SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XVIII.
Novo mesto, 21. maja 1981
Jt. 16
VSEBINA
OpA
1287 Skl
ČRNOMELJ
Sklep o potrditvi zaključnih računov davkov in prispevkov občine Črnomelj za leto 1980
OBČINA METLIKA
129. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Metlika
130. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
131. Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalstva v občini Metlika v letu 1981
OBČINA NOVO MESTO
132. Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene občine Novo mesto zaradi spremljanja
133. Navodilo o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Novo mesto v potrditev
134. Popravek sklepa Samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto
Medobčinske objave
135. Pravilnik o družbenih
o
nem skrbstvu Novo mesto
materialnih pomočeh v social-občinah Brežice, Krško, Sevnica in
Občina Črnomelj
128.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS št. 21/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. 1. SRS St. 2/73) in 178. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. 4. 1981 sprejela
SKLEP o potrditvi zaključnih računov davkov in prispevkov občine Črnomelj za leto 1980
I.
Potrdita se zaključna računa davkov in prispevkov za leto 1980, ki obsegata:
- bruto bilanco,
- bilanco,
- pregled dolgov in preplačil,
- pregled skupno doseženega prometa.
II.
Zaključna računa izkazujeta:
1.	davki in prispevki iz kmetijstva fn obrtne dejavnosti:
-obremenitev	29,149,196,70
-plačila	27,771.334,25
- zaostanki - dolg	1,377.862,45 ' 2. Prispevki za starostno zavarovanje kmetov:
-obremenitve	4,846.416,10
-plačila	4,003.318,30
- zaostanki - dolg	843.097,80.
Številka: 400-7/76 Datum: 24. 4. 1981
Predsednik skupščine občine Črnomelj: NIKO POŽEK, dipl. ing., 1. r.
Občina Metlika
129.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) in 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 5. 1981 sprejela
4.	člen
Za 15. členom se doda novi 15. a člen, ki se glasi:
Davka iz obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim, od dohodkov zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka do zbiralnih mest in od dohodkov, kijih dosegajo občani z zbiranjem odpadnega materiala in s prodajo izdelkov domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za predmete domače obrti.
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVISC AR, 1. r.
130.
Na podlagi 1., 4., 5. in 11. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75, 7/77) in 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 8. 5. 1981 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 2/73, 5/76 in 32/77) se v 1. točki tarifne številke 2 znesek 2,00 din prve alineje črta in nadomesti z zneskom 4,00 din, znesek 4,00 din druge alineje črta in nadomesti z zneskom 8,00 din.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 421-2/80
Datum: 8. 5. 1981
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVI SC AR, 1. r.
131.
Na podlagi 2. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 58/78) in 246. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Metlika
1. člen
V drugem odstavku 4. člena Odloka o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/76, 7/78) se stopnja „6 %” nadomesti s stopnjo
„10 %".
2. člen
Dosedanje osnove in stopnje 12. člena odloka o davkih občanov se črtajo in nadomestijo z naslednjimi:
„Če znaša davčna osnova:
stopnja do 30.000.00 28% od	30.000,00 do	60.000,00	33	%
od	60.000,00 do	100.000,00	37	%
od	100.000,00 do	150.000,00	41	%
od	150.000,00 do	200.000,00	45	%
od	200.000,00 do	300.000,00	49	%
nad 300.000,00	53%
3.	člen
V 15. členu Odloka o davkih občanov se stopnja „10 %“ nadomesti s stopnjo 20 %.
5. člen
1.	in 3. odstavek 17. člena se spremenita in se na novo glasita: Zavezancem, ki so pričeli z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in se zavežejo, da bodo najmanj 2 leti opravljali v občini to dejavnost kot glavni poklic, se prizna naslednja olajšava:
Olajšava iz prvega odstavka tega člena se ne prizna zavezancem, ki so že opravljali obrtno in drugo gospodarsko dejavnost, ali če je zavezanec nasledil obrtno delavnico, gostišče ali osnovna sredstva za opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Če davčni zavezanec, ki mu je bila priznana olajšava, preneha opravljati gospodarske dejavnosti v tej občini pred potekom 2 let, se ga ponovno obremeni za priznano olajšavo.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
Številka: 422-1/80 Datum: 8. 5. 1981
družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 5. 1981 sprejela
ODLOK o obveznem radio fotografiranju prebivalstva v občini Metlika v letu 1981
1. člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja in zatiranja tuberkuloze bo v letu 1981 izvedeno obvezno radlofoto-grafiranje prebivalcev občine Metlika, rojenih leta 1941 in pred tem letom.
. 2. člen
Radiofotografiranje za občane je brezplačno. Sredstva za radiofotografiranje zagotovi Občinska zdravstvena skupnost Metlika.
3. člen
Radiofotografiranje bo izvedeno v dneh od 7. do 10. julija 1981 po posebnem programu. Po opravljenem radiofotografiranju se morajo na poseben poziv Zdravstvenega doma Metlika odzvati na kontrolni pregled vse poklicane osebe.
