Št. «7. Vtorek, četrtek in fo-boto izhaja in velja v Mariboru brez poail.)tinja na dom sa \ M leto 8 g. — k. pol leta 4 V sobota 11. februarja. IV. tečaj. 1871 četrt •jo l*o pošti ■a vse leto 10 jj. —k a pol leta I n — n ćetrt •2 „ M SLOVENSKI NAROD. O/ii,in i I a j Za navadno tristopno vrsto s« pladnje : 0 kr. če se tiska lkrut, 2krat, .*) k rut. vei'i> pisan oki si- j,i (. kujejo pa prottorn. Za vsak Heck je pJa rat i kolek (stompelj^ 7,a 80 kr. )t >> )> M 11 V M M VredništTo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplati) hi«, it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno franknjcjo. V Mariboru 10. februarja. naprej in za njo vse druge brez izjemka, brez konca in kraja. Ne sode o programu, o njegovi vrednosti ali Novo miuistcrstvo si Loče pridobiti „imo pravo nevrednosti, moramo vendar reči, da je tako postopanje avstrijske vlade". Tako nam obeta v svojem programu, nezaslišano, zločinsko, vsaj noavstrijsko. Kdor iz vsega Kakor vlada sama priznava in ves svet vidi, do zdaj programa bere le eno češko besedo, en ultramotansk ona za-seboj nima nobone stranke. To si bode morala stavk, ta naj se oglasi ; dokler pa tega ne more, je UBtvariti, ako ona sama in njen program nima ostati njegovo kričanje sleparija, ki hoče ljudstvo brez raz- nova zmotnjava, kisi jih bode morala Avstrija k drugim logov razdražiti proti novi vladi, o kteri med vrstami neštetim zapisati v svojo zgodovino. Naloga jo težka trdi, da cesarju ni predložila svojega pravega programa stopnikov. Ako gredo Kranjci v državni zbor, bodo imeli priliko tam govoriti; ako ne idejo, bodo njih ne-nazočnost tem glas^ejo govorila. Drugače je pri nas slovenskih Štircih Vladno pritiskanje, brezozirnost deželnega zbora štirskega, enostranska ustava in volilni red je nam odtegnil za zdaj vsak glas v parlamentu ; pol milijona skoraj štirskih Slovencev jo zdaj ofisojetio na molčanje, parlamentarno „mundtodt". Naravnost tirjamo od svojih poslancev gg. Adamoviča, in častna, a ne nemogoča, ako imajo novi vladni možje („kljubu proglašenemu programu", kterega je kakor Dominkuša, Hermana, Kosarja, Kukovca in Vnfiujaka. dovolj razuma in poguma,a manj strasti in predsodkov, znano cesarju v potrjcnjo predložila). Nikakor se ne nego so jih kazali dosedanji državniki in njih stranke, čutimo poklicane vladi svete dajati; to pa moramo Naloga je težka. Kdor hoče trezno soditi, mora izrekati: ako bode vlada Še dolgo trpela tako javno naravnost priznati, da zdaj v državi ni avstrijske kritiko, kakor jo zdaj dopufiča, potem bomo zgubili za- stranke v pravem pomenu besede. Priznati mora na dalje, da ima v Avstriji čisto neavstrijskih rtrank s skritim in očitnim vizirom, n neizmerno mnogo krepkih in čvrstih, dozdaj ali neizbujenih ali pa onovoljenih elementov za pravo avstrijsko stranko. Vprašanje, ktero bode odločevalo o prihodnji osodi sedanje vlade, je to, ali bode vedela neavstrijsko stranke zadušiti — kar ni tako lahka naloga, ker je neavstrijstvo pod dosedanjimi vladami dobilo nekakšno in sicer veliko državno legitimacijo — in ali bode znala okolo sebe zbrati one raztresene, često nepoznane elemente, ktere so ministerstva Schmerling, Auersperg, Hasner itd. od državnega sodelovanja odgnala, njih moči potrla, njih dobro voljo razžalila. Tudi zbiranje in vzbujanje teh elementov ni nobena igrača, kajti nezaupnost do vseh novih posku-šenj je postala veča, nego bode novim državnikom ljubo. Med neavstrijske stranke štejemo tako imenovano ustavoverno. Dokazov ne bomo iskali v preteklosti ; ampak stranka nam jih je celo kupe nanesla že za dobe zadnje ministerske krize, zlasti pak za dobo novega ministerstva. Pustimo na stran tudi še ministersko krizo — hvala Bogu da je končana — in ogledimo si ravnanje te stranko pod novim ministerstvom. Vlada je prvi dan svojega obstanka razglasila svoj program in povedala, daje Njegovo veličastvo ta program potrdilo. Vsaka poštena avstrijska stranka je imela glede tega programa le dvojno pot: ali izreči, da jej je program nejasen, da hoče torej čakati , da vlada svojo barvo očitneje pokaže, ali pa vzeti program sam v pretres in izreči, s kom se slaga, s kom ne. In kaj zdaj počenja ustavoverna Btranka. Za program se komaj /meni, ali ga k večemu poliva s svojo ironijo in perfidijo, pač pa se je z vso močjo svoje dialektike vrgla na nove osebe Ko bi bilo to osebe, čijih imena značijo politične programe, bi se dalo tako oaebno napadanje morebiti opravičiti, dasiravno bi tudi potem še jako cinično in resne stranke nevredno ostalo, ako bi se skoraj vsi ugovori kopičili v ugovorih proti imenom, češ da se nemški jezik nikdar ne bode navadil izrekati in pravilno naglašati čeških imen Habietinek, Jircček. Ne izvzemši predsednika Hohenvvarta, ki do zdaj ni bil nogo uradnik, ki jo izvrševal, kar so mu njegovi viši zauknzr.li, nobeno mini9terskih imen ne si ači političnega programa, vsi so „homines novi" — novi možje. Upravo te može gre edino soditi iz njih sedanjosti, t. j. iz njih proglašenegn programa, in iz njih prihodnosti, t. j. iz tega, kar bodo šo le storili zaslužnega ali škodljivega. A ne ene izmed ustavovernih novin so niso zmeniie za program, ampak v divjem koru so prezirajo ga zakričale: „češko in ultramontansko, to je kljubu programu glavni značaj nove vlade" — N. fr. Presse upanjo v njene obljube in mod prazne frazo postavili stavek njenega programa: .vlada bode vse državnoso-vražne težnje brez izjeme z neusmiljeno oa'rostjo postave zatirala (niederbeugen).