kujundžič. pop Trajko Arsič in Nikola Karaš. okr. šol. nadz.: 1 Radičev desident: Matej Kordič Petrov; 1 musliman: Edhem Mulablič. okr. šol. nadz.	Tod. G. Ilič — »N, P.«
Pomen teh volitev moramo mi pre-motriti z našega stanovskega in prosvetnega stališča.
Svoječasno ie »N. P.« propagirala, naj bi vsi učitelji-ooslanci brez razlike na stranke ustanovili svoj politično neobvezen klub. v katerem se bi razmotrivala samo stanovska in prosvetna vprašanja v zgolj informativne svrhe in z ozirom na enotno Dostopanje v dosego skupnih smotrov pri vseh strankah.
Poleg učiteljstva narodnih šol ie v narodni skupščini tudi mnogo srednješolskih profesorjev, ki so enako dobro ver-zirani v stanovskih in prosvetnih vprašanjih.
Posebno velike važnosti je to zastopstvo stanu v narodni skupščini z ozirom na predstoječe reševanje stanovsko-prav-nih in materijalnih ter prosvetnih zakonov.
Če si bo naša organizačna centrala znala pridobiti vpliv na poslance-učitelje
in če bo znala pravilno izrabiti ta vpliv, tedaj bo imela v rokah znatno moč in sredstvo, da bo pri odločujočih strankah uveljavljala svoja načela in svoje zahteve.
V prvi vrsti ie potrebna dobra organizacija v svrho informirania Doslancev-učiteljev "fnaše strani in permanentnega stika z njimi.
Program UJU.
(Temeljne smernice za razpravo.)*
(Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU „Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na državni učiteljski skupščini v Sarajevu, 1. 1922.) 2
Drugi del.
Načelni program učiteljske organizacije v kraljevini Srbov, Hrvatov
in Slovencev,
KULTURNO PROSVETNI ZNAČAJ UJU. — S FANOVSKO-PRAVNI ZNAČAJ UJU.
IN ZAHTEVE V POGLEDU UREDBE ŠOLSKEGA SISTEMA.
NAČELA
SPLOŠNI ZNAČAJ UČITELJSKE ORGANIZACIJE.
Jugoslovansko Učiteljsko Udruženje ni izrazita stanovska organizacija z nalogo, da zastopa in brani samo stanovske ali razredne interese. UJU je tudi kulturno-prosvetna organizacija z nalogo, da dvigne kulturno-prosvetni-razvoj in nivo svoje domovine.
Kultumo-prosvetni značaj UJU.
Za uveljavljanje te svoje naloge deluje UJU v sledečem pravcu:
1. Proučava prosvetne razmere in narodno življenje v vseh pokrajinah po svojih članih, učiteljih, ki žive in. delujejo v neposrednem in ne- | prestanem stiku z narodom.
2.	Zasleduje razvoj in napredek v ostalih državah v kulturno-prosvetnem pogledu.
3.	Na podlagi spoznavanja naših prosvetnih razmer, narodnega blagostanja in njegovih potreb, kakor tudi točasnih prosvetnih razmer v drugih naprednih narodih, deluje kot inicijator in svetovalno telo pri delovanju za izboljševanje naših prosvetnih razmer na širjenju in večanju duhovne kulture našega naroda, obenem pa tudi na povečavanju in povišanju njegove materijalne kulture, kar omogoča razvoj in napredek našega naroda tudi v vseh drugih prav-cih razvoja in napredka.
Stanovsko-pravni značaj UJU.
Da se doseza širjenje in večanje duševne kulture pri narodih potom šolanja narodove mladine v narodnih šolah, se mora pri sestavi šolskega sistema ozirati razen na tedanje narodne
razmere in potrebe tudi na položaj učiteljstva narodnih šol kot na šolske delavce, ker je učitelj v resnici duša šole, ki oživlja vse predpise šolskega zakonika in vse predpise pedagoške znanosti, brez česar ostanejo eni in drugi predpisi na papirju. Radi tega mora skrbeti tudi UJU za dobro izobrazbo učiteljstva in za dobro ureditev učiteljskega materijalnega in pravnega stanja in položaja; v toliko ima Jugoslovenska Učiteljska Organizacija tudi značaj strogo stanovske razredne organizacije.
NAČELA IN ZAHTEVE JUGOSLOV. UČIT. V POGLEDU UREDBE ŠOLSKEGA SISTEMA.
Z ozirom na sedanje razmere našega naroda in zahteve novega časa postavlja Jugosl. učit. organizacija glede šolskega sistema v naši domovini sledeča načela in izraža te-le svoje zahteve:
Enotna šolska zakonodaja.
Ker tvorijo vse vrste šol v državi, počeu-ši od najnižjih pa do najvišjih eno organsko celoto, zato se mora smatrati tudi vse vrste šol v naši domovini, kot dele ene organske celote in jih je potreba urediti z enim občim šolskim zakonom istočasno ter kot eno organsko celoto, ki bo predstavljala enoten državni šolski sistem.
Ako se pa noče sprejeti in odobriti, da vse vrste šol v državi tvorijo en sam šolski sistem, tedaj naj učiteljska organizacija deluje na to, da se Smatrajo vsaj vse vrste narodnih šol kot posebna organska celota, ki naj bo formirana istočasno in z istim občim zakonom.
(Dalje prih.)
LISTEK.
„Slovenski učitelj" — letnik 1873.
(Donesek k zgodovini slovenskega osnovnega šolstva.)
Spisal: Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v p. v Krškem.
(Konec.)
»Magnetična igla ne miruje prej, dokler ne kaže na sever; konservativna stranka ne more hvaliti šolske postave prej, dokler se v obče ne prizna načelo: Šola mora imeti cerkveno podlago ali mora biti verska (1879 (str. 196). V tem smislu odgovarja L.—u pri občnem zboru zaradi »Tovariša« (str. 319). Od tega časa pa, kar mu slovenski listi niso več na razpolaganje In tudi »Schulzeitung« ne prinaša več takih zabavljic na slovenske učitelje, kakor nekdaj, pošilja pa ta naš prijatelj svoje spise drugam (jaz nikamor) in tam udriha po »Učiteljskem Tovarišu« in njega uredniku. Dobri Bog! varuj me mojih prijateljev, ne-prijateljev se bom že sam branil.
Sarkastično mi je bila torej odgovorila poštena Močnikova duša. Toda M. ni pomislil, da je bil namen mojega lista braniti in povzdigniti slovensko šolstvo in učiteljstvo v narodnem ob-
! žiru. Nevarnost je bila velika v 1. 1873—1878), | ker so hoteli šolstvo in učiteljstvo na Kranjskem ponemčiti. Zato sem »Tov.« v svojem listu le na kratko odgovoril:
»Vi pišete v svoji 2. številki t. 1. da je urednik našega lista meso od nemškutarskega in nemškega mesa ter kri od nemške krvi«. Kdo vam to verjame, g. zagovornik »mežnarstva«? S tem ste toliko dosegli, kakor da bi bili rekli: Belo je črno in črno je belo. Sicer pa nečemo kaliti mir v domači hiši, kakor ste Vi po nepotrebnem začeli-samo to Vam povemo, da bi se spodobilo, da dobi »Učiteljski Tovariš« z novim urednikom tudi nov pridevek; kajti list urejevan po Va-š i h načelih ni »Učiteljski«. Vse drugo je bilo p'd bivšim urednikom, spoštovanem gosp. Praprotnikom, prvakom slovenskih učiteljev.«
List so napadali še huje in ne dobrohotno nemški in nemškutarski tovariši, ki so se družili okoli »Kr. Lehrervereina«, ki je imel po deželi že nekaj »Zweigvereinov«, in okoli »Laib. Schul-zeitunge«, pri katerih sta Imela glavno besedo prof. ! inliart, vadniški učitelj Zima (potlei Sitna) in nekaj manjših trabantov. Po volji ni bil list tudi graškim Päd. Zeitschrift« in ne lj. »Tag-blattu«. Tem sem obširno odgovarjal v 2. in 5. štev. »SI. uč. . rekoč pred,drugim: »Tagblattu« ljubljanskemu, kateremu se vse gnusi, kar je slovenskega ne odgovarjamo ničesar. Da je pa gra-
ški šolski list »Pädagogische Zeitschrift« sprejela dopis od ravno tistega »tagblattovskega« nesramnega, nemškutarskega kritikarja — tega nismo pričakovali. Toda »Päd. Zeitschrift« je bila naj-br/e zapeljana od omenjenega dopisnika, in mi zagotovo pričakujemo, da bode to v svojem listu popravila. — Kaj pa »I.aibacher Schulzei-t u n g«, ki se ic tudi nas spomnila? Njej smo tudi velik trn v peti, menda iz istega vzroka, kakor »Päd. Zeitschr.« Oba dva lista sta nas grdila samo iz škodoželjnosti. »Brodneid«, nemški gospodje, Vas vodi; samo iz tega vzroka ste nas grajali. Iz dobičkarije ste osnovali Vi, ljublj. nemškutarski kolegi, svoje društvo in svoje glasilo, in i/ dobičkarije boste psovali slovenske učitelje; v zahvalo bodo morebiti ljublj. nemškutarji Vam tudi povišali plače za kakovih 50—100 gld., če bodo imeli kaj v blagajnici, kar pa ravno slabo kaže. In glejte, Vi ste taki možje, da za toliko pene-zov svoj značaj prodaste. — Pa de gustibus non est dispudandum. — Vaša kritika, »Schulzeitun-g:i-, je prav bedasta; ne moremo drugače reči: Vi nam očitate, da delujemo z našim zagovarjanjem »narodnih šol« proti novim šolskim postavam in celo proti temeljnim državnim postavam. Kaj Vi vse ne porečete?