4. člen
Za izvedbo radiofotografske akcije je zadolžen poseben štab, ki organizira, vodi in usmerja radio-fotografsko akcijo in po opravljenem radiofotografiranju predloži poročilo Občinski zdravstveni skupnosti in občinski skupščini.
Stab sestavljajo:
1. KOČEVAR Jožica, tajnica občinske zdravstvene skupnosti -predsednica,
2. ORLIČ Slavo, predsednik 10 SIS socialnega skrbstva - član,
3. HAUPTMAN Zvone, Občinski odbor RK - član.
4 VLAH Drago, občinski sekretariat - član,
5.	VULET1Č Anica, Zdravstveni dom, - članica.
5. člen
Izvršni sve't skupščine 'občine Metlika je pooblaščen, da po potrebi izda za izvajanje tega odloka natančnejše predpise, sklepe in zadolžitve upravnim organom SOB Metlika in drugim udeležencem radiofotografske akcije.
6. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto - sanitarna inšpekcija, in občinski sekretariat v mejah svoje pristojnosti. -
*
7. člen
Z denarno kaznijo 1.000,00 se kaznuje osebo, ki se ne udeleži radiofotografiranja ali kontrolnega pregleda. Z denarno kaznijo do 5.000,00 din se kaznuje odgovorno osebo, ki ovira izvajanje tega odloka, ali na njegovi osnovi izdanih predpisov, sklepov in ukrepov.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 510-1/80 Datum: 8. 5. 1981
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČAR. 1. r.
Občina Novo mesto
132.
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ št. 1/80 in 38/80) predpisuje skupnost za cene občine Novo mesto
NAVODILO o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene občine Novo mesto zaradi spremljanja
1.	Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki in njihova zdru-• ženja morajo pošiljati občinski skupnosti za cene obvestila o cenah oz. o vsaki spremembi cen naslednjih proizvodov in storitev iz pristojnosti občine zaradi spremljanja:
- 011113 Proizvodnja kremenovega peska
- 012001 Proizvodnja in obdelava kamna
- 012002 Proizvodnja gramoza in peska
- 012003 Proizvodnja surovega mavca (sadre)
- 05030 Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu
- 050301 Napeljava in popravila v gradbeništvu
- 050302 Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu
- 060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki
- 0701 Trgovina na drobno (blagovni promet na drobno, katerih proizvajalčeve cene so v pristojnosti občine)
- 0801 Vse vrste gostinskih storitev s področja nastanitve, prehrane, nastanitvenih storitev ter drugih gostinskih storitev
- 090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil
- 090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike
- 090123 Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov
- 090123 Druge storitve kovinsko -predelovalne obrti
- 090131 Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov
- 090132 Popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav ,
- 090133 ’ Izdelava raznovrstnih električnih izdelkov
- 090139 Popravilo in vzdrževanje električnih strojev in drugih elektrotehničnih aparatov in naprav
- 090140 Izdelava in popravilo lesenih predmetov
- 090179 Izdelava drugih živilskih proizvodov (izdelava sodavice in drugih brczalkoho lnih pijač)
- 090201 Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve
- 090201 Pranje, čiščenje perila in oblačil
- 090201 Druge osebne storitve in storitve gospodinjstvom
- 100390 Druge komunalne dejavnosti ,
- 110909 Druge neomenjene storitve - razmnoževanje in fotokopiranje
- 120190 Drugo izobraževanje -pridobitev posebnega znanja tujih jezikov in vožnje z motornimi vozili
- 120304 Predvajanje filmov
- 130211 Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok
- 130212 Dijaški in študentski domovi
- 130231 Socialno varstvo normalnih odraslih oseb
2.	Obvestilo o cenah mora vsebovati:
1. ime proizvoda oz. storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično -tehnoloških in komercialnih značilnosti,
2. mersko enoto,
3. prodajno ceno proizvoda oz. storitve skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena),
4. prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo),
5. ceno proizvoda oz. storitve, katerih cena sc spremlja, prejšnjo ceno v skladu s predpisi ter s to ceno povezane prodajne pogoje in odstotek povišanja cene,
6. naziv samoupravnega akta in datum sprejetja, na osnovi katerega se oblikujejo cene,
7. datum sklepa o potrditvi cenika, kije poslan v spremljanje,
8. ugotovitev samoupravnega organa v delovni organizaciji, da predlog za spremembo cen temelji na predpisanih merilih in skladno z dogovori v uporabi meril ter kriterijev, sprejetih v okviru dejavnosti,
9. obrazložitev predloga z navedbo kalkulativnih elementov, ki vplivajo na spremembe cene.
Samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne občinski skupnosti za cene predložiti podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema ih družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ št. 1/80 in 38/80).
Obvestilo o cenah se pošlje v dveh izvodih najpozneje 7 dni pred pričetkom prodaje proizvoda oz. opravljanja storitve po ceni iz obvestila. Obvestilo o cenah podpiše pooblaščena oseba, določena s samoupravnim splošnim aktom.