* To svojo sodbo pak omejujemo samo na tako imenovano ustavoverno stranko in njene novine. Nemško ljudstvo v Avstriji nima s temi ljudmi nobene zveze, v njem je skrito dobro in krepko avstrijsko jedro, kar so je že cesto pokazalo. Vprašanje je le, ali bode vlada vedela to jedro izluščiti iz trpkih luščin polnih korupcije in laži, v ktere so nemške Avstrijce zavili in ga še zaviti skuiajo nekteri podkupljeni novinarji brez Enačaja, brez domovine, in pa nekteri slavohlepneži, ki ne morejo pozabiti , da se jim jo moč spesnila izpod rok, ali da se jim je zdaj klaja t.iko visoko obesila. Vlada mora tu zgodaj začeti delati in kaj jej je storit', kažejo skušnje, o kterib bode kaj več zvedela pri Bclkrediju in Potockemu. Strank, čijih avstrijsko domoljubje se jo do zdaj z nogami gazilo in z nehvaležnostjo gasilo, je mnogo. Med temi smo mi Slovenci. Lo o teh hočemo tu spregovoriti, drugim prepuščajo svoje. Glede našega stanja ima ministerski program mnogo dobrega, mnogo dvo umljivega in nejasnega. Nezaupni kakor smo vendar smo našli v programn dva kaznja, ki nam odločujeta prvo pot in prve korake. Vlada pravi, da si hoče za služiti ime resnično avstrijske vlade. Mnogo se jo že sleparilo s tem imenom, vendar nam je ostalo vedno še toliko častitljivo, da Njegovo veličastvo in njegovi svetovalci zmerom zvestih Slovencev ne bodo pogrešali na bojišči, kjer se bode res bojevalo pod to zastavo, na nobenem tvorišči Človeškega delovanja. Program je nejasen. Temu se da pomagati. Vlada sama v svoji prvi izjavi pravi, da imajo programi samo vrednost obljub, in da šo lo dejanja spričujejo pravo, resnično blago voljo, in moč to dobro voljo izvršiti. Vlada je e n o rekla, recimo Slovenci d r u g o I Itak se bomo morali v kratkem na eno stran obrniti, boljo torej čo skušamo ohnebje sami si pojasniti. Naše tirjatve so znane, njeni zagovorniki — ljudski zastopniki — tudi. Zdi se nam torej čisto naravna in jako poštena ter potrebna pot da naši poslanci slovensko tirjatve in pritožbe zbero v temeljito spomenico, in da ž njo brž ko brž sami stopijo pred sedanje ministre. Tu se mora potem pokazati, ali moremo, ali smemo hoditi z vlado ali no. Želoli bi, da bi vsi slovenski poslanci postopali skupno in solidarno in da bi šli na Dunaj kot pravni zastopniki vseh Slovencev. Ta želja sega v narodne kroge, v kterih so često naš glas čisto ne, ali z nevoljo posluša. Ako smo zastonj govorili do vseh slovenskih poslancev, ne smemo zastonj govoriti do naših šestero štirskih ljudskih za- da te prilike ne pusto ueporabljene in da hitro hitro ravnajo v zaznamovanem smislu. Ako nas vlada vsaj administrativno in legislativno ne loči od Nemcov, ako nam noče tega dati, kar dobodo laški Tirolci, ako nam nemudoma ne odpravi Schonvvetterjev itd., ako hitro ne zamaši strupenih cevi, po kterih so germanizacija tako brzo razliva po naših šolah in od tod po življenji, potem nam je sama odločila naš tabor, potem ne poznamo nobenega razločka med ministarstvom Ho-henwnrtovim in — Giskrinim ! Potem bomo zopet smeli reči, da smo pošteno storili svojo dolžnost, a da smo bili zopet pahneni iz tabora avstrijskega. T. I) opis i. — r.— Is Izubijane 8. febr. [Izv. dop.] Vtukaj-šnih narodnih krogih je veliko veselja in splošno zado-voljnoit zbudila vest Vašega lista, da se slovenski poslanci ne bodo več udeleževali posvetovanj državnega zbora, ampak strogo se držali besedo in smisli adreso kranjskega deželnega zbora. Splošno vlada resno prepričanje, da so s dosedanjim oportunstvom ne da nič doseči in da moro lo krepko ter dosledno ravnanje in strogo postopanje po izrečenih načelih obroditi zaželeni sad. Iz vsega srca torej pozdravljamo to pravilno postopanje naših posluneov in upamo, da bodo tudi naši bratje Dalmatinci hrbet obrnili državnemu zboru. Istega se nadejamo od Poljakov. Naši konstitucijonalni mestni očetje so po dolgem včeraj zopet zborovali. Nasproti navadi, pri ljubljanskem mestnem zastopu jako navadni, je bila včerajšnja seja — javna. Pa tudi javnost no pomaga, kajti kakor je videti se Ljubljančani uborno malo brigajo za sklepe svojih modrih očetov in razen marljivega poročevalca „Laib. Ztg.w in nN. fr. Presse" g. Dimica in mojo malenkosti se ni živa duša pokazala v tej javni seji. Ljubljančani imajo pač prav, da svoja učesa varujejo pred kolobucijo, ki se premleva v mestni dvorani. Saj so v našem zastopu vso tako rešuje, kakor da bi bilo Že od vekomaj som določeno, ka moru ravno tako a no za piko drugače biti. Kar eden izmed mostnih očetov Črhne, to obvelja , nihče nima druzega mnenja. Cesta k Rudolfovemu kolodvoru jo bila včeraj prvi predmet in sicer predmet interpelacije. Ta cesta je prav javen škandal za našo mesto. Tako je ozka, da so no more voz vo«u ogniti, in tako umazana, da jo groza; a vendar jo jo odbornik in inženir Stcdri pohvalil kot popolnem primerno, ko je za to šlo, naj bi so od Kti-dolfovo železnice tirjulo, da cesto širšo napravi. Ženi-jalnost g. Stedrija je res občudovanja vn dna, kajti razen njega brž ko ne ne bo mogel noben človek razumeti, kako da ravno taka