Na zadnje böte še rekli, da smo »veleizdajal-ci«. Svet se pač meša že. Drugi nemški listi pa, ki se tudi potegujejo za nove šolske postave, so pa nam ravno »komplimente« delali, češ, da go-
vorimo za nove šolske postave, za ustavo, za državo. Ko bi nam na hvali teh nemških listov, kaj ležeče bilo, bi jih Vam imenovali«.
Take in enake polemike je imel list. Tako so nanesle okoliščine — za zabavo. Za izobraževanje slovenskega učiteljstva je pa list prinašal vse polno člankov, spisov, notic vzgojevalne, učne, metodijske in druge vsebine, n. pr. Nemščina po slovenskih šolah, Ljudsko šolstvo (slovansko) na Koroškem, Zapor učenca po šoli, Ova-javstvo, Fizika v narodni šoli, O risanju v ljudski šoli — vse to in drugo v 1. štev. na 24 straneh. V zadnji (30) številki je priobčen za tiste čase aktualen spis: Mnenje duhovnika (prošta, pozneje škofa Pogačarja) o novih šolskih postavah. V tem spisu (original je pisan latinski) naj duhovniki ne nasprotujejo novim šolskim zakonom, marveč naj sodelujejo kot predsedniki ali nadzorniki v krajnih šolskih svetih in kot člani okrajnih šolskih odborov.
H koncu naj dostavim, da ni bilo čisto prav in dosledno, da sem s 30. štev. prenehal z listom; kajti imel sem dovolj naročnikov, dovolj sodelavcev in dovolj prijateljev. Z njihovo pomočjo sem osnoval 1. 1874 »Učiteljsko društvo za slovenski Štajer«, ki je v istem letu list zopet oživel kot II. letnik in ga v letih 1875, 1876 in 1877 izdajalo.
O tem prilično kaj več.
Ali ste že razprodali 1. zvezek „Stanovsko-strokovne knjižnice" Poverjeništva UJU v Ljubljani ?
P. Bogovic:
Učitelji-ministri.
Erzberger.
Drugi po važnosti je — sviina dobro znan — Erzberger. On se je vrlo mlad dao na politiku i organizaciji! radništva. Več kao mladi učitelj, pripravnik držao je vatrene govore radništvu. Po svojim velikim sposobnostma došao je u najsudbo-nosniiem času. za svojo domovinu, na najviše državno mesto, za državnog kan-celara. Njemačka mu ne če nikada zabo-raviti usluge, koie joj ie iskazao svojim velikim umom u doba prevrata 1918. god. Bio je veliki političar i voda »Centruma«. Nit njegovog radinog života prekinuo je atentator bičem iz revolverá 1921. god.
(Dalje prihodnjič.) LJUD. POTOČNIK:
Vprašanje prisilne upokojitve.
»Učiteljski Tovariš« otvarja razpravo o tem že večkrat načetem vprašanju in resnično je potrebno, da se o njem javno pogovorimo, ker sega isto globoko v učiteljski stan in družabni položaj.
Dati brezpogojno prav bodisi zagovornikom tega vprašanja bodisi njega orotivnikom. bi ne bilo korektno že radi tega ne, ker se mora vsako socijalno vprašanje ako ie hočemo rešiti obravnavati harmonično tako, da se z upoštevanjem interesov enih in drugih skuša zadevo spraviti v sklad. Tako oostopanie nas obvaruje obojestranskih ekstremov in očitkov enostranosti. Mogoče je ravno neovaževanje nričujočega principa krivo, da se v tem vprašanju še ni prišlo do pravičnega torej do zadovoljivega rezultata.
Predvsem povdarjamo in konstatira-mo. da bi to vorašanie sploh ne eksisti-ralo. ako bi bile naše gmotne in socijalne zadeve vsaj toliko urejene, kakor niso. zato moramo z močjo polne pare streiniti in delati v dosego cilja: Ureditev naših gmotnih in socijalnih zadev
Razumljivo ie. da se z ogorčenjem branijo modre Dole oni tovariši, koje bi upokojitev iz sedanje mizerije pahnila — j n. pr. z izgubo stanovanja — v še večjo bedo poudarjajoč s polno opravičenostjo, da spričo svoiega vsestranskega in uspešnega mnogoletnega delovanja take krutosti niso zaslužili. Toda prav tako ooravičeni na so tudi nrotesti onih mlajših, oa tudi vrlo zaslužnih in sposobnih tovarišev, ki imajo otroke za srednje šole, pa iih s,oričo sedanjih razmer ne morejo šolati in jim doma duševno umirajo katerim se — s podaljšanjem službovanja starejših tovarišev nad normalo — zapira not na ona udobnejša mesta, odkoder bi iim bilo vendar le še omogočeno šolati otroke.
To slednje ni samo zadeva posameznih oseb, ampak, ker se tiče mladine v veliki meri tudi zadeva bodočnosti naroda ter mora kot taka primerno stopiti v ospredje. Pravimo »primerno«, ker kakor bi bilo nad vse idealno da bi starost svo-ie interese žrtvovala blagru mladine in s tem narodovi bodočnosti, tako vendar kaj takeea v našem slučaju ne moremo pričakovati, ker bi se tedai vsi oni tovariši, ki bi z upokojitvijo izgubili stanovanje, morali dobesedno odreči eksistenci, kate-
re žrtve se pa vendar ne more zahtevati. Zato naj bi se ta zadeva spravila v harmonijo na ta način, da si naučna uprava postavi za načelo, da se prisilno upokoii le vse one učne osebe našega stanu, ki službujejo že nad 35 let. oa imajo — če tudi izven službenega kraja — lastna stanovanja in oa one. ki nimajo uradnega stanovanja in ne otrok za šolanje, oa zasedajo mesta, ki bi drugim bila v vprašanju šolanja njihovih otrok ugodna. V to svrho naj bi se s pomočjo okrajnih šolskih svetov napravil tozadevni seznam.
Marsikatero mesto v zgorenjem smislu bi se na ta način izpraznilo brez škode za šolo. ker bi se tozadevne vrzeli iz-oolnile z učiteljskim naraščanjem, pa tudi brez občutne socijalne škode za prizadete, a marsikateremu učitelju — očetu — obsojencu bi v Pogledu vzgoje njegovih otrok vzišlo na obzorju solnce in marsikatero zlo iti prokletstvo bi bilo odvr-nieno.
Konečno naj še omenimo, da se nam ne zdi primerno, pri tem vprašanju poudarjati čilolst in moč. ki jo še kak posamezni učitelj baje čuti v sebi kljub doslu-ženim 32. letom, ker to so vsekakor izjeme, in mlajša areneraciia. ki mora v svoji boljši dobi življenja okušati dobrine današnje mizerije in živeti čase. ki jih starejši tovariši v svoji mladosti nikdar živeli niso. ne bo zmogla takih izjem tako visoko gori in bo na vsak način reflekti-rala na priznanje službene polnoletnosti z 32. leti službe ter se bo Dostavila z vso odločnostio v bran. ako bi kak izvestni individij hotel kdaj to največ ,oo sili razmer ustvarjeno dobro voljo naših starejših tovarišev, služiti prostovoljno nad normalo zlorabiti na ta način, da bi se zdaj normirano učiteljsko službeno polnoletnost pomaknilo navzgor.
Kai takega bi sicer tovarišev pričujočega vprašanja najbrže ne tangiralo več. vsekakor na bi bili orizadeti mlajši. Toliko v uvaževanje!
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Podružnica F. S. za šmarsko-ro-gaški okraj. Tovariši, kateri ste se že in kateri se še mislite prijaviti za Ferijalni Savez upošljite natančen naslov in 14 Din za članarino. Storite takoj ker se članarina vsak mesec zviša! — Špan, Sv. Štefan.
—f Ferijalni Savez učiteljstva. Vse podružnice F. S. okr. učit. društev prosim, da radi enotnosti društvenega žiga uporabljajo besedilo: (n. pr. za podr. F. S. okr. učit. dr. Kočevje) »CLII. Podružnica učitelj. Fer. Saveza za kočevski okraj«, (dopis glavnega poverjeništva F. S. v Beogradu št. 2127 z dne 11. aprila 1923 s prilogo). — S- M.