3. Obvestila o cenah zaradi spremljanja ni potrebno pošiljati tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene v skladu s samoupravnimi sporazumi, pri sklenitvi katerih je sodelovala Skupnost za cene občine Novo mesto oz. družbenimi dogovori o cenah, katerih udeleženec je tudi izvršni svet skupščine občine Novo mesto.
4. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednik sveta skupnosti za cene občine Nove mesto: MiLAN JAKOPIN, I. r.
133.
Na podlagi prvega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ št. 1/80 in 38/80) izdaja Skupnost za cene občine Novo mesto
NAVODILO o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Novo mesto v potrditev
1.	Za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, za katere je kot ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne in druge OZD, samoupravne interesne skup-
nosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti), samostojni obrtniki in njihova združenja pred pričetkom uporabe cen oz. povečanja cen proizvodov in storitev poslati v potrditev cenike Skupnosti za cene občine Novo mesto.
2.	Cenik mora vsebovati naslednje podatke:
1) ime proizvoda oz. storitve s kratkim opisom tehnično-tehno-loških in komercialnih značilnosti;
2) mersko enoto;
3) prodajno ceno proizvoda oz. storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, skupaj z opombo o vrsti cene (proizvajalska, cena v prometu na drobno, drobno-prodajna cena ipd.);
4) prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo);
5) za proizvod oz. storitev, katerih cena /c povečuje, prejšnjo ceno, oblikovano v skladu s predpisi ter prodajne pogoje in odstotek povišanja cene;
6) naziv samoupravnega akta in datum sprejetja, na osnovi katerega se cene oblikujejo;
7) datum sklepa o potrditvi cenika, kije poslan v potrditev;
8) ugotovitev samoupravnega akta v delovni organizaciji, da predlog za spremembo cen temelji na predpisanih merilih in skladno z dogovori o uporabi meril ih kriterijev, sprejetih v okviru dejavnosti;
9) obrazložitev predloga z navedbo kalkulativnih elementov, ki vplivajo na spremembe cene.
Skupnost za cene občine Novo mesto lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti ter zasebnih obrtnikov oz. njihovih združenj še dodatne podatke oz. pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov oz. storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ št. 1/80 in 38/80) in daje po potrebi pojasnila glede pošiljanja cenikov za posamezne proizvode iz skupine proizvodov, za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev.
Če cenik ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka te točke, bo skupnost za cene občine Novo mesto opozorila samoupravni organ ali skupnost oz. zasebnega obrtnika, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62. člena zakona o temejih sistema cen in družbeni kontroli cen. Štelo se bo, da cenik ni bil poslan, če samoupravna organizacija ali skupnost oz. zasebni obrtnik ne bo ustrezno dopolnil cenika v določenem roku.
3.	To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednik sveta skupnosti za cene občine Novo mesto: MILAN JAKOPIN, 1. r.
134.
Popravek sklepa samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto
Zaradi tiskarske napake popravljamo Sklep o ugotovitvi, da je
dolenjski list — št. 21 (I6S8) — 21. maja 1981 stran 1
Številka 16
skupSCinski dolenjski list
STRAN 115
samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine. Novo mesto za obdobje 1981-1985 sklenjen (Skupščinski Dolenjski list, št. 15-126 od 14. 5. 1981).
Prvi odstavek II. člena se pravilno glasi:
„1. sredstva za gradnjo in vzdrževanje komunalnih naprav kolektivne rabe iz dohodka v višini 1,2'Z od BOD na podlagi 24. b člena zakona o komunalni dejavnosti posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS št. 24/75 in 13/77);”
Hkrati dopolnujcmo celoten naziv sklepa v uvodni „VSEBINI' ha prvi strani iste številke SDL pod tek. štev. 126:
„SkIcp o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981-1985 sklenjen.”
Uredništvo DOLENJSKEGA LISTA
MEDOBČINSKE
OBJAVE
135.
Na podlagi 13. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. list SRS št. 35/79) in na podlagi statuta so:
- občinska skupnost socialnega skrbstva Brežice na seji dne 26. 10.
1980,
- občinska skupnost socialnega skrbstva Krško na seji dne 20. 1.
1981,
- občinska skupnost socialnega skrbstva Novo mesto na seji 26. 3. 1981 in
- občinska skupnost socialnega skrbstva Sevnica na seji dne 23. 12. 1980
sprejele
PRAVILNIK o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občinah Brežice, Krško, Sevnica in Novo mesto
1. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) družbeno denarno pomoč in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom v primerih in ob pogojih, ki jih v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in s samoupravnimi splošnimi akti določa Statut občinske skupnosti in ta pravilnik.
S tem pravilnikom se v skladu z ■zakonom in samoupravnimi splošnimi akti določajo oblike materialnih pomoči v občini, pogoji za uveljavitev pravice ddružbene materialne pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki družbene materialne pomoči in druga vprašanja v tej zvezi.
Organe, ki so pristojni za odločanje o materialnih pomočeh po tem pravilniku, določa Statut občinske tkeprvj'!..
Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči po tem pravilniku določa Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in z valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu.
il. POGOJI ZA DODELITEV MATERIALNE POMOCl
2. člen
Pravico do družbene materialne pomoči po tem pravilniku imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine (v nadaljnjem besedilu: občani), če izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku in če jim ni mogoče zagotoviti preživljanja oaziroma jim pomagati na drug ustrezen način.
Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do družbene materialne pomoči, če so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobljeno delo in so gmotno ogroženi.
V izjemnih primerih se lahko dodeli družbena denarna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine, it pridejo na območju te občine v tak položaj, da jim je družbena pomoč nujno potrebna.
Družbena denarna pomoč po tem odstavku je praviloma samo enkratna.
3. člen
Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopolnili 65 let starosti.
Občani, ki so mlajši kot 65 let in so za delo nesposobni zaradi bolezni ali zaradi telesne ali duševne prizadetosti, dokazujejo svojo nesposobnost oz. zmanjšano sposobnost za pridobitno delo na način, kot je določen s pravilnikom o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, (ur. 1. SRS, 19/1980).
V primerih očitne in hude invalidnosti se nesposobnost za delo lahko dokazuje tudi le z izvidom zdravnika - posameznika.
Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo tudi mladoletni občani do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega 18. leta starosti pa le, če se šolajo ali poklicno usposabljajo oziroma, če so zaradi bolezni ali motenosti, v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za de-
lo.
Za nesposobno za. pridobitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni pred predvidenim porodom ter 60 dni po porodu, če za otroka sama skrbi in ga ima pri sebi. Čc otroka nima pri sebi, se šteje za nesposobno za pridobitno delo le še 42 dni po porodu.
4. člen
Za gmotno ogroženega v smislu 2. člena tega pravilnika se šteje občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev za preživljanje, ki nima premoženja in ki tudi nima oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi ali na kakšni* drugi pravni podlagi dolžne preživljati v celoti ali deloma, oziroma, ki ima osebe, ki bi ga bile sicer dolžne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem . da v’ojpr>treznosti	niejfa
Vniij}: ‘H’	v' •<*
ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri.
Pri occpjcvanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti ih morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči, upoštevajo tudi materailne in zdravstvene razmere ter starost in delovna sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu ter materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, ki so ga dolžne preživljati.
5. člen
Ce ima za pridobitno delo nesposoben občan, ki nima premoženja in sredstev za preživljanje) pravico do dohodkov iz drugih virov ali pa pravico do preživljanja do drugih oseb, pa sam ne more uveljaviti teh pravic, se mu da materialna pomoč začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska skupnost pa mu je dolžna pomagati pri uveljavljanju njegovih pravic.
Z občanom iz prejšnjega odstavka se sklene pismen sporazum, da bo v primeru, če bo uspešno uveljavil svoje pravice do dohodkov iz drugih virov, občinski skupnosti povrnil izplačane zneske pomoči.
Če pravic iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uveljaviti, se šteje, da občan nima dohodkov in se mu prizna materialna pomoč po kriterijih, določenih s tem pravilnikom.
6. člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben ali zmanjšano sposoben za pridobitno delo in ki nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživljati, je pa lastnik nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov ali ne dovolj za preživljanje, ki nima drugih sredstev za preživljanje in ki mu teh sredstev oz. preživljanja ni mogoče zagotoviti na drug ustrezen način, je upravičen do družbene denarne ali druge materialne pomoči po tem pravilniku, če dovoli zemljiško-knjižno' zavarovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti.
Prejemnik družbene materialne pomoči po tem členu se s pogodbo tudi zaveže, da svojih nepremičnin ne bo odtujil in ne obremenil, če pa jih bo, bo o tem predhodno obvestil občinsko skupnost ter ji vrnil vse izplačane" zneske materialne pomoči.
7. člen •
Če občan iz 6. člena ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja prejetih zneskov materialne pomoči pri svojih nepremičninah, odloči pristojni organ občinske skupnosti o pravici do materialne pomoči glede na okoliščine posameznega primera.
Če se v primerjavi iz prejšnjega odstavka občanu dodeli materialna pomoč, izterja občinska, skupnost izplačane zneske pomoči od prejemnika ob morebitni odtujitvi nepremičnin, oziroma ukrepa v skladu z 55. in 56. členom tega pravilnika.
8. člen
Občani, ki so sposobni za pridobitno delo, so samo izjemoma upravičeni do družbene denarne pomoči, in sicer v izrednih
cf -r "ac	..	v
hudo gmotno stisko zaradi smrti v družini, bolezni, nesreče, elementarnih nezgod in drugih primerov višje sile in ki nimajo sredstev za kritje nastalih ničnih stroškov;
- če so v težkem gmotnem položaju zaradi začasne nezaposlenosti in so ostali brez nujnih sredstev za preživljanje sebe in oseb, ki so jih po zakonu dolžni preživljati.. Nadaljnji pogoj za dodelitev družbene materialne pomoči v tem primeru je, da je občan prijavljen pri skupnosti za zaposlovale in se tam redno javlja, ter da nima možnosti priložnostnega zaslužka;
- če se znajdejo v hudi gmotni stiski ob odpustu s prestajanja zaporne kazni;
. - v drugih nujnih primerih.