cesta svojemu namenu tako popolnem odgovarja. Iuterpeliral jo v tej zadevi odbornik Burger, in župan Suppan je obljubil, da bode že odgovoril. Tako se ponavlja interpelacija in odgovor, 1812 nosti ostranile, mora vsakdo, kterega se stvar kaj tiče, po okolnostih pripomoči. Morda se bo ugovarjalo, stvari niso za javnost — ali kdor javno dela, naj tudi javne kritiko pričakuje. Sedaj ad rem ! /.aka; uraduje visokočestiti ordinarijat z Lahi v italijanščini — s Slovenci pa v nemščini ? Kaka anomalija jo to? Saj vendar ni Lah zakonsk in Slovenec nezakonsk sin katoliško cerkve! Ali je tudi pri njem dvojna mera ? Ali nas tudi on hoče zdraviti z Beust-ovim receptom: na steno ž njimi ? Ali so naravne pravice tako spoštujejo! Podlaga moralnega svetskega reda je naravno pravo, izraženo v navadnem izreku : „vsakemu svoje," vvas einem recht, ist, ist dem aadern billig." Tem bolj se je čudom čuditi temu gaženju narodnih pravic, ker so vsi gospodje v nadškofijski uradniji zunaj enega popolnoma zmožni svojega materinega, slovenskega jezika. Zato so pa gospodje no smejo čuditi, da verniki slovenski in njim na čelu njih duhovniki od dno do dno spoštovanje do njih zgubljajo : spoštovanje si moramo sami pridobiti; spoštovanjo in-cipit ab ego, zato je pa treba dolžnosti Bpoznati in spoi-novati ! Tukaj moramo tudi vzroka iskati (zakaj bi rane prikrivali?), da vera v pravičnost celega ordinarijata očividno peša ! Zakaj je v mestu (v Gorici) tako slabo za slovensko govore in krščanski nauk poskrbljeno ? V obeh predmestjih na „Plazzutti" in pri „sv. Roku" se je ša pred kratkim časom skoraj le v slovenščini ljudstvo podučevalo, ko se sedaj večinom v italijanščini; in že smo čuli, da se jo nek gospod izustil , da naj so Še to malo ostalega slovenskega poduka odpravi , češ da znajo vsi farani dovoljno furlanskega jezika 1 Kje naj iščemo Rpet tukaj vzrol a ? Zakaj se oddajajo dotične službe takim gospodom, ki lo za .silo slovenščino lomiti znajo ? Ali visokočestiti ordinarijat ue ve, da le materina beseda k srcu gro ? V tujščini bo človek resnico razumel — čutil njenega vpljiva no bo! Narodni tič--■ miš bo tudi moralni 1 — Zakaj so pri sv. Ignaciji le pri zorni maši govori Blovenski ? Saj vendar Slovenci niso „pnrias", in njih jezik no samo za temo ! — Zakaj so tudi v veliki cerkvi le deklam pri prvi maši po slovensko govori ? Ali mora vedno le italijanski jezik ob 11. uri paradirati? Pa poglejmo, koliko je poslušalcev pri tem govoru ! Kdo so pri peti masi ob 10. uri? Skoraj sami kmetje iz goriško okolice — tedaj Slovenci — ; potem so šo noktere goriške „buteguenree", rodom skoraj vse Slovenke, in — bogoslovci, kterih jo tudi kacih 70% fih>-vanska mati odojila ! Okoličani jo krenejo po mnši iz cerkve, kor razumijo laškega toliko, kolikor se razumi Z&jeo na boben; bogoslovci bi rajše v materinom jo-ziku kaj čuli — koma se tedaj govori V Ogromna ve- čina željna poduka mora oditi s skomino —■ manjšini pa se ustreza! Naj se poskuša s slovenskimi govori, in govorilo se ne bo nemim stenami Še nekaj! Čital sem menda v ranjkej „Domovini," da so bili štirije vikarijati v tej cerkvi za Slovence ustanovljeni. Ce je to res, ali so skrbi v tej razmeri za Slovenco ? Žalibog ne ! Kdo tri so še čudil, da laški rogovileži zmeraj ošabnejše svojo prazno gl ve po konci stegujejo, Slovenca „selavom" pitajo in se lepa Gorica v spačeno „Gorizia" spreminja? Ce pojdo tako naprej, bodo „Travniki," „Prestave" , „Studenci" le še zgodovinska imena, ki bodo glasno svedočila, da so naši slovenski predniki Gorico krstili, — „Gorizian" kmalo ne bo znal za njih pomen! Kdo jo tega kriv? Med raznimi razlogi ni najmanjši ta, da je ordinarijat za Slovence premalo skrbel. — Kaj jo z „LoČnikom" pod Gorico ? Kaj z vasjo „Dolcnjo" ? Kaj z „Mernikom" ? Kdo je tukaj vsaj deloma kriv poitalijančenja — saj imena vendar ne kažejo trdih Lahov —? Drznem se tedaj v imenu slovenskega naroda na Goriškem visokočatiti ordinarijat skromno vprašati, ali misli šo vedno to pot hoditi ? Ali so tudi za cerkveno vlado Slovenci le pastorki ? Laški moloh že zija v nas in čaka komaj prilike, da bi nas pogoltnil, kakor 40.000 naših bratov na Beneškem! In kaj so imamo v njegovem naročji v verskem in narodnem življenji nadejati, učijo nas ti nesrečneži I Dokler je pn še čas, so moramo narodni in verski smrti ustavljati — če prido čez nas obdavnenje (praeseriptio), smo zgubljeni! Budnim pravica! Sicer pa naj bi ne bile moje sine ira et studio izjavljene besede glas vpijočega v puščavi brez zaželenega odmeva I Dixi! Is Globokega pri Brežicah, G. feb. [Iz v. dop.] Pretcčeno nedeljo so udje našega narodnega društva imeli občni zbor. Govorilo se je o adresi, ki jo je konstitucionalno društvo v Brežicah skovalo, in si jo je tudi okrajni zastop prisvojil. Ljudstvo naše, akoravno še mlado v političnih vednostih, jo z nejevoljo spoznalo, da brežko malo konst. društvo, ki obstoji samo iz nekterih se vzdigujočih možiceljnov in pa iz takih, ki imajo v štacunah z mero in vago opraviti, je lo predrznost ali arogancija zapeljala, da so našemu deželnemu poslancu, občo spoštovanemu g. Kosaru ne-zaupnlco poslali. — Ravno tako smo že bili prej siti okrajnega zastopa, ki kmotom plačujočim čoz 20.000 f. davka le 1*2 udov privošči in za okraj še druzega