—f Podr. učit. F. S. za kočevski okraj. — Vse tiov.-ice tega okraja prosim, da mi v najkrajšem času pošljejo čl. izkaznice izpolnjene. Ako se je kdo po ustanovnem obč. zboru F. S. premislil, prosim, da mi pošlje prazno člansko izkaznico! Rok 12. april je potekel! — Nač. F. S. — S. M.
Učiteljski pravnik.
—§ Ali sme krajni šolski svet odslej zaračunati in zahtevati odškodnino za na-turalno stanovanje? Naturalna stanovanja so bila voditeljem priznana z razpisom in so jim zajamčena po dekretu in še sedaj veljavnih starih zakonih Po prevratu se ie sicer uvedla praksa, da v dekretih šolska oblast ni naznačila stanovanja, vendar to voditelji z ozirom na razpis lahko zahtevajo da se naknadno izvrši. Dokiade,
ki jili prejema učiteljstvo za stanovanje, niso stanarina, temveč so- to stanovanjske draginjske dokiade, v čemer obstoji bistvena razlika. V zakonu o draginjskih do-kladah ni nobene določbe da so stanovanjske dokiade kakorkoli omejene in tudi ni nobene določbe, ki bi eovorila o na-turalnih stanovanjih. Dokler tega ni. je v veljavi z razpisom in dekretom zajamčeno orosto naturalno stanovanje in krajni šolski sveti niso unravičeni zahtevati odškodnine za stanovanje zaradi stanovanjske draeiniske dokiade. — Pritožbo ie napraviti na višji šolski svet.
—§ Množijo se ovadbe proti učitelj-stvu. Če se tudi takoj razvidi, da ni pritožba utemeljena vendar ie neobhodno potrebno in edino pravilno, da dobi dotič-nik obtožbo v pogled in izjavo. Poizvedbe le t>o ovinkih niso današnjim razmeram primerne Vsa fara ve prej za podrobnosti učitelj obtoženec pa ne. Nastopili bomo proti vsakomur, ki tako dela. ne glede na osebo. Zahtevamo ravno, odkrito not!
—§ Vloge šolskih vodstev na okrajna glavarstva v svrho šolskih prireditev so
kolka nroste (Odlok kr. finačnega okrajnega ravnateljstva v Mariboru št. 957'1). Pomotoma so nekatera okraina glavarstva zahtevala za take vloge kolke 3 in 10 Din. Sedaj se ie dosegla odločba, da so te vloge uradna koresnondenca ker se vrše na uradni ukaz._
Iz Jugoslavije.
Denarne podpore Učiteljske tiskarne kulturnim društvom Učiteljska tiskarna je dala od čistega dobička: Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta 40.000 K, Učiteljskemu domu v Mariboru 40.0C0 K, U. J. U. ooverieništvu v Ljubljani 40.000 kron. Učiteljskemu zdraviliškemu domu v Rogaški Slatini 40.000 K. Starostnemu podpornemu fondu 40.000 K. Sokolskemu Savezu 12.000 K. Ciril-Metodovi družbi 12.000 K, Pedagoškemu seminaru v Ljubljani 12.000 K. Visokošolcem v inozemstvu 12.000 K, raznim dobrodelnim in kulturnim 'društvom 12.000 K. — Jugoslovanski Matici daje stalno Doeodbeno pripada-ioče ii odstotke od prodanih zvezkov. -•-Podpirajte ta naš zavod, saj podpirate s tem sebe: kupuite zvezke le pri njem in Driporočaite zavod povsod in ob vsaki priliki.
—	Okrajna učiteljska društva opozarjamo da je do izpremembah v ooslov-nlku voliti v bodoče za pokrajinsko skupščino na vsakih 50 članov do enega delegata in ne samo enega delegata od vsakega društva kakor dosedaj. Za državno učiteljsko skupščino je voliti na samo ene-ea delegata. ODOzariamo na tozadevne oreanizačne štatute. ki jih vsebuje 1. zvezek »Stanovsko-strokovne knjižnice« ki iih imajo oredsedniki okrajnih učiteljskih društev za vse člane na razDolago.
—	Okrajna učiteljska konferenca za brežiški in sevniški šolski okraj se vrši dne 9. junija t. 1. v Brežicah. Dne 11. novembra Dr 1. je zahtevalo brežiško-sev-niško učiteljstvo potom resolucije sklicanje uradne konference tudi za slučaj, da se učiteljstvu ne nakažejo konferenčne di-jete kajti osem let že ni bilo uradnega zborovanja navzlic temu. "da se je s preobratom nagromadilo ogromno snovi ki čaka strokovnega obravnavanja. Vestno in idealno učiteljstvo na tudi skrbi nazadovanje našega šolstva propadanje narodne morale in noiemanie domorodnega čustvovanja in udejstvovanja: zato namerava mogočno povzdigniti svoj glas v obrambo narodne šole pričakuje pa tudi od merodainih činiteljev. da bodo upoštevali migljaje in nasvete kulturnih oiionir-iev ter se do možnosti osebno udeležili
„Sirota Anka4 v dramskem gledališču v Ljubljani.
»Za uk si prebrisane glave, pa čedne in trdne postave.«
Valentin Vodnik.
Slovenski narod že od nekdaj rad poje. Nesmrtni pesnik Vodnik je pred dobrimi sto leti v svoji mladosti tudi rad pel: »Kar mat' me učila, me mika zapet'.« On je v svojih pesmih svoje rojake vedno iz-oodbujal k poštenemu delu, petju in veselju.
Splošno žensko društvo ie priredilo v torek, dne 10. aprila ob pol 18. spevoigro »Sirota Anka« v dramskem gledališču. V nedeljo, dne 14. t. m. se je igra ponovila ob pol 11. Obakrat sem se je udeležil ter moram konštatirati. da sem bil obakrat zelo zadovoljen na prekrasnem uspehu.
Igro je po Aškerčevi baladi jako srečno sestavila neumorna in zelo pridna učiteljica gdč. Milka Umbergerjeva s po-močio narodnih, ponarodelih in nekaterih Desmi naših skladateljev, kakor Adamiča. Juvanca in drugih. Spevoigra je mnogo-brojne poslušalce — malčke in odrasle — naravnost zadivila, da so se vzkliki — milo srčkano. krasno nepričakovano lepo, veličastno — nepretrgoma vrstili.
Nežna godba! Prof. Jeraj ima izvrstno šolo. Ko bi ne imel pred očmi družbice — dvanajst dečkov in deklic — ki igra umetniško, bi mislil da igra izurjeni salonski orkester Prof. Jerai igra na piani-nu. taktira ter gleda na svoje gojence — vse obenem — kakor izvrsten in Ijubez-njiv učitelj.
Krasno Petje! Zbor učenk osnovne šentiakobske šole ood vodstvom gdč. Umbergerieve je pokazal, da se le s sistematičnim poukom doseže kaj izrednega. Kdo ie pričakoval, da bo gdč. učite-
ljica v tako kratki dobi odkar poučuje petje v Ljubljani, že sedaj ipokazala svojo nadarienost in sposobnost v tako veliki meri!
Njene učenke so izvrstno disciplinirane in imajo izvrstne glasove — s pridno vajo postanejo lahko prave umetnice. »Anka« je pela z vnemo in ima lep glas.
O igri sami so poročali listi, in sicer le tisti, ki imajo misel in srce za vzgojo naše mladine, zato ne bom o tem podrobneje govoril.
Eno ,oa lahko trdim. Uprizoritev »Sirote Anke« brezdvomno ne bo pozabljena v naši beli Ljubljani — vsaj Pa se jo bo še dolgo spominjala mladina v svojih nežnih in usmiljenih srcih. Nameravani siro-tinski dom »Dečji dom kraljice Marije« bodo radi podpirali vsi oni usmiljeni ljudje. ki so dobre volje- odprtega srca in odprtih rok ter bodo radi žrtvovali svoj dar domovini na oltar.	P.