Pomoč po tem členu je praviloma enkratna, oziroma v težjih primerih - začasna.
9. člen
Ne glede na vse določbe tega pravilnika nima pravice do družbene materialne pomoči oseba, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po tem pravilniku, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potrebna.
10, člen
Pravica do materialne pomoči traja, dokler občan izpolnjuje pogoje, kijih določa ta pravilnik.
Sprememba dejstev in okoliščin, ki so bile predlaga za dodelitev in za določitev višine materialne pomoči, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca, ko je sprememba nastala, razen v primerih, ko je s tem pravilnikom ali drugim samoupravnim splošnim aktom drugače določeno.
Spremembo dejstev in okoliščin iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti prejemnik materialne pomoči v skladu z določbo 53. člena tega 'pravilnika.
Pristojni organ občinske skupnosti (svet) po uradni dolžnosti najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialnih pomoči izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči po tem pravilniku (revizija materialnih pomoči).
III.	OBLIKE MATERIALNIH POMOCl V SOCIALNEM SKRBSTVU IN VIŠINA POMOCl
11.	člen
Oblike družbenih materialnih pomoči v socialnem skrbstvu so:
1.	denarne pomoči:
- stalna denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje;
- dodatek za pomoč in postrežbo;
- denarna pomoč družini;
- začasna denarna pomoč;
- enkratna denarna pomoč.
*	2.	Doplačilo	ali	plačilo	stroškov
oskrbe za odrasle občane v socialnih zavodih.
3.	Dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) občanom, ki so v
v ' v so-*:'1"r- d" ali v
STRAN 116
SKUPSČ inski dolenjski list
Številka 16
drugi družini, oziroma ki se jim plača celotna oskrba na njihovem domu.
4. Doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v oskrbi v drugi družini.
5. Plačilo ali doplačilo k stroškom oskrbe občanov na njihovem domu oziroma plačilo ali doplačilo k stroškom za pomoč in postrežbo občanom na njihovem domu.
6. Plačilo rejnine za mladoletne občane.
7. Plačilo oz. doplačilo k stroškom oskrbe v vzgojno varstvenih zavodih in zavodih za varstvo in delovno usposabljanje za mladoletne občane.
12.	člen
Skupščina socialnega skrbstva Novo mesto s sklepom določi:
1. višino denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini _ vir sredstev za preživljanje (19. Člen), vendar najmanj v višini kot je določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
2. višino dodatka za pomoč in postrežbo (27. člen);
3. najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči (34. člen);
4. najvišjo in najni^o možno višino zimske pomoči (36. člen);
5. najvišjo možno višino denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin (37. člen);
6. višino dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino), ki pripada občanom prejemnikom materialne pomoči v obliki plačila ali doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu (41. člen) in drugim upravičencem (42. člen);
7. najvišjo možno višino pomoči v obliki plačila stroškov celotne oskrbe odraslih v drugi družini (43. člen); celotne oskrbe občana na njegovem domu (43. člen) in postrežbo in pomoč občanu na domu (47. člen);
8. o valorizaciji rejnine otrokom v skladu z 8. členom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za določanje višine renine;
9. o valorizaciji prispevkov preživninskih zavezancev.
A.	DENARNA POMOČ Splošne določbe
13. člen
Pravico do družbene pomoči v denarni obliki (v nadaljnjem besedilu: denarno pomoč) imajo osebe, ki izpolrg ujemo pogoje, določene s tem pravilnikom in katerih problem je mogoče in smotrno reševati z družbeno pomočjo v tej obliki.
14. člen
Stalna in začasna denarna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primerih, ko glede na način uporabe denarne pomoči (n. pr. plačilo računov za prehrano ali prenočišče, za nabavo živil ipd.), ne izhaja kaj drugega.
♦
15. člen
Denarna pomoč se nakazuje upravičencu oz. njegovemu zakonitemu zastopniku (v nadaljnjem
primerih, za katero je to drugače določeno s tem pravilnikom, oziroma v posameznih konkretnih primerih, ko tako odloči pristojni organ (svet) po lastni presoji.
Denarno pomoč se lahko nakazuje oz. nakaže tudi na naslov tretje osebe (fizične ali pravne), če je to bolj smotrno in v primerih, ko se ugotovi ali utemeljeno domneva, da bi z nakazilom pomoči neposredno upravičencu ne bila zagotovljena namenska uporaba denarne pomoči.
Na čigav naslov se nakazuje denarna pomoč oz. na kakšen način se zagotovi namenska poraba denarne pomoči, odloči pristojni organ (svet) z odločbo.
16. člen
Pravica do družbene denarne pomoči je osebna pravica.
V primeru smrti upravičenca morebitni že zapadli, a še ne izplačani zneski pomoči ne preidejo v njegovo zapuščino.
Stalna denarna pomoč
17. člen
Stalna denarna pomoč se dodeli polnoletnim občanom iz prvega in drugega odstavka 2. člena oziroma iz 6. in 7. člena tega pravilnika, pri katerih ni pričakovati, da bi se razmere toliko izboljšale, da bi jim družbena pomoč ne bila več potrebna.