znamenitega storil ni, kot davke nalagal. Zdaj pa, ko so jo prodrznil v imenu vseh kmetov izreči, da nismo zadovoljni 7. delovanjem g. Kosara, smo ga šo bolj siti. Mi kmetjo smo volili g. Kosar-a za poslanca v deželni zbor, mi tedaj imamo pravico izjaviti, ali smo s poslancem zadovoljni ali ne. In toraj smo vsi v samo da jo jako dvomljivo, ali bode po tem takem cesta postala boljša in širšs. A vse take mestne zadeve so našemu zastopu le malostne otročarije. Najprva naloga našim očetem je politikovanjo in ako politiko-vati no morejo, raje no zborujejo. Včeraj so imeli tnko politično kost. Vrgel jim jo je deželni predsednik baron Konrad s pismom na župana Suppana, v kterem odgo-govarja na protest mestnega zbora proti slovenskim šolam. Obligatni poročevalec in govornik je bil kakor navadno dr. pl. Kaltenegger, ki res zopet ni postal minister. Mož jo po navadi govoril prav dolgočasno inhripavo. Nekterekrnti jo vendar krepkeje zabrenčal in konec njegovo modrosti jo bil — da morajo ljubljanske šole ostati nemške, da se smo slovenščina rabiti k večomu mej abecodarji; vse kar bi bilo več, bilo bi vražje. Naposled je svetoval neko resolucijo, ki bi imela deželni šolski svet podučiti, da jo ljubljanski mestni zbor mo-drejši, nego vsi doktorji in profesorji deželnega šolskega sveta. Poslušal poročevalca ni nihče; dr. Recher jo malal pred-se možiceljne, Stedri je delal račuuc o cestni šuti in njenih kupih, očetu Finka se jo zdihovalo itd. Seveda resolucija se je kakor vselej soglasno sprejela, potem ko je še neobhodni Dežman nekaj povedal, kar bi bil lahko zamolčal. G. komisar Kočevnr se je vedel kakor da bi bil odgojitelj deželnemu šolskemu Bvetu in jo delal opazko in zagotovljal stvnri, ki so silile na smeh. Jaz bi no mogel verovati, da bi bil g. Kočevar pri deželnem šolskem svetu res toliko persona grata, kakor se je hotel kazati v tej javni soji. Po sprejeti resoluciji redni gostje „resselnovi", kterih j» mnogo moj mostnimi očeti, niso mogli dalje čakati in seja se je sklenila. Ljubljanski meščani pa so nocoj za 50°/o bolje spali, ker bodo njih otroci še kaka dva meseca dalje uživali sladkosti nemške kulture in ker so varovani slovenstva. Dimic je to nemško zmago te* legrafiral v „N. fr. Pressejaz ja sem si mislil: Pojte rakom žvižgat, ako Bog da. bode Vaša glorija kmalu pri kraji! Od Soče, 6. febr. [Izv. dop.] (N o k t e r a skromna vprašanje goriškemu ordinarijatu.) „Z velikimi gospodi črešnjo jesti, ni dobro", poje slavit nemšk lirik, šo manj pa, ž njimi so pravdati. Dobro si srest resnico, ki jo skrita v tem stavku, čuti * se pisatelj teh vrstic vendar v vesti piimoranega, da nekoliko besedic o najviši cerkveni oblasti hA Goriškem spregovori. Morda bodo to dobro mišljeno besedo slabo tolmaČene — ali on očitno tukaj objavlja, da ne misli ni od daleč žaliti koga, ampak da mu je edino le mar za stvar. Morda so mu bo očitalo, da se ne bori „mit offenem Visir" — ali to stvari no škodujt ! resnica ostane resnica, naj se zve tako, ali tako. Morda se mu bo reklo, da ni kompetenten — ali da bi se nopravil- Listek. S i gn u m I«'in pori*. Prvi list letošnjega „Besednika" je prinesel pesem: „reši nas zlega," in vredništvo na koncu to pesmi pise: „ne vemo, kdo jo to prelepe*, morda Š o ur natisnjeno poezijo poslal ranjkemu Jane/iču. - - — Morda blagovoli pesnik — i — tudi „Bciednika" kaj poslati." Ali ta pesnik „Besedniku" res kaj pošlje ali ne, o tem se zdaj ne vpraša. Mi pesnika poznamo ter sodimo, da bi ga vredništvo po vsej priliki nikdar ne bilo povabilo v svoj list, ako bi ga tudi poznalo A namen teh vrstic je ves drug, torej hitimo naglo mimo te opombe! Lani je bilo dve leti, kar jo prišel na svitlo prvi slovenski almanah, — ne prvi po številu nego prvi po veljavi. Imenoval se jo „Mladika". Naše čitateljstvo, ki s pravim čutom vselej hitro pogodi resnico, ako ga z uma ne zroaknejo tisti, ki sami vso znajo in sami vse vedo, ni omahovalo v sodbi o tej izvrstni knjigi, ktero sta bila izdala gg. Stritar in Jurčič, nego povsod je bil en glas, da „Mladika" preeeza vse, kar je do zdaj enake vrste bilo natisnenega v slovenskem jeziku, — s kratka, da tacega almanaha šo nismo imeli. Ali je slovenski narod res tako zelo kratke pameti, da že denes pozabi, kar ga je včeraj razveseljevalo? Ali naše blagorodno čitateljstvo po dveh kratkih letih res že ne pomni »Mladike* V Podoba, prežalostnn podoba je, da res ne, kajti sicer novine, ki so se rodile samo eno leto po „Mladiki", ne bi mogle tako pisati, kakor pi Šejo, ker pesem : „reši nos zlega" jo tu>'i v „Mladiki" na '28. strani. A vendar jo „Besednikovo" vredništvo imenuje morda še n e n a t i B n o n o, in to vredništvo ni v rokah neizobraženega človeka, kupljenega zato, da bi se dajal samo klicati na zatoŽnjo klop in zapirati v tiskovnih pravdah ; nego v rokah je učenega profesorja g. Antona U m k a , kteri jo nekdaj sam delal slovenske pesmi; kdo si torej more misliti, da bi g. vredniku „Mladika" nikoli ne bila vsaj po naključji prišla v roko ? Saj pri nas tako redko izide kaka res dobra knjigi* na svitlo, da nam premalo časa no ostaje, pročitati vsaj to, o Čemer slišimo, da je čitanja vredno. Tega se je nadejati posebno o tistih Slovencih, ktori sami 8 peresom delajo, in vrednikom je to na ravnost