zborovanja. S kako resnostjo in preudarnostjo pripravlja stalni konferenčni odbor to skupščino narodnega učiteljstva, kako idealni možje vodiio vse to delo. kaže spored, s katerim se vabi učiteljstvo na konferenco in v katerem se mu veleva: »Častna dolžnost vsakega učitelja in vsake učiteljice je, da se udeleži konference in izdela prvo konferenčno vprašanje !« ki se glasi: »Kako vzbujaj i n širi učitelj j u g o s 1 o v e n s k o državno misel v šoli in med narodom?« Referenti: Bregant Zmago. Minka Gajškova in Jerše Jože. Poleg tega so še na sporedu dve vprašanii in sicer: Podrobni učni načrt za z e m 1 j e p i s j e Referenti • Knapič Janko st Tominc Blaž in Eržen Anton. Podrobni učni načrt za z g o d o -v i n o. Referenti: Jamšek Franc, Gajšek Simon in Drnovšek Fran. Vse učiteljstvo obeh okrajev je z redkimi izjemami že prijavilo svojo udeležbo, Da tudi iz kozjanskega okraja so se napovedali mili gost-ie ki bodo najsrčnejše pozdravljeni v naši sredi. To delovanje posavskega učiteljstva dokazuje da tudi v najtežjih čar sih ni pozabilo na svojo dolžnost, da so med niim še vedno na postojankah oni izkušeni stari borci za vzorno narodno šolo in da vodi šolstvo v teh okraiili šolnik, ki Se zaveda svoje odgovorne službe in ima toplo srce za svoje sodelavce. In tako se bo v soboto dne 9. junija Dodalo naše učiteljstvo na Dot proti Brežicam. Marsikateri bo že moral v prvih popolnočnih urah prijeti za Dotni les da dosne do oSme ure na lice mesta. Konjički nas tokrat ne bodo vozili, saj diiet ne dobimo izDlačanih, a doma ostavimo otročičke z najboljšim aoetitom! Pa kai zato! Košček noDotne pogače v nahrbtniku, pipico mo-ravskega duhana v zobeh in veselo zavest v srcu da gremo erradit. med tem ko jih toliko podira, s to prtljago opremljeni bomo stopali proti zeleni Savi. kateri še izročimo iskrene pozdrave do naših bratov, ki so tudi trpeli za nas — brez dijet in potem na delo!	Ž.
—	Ljubljanske člane(ice) Slov. šolske Matice prosim, da orideio čim prej po knjige za leto 1922.: dobiti jih je vsako doDoldne v šoli na Barju I. dekliške meščanske šole, I. dekliške osnovne šole, manjšinske šole, V. deške osnovne šole. Lichtenthurnov zavod, državno vzgajali-šče, Sežun Andro Franke Lena stud. Dhil. Leskovic Viktor in Pretnar Miroslav. Poverjenik.
—	Metodiške opazke k risarskemu nouku. Moderno risanje se vrši večinoma do modelih. Učenci rišejo razno orodje, Dosode rastline, metulje in drugo. Pri tem nouku se razvija njih razum res veliko bolj kakor Dri risaniu do predlogah. Glede dovršenosti so ba te risbe navadno nrecei Domanjkljive. Tukaj oa ie soretno vmes posegel orofesor Sič s svojimi or-namenti zlasti na pirhih in kožuhih. Z risanjem takih vzornih predlog si učenci pridobe snretnost in Dopolnost v izvršitvi. kar ie tudi hvale vredno. Tako so tudi mlajšim umetnikom še vedno vzor dela slavnih mojstrov kakor n. pr. Rafaela, Mihael Angela Vereščagina, Matejka in še drugih.	—z—.
—	Žalostna zgodba (ena izmed tisočerih). GosDodje Vi, ki ste sami. tožite? Skrbite le zase in ne morete izhajati? Kaj na naj potem šele jaz rečem, ki imam številno družino in neorenehoma bolezen v hiši vsled Dreseljevanja na Koroško in bega s Koroške oolno doleov. da ne smem na nio niti misliti... K sreči sem kupil v jeseni nekai koruze nekaj oa so mi io podarili dobri ljudje: drugače bi že niti ne mogli več živeti Sedaj pa jemo žeance in mleko, ki ga dobivam na upanje dan na dan ... vedno enako. — Fantka imam. sedem let staresra. Včasih ie rad skakal in se igral s sosedovimi otroki. Bil ie nriden in rad ubogal. Tudi iedel ie kar smo mu- dali. Toda žganci in mleko. ki smo jih začetkoma jedli s oravo slastio so se mu končno vendarle uprli in iih ni moeel več. Tiho in boječe je odnesel svoj krožnik mamici v kuhinio in uprl svoie velike oči v mamine roke in čakal, da mu mamica vendarle da kaj drugega, čeorav slabšeea To so momenti, ki jih Dozna nač le tisti ki iih ie občutil na lastni koži... Šestindvajset let sem učitelj, vedno sem žrtvoval vsak trenotek blagru tujih otrok, mo? otrok oa naj etfadu umira... In jaz nai to gledam no tem. ko sem osivel v iavni službi... — Sosedov Tonček ie imel silno rad moieea fantka. Delal mu te ieraee in vedno «ta bila skunaj. Tonček oa je bil ietičen. kar vidno ie slabe1 in ie lansko leto umrl. Od takrat se boji moj fant ;et;kp in smrti nad vse. Ko mi je buišal in slabel vsled trladu. sem mu rekel- Francek iej. sai si že oopolnoma
Suh... In kaj mi je rekel: Kai. ali bom dobil tudi jaz jetiko? Potegnil je zopet krožnik k sebi in tlačil žgance vase. Vprašal pa ie še vendarle: Zakaj pa moram jesti vedno samo žgance. Ali je to proti jetiki? Izbul'il je oči in gledal tako neotroško, tako strašno... Zadelo me je v Sirce... ¡Vstal \sem, tekel1 na vrt... Ti prokleto življenje, ti devetkrat prokle-to življenje! In v takem razpoloženju naj učim otroke vsega lepega dobrega, naj jim kažem lepoto Sveta in življenja... Kako mi ie pri pouku in kaki so uspehi, -o tem ne sprašujte! ...
— V kratkem bo razpisana na štiri-Tazrednici v Šmartnem pod Šmarno goro učiteljska služba. Tovariši, ki imate veselje za izvenšolsko delovanje prosite za to mesto! Hrana in stanovanje zagotovljeno. Vse druge informacije daje rade volje šolsko vodstv-o.
Neodrešena domovina in obmejno šolstvo.
—r Nekulturno delo Italijanov. Proti učiteljem - pevovodjem Šolska vodstva postojniskega okraja so prejela sledeči uraden dopis: Okrajni šolski svet Postojna 9J3. 1923. št. C. S, 5/2520, Predmet: Javne vesel i. ce. Okrožnica vsem šolskim vodstvom ter v vednOst R. Pre-fettura Ufficio III. — Istruzione Trieste. Imel sem priložnost ugotoviti, da vodijo nekateri učitelji na iavnih veselicah ljudske pevske zbore, ki tvorijo integralen del vzporeda veselice V kolikor je petje ono izmed glavnih didakticno-pedágogic-nih sredstev, posebno na polju duševne izobrazbe otrok mora ostati vedno kot predmet poučevanja v šoli ter se ne more orivoliti. da se učitelji bavijo z vodstvom ljudskih pevskih zborov, v iavnOsti in ob neuradnih prilikah, ne da bi žalili ugleda in časti njihovega službovanja. V to svr-ho bodo sre. šolski voditelji potrebno opo^ zorili učiteljsko osobje. — L. S. II presidente: F. to Guglielmo.
Vsak zaveden član UJU mora poznati podroben ustroj organizacije, zato segajte po „Stanovsko - strokovni knjižnici" Pov. UJU in čitajte jo.
Naša samoizobrazba.
—s »O doživljajih in o šolstvu v Rusiji«. predaval pri Belokranjskem učiteljskem društvu dne 3. marca 1923 tov. R i g 1 e r.
—s »O leoopisju«. predaval pri Belokranjskem učiteljskem društvu dne 3. marca 1923 tov. L u k e ž i č.
—s »O verskonravni vzgoji mladine doma in v šoli« predaval pri Učiteljskem društvu za ormoški okraj dne 8. febuarja 1923 tov. ravnatelj A nt. Kosi.
—s »Protestantska doba in njeno šolstvo v Sloveniji«, predaval pri Kamniškem učit. društvu dne 15. marca 1923. tov. Ciril Petrovec.
—s Risanje kot jezik, predaval pri Učiteljskem društvu za Maribor in bližnjo okolico dne 13. marca 1923 tov. Drag. Humek.
—s Črtice o bivših kulturnih delavcih v kozjanskem okraju, predaval pri Kozjanskem učiteljskem društvu dne 22. marca 1923 tov. Š e t i n a.
—s Podrobni učni načrt za risanje za 8. razr. predaval pri okr. uč. dr. za novomeški okraj dne 7. aprila 1923 tov. Ivanetlč.
—s O zgodovinskem pouku v ljudski šoli. predavala pri Učiteljskem društvu za okraj Ljutomer tov. P o 1 j a n č e v a.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Tone Seliškar: Trbovlje. Izdala in založila Slov. socialna matica v Ljubljani. Cena broš. 12 Din, vez. 17 Din.
-kpl Fran Erjavec: Zgodovina socializma v Srbiji. Izdala in založila »Slovenska socialna matica«, r. z. z o. z. v Ljubljani. Strani 56. Cena — Din.
—kpl Ravnokar izšla knjiga A. Melik, Jugoslavija II. del 2 snopič. Cena Din 25, s poštnino vred Din 26.50. Izdala in založila »Tiskovna zadruga v Ljubljani«. Prešernova ul. 54.