Stalna denarna pomoč se dodeli za nedoločen čas.
18. člen
Pravico do stalne denarne pomoči, ki predstavlja prejemniku edini vir ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje, imajo polnoletni občani, ki izpolnujejo pogoje drugih s tem pravilnikom določenih pogojev tudi še nadaljnji pogoj, da živijo v domači oskrbi.
Šteje se, da živi občan v domači oskrbi, če živi v skupnem gospodinjstvu s člani svoje družine ali drugimi osebami, ali če živi sam.
Ce občan, ki sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči po tem členu, živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi mladoletnimi otroki, ki tudi izpolnnjejo pogoje za denarno pomoč po tem pravilniku, se mu ne dodeli denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje po tem členu, temveč se dodeli denarna pomoč družini v skladu z določbami 28. in 30. člena tega pravilnika.
19. člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo, k ki nima nobenih dohodkov in ki nima premoženja, pa tudi ne oseb, ki bi ga bile na kakršnikoli podlagi dolžne in sposobne preživljati, in ki živi sam, je upravičen do denarne pomoči v višini, ki je določena za denarno pomoč, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje (1. točka 12. člena).
Če občan iz prejšnjega odstavka tega člena ne živi sam, temveč v skupnem gospodinjstvu s svojci ali če živi t drugimi osebami, ki so prav tako prejemniki družbene denarne pomoči, niso pa izpolnjeni pogoji za
mu pripada praviloma za do 15 % nižja denarna pomoč, kot če bi živel sam.
20. člen
V težjih primerih se do denarne pomoči pcr'prvem oziroma drugem odstavku 19. člena upravičeni tudi občani iz 6. člena tega pravilnika, pristojni organ (svet) občinske skupnosti pa lahko izjemoma dodeli pomoč po tem členu tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
21. člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo in ki ima nekaj lastnih sredstev, vendar ne dovolj za preživljanje in ki nima oseb, ki so ga dolžne preživljati, ali pa ima te osebe, vendar pa so same v taki gmotni stiski, da sploh ne morejo ali pa ne morejo v zadostni meri prispevati za njegovo preživljanje, ima, če izpolnjuje še druge pogoie iz tega pravilnika, pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje.
Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (če živi sam), oziroma poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavlja edini vir sredstev za preživljanje, oziroma če za predšolske otroke ne dosega 50 % tega zneska.
Če je kateri izmed članov družine iz prejšnjega odstavka kronični ■bolnik, ki potrebuje posebno oskrbo in nego, kar bistveno zvišuje stroške za njegovo preživljanje, oziroma če so iz drugih razlogov stroški za njegovo preživljanje bistveno zvišani, se dohodkovni cenzus iz prejšnjega odstavka za tako osebo poveča za 20 do 50 odstotkov zneska, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje. Povečanje po tem odstavku se prizna tudi za predšolske otroke.
22. člen
Kot člane družine po 21. členu tega pravilnika je šteti zakonca in mladoletne otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, in jih je občan, o katerega pravici do materialne pomoči se odloča, dolžan preživljati.
23. člen
V dohodek po 21. členu je poleg vseh denarnih prejemkov, dohodka iz kmetijske dejavnosti, dohodka iz obrti itd. treba šteti tudi prispevke za preživljanje, ki jih dajejo osebe, ki so po zakonu ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati polnoletnega občana, ki uveljavlja pravico do družbene denarne ppmoči.
' V dohodek po predprejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo.
24. člen
Če je v dohodku poleg drugih dohodkov vštet še katastrski dohodek iz kmetijske dejavnosti od negozdnih površin ali če je v dohodku zajet samo takšen katastrski dohodek, se le-ta zaradi preračuna na raven osebnih dohodkov pomnoži s faktorjem, ki ga
invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v postopku ugotavljanja pravice do varstvenega dodatka starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem (in ga določi vsako leto s sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka).
Med dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa.
25. člen
V primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega katasterskega dohodka, ker niti zakonec niti otroci občana, in tudi druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji, niso sposobni polnovredno opravljati dela na kmetiji, je treba upoštevati, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah na kmetjji oz. na zemljišču mogoče ustvariti.
Pri ugotavljanju, ali je dejanski dohodek po prejšnjem odstavku bistveno manjši od predvidenega katasterskega dohodka oz, pri ocenjevanju, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah sploh možno ustvariti, je treba zlasti upoštevati;
- bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gospodinjstva;
- večje število otrok na šolanju ter ostarelih vzdrževanih članov kmečkega gospodinjstva;
- posebno neugoden položaj kmetije saradi oddaljenosti od tržišča.
Pri ocenjevanju okoliščin po tem členu se upošteva tu tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, kije pristojna za obravnavanje socialne problematike in ki tudi sicer daje mnenje o upravičenosti posameznih krajanov z območja njihove krajevne skupnosti do družbene denarne pomoči.