dolžnost, zlasti vrednikom tacih novin , kakoršen je „Besednik". — Tudi to tako ponižno željo slovenske muze so še previsoko leteče, in to je „signum tem-poris", prežalostuo zuamenjo naše dobe! Kdo bi torej pri naa mogel z veseljem pisati? Kdo bi se z radostjo poprijel zlasti lepoztmnstva ? Ko sera pripovedoval te svoje nevoljne misli, reklo so mi je, da stvar ni tako črna, kakor se zdi meni, ki sploh vidim vse prečruo, ker „Besednik" šo no zastopa vsega slovenskega čitateljstva. — Jaz ne sodim tako! Će kdo hoČo samo sebe osmešiti, naj se osmeši! Te#a mu rojen človek ne more braniti, ako se njemu dobro in potrebno zdi. Vse drugače je, kader so kaj tacega primeri novinam, ktere zastopajo vsega svojega naroda inteligencijo! Novino o tacih prilikah ne osmešijo samo sebe, nego seboj vred tudi vor narod, v čegar imenu govore ; kajti v višjem zmislu so narod samo tisti izmej njega, kteri v njegovem imenu delajo ali so glasijo, bodi si z besedo ali s peresom. In česa nam bi se bilo nadejati o hitrosti knoega društva, v k te rem so najhitrejši tekuni na obeh nogah šepasti ? „Besednik", morebiti celo opominjan z dopisom od kako strani, res utegne v poznojših svojih listih i z k u š u t i, da bi to hibo popravil, če ni še izkuŠal; nego so nektero škrbe, ktero se ne dade nikoli izbrusiti, in taka škrba jo tudi ta. Vso popravljanje nič no popravi. Alco bi namreč kdo rekel, da g. vrednik jo „Mladiko" gotovo čital, ker to se umeje samo ob sebi, a da se zdaj žo ni spominjal vsako njenih posameznih pesmi, ji;z ni tega ne bi verjel. Ce jo „Mladiko" res že kdaj čital, kako jo torej mogel pozabiti baš ono pesem, ktera so mu zdi tako lepa, ako je ta njegova sodba odkritosrčna ? A čo jo pozneje to pesem veudar vso pozabil, da-si jo je poprej čital, njegova zdanja društva očitno izrekli: bolj smo zadovoljni z g. Kosarom, ki je Že v graškero deželnem zboru pokazal, da pozna naše težnje, kot bi bili s tistim gospodom, ki je pred pričami izrekel: „j«z ne bom nikdar za Slovence govoril"; bolj smo z g. Kosar-om zadovoljni, kot s tistim, ki je na videz v Brežicah najvrliši katoličan bil, v Celji pa bogotajec. In ravno to, da je bil g. Kosar pri jugoslavenskom shodu v Ljubljani, nam priča, da skrbi za nas in pogleduje, kaj se zastran Slovencev tam sklepa, in to nas sili g. Kosam zaupnico prisrčno poslati; dopadlo pa bi se nam ne bilo, ako bi tam ne bil nazoč. Tistemu brežkemu gospodu, ki je debelo laž v Tagespošto pisal, da sta dva gg. župnika kmete v hišo priganjala itd., izrekamo javno hvalo, zakaj bolj ko bodo lagali, bolj bodo se nam brežki nemčurji ostudni zdeli, in to bo nam v pomoč. Politični razgled. „Wien. Zeit." razglaša cesarjevo pismo na mini-sterskega predsednika IIohenwarta, ktero Bklicuje d r-žavai z b o r na 20. dan t. m. nalagajo predsedniku, naj vse v to potrebno pripravi. Kot karakteristikon sedanjega ministerstva in njegovega ustavovernega nasprotništva pripoveduje eden dunajskih listov, da je dr. Giskra pri svojem odstopu nasvotoval Hohenvvarta kot najsposobnejšega moža za svojega naslednika. Tudi Potočki ga je vabil v svoja ministerstvo, a Hohenvvart se je odpovedal po prvem dogovoru, v kterem se je seznanil b Potockijevim medlim programom. OBeustovom padeži se mnogo pripoveduje. Nekteri vedo, da je na dvoru ob vso milost. Dvojno je gotovo, 1. da je še v službi in 2. da za njo ni, kajti njegova breznačelna politika je državo metala iz eno nevarnosti v drugo; zlasti se nam hočo dozdevati, da nikakor ne more Beust voditi naših zunanjih zadev, ako ima čislajtansko ministerstvo res to postati, kar nam obeta — avstrijsko, t. j. pravično vsem narodom. — Za njegovega naslednika se imenuje grof Szecsen, ker se Andrasy-ju nikakor ne ljubi sprejeti državnega kancelarstva. — Sploh se naša notranja politika zdaj mnogo bavi z osebnostim). Tako se zdaj 3 dni zaporedoma pripoveduje, daje ministerstvo kmetijstva pridržano enkrat Riegerju, enkrat Klaudy-ju, na zadnje B i e 1 s k e m u. Kot namestnik za Češko se imenuje Helfert; Taaffe bi prišel na dosedanje mesto Hohenvvartovo v Line. Za vse te govorice sevoda ne moremo sprejeti nobene odgovornosti, dokler enega ali druzega teh imen ne beremo v BWien. Zeitg." Češki listi nasproti novemu ministerstva govore jako reservirano, a vredno in mirno kakor so to spodobi od stranke, ki ve kaj hoče, in ktero je šola dolgega trpljenja utrdila v njenih težnjah. Mladočeski „Nar. Iisty" so sicer nekoliko skipeli, in rekli, da od deklaracijo ne odstopijo ni za las, in da bode Češka tako grob sedanjemu ministerstvu, kakor je bila prejšnjim Stnročeska „Pol." in tako apodiktična. Ona pišo : „Politični program našega naroda je preveč natančno izražen in omejen, jo preveč zašel v meso in kri našega naroda, da bi kdo mogel misliti, kako se bomo nasproti postavili decemberski ustevi in kako sodili o opravičenji cislajtanskega strokovnjaškega ministerstva sploh. Naša stranka pa tudi uvažujo neizmerno težave, v ktero je večletna dezorganizacija državo strmoglavila, da no bi mogli brez predsodkov gledati faktični vladi v oči, čijo udje so kolikor toliko tuji ostali pristranskemu življenju, mirno pričakovaje, s kterimi sredstvi in cilji bode ta vlada skušala svoj oglašoni program izvršiti. Mi so ne bomo spodtiknli nad imeni, ker smo vajeni