—kpl Snaga jakoga. Napisao B. P. Labadu-šič uz prevod Jack Londana. Čisti prihod ide u korist gladnih u Rusiji. Tisk zvezne tiskarne v Celju. Komisionelna zaloga Goričar in Leskov-šek. Celje, Kralja Petra c. št. 7. Cena 10 Din.
kpl »Ženski svet« izhaja prve dni vsakega meseca in stane na leto 48 Din, polleta 24 Din, četrleta 12 Din Naročila sprejema ga Mila Prun- ¡ kova, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 14/11.
Književnost in umetnost.
—k A. Melik, Jugoslavija. Zemljepisni pregled. II. del. 2 snopič. 1923. Strani 297—527. Za Veliko noč je izšel zadnji snopič Melikovega popisa naše države, ki prinaša geografične podatke Črne gore, Vojvodine, Srbije in Macedo-nije. Popis posameznih pokrajin in krajev je točen in zanimiv ter popolnjen z najnovejšimi statističnimi podatki. Malokatera knjiga nudi tolika interesantnili podrobnosti kot Melikova; vkljub temu je pa pregledna in za spoznanje Jugoslavije vsakomur nujno potrebna. Boljšega popisa naše države doslej nimamo. Kako je javnost sprejela prejšnje snopiče, kaže najbolj dejstvo, da je prvi zvezek že davno razprodan in da se pripravlja druga izdaja. Pravkar izišlemu snopiču je pridejana tudi pregledna karta Jugoslavije, ki bo dobro služila. — Istočasno z zadnjim snopičem je izšla tudi boljša mehko vezana izdaja celega drugega zvezka z zemljevidom vrtd.
— Tone Seliškar: »Trbovlje«. Slov. Soc. Matica. 1923. — Drug za drugim so prihajali zadnje čase med nas: postajali smo in poslušali ter šli malče svojo pot, ne da bi izpraševali nadalje odkod ti glasovi. Mnogi so utihnili zavoljo tega, drugi pojo glasneje in močneje iz daljnih globin vsem onim, ki imajo moč in voljo slediti tem skritim utripom. Prišel je eden, ki je takoj ob prvih udarcih na veliki zvon razmajal na daleč ozračje. To je Tone Seliškar. Njegova gorenja zbirka pesmi nam je priča, da sodbe niso bile prenagljene. — Knjiga, »posvečena vsem sajastim bratom in sestram, ki umirajo na našem, s krvjo oinadeževanem planetu«, kot pravi v posvetilu, je glasen in strašen krik iz globin in v naši najmodernejši nekaj pomeni. Tako krepkiii in odločnih glasov nismo bili vajeni do sedaj. Bili so, ki so hofeli nekaj povedati, a glas jim je bil še jecljajoč, medtem ko je Seliškar pokazal takoj s prvim nastopom silo viharja. Mnogo lepot je v tej knjigi. Posebno mi ugaja na Seliškarju to, da ne razblini pesmi in jih ne zavije v obleke besed, temveč drži idejo krepko, jo stopnjuje in povdarja do končnega akorda, ki te često naravnost preseneti. Bral sem te pesmi ljudem, ki jim najmodernejša ni posebno pri srcu, a ob teh pesmih so postajali pozorni in opazil sem, kako jim pada mrena z oči in gine ona nezaupljivost, ki se polasti mnogih ob naših najnovejših imenih. — Večina pesmi v tej zbirki obravnava skeleče rane nerešenih socijainih vprašanj. Vidi se jim, da so prišle iz čutečega, ranjenega srca, za to bodo šle kot evangelijska beseda do vernih src. Prekrasni so motivi iz življenja otrok: »Dete«, »Otroška pesem«, »Otroci brez mladosti«. — Takih še nismo zlepa čitali v naši literaturi Nekaterim bo nekoliko težko priti do jedra, n. pr. »Zimsko jutro«, »Zemlja«, a ko si ga našel, si že naredil velik korak k poznavanju najmodernejše. — Visoko je dvignil tovariš Seliškar svoj prapor, naša dolžnost pa bodi, da ne izgubimo z vidika te lepe knjige.	—ar.
—k Fran Erjavec: Zgodovina socializma v Srbiji. »Medsebojno spoznavanje je prvi pogoj sožitja, zbliževanja in sukcesivnega zedinjevanja Slovencev, Hrvatov in Srbov ... in temu medsebojnemu spoznavanju, iskrenemu in ne zastrtemu, je posvečeno to delce«, pravi pisatelj sam v predgovoru. Temu namenu bo služila ta živahno pisana knjižica res prav dobro, saj vidimo, da je danes vir mnogim razprtijam in nesoglasjem v veliki meri nepoučenost. In z ozirom na to moramo to delce le pozdravljati. Snov je razdeljena v šest poglavij, namreč: 1. Srbija v prvi polovici preteklega stoletja; 2. Prvi pojavi socializma v Srbiji; 3. Svetozar Markovič; 4. Prve delavske organizacije; 5. Ustanovitev sindikalne organizacije in srbske socialne demokratične stranke in 6. Srbska socialno demokratična stranka. Ker se pisatelj ne omejuje zgolj na zgodovino srbskega socialističnega gibanja v ožjem pomenu besede, temveč ga riše v tesni zvezi z vsem srbskim kulturnim, gospodarskim ter zunanjim in notranjim političnim razvojem, bo knjižica gotovo zanimala najširšo javnost. In ravno radi tega njenega splošno informativnega značaja jo vsem toplo priporočamo.
—k Snaga jakoga. Napisao B. P. Labadušič. Pisatelj pravi sam v predgovoru: Prvi dio ove brošure je prevod jedne engleske knjižice od Džek Londona, Američkog socijalističkog pisca a glasi »The Strenght of The Strong. — — — Ako ovo i nije pisano samo za socijaliste več i za ostale »buduče« drugove, to se te ostale mora staviti pred alternativu. — — — Ispraznost života Degresa, Egoizam, Rat — Reakcija.---•
Borba za život Progresa, Ideal Jednakosti, Bratstva i Slobode, Sv.ietska socijalna revolucija -- Akcija.« — Knjiga ima sledečo vsebino: Predgovor. Snaga jakoga od Jack Londona. Amerika. Današnji problemi u svijetu: 1. Dvije zadnje krize Internacijonalnog kapitalizma u svijetu, 2. Borba izmedu industrijalne grupe kapitala i Bankovske grupe, 3. Položaj i politika Sovjetske vlade u Rusiji u borbi sa Internacijo-nalnim kapitalizmom, 4. Genovska konferencija, 5. Jugoslavija u odnosu sa tim problemima u svijetu.
—k »Ženski svet«. — Četrta številka tega lepega mesečnika, ki ga izdaja tržaško ženstvo prinaša sledečo vsebino: Dr. Ivan Prijatelj: Obrazi in duše II. — Božena Nemcova (s portretom pisateljice). Utva: Aforizml. — I. A. Kuprin (prevela P. Hočevarjeva): Olesja (nadaljevanje).
— Dr. Iv. Lah.: Gabrijan in Šembilja. — M. Trdanova: Temeljne smernice naše javne vzgoje. — Poldi Leskovčeva: Zakaj je toliko družin nezadovoljnih? — Tržaške okoličanke v narodni noši. (Slika). Vida Čubrilovičeva: O radu ženskih društava na prosvečivanju žene. —■ In. Zalarjeva: G. primarju dr. Leop. Ješetu v Ljubljani. — Izvestja: Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — h naše skrinje. — Ročno delo. Razgovori.
Naše narodno prosvetno delo.
Anketa o našem narodnem prosvetnem delu. Vzgoja mladine.
Dolžnosti družbe napram šoliodrasli mladini niso bile še tako živo povdar;e-ne. tako plodonosno pretehtovane, kakor v najnovejšem času. V tem se opaža formalna svetovna tekma v prizadevanju vzgoje mladih ljudi v starosti 14—18 let in naprej.
Državni in socialni, gospodarski in higijenični, strankarsko - politični in verski interesi igra o tu svojo vlogo.
Za pridobitev mladine ustanavljajo politične stranke in verske družbe, gospodarska društva in tudi državne oblasti mladinske organizacije, v katerih se vzgaja in vpliva na mladino v duhu ustanoviteljev teh organizacij. Kdor ima mladino za seboj, temu pripada bodočnost. Večina teh društev, ena manj druga več, se bavijo s telesno in duševno vzgojo potom raznih športov, telovadbe, izletov, predavani itd.
Naravno je. da se mladina radevolje Doprijema svojih organizacij Samo organizacije v katerih mladinski član ni le objekt vzgoie. temveč kot tak tudi delujoč član, kjer razvi a svoje duševno življenje, ki stremi do svojih idealih, zamo-reio vzgajati svobodne, telesno duševno in nravno zdrave in močne državljane in državljanke.