26. člen
Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavlja razliko med zneskom denarne pomoči, ki pomeni občanom edini vir sredstev za preživljanje, in skupnimi dohodki občana (če živi sam), oziroma poprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospodinjstvu. Dohodki se ugotavljajo v skladu z določbami 21. do 25. člena tega pravilnika.
Pri določanju višine pomoči se v primeru, ko občan ne živi sam, smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 19. člena.
Dodatek za pomoč in postrežbo
27.	člen
Invalidnim osebam, ki so upravičene do dename pomoči po tem pravilniku in so potrebne postrežbe in pomoči druge osebe, pripada poleg denarne pomoči po drugih členih tega pravilnika še dodatek za pomoč in postrežbo, če do takega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova in če ■ živijo v domači oskrbi.
Za ugotavljanje upravičenosti do ■ dodatka za pomoč in postrežbo sc
TRAN14 DOLENJSKI LIST - it. 21 (1658) - 21. m^a 1981
TRAN14 DOLENJSKI LIST - it. 21 (1658) - 21. m^a 1981
področja invalidskega zavarovanja, pri določanju višine dodatka pa se upošteva tudi, ali živi upravičenec sam oziroma v tuji družini, ali pa živi skupaj s člani svoje družine (starši oziroma zakonca in otroci), pri čemer se v okviru razpona upošteva tudi, v kolikšni meri mu člani družine pomoč in postrežbo lahko nudijo.
Denarna pomoč družini
28, člen
Ce živijo v skupnem gospodinjstvu s starši tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno delo (četrti odstavek 3. člena tega pravilnika) in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč v družini.
Šteje se, da je družina gmotno Ogrožena, če poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine (dohodkovnega cenzusa) iz
21.	člena, upoštevajoč tudi določbe
23.	člena do 25. člena tega pravilnika.
Kot člani družine po tem členu se poleg staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki.
29.	člen
Denarna pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku.
C c pristojni organ (svet) občinske skupnosti odloči, da se del zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini - zaradi zagotovitve namenske porabe pomoči ali zato, ker je tako bolj smotrno - nakažite drugi fizični ali pravni osebi, se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pa se za tisti del zneska, ki‘se nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, izda posebna odločba.
30. člen
Višina denarne pomoči družini, skupaj z vsemi dohodki iz 23. člena tega pravilnika, ki jih imajo starši, razen dodatka za pomoč in postrežbo in skupaj z dohodki mladoletnih otrok (otroški dodatek, vajeniška nagrada, morebitna preživnina, ki jo za otroka plačuje roditelj, ki ne živi v skupnem gospodinjstvu, ipd.), ne sme preseči višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pri čemer sc cenzus ugotavlja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 21. člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu s 23. do 25. členom tega pravilnika.
Ce je kateri izmed družinskih članov upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po tem pravilniku, sc takemu članu dodeli tudi dodatek. Višina dodatka se določi posebej (v skladu s 27. členom tega pravilnika) in se to navede v posebnem delu izreka odločbe o dodelitvi denarne pomoči družini, oziroma se izda posebna odločba, če se dodatek dodeli naknadno.
Začasna denarna pomoč
31. člen
Začasna denarna pomoč se dodeli
. .s *	:,ttr	-ju	*
začasno nesposobni za delo, oziroma, ki ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz drugih utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena tega pravilnika) in pri katerih je pričakovati, da bo v krajšem časovnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česar jim družbena denarna pomoč praviloma ne bo več potrebna.
Začasna denarna pomoč sc dodeli za določen čas,s praviloma za obdobje do 6 mesecev, izjemoma pa se lahko podaljša za nadaljnjih največ 6 mesecev.
Cas (obdobje od - do) za katerega so dodeli začasna denarna pomoč, določi pristojni organ z odločbo.
32.	člen
Višina začasne denarne pomoči lahko znaša največrtoliko, kot znaša denarna pomoč, ki pomeni prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje.
Višina začasne denarne pomoči v posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na ostale okoliščine iz 4. člena tega pravilnika.
33. člen
Začasna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko občan uveljavlja pravico do stalne denarne pomoči, plačila oz. doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu, idp., ko gre torej za dolgotrajnejši postopek, razmere, v katerih občan živi pa so takšne, sla mu je potrebna takojšnja denarna pomoč.
Začasna pomoč v primerih iz prejšnjega odstavka sc dodeli za čas, dokler ni odločeno o stalni denarni pomoči oz. drugi obliki pomoči, o kateri se vodi postopek.
Enkratna denarna pomoč
34. člen
Enkratna denarna pomoč se dodeli osebam, pri katerih gre za premostitev trenutnih gmotnih težav, zlasti v primerih iz 8. člena in v drugih primerih, določenih s tem pravilnikom.
Višina enkratne denarne pomoči v vsakem konkretnem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine.
35.	člen
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko so podane okoliščine iz prvega odstavka 33. člena tega pravilnika in ni nujno, da bi se dodelila začasna denarna pomoč.
Denarna pomoč po tem členu ne sme preseči višine pomoči, ki predstavlja upravičencem edini vir sredstev za preživljanje.