nemška tako dobro izgovarjati kakor češka. Nam voljajo ti možje to, kar so, kar hote in kar morejo in po tem merilu bomo novo vlado sodili, pričakovaje in odločni stopiti v ono pozicijo, ktero nam bodo ravnanje in postopanje vladino samo odmerilo Tudi češki listi ne kritikujejo vladnega programa, ne dajejo novim možem nobenih svetov, pač hvalijo njeni prvi korak — politično amnestijo — za drugo pa sa mosvestno pričakujejo vladnih dejanj, na ktera bodo odgovarjali, kakor *o bode to spodobilo po koristi češkega naroda, ki se ne imenuje zastonj biser v habs burški kroni. Na Francosko m v dosti lepem redu volijo narodni zastop, ki Be ima po sklepu začasne vlnde v kratkem sniti v Poitiers. Voli se po volilni postavi leta 1849. Ta postava volilno pravo odteguje B »urbonom in Orleanom. Po dogovorih med Bismarkom in J Favrom so izključeni zdaj tudi Bonoparti , a ne njib privrženci, kakor je bil s prva Gambetta zaukazal li tega soglasja je videti , da Bismark Napoleonu 111. ni dal nobenih trdnih obljub. Parižka vlada, je zdaj izdala proklamacijo, v kteri opravičuje volilcem nasproti svoje postopanje pri sklepanji začasnega pomirja, obetajo da bode vlada svojo oblast tisti dan odložila , ko so snide narodno zastopništvo. Torej bodo prvo delo novega zastopa dati deželi novo vlado, in že po tej novi vladi so bode pokazalo, kakšnega mišljenja je večina zastopništva. Upati in želeti jo, da bi dosedanja vlada stopila v novo ministerstvo, ker bi ona po.vsem soditi najlagljo sporazumela z Bismarkom, s kterim jo že mnogo srečno dogovorila, in ker se je tako najprej nadojati toliko potrebnega miru. sodba ni prišla iz srca nego iz oportunstva. On ne govori, kakor čuti, nego kakor se mu zdi koristno, ker je pesem pobožna, in to je zopet „sigi um temporis". Še neko sijajno napako, ktera seje „ Besedniku" primerila, nam je vzeti v misel, če tudi je v naslednjem listu popravljena. Preoriginalna je, da bi mogla biti samo tiskovna hiba; kaže, da je „poboljŠek", kteri se je vredništvo zel6 neukretno ponesrečil. V „Mladiki" — torej gotovo tudi v rokopisu — nahajaš : Kogar Tvoj v puščavi pliimen vodi, Nij mu konjika ni pešca mar, Po modrasih, ko po cvetji, hodi itd. „Besednik" je pronaredil : Po modrostih, ko po cvetji, hodi. Zelo zanimljivo bi bilo zvedeti, kako si „Besednik" misli „hojo po modrostih" ! Poet „Abuno Roliraana" jo menda vsaj zapazil, da so mnogo verzov te pesmi opira na sv. pismo. Tako na pr. na Dan. 5. merijo besede: Ko najslajša kupa nas napaje, Sodbo piše prst nam plameneČ. Enako se poprejšnji trije verzi ozirajo: prvi na 2 Moz. 13, 21, drugi na 2 Moz. 15, 21, a tretji ua ps. 91, 13.: „ti boš po levih ino modrasih hodil ino boš stopal oa mlade levo ino drakone." (Dalm.) „Fabula docet" vsega tega je, da so nam slovstvo zdi prelahka, vso premalo važna stvar, sama „potrata" truda in časa, otročja, ozbiljnih mož nevredna igrača. Tega so je uveriti, kamor se koli ozremo okrog po slovenski in žalibog do malega tudi po slavenski domovini sploh. A slovstvo ni potrata, ni otročja, ozbiljnih mož nevredna igrača ; slovstvo jo cvet narodovo dušne omiko in sposobuosti. Zlasti nam Slavenom bi bilo treba oznanjati zjutraj, o poludne in zvečer, da brez svojega, izvirnega, — a no pogretega, ponarejenega, prenesenega - slovstva nikoli ne dospejemo stopinje, o kteri so nam tako rado sanja. In pesništvo, kakor lepoznanstvo sploh, nima v slovstvu nikakor zadnjega mesta, kar svedoči zgodovina vseh časov in vseh narodov. Aleksander Veliki je dobro vedel, zakaj je bil zavidon Ahilu, kteri je bil svojim činom dobil slavnega pesnika Homera, in srbski narod so srbske narodne pesmi po vsem izobraženem svetu razglasile bolj nego vse veličastvo carja Dušana, bolj nego vsi boji Črnega Jurija in Miloša Obrenoviča, ter Vuk Ste-fanovič ima za svoj narod zasluge, kakoršnib nima nobeden teh junakov, in zatorej njegova slava ostan mej izobraženim svetom tako nesmrtna, kakor slava kraljeviča Marka. O tej stvari bi se dalo govoriti in pisati brez konca in kraja. Morebiti se zopet k njej povrnemo o priliki. Kar so dostaje „Bosednika", naj se no huduje, ako so javno pograje, kar je on javno zakrivil. Kdor se vrabcev boji, naj prosa no soje. V enacih razmerah je treba da tudi mej novinarji veljajo Horacijeve bo-sedo : „hanc veniam petimusque, damusque vicissim. BP. Razne stvari. P. (Dobro znani francoskižurnnlist) Dobrauz, ki soje od avstrijsko vlade v ple aeniti stan povzdignen imenoval „chevalier do Saldapenna" e 24. januarja t. 1. v Parizu umrl. Dobrauz je bil, kakor razni časopisi soglasno trde po rodu kranjski Slovenec, ki jo 1818. leta v Ljubljani dovršil atinsko šole, v Trstu filosončne študijo. Potem jo služil avstrijski vladi v Milanu, od koder se je po 1830. letu preselil v Pariz, kjer se je počasnikaril in s svojo istro glavo in izurjenim peresom zastopal intereHo naše vlade v francoskih in angležkih časopisih. Dobrauz je spremil tudi deputacijo, ki je šla 1868, leta Miramare avstrijskemu nadvojvodu Maketi ponujat meksikansko cesarstvo in je sploh mnogo pripomogel, da jo šel Maks v Meksiko. Kakor jo znano, jo bil njegov list „Memorinl Diplomatnpio" glasilo nesrečnega meksikanskega carja v Evropi. Zo takrat so „Novice* pisale, da je Debrauz Kranjec in da so prosto imenuje