Da ne odgovarjajo vse obstoječe in snuioče mladinske organizacije takim zahtevam. da celo mnogokrat zelo predna-čijo strankarsko politične in verske tendence, da duševna izobrazba, ki se go.i v mnogih mladinskih društvih, in izgledajo taka društva kot izobraževalna.
Naše moderno življenie se nahaja v znamenju organizacije Delavci in kmetje. uradniki in trgovci, rokodelci in fabri-kantie so organizirani. Kdor je danes vzbujen za življenje, dela to kot član organizacije. ali vsekakor rastejo otroci ponavadi v duhu organizacije na — stranko, stroko, zadrugo itd. — kateri pripadajo starši. To ie samoobsebi umevno, da otroci socialno demokratičnih delavcev, pristopalo po končani osnovni šoli k so-cialdemokratičnim mladinskim društvom, kakor otroci strogo verskih katoliških staršev h katoliškim društvom. Popolnoma prosto političnih ali verskih tendenc ni nobeno mladinsko društvo, tudi takrat ne. če so politične in religi.iozne težnje iz društvenih statutov izključene. To tudi ne zamore biti, ker je pač vendar naloga, mladino napolniti z nravnimi ideali in. o za ideale vzgojiti. Nravni ideal e pa vedno politični ali pa verski. Poetični in verski vpliv na mladino ie na ta način naloga vzgoie mladine Po /Političnih in verskih nazorih ustanovitelev in voditeljev mladinskih organizacij ie ta vpliv zelo različen. Prisilno šabloniziranje duševne vzgoje mladine zamore le pokvarjeno učnkovati. Mlad človek, ki se po 14. letu nahaja že v proizvajalnem življenju, kot član milijonskih oroizva;alcev gospodarskega in socialnega in s tem tudi političnega gibama. si naravno prav lahko prisvoji sebi umljive ideje svojih odraslih delavskih in razrednih, tovarišev, dočim se javno tako protivi nazorom, ki mu jih hoče usiliti v prisilni organizaci j kak službeno naročeni uradnik-
V mladinskem gibanju se radi tega zrcaliio vsa duševna hrepenen a našega časa kakor tudi sploh v vsem organizato-ričnem bistvu.
Svobodno organizirana mladinska društva nrevsem ona kj se bavijo s telesno vzgoio potom telovadbe, športa in mladinskih iger So deloma podprta z državno podporo. Mladinska društva in do-mi so ustanovljeni po mestih, da celo tudi po vaseh: telovadba se goi nrav pridno tako. da ie oolee tega nreskrbljeno tudi duševno za mladino.
Toda današnji časi zahtevaio še več. Predvsem so ootrebne družabne naprave za stanovsko izobrazbo in zdravstveno varstvo mladine. Večina otrok se že s 14. letom po dovršeniu osnovne šole posveti svojemu delovnemu poklicu, le malo od teh najde priložnost za dobro izobrazbo
v poklicu. Moderni veleobrat, in sicer tr-i govski kakor tudi industrijski pozna le še mlade in odrasle delavce, ki vsi tvorijo le del velikega stroja, s katerim v enakomernem taktu izdelujejo vedno eno in isto delo skozi tedne, mesece in leta- Va-ienstvo se izgublja vsepovsod v masi. s pomočjo katere se velika industrija razvila in tako polagoma izgublja malo rokodelstvo na pomenu. Od modernih delavcev se zahteva večjo duševno spretnost nego od rokodelcev (prejšnjih časov. Tudi je delo uničujoče, nezdravo in trudapolne.iše kakor prej. Izobrazba v poklicu in zdravstveno nadzorovanje mladine e s tem postalo naloga družbe.
Vsakega mladeniča bi se moralo, neposredno pred vstopom izbranega si poklica. zdravniško preiskati, ie li radi kake bolezni ali telesne šibkosti mogoče za izbrani poklic nesposoben. Zdravniki naj bi obenem odločevali, za katere vrste pokli-cov ie posameznik telesno sposoben. V obrtnih šolali bi morali sodelovati zdravniki ne le za varstvo zdravja vaencev. temveč jih poučevati o higijeni, telesni vzgoji, seznaniati jih z boleznimi, ki iz-haia;o iz posameznih poklicov. kakor tudi iih poučiti o spolnem življenju, tolmačiti jim vprašnie o delovnem času o varstvu delavca itd.
A najnavadnejše bi bilo to. kar se je že večkrat poudarjalo: šolodolžnost do 16. leta. ter dečke in deklice v starosti od 14. do 16. leta teoretično in praktično v državnih in komunalnih obratih izobraževati v poklicu! katerega se hočeio oprijeti. Smoter brige za mladino bi moral biti tudi mladino toliko časa goiiti in izobraževati. da dobi potrebno telesno, duševno in poklicno izobrazbo ki nai bi •nripomogla do samostojnosti, katere moč na: bi služila človeški družbi.
J. Macarol.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Šolski oder — Marenberg. Učiteljski zbor marenberške šole ie priredil dne 2. februarja 1923 šolsko prireditev s sledečim sporedom: 1. Pozdrav (dekla-macija). 2. Vodopivc: Ptici (troglasni otroški zbor). 3. Brajša: Lipa mi Mare
—	Narodna iz otoka Krka — (otroški in mešani zbor). 4, Zganec: Venček prekmurskih pesmic I. — (mešani zbor). 5-Ribičič: »Škrata« — igra s petjem v 2 dejanjih). 6. Brjuh: Djevojka je ruže brala
—	hrvatska narodna (mešani zbor). 7. Zganec: Venček prekmurskih pesmic II-(mešani zbor). 8- Zahvala (deklamacija). Otroški, mešani in skupni zbori so uspeli prav dobro. Največjo zaslugo sta si v tem oziru pridobila katehet Dušič in učitelj Pivc, ki sta naštudirala zbore. Pohvalno pa je omeniti tudi vse pevce iz sosednih krajev kakor domače ki se niso ustrašili truda radi prihajanja k skupnim vaiam posebno sedaj v zimskem času.
—	Igra »Škrati« se je uprizorila pod režijo nadučitelja Lešnika- Bila je po učiteljskem zboru dobro naštudirana. Učenci so svoje vloge rešili v veliko zadovoljstvo občinstva, ki je v mnogobrojnem številu posetilo to prireditev. Igra je zelo primerna za šolske prireditve. Učiteljski zbor je imel zlasti radi tega mrtogo truda, ker v Jugoslaviji ni dobiti za pevske točke potrebnih pripomočkov. Voditelja petja sta sama uglasbila pevske točke. Igra s petjem je že sama na sebi zelo težka, posebno veliko truda pa da v tako jezikovno mešanih krajih, kakor je Marenberg. — Besedilo deklamaeij je zložil nalašč za to priliko katehet Dušič. Vrlo naštudirale sta jih pa učiteljici Runova in Knapič. — Vkljub velikim stroškom za kostume in gledališko opremo ki jih zahteva igra in vkljub temu. da se ni. kakor v naših krajih v navadi, pobiralo za prireditev in se tudi ni priredil navadni srečolov, je prireditev tudi v gmotnem oziru dobro uspela ter je vrgla tukaj pre-potrebni šolski kuhinji 2000 K čistega. Preživeli smo zopet prijeten dan v Ma-renbersru in pri vsemu izvajanju vzporeda smo imeli izreden duševen užitek. Videli smo, kai zmore skupni nastop učiteljskega zbora in si želimo nrav kmalu doživeti slične prireditve Z otroškimi prireditvami si bomo v prvi vrsti vzgojili naše ljudstvo v narodnem in državnem duhu.
—po Sv. Florijan pri Rogatcu. V nedeljo. 25- februaria je priredila tukajšnja šolska mladina pod vodstvom učiteljstva nad vse pričakovanje lepo uspelo šolar-sko prireditev. Prvič v našem kraju smo imeli priliko videti marljivo učiteljstvo, ki ie posvetilo otrokom toliko požrtvovalnosti in se s tako vnemo poprijelo truda-polnega dela. ki je rodilo tudi zaslužen sad. Po krasnem nagovoru, ki ga je imel e nadučitelj Wretzl na došle starše, so
otroci nastopili v dveh. za ta kraj zelo primernih igricah: »Ujedinjenje« in -»Čista vest«. Pri zelo dobri razdelitvi vlog, so vsi učenci svoje naloge na tem otroškem odru brezhibno izvršili, posebno seje odlikovala učenka tretjega razreda \\ retzlova ki nam je v dveh glavnih vlogah oredočila skoraj popolnoma rutirira-no igralko. Prireditev je zaključil iskreni eovor e. učitelja Stefanciosa, ki je vzpodbujal k vzgoji mladine in poudarjal važnost kulturnega dela, ki je potrebno k na-daljnemu razvoju mladine- Prireditev ie ie na občo željo teden pozneje ponovila.
po Prevalje. (Šolska prireditev). V nedeljo U marca je priredila prevaljska šolska mladina otroško igro »V kraljestvu palčkov«, ki je v gmotnem kakor v moralnem oziru nad vse dobro uspela. Vodstvo igre je bilo v spretnih rokah tovarišice Komelove in tovariša Menceja. Kdor pozna igro, bo vedel ceniti tudi delo, ki sta ga imenovana imela z naštudiranjem Igre. Srečno so bile razdeliene tudi vloge; posebno o norčku se lahko trdi, da bi se smel pokazati na vsakem mestnem odru. Občinstvo, ki se je topot v obilnem številu udeležilo igre, ni štedilo z aplavzom ter se je z več strani sprožila želja, da bi se igra ponovila Srečen je bil tudi nastop malčkov iz otroškega vrtca: skoro vsak teh malčkov je znal povedati kako ljubko koroško popevko. Omeniti je še da je na igro vabil originalen letak, ki ga je narisal tov. Mencej. — Le škoda, da se je prireditev vršila v gostilni. Prevaljska šola, ki šteje devet razredov, nima telovadnice ali kakega drugega pripravnega prostora, kjer bi se mogle vršiti take prireditve ter se mora vselej zateči v gostilno. In ironija: Za ves trud in delo. ki ga ima učiteljstvo s tako prireditvijo, za prosvetno delo torej, ki ga vrši. dobi od davčne oblasti potrdilo o prejemu 20% veseličnega davka: plačati se mora še najemnina za lokal in kar ostane, se sme porabiti za revno šolsko mladino.
—,po Mežica: (Naše šolske prireditve.) Dvakrat je že v letošnjem šolskem letu nastopila javno naša šolska mladina. Prvič je zelo dobro uspela božičnica v ožjem krogu vabljenih dobrotnikov naše revnejše dece. — Drugič pa je bil izreden užitek gledati našo mladino na odru pri uprizoritvi »Kralja Matjaža« dne 18. in 19. marca. Z vsebino igre so oživeli v nas bridki spomini na naše narodno su-ženstvo pred letom 1919 in tem radost-neiši spomini na naše osvobojenje. Nastop mladine V igri in petju je izzval v poslušalcih veliko začudenje in enoglasno sodbo: »Takšnega pa Mežica še ni videla in ne bi bili verjeli, da je zmožna tega naša šolska deca. Čast bi delala takšna uprizoritev vsakemu večjemu odru. Ne vemo ali bi dali hvalo Podgornikovemu Ivanu ali dedu ali škratu ali vilam, delali bi krivico, če ne bi rekli vsi naši igralci so vloge kar naibolje rešili. »Kralj Matjaž«. ki spi menda na naši Peci in čuva naše neodrešene Korošce, bo živel v govorici in v spominu naši deci in odraslim še desetletja in dal Bog. da dočaka naša mladina niegov pohod na Gosposvetsko oolje^ _ Kdor pozna naše obmejne kraje bo tako uspeli prireditvi »Kralja Matjaža« vedel pripisovati velik narodno-vzgojni pomen. Čast dela ta uprizoritev mladini 'in učiteljstvu predvsem učiteljici Al. Vre-ček in učitelju R. Gallob, ki sta žrtvovala uprizoritvi obilo prostega časa.. Hvala pa gre tudi gg. Ledniku in Šlosarju, ki sta s svojo izborno glasbeno spretnostjo veliko pripomogla k dobremu uspehu hvala društvu »Svoboda« za brezplačno pripustitev odra in dvorane, hvala »dramatičnemu društvu« v Mariboru za izposo-jenje kostumov. Vkljub velikim režijskim stroškom bi bil tudi gmotni uspeh zadovoljiv. če bi nam ne bila z veliko vestnostjo oristrigla kr. finančna straža svojih 20 %. Ali res ni mogoče šolske prireditve. ki imajo namen utrjevati državno misel oprostiti državnega davka, četudi se prireditve ne vršijo v šolskih prostorih ?
—po Zalotr Dri Ljubljani. Tudi pri nas smo vstopili v krog onih krajev, ki imajo dramatične predstave. Letos ustanovljena »Čitalnica« ie zgradila oder v šolski sobi, ki oa se da popolnoma razstaviti ter ea prepustila šolskemu vodstvu v brezplačno uporabo. Pod spretnim vodstvom učiteljice g. G Drašček se je uprizorila 18. marca Drva igra »Šiv lja »Klara«. Krasen eozd ie naslikala tukajšnja učiteljica I. Fodransperg z vso požrtvovalnostjo ter ii gre za to vse priznanje in zahvala. Postavila si je trajen spomenik na tej šoli. — Mladi igralci so rešili svoie vloge nad vse pričakovanje dobro, bila je splošna hvala in želja čimpreje zopet ponoviti. Tudi deklamatorji(ice) so neustrašeno in brez napak rešili svojo nalogo. Kako so se staršem iskrile oči ob pogledu svojega »umetnika« na odru. Bil ie res lep nedeljski popoldanski užitek. Vsekakor imajo otroške predstave nekaj bodrilnega za mladino. Sicer ne velika šolska soba je bila nabito polna in 340 Din čistega dohodka še uporabi za nabavo novih knjig za šolarsko knjižnico, kar bo v korist vsem učencem, nadaljne predstave pa bodo tudi pripomogle, da bode »Miklavž« revnim učencem lahko kaj le-
pega prinesel. — Ker je šolska soba razmeroma majhna, se mora do vsaki pred-stavi oder odstraniti. Zato sestoji iz Samih delev ¡n tovarišem, ki so v sličnih razmerah, svetujem, da si ga o priliki ogledajo. Gotovo bodo našli mnogo uporabnega za svoje razmere.
—po Št. Vid pri Grobelnem. Na cvetno nedeljo se nam je nudil izreden užitek pri šolski prireditvi. Že drugič letos so nas razveselili malčki s svojim nastopom. Pa ta prireditev ie imela kaj obsežen in izborno izbran vzpored. Prisrčnemu pozdravu. izbornemu petju in lepim dekla-maciiarn so sledili razni dramatični prizori in igra »Lažniva Milena«. Občudovali smo siguren nastop, ki ga imajo ti otroci. Vsak je prav dobro pogodil svojo ulogo. Izmed deklamacij pa moram prav posebno pohvaliti tnallega šolarčka. Vsa čaist delavnemu učiteljstvu. ki se je toliko trudilo z mladino Prireditev je bila prav dobro obiskana; vsakdo je z zanimanjem eledal .te male umetnike.
Šolske ljudske knjižnice.
—pk Pevsko društvo »Zarja« v Tacnu je ustanovilo knjižnico. Nabavilo se je precejšnje število novih knjig ki se bodo izpcsojevale vsako nedeljo v šoli v
Šmartnem pod Šmarno goro.
Ljudska predavanja.
—pp Na cvetno nedeljo smo priredili
na Brezovici 2. roditeljski sestanek v šoli. Predaval je šolski voditelj »O vzgoji otrok«. Udeležba staršev, ki so bili s predavanjem prav zadovoljni, je bila po-voljna.
Delo za šoli odraslo mladino.
—po Pa ne samo s šolarji, tudi z odraslo mladino se učiteljstvo mnogo trudi v Št. Vidu pri Grobelnem. Učitelj Fr. Pogačnik je uprizoril letos že dve igri: »Mlinar in njegova hči« in »Zaklad«, ki sta zelo dobro uspeli. Posnemanja vredna je ta vztrajnost in delavnost na izvenšol-skem polju. Saj' take prireditve utrjujejo vez med šolo in domom, prinašajo oa tudi marsikak potreben učni pripomoček za revne šolarčke.