Dobrave c. Morda je kakemu Slovencu o tem našem rojaku in slavnem francoskem žurnalistu kaj več znanega, ki bi bilo vredno, da se po časopisih razglasi. P. (Ogerski minister Eiitvos) ki jo pretečem teden v Pešti umrl, je na smrtni postelji te lepo besede govoril svojemu sinu: „Ljubi sin! Čutim, da kmalu umrjem , zapustil ti druzega ne bom nego spomin na poštenega moža. Svetujem ti za tvoje življenje: PoBveti se, kakor si se namenil, izključno sami vednosti; bodi, kar bi bil tako rad, profesor kemije. V znanstvu in vednosti boš imel same nasprotnike, nikdar osobnih sovražnikov. Ljubi sini Lo s politiko se nikdar ne pečaj 1 Moni je politika prinesla veliko trnja, a nobenih rož, veliko tuge, žalosti in bridkosti. Politika ne osrečuje. ... Še eno prošnjo imam, povedi jo vsem: moj pogreb bodi priprost, brez vsega leska in bliska! . . ■ Malo minut potem je umrl eden najblažih ljudi, ponos in ljubezen Ogersko, nnjdulioviteji državnik, najpošteneji politikar in rodoljub svojo domovine. P. (Vred n i k) v Milanu, država Texas, v severni Ameriki izhajajočega časopisa „Telegraph" jo imel nesrečo, da se jo z nekim člankom zameni — svojim bralkam. Zatorej po dogovoru nnpado 40 „ladies" ubozega vrednika, ga zvežejo, do nazora slečejo iti od pete do glave s tiskarskim črnilom nnmažejo. (Hvala bogu, da ne živimo v Ameriki! Priatavek vred.) * (I z D u n a j a) so nam pišo 8. februarja: „Veliko nezadovoljnost med tukajšnjimi Slovenci in Hrvati sta vzbudila zadnja dva lista „Siidslaviscbo Ztg", oziroma njeni članki o francosko-nemški vojski, ki bo v tako n^rodno-liberalnera duhu pisani, da bi bili pravi kinč pruskemu listu. Ne glede na francosko republiko, za ktero po „Siidsl. Ztg." jugoslavenska mladina menda preveč simpatizira, mislim, da mi Slovenci nimamo prav nobenega vzroka poveličevati prusko zmage in veseliti so nemško velikosti. Da jo Francoska izgubila svoj vpljiv na iztoku, je morda dobro, mogoče pa tudi, da ne. Te dni je rekel Gambetta angleškemu žurnalistu: Čez 10 let bo Rusija v Carigrada, Prusija pa — v Trstu. In „Siidsl. Ztg." menda vendar nima nalogo Prusom čez Slovenijo v Trst pot gladiti ?■ —■ * (G. okrajni glavar S o h o n ve t te r) je 9. t ra. pri mestni delegirani sodniji v Celji tožil g. župnika čmošo iz črošnic znrad žaljene časti po §. 496 k. z. Črnoša je pred mnogimi ljudmi imenoval glavarja Sohonvvettcrja — lumpa. Obravnavanje je vodil deželno sodnije svetnik Garzaroli ; obtoženca je zagovarjal naš rojak dr. Brus, odvetnik na Dunaji. Kakor so nam zanesljivo poroča iz Celja — gospod Črnoša ni bil obsojen. Slišimo, da so v vsem celjskem okraji pripravljajo peticije do visoke vlade, naj bi so Selionvvettcr odstranil z mesta, ktero jo tako nečastno in narodu ua škodo žo predolgo zasedal. * (V goriški čitalnični dvorani) napravijo slovenski dijaki dno* 11. svečana 1871 besedo v Vodnikov spomin po Bledečem programu : I. del. I. Brodar, besede in napev A. Lobnnov. 1. Govor. H. Dijaška, besede Peršičove, napev A. Lebanov. 2. Deklamacija: „Orest" — Boris Miran. lil. Domovini, sa- mospev, dvospcv in zbor. 2. del: 3. „Oproščeni jetnik*, šaloigrn v 1 dejanji. IV. Venec slavjanskih pesmij, sebral A. Hribar. 4. Deklamacija : „N'a Vršaci", V. Vodnik. V. Naprej, Davorin Jenko. — Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor. * (Spremembe med duhovščino L a v a n-tinske škofije.) Čast. goap. Peter Dajnko, jubilant, eraer. dekan in župnik pri Veliki nedelji jo ?a častnega korarja lavant. škofije in gosp. Peter Erjave za župnika v Zrečah imenovan. Pr stavljeni so sledeč-gg. kaplani: Jožo Masten na Sladko goro, Juti Hib n v Koprivnico, Jože HorVflt v Selnice pri Mariboru in Jože Kunej v Kapele pri Radgoni. Dunajska borsa 10. februara. Enotni dri. dolg v bankovcih . . . 58 fl "0 kr 1860 drž. posojilo.......95 n » Srebro...........122 * Napol............ 9 ■ yi> " vzajemno zavarovalna praska banka je izbrala za Slovenijo in Istro v pregledni odbor kot r as tO p družabnikov na jugu sledeče gospođe: Za Kranjske : Mdr. Jaoez Bleiweis ▼ Ljubljani. Jdr. K H. Costa Jdr. R. Razlag „ r Peter Grasseli „ p Jane? Murnik a Za Štirsko : Jdr. Dominkuš v Mariboru Mdr. Jože Vošnjak v Šmarji. Za Koroško: Jdr. Vol. Pavlic v Velikovri. Za Primorsko: Fr. And. Pleše v Trstu. Jože Sovdat, župnik, v Kamnj.tk- Za Istro : Urban Golmajer. župnik v Bršcu. Fran Ravnik, profesor v Kopru. ..Živela slov. vzajemnostJ ! Živela Slovenija! Glavni zastop vzajemno zavarovalne praške banke .SLAVIJA" v Ljubljani. Edina zaloga najnovejših znajdeb. En komi in on popolnem zmožen slovenskega jesika se v službo sprejema v specerijsko, materijalno in barvarsko kupčijo XI. BeiMlnjs-a (2) v Mariboru. h oznanilu .Slavijo". da jo prenehala med menoj in Slavijo 1. fpbruarja vsaka zveza, imam Se dodati, da je prenehala v vesta vsled mole odpovedi dne 4. in 7. januarja I. I V Ljubljani, dne 9. februarja 1671. Janez Jereb, podvodja kupčijskega društva „Vorsicht" in gl. zastopnik domovinske banko. I Prosimo pozor! Žo mnogo let skuSen najboljši pripomoček B za kašelj, bripavost iti soba oata pri govorjenji, jo gumi s sladkorjem. I/, tega narejeno gumi-bon-bone, škatljico za 20 kr. prodaja (3) F. količini« v Mariboru. T. Rochel & Comp. v Gradcu. Svarilo. Po meni v kupčijo spravljena „Pasta