—poš. VII Šolarska Akademija na meščanski šoli v Tržiču se je vršila v petek, dne 6. in v nedeljo 8. aprila obakrat ob nabito oolni dvorani. Te akademije imajo namen seznanjati občinstvo z ustrojem meščanskih šol širiti smisel za nie in ooda.iati pregled učnih uspehov iz onih predmetov, ki so zmožni tega. To so telovadba oetje. deklamiranie eoslanje in klavir Stranski ali bolje paralelni namen oa je pridobivanje denarnih sredstev za nabavo učnih knjig in pripomočkov revnim učencem. S telovadnimi vajami so nastopili vsi razredi. Strumnost gibčnost, eletranca izvajanja posameznih vaj so občinstvo naravnost očarale. Posebno so usraiale vaje. ki iih je za deklice sestavila gdč. Chwatalova učiteljica telovadbe. Naj bi iih priobčila z godbo vred v kakem telovadnem Ms tu. da se otmo oozab-ljenju. Istotako sta ugajali simbolični vaji na »Mlade vojake« in »Naprej zastava....« Deklamirali so učenci vseh razredov z dobrim, da, Kavčičeva Zech in Rozman celo s siiajnim uspehom. Take deklama-ci.ie kot Zupančičevo »Primorje« — »Gospa Sveta« store za naše brate onkraj Karavank in Blegoša. dosti več kot kolone popisanega oaoirja, ki ga čitajo le izvoljeni. Goslači so pokazali, da zmorejo mnoeo da na jim tudi dobre volje ne manika Strokovni učitelj g. Kernc ima lahko nad njimi dopadenje goslaški kvartet je na njihova krona. Zeli so obilo pohvale in oriznanaj. Tudi na klavirju se je poizkusilo s prav dobrim uspehom troje učencev. S petiem so nastopili vsi učenci. Podpisani se pečam s tem predmetom sam. zato se o niern ne bom razpisaval. Povem naj le, da ie bilo ploskanja veliko, da je torej moralo ugajati. Obenem z Akademijo se je vršila velikonočna razstava oirhov in ovitkov za risarije. Take razstave še ni bilo v Tržiču. Okraski na pir-hih so bili prosto narisani in komponirani od učencev, ki so si obenem .iznašli sami novo tehniko. Mesto onega malega Kaj-feža so vpregli na voščenje navadno pero. Uspehi so naravnost presenetljivi. Regulacija črt ie namreč mogoča do skrajnosti. Ovitki so posetnike naravnost presenetili in niso od malih mož kaj tacega pričakovali. Da se v Tržiču za šolstvo zanimajo, nam nove število obiskovalcev razstave. Od 8—16 ure torej v osmih urah je obiskalo razstavo 652 ljudi. Akademija in razstava bi zaslužili dolgo kritično razpravo vendar je prostor predra-eocen. Omejim se torej le še na neko trpko konstatacijo. Naše šolske oblasti žele obilo prosvetnega dela med narodom. Na
meščanski šoli v Tržiču, ki je od Kranja oddaljena z vlakom tričetrt ure od Ljub-lane 2 uri, je bilo doslej 7 Akademij 3 gledališke predstave, 4 razstave in vendar bi se vsak hudo motil, ki bi mislil da je kako razstavo, kako Akademijo, kaj šele otvoritev šolskega odra oosetil le kak funkcijonar šolskih oblasti ki bi moral ob takih prilikah ljudem povedati par lepili, toolih besed, ne zato. ker bi bilo to prav in na mestu temveč zato ker ie to, zdi se mi vsai. njihova dolžnost. Če zahtevalo oblasti, da jih ljudstvo upošteva in respektira. oa zahteva ljudstvo na drugi strani da ea oblasti razumevajo in v n.ie-eovih težniah podpirajo vidno z besedo in oriznaniem. Zadržanje naših oblasti pa ie prej diktatorsko kot demokratično, zato so ne še osovražene, temveč omalovaževane. Komu k dobremu? Državni misli orav gotovo ne!	—c.
„Stanovsko-strokovno knjižnico" Pov. UJU imajo za vse člane v prodaji predsedniki okrajnih učiteljskih društev.
Naša gospodarska organizacija.
—g Občni zbor »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. V našem poročilu v zadnji številki »Učit. Tov..« ie pomotoma izpadlo ime tov. Antona Likozarja ki je bil tudi 1 izvoljen v upi-avni odbor »Učit. tiskarne«.
—g Rezervni sklad. Prostovoljni or- | eanizačni davek — 1923. (Sklep uprav- j nega odbora Zaveze z dne 27. decembra ! 1918.). 4. izkaz. 110 Din: Učiteljstvo v Šmarju pri Jelšah. Prispevali a 20 Din: H. Šumer, L. Smeh, D. Debelak: a 15 Din: V. Medved, Z. Lovrec: a 10 Din: J. Kra-mer in Fr. Bevc. 25 Din: Ažman. Schiff-rer. Legat. Šivic in Jegljič a 5 Din; 15 Din: Karel Završnik — Duplje Gorenjsko. 10 Din: Slavka Zuoanec — Dolenja vas. — Današnii izkaz 160 Di» Prei izkazanih 2942 Din 50 para, Skuoai 3102 Din 50 para. — Ivan Petrič Ljubljana, VII.. Gasilska cesta 172.
—g. Darila »Učit Irskemu konviktu« v Ljubljani, 7% obveznice državnega investicijskega rcsoiila (s kuponi od meseca marca 1923): Vekoslav Mlekuž, učitelj v Ljubljani 3 a 100 Din: skupaj 3 obveznice a 100 Din in prej izkazanih 93 obveznic a 100 Din = 9600 Din. Srčna hvala!
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ § Mariborsko učiteljsko društvo zboruje v sredo 25. t. m. ob pol 3. uri pop. v deški meščanski šoli. Po zborovanju je skupno ogledovanje vrtnarije gosp. Dža-monia. Šolska vodstva nai v potrebi pouk skrčijo da bo udeležba točna. Odbor.
X§ Učiteljsko društvo za Svetole-nartski okraj zboruje v soboto 5. maja 1.1. ob 10. uri dop. pri Sv. Ani v Slov. goricah. Dnevni red: poročilo predsednika in blagainika poročilo načelnika Fer. Sav.; predavanje tov. nadučit. Mihaela Lesnika o zgodovini dom. šole in kraja: predavanje tov. ravnatelja Fr. Šegula: Uporabne naloge računstva na vseh učnih stopnjah. Nasveti, predlogi. — Predsednik.
+§ Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj zboruje v soboto dne 5. maja t. 1. v Dobovi. Zborovanje se prične točno ob pol 11. uri. Na dnevnem redu-so
poleg običajnih točk razgovor o konferenčnih vprašanjih, ustanovitev podružnice Ferijalnega Saveza, volitev poročevalcev za šolske vrtove i. dr. Znani strokovnjak tov. V a d n a 1 bo predaval o čebelarstvu (prevešanje na podlagi A .-Z. panju). Radi obeda naj šolska vodstva prijavijo število svojih udeležencev tov. Gajšeku vsai do 1. maja. Udeleženci ob železnici se vračajo iz Dobove z vlakom zvečer ob 5-20. Polnoštevilna udeležba obvezna.	Odbor.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ JE ZBOROVALO dne 7. aprila 1923. v Ormožu ob zelo dobri udeležbi; navzočih je bilo 75% vseh članov.
Dopisi in društvene vesti. Tu je omeniti, da je društveni predsednik in zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu tovariš Josip Rajšp, glasom društvenega sklepa poročal o zadnji seji okrajnega šolskega sveta. — Okrajna posojilnica v Ormožu je naklonila 500 Din Učiteljskemu domu v Mariboru, kar se je vzelo pohvalno na znanje, ter se omenjeni zavod postavlja drugim denarnim zavodom v ponemanje vreden vzgled. — Tovariš Drago Pinterič je sestavil novi društveni poslovnik, ki se je soglasno sprejel: ta se bo pomnožil, ter dobi vsaka šola en izvod poslovnika in še nova društvena pravila.
501etnico svojega obstanka slavi naše društvo letos v nedeljo dne 10. junija, nakar se učiteljska drujštva že sedaj opozorijo.
Poučni izlet v Falo priredimo letos sredi maja. Dan in čas odhoda se bode pravočasno naznanil.
O pomenu, pravilih in nameravanem počitniškem izletu Ferijalnega Saveza sta poročala tovarišica Leman in tovariš Vitori, ter se je ustanovila podružnica P. S., h kateri je pristopilo dosedaj 27 članov; predsednik podružnice je tovariš Miroslav Venigerholc v Središču, ki da-ja vsa tozadevna pojasnila.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Varujte otroke!
Če so razdrapani že Vaši živci, obranite pred tem vsaj deco! Otroci naj pijejo le „ŽIKO"!
Št. 108.
RAZPIS UČNIH MEST.
V šmarskem šolskem okraju se razpisujejo v stalno namestitev ta-le učna mestia:
1.	Ponikva juž. žel., petrazrednica, mesto učitelja;
2.	Pristava, trirazrednica, mesto učiteljice;
3.	Žnsem, enorazfednica, mesto uči-telja-voditelja s službenim stanovanjem.
Pravilno opremljene in kolekovane prošnje je vložiti službenim potom pri do-tičnih krajnih šolskih svetih do dne 15, maja 1923-
Okrajni šolski svet Šmarje.
v Celju, dne 10. aprila 1923.
ZIKO
Pokosite......- - in se prepričajte.
da ni okusnejše kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvales-cente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni „Žika", d. z o. z.
L jubljana. Rož. dol.
„ROSIJA-FONSIER"
ZAVAROVALNA IN POZAVAROVALNA DRUŽBA V BEOGRADU.
Osnovni kapital 5,000.000 dinarjev.
Ravnateljstvo podružnice n Slovenllo i Liiiani, Sodna ulita IA
Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst:
1. zavarovanje proti požaru; ii! 2. zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod;
3.	zavarovanje proti škodi po toči;
4.	zavarovanje proti vlomu in tatvini:
Glavna zastopstva se nahajajo v večjih krajih.
5.	zavarovanje vseh transportov;
6.	zavarovanje jamstvene dolžnosti; •
7.	vse vrste zavarovanj življenja pod najugodnejšimi pogoji;
8.	zavarovanje stekla.