Pompadur", ki je kot izvrstna skokoma našla obče priznanje, nekoliko časa neko firme ponarejajo, naj torej p. n. občinstvo zve, da se edino prava izvirna obrazna pasta dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vse odpravi spuščajo na obrazu, sajevce, pego, sinje, sploh oliranuje, o-lepšuje in mbuli obraz. Plikerc po (?Id. 1.40 Vse je mogoče. Kdo bi bil prej vrjel, da se bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v i^lo: s prostim prav umnim orodjem bc je posrečilo, da more slabo oko tudi v nirtku v nnjtenjo iglo lahko vdeti nit, iu velja ta itrojcek s podukom le kr. S^T" Zobje ne bolo več. Vsak lobobol, izvirajoč iz re-vme ali prehlada, se mahoma ozdravi ■ novimi berolin-skimi zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrne denar, ko bi kaplje ne pomagale. 1 finyon s podukom tiOkr. £HT* Politur MU ta. Neprecenljiv domać pomoćek. I kterim vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. Škntljica s podukom za celo garnituro 80 kr. jJ^T" Snažilna krogla za srebro (putz-kugel), izvrsten pomoćek ponoviti in osnažiti oslepele kovinske predmete. Nepogrešljivo za zlatarju in srobrarje, pe 5 kr. Kegolstot za vse ure je regulirnna solnčna ura s kompasom, vsacemu priporočljiva, ker se po njej gotovo vsaka mehanična ura dsi vrediti; fino po 25 kr. Štupa za pranje. S to štupo si prihraniš čas, delo in denar, zlasti pa Be perilo bolj varuje, kakor sicer. Puntni paket po 22 kr. Amerikanske patentiram' zavarovalne ključavnice, izvrstno delane, proti vsacemu lomastu manje po 30, 40, 50 kr., veče po 70, 90 kr. 1 gld., velike z dvema klju-čama po 1 gld. ; k popotnim torbam po 25, 40--.r)0 kr. Praktični so ostrogi za hlače, ki pri slabem vremenu hlače branijo omadeževanja, par po 10 kr. Angležke škarje iz najboljega jekla, različne vrste različno po 20, 25, 80, 35 — 45 kr.. verižica 10 kr. Prav kori.-tno so nove raašinske olovke, brez sitnega ostrenja, tudi se špice ne lomijo : v les vdelane po 10 kr., v kost po 15 kr., s peresnim ročnikom in nožem 90 kr. j potrebna tekočina za mesece 10 kr. Kos union-radirgumi za svinec in tinto 5 kr. Kog no premakati je vsacemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjeve apreture za usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako da se tudi še dolgo nošeni črevlji ne premočijo, najbolje se doseže ta namen. 1 flaeon po 60 kr. Perzijsko barvilo za lase. s kterim se mahoma sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo ; ob enem ohranuje naravno čvrstost. Ono je iz zelišč in vse neškodljivo. Karton s podukom '2 goldinarja. Najnovejša štupa za rjo, garantirana. Z njo se odpravijo vse rjavine s platna, svile in drugih tkanin, tudi z jekla in železa. Obroči za kurja očesa iz angorske volne, 12 za 25 kr. Angležki lak za usnje, kteri dola usnje mehko in ga lakira ko zrcalo : mal flaeon 25. velik 45 kr. Tekoč lini. Nepogrešljiv v vsaki hiši, ker si luhko vsak sam oskrbi v vsakem gospodarstvu pripetijoče se popravke; ta lim se drži leta in leta in se mrzel rabi. Velik flaeon po 25 kr. rsedišeče, nepremočljive posteljne vloge, hraneče proti premakanji pri otrocih, bolnikih in otročnicah; po gOkr., gld.: 1.20, 1.60, 1.70. C, k. privit saponinsk masten eter v kratkih tre-notkih odpravi vsakojakc madeže iz vsake obleke in tkanino brez izjeme. Ta novi izdelek v svoj m učinku prekosi vse enake fabrikate, ker nobene barve ne oškoduje, se mahoma posuši iu ne diši. Priporočljiv tudi za čiščenje rokavic. Flaeon s podukom 40 kr. Štupa proti potečim fc nogam odpravi sitni pot na nogah in iz njega izvirajočo binrnjo ; tudi ohutalo konser-vira. Škatljica s podukom za 3 mesece dovolj po 50 kr. Pariški univerzalni kit nerazrušljivo in hitro zvezo ne le steklo, porcelan, kamen, morsko peno, les itd., ampak tudi različno združuje: n. pr.: les s kovino, porcelan s steklom itd., tako da je kakor en kos. Pakut tega vsaki hiši potrebnega blaga le 10 kr. Tak kit tekoč prav dober, fllacon BO kr. Pečatne marke za pisma, hi so zarad ročnosti, ceno in gotovo zaporice bolje kakor oblati ali vosek, najlepše, z vsako firmo, grbom, imenom ali monagratnom. 5. 8.5 do 45 kr. I škarjice za izrez-Ijavanjc, najfmeje 20—30 kr. Škama verižica 10 kr. Izvrstna lakna mnža s kavčukom zmešana, da se usnje ohrani. 1 škatla (1 funt) 30 kr. Coprniško črnilo za šalo in resnico. Pismo pisano s tem črnilom, ostano najbistrejšemu očesu skrivnost; le ta ga more brati, ki ima navod. 1 sklenica tacega črnila 25 kr. Električno krtačice za zobe, s ktnrimi se brez vsake paste in druzih zdravil (samo s čisto vodo) zobje osnažijo, da so beli, zdravi in brez slabega duha. Da so jih več iz-peča, jo cena za eno le 60 kr. Nove mašine za bolhe loviti se prodajajo po 20 kr. Radikalen pripomoček, da se kurja očesa v 8 dneh popolnoma odpravijo. To novo iznajdeno sredstvo nrekosi vsa dosedajna in smo porok zanj. 1 škatla z navodom kako se rabi 40 kr. Edina zaloga v Avstriji nepopačenega ar ničnega olja, ki ima v sebi čudovito moč, da odpravi glavobol, krepi rast las in živcov, in tako rast las celo na plešah v jako kratkem času pospeši, — tudi zatare lisaje na glavi. Kot zdravilo rabi proti zmečkanji, proti trganji v udib, revmatizmu, šenu in če se noga ali roka zvine. Več v priloženem popisu. 1 sklenica 1 gld. Pravo prek vi dno