36.	člen
Enkratna denarna pomoč v obliki tako imenovane „zimske pomoči”, ki je namenjena za nabavo ozimnice in kuijave, pripada vsako leto občanom - prejemnikom denarne pomoči, ki jim le-ta predstavlja
Zimska pomoč se lahko dodeli tudi drugim občanom, ki zaradi svojih nizkih dohodkov in nasploh slabega gmotnega stanja ne morejo sami kriti stroškov za nabavo ozimnice in kuijave.
Višina zimske pomoči v vsakem posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine (stanovanjske razmere, bolezen, invalidnost ipd.).
37.	člen
Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin pripada enkrat letno rejencem, za katere plačuje rejnino občinska skupnost, razen če so rejenci v rejništvu zato, da se jim omogoči usposabljanje po predpisih o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in . duševnem razvoju (razvrščeni otroci).
Enkratna denarna pomoč po tem členu se lahko dodeli tudi otrokom iz socialno šibkih družin, ki žive v rodni družini.
Višina denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin je odvisna od starosti rejencev, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa tudi še od stopnje materialne ogroženosti družine, v kateri otrok - šolar živi.
B.	PLAČEVANJE STROŠKOV OSKRBE ODRASLIH OBČANOV V SOCIALNIH ZAVODIH
38.	člen
Polnoletni občani iz 2. in 6. člena tega pravilnika, ki jim ni mogoče zagotoviti nujno potrebno oskrbe na kak drug primeren način, imajo pravico do družbene materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v ustreznem socialnem zavodu, če je pristojni organ (svet) občinske skupnosti pred njihovim sprejemom v zavod odločil, da so upravičeni do družbeno materialne pomoči v navedeni obliki, oziroma če v utemeljenih primerih pristojni organ naknadno sprejme tak sklep.
V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prejšnjem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pravico do materialne pomoči v obliki plačila celotnih oskrbnih
■ stroškov v zavodu imajo občani iz ! prvega odstavka oz. drugega odstav-
■ ka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 19. člena in prvega odstavka 20. člena.
Plačilo do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu imajo občani iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 21. člena.
Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do materialne pomoči v višini razlike med polnim zneskom l oskrbnih stroškov in njihovimi - lastnimi dohodki, ugotovljenimi v skladu z določbami tega pravilnika.
39.	člen
Materialna pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem
sredno socialnemu zavodu, kjer je občan v oskrbi, in sicer na podlagi računa, s katerim je zaračunan tisti del oskrbnih stroškov, ki pripada občanu kot pomoč po 38. člcpu tega pravilnika.
Upravičenec do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov plača svoj delež oskrbnih stroškov praviloma neposredno zavodu, kjer je v oskrbi.
40.	Člen
Višina prispevka oseb, ki so po zakonu (zakonec, polnoletni otroci oz. starši v primerih, ki jih določa zakon) dolžne preživljati občana iz 38. člena tega pravilnika, in ki ne dajejo svojega prispevka že na " podlagi dogovora o preživnini po 130. členu zakona o zakonski zvezj ; in družinskih razmerjih ali kakega drugega akta, se določi s sporaz-umom, ki ga sklenejo te osebe (preživninski zavezanci) in občinska skupnost, v skladu s kriteriji za -dogovarjanje o višini prispevka preživninskih zavezancev za pre^ življanje občanov, ki uveljavljajo pravico do družbene materialne pomoči; kriterije določi skupščina -občinske skupnosti.
Preživninski zavezanci iž prejšnje; ga odstavka plačujejo svoj mesečni prispevek neposredno na račun * občinske skupnosti v rokih, določenih s sporazumom iz prejšnjega: č odstavka tega člena, razen če ni >’ izredno dogovorjeno, da ga'izročajo, neposredno upravičencu.
Ce zavezanci nočejo skleniti _ sporazuma po prvem odstavku tega -člena, oziroma če ne izpolnjujejo * -sporazumom sprejetih obveznosti alt jih ne izpolnjujejo v celoti in redno, •' ukrepa občinska skupnost tako, kot je to določeno v 55. ali 56. členu j tega pravilnika.	_	-	a
C. DODATEK ZA DROBNE OSEBNE IZDATKE (ŽEPNINA)
41.	člen
Vsem odraslim občanom, ki prejema materialno pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, pripada za njihove drobne osebne izdatke vsak mesec določen'
• znesek (žepnina).
Občani, ki plačujejo deleT oskrbnih stroškov z lastnimi sredstvi (ki torej prejemajo materialno ’ pomoč v obliki le delnega plačila .oskrbnih stroškov), si znesek Tz . prejšnjega odstavka zadržijo pd . svojih dohodkov, v skladu - z določbo petega odstavka 38. člena tega pravilnika.
Občani, ki prejemajo materialno pomoč v obliki celotnega plačila oskrbnih stroškov, so upravičeni do zneska po prvem odstavku tega člena, poleg plačila celotnih oskrbnih stroškov. Znesek se nakazuje osebno upravičencem, če ni z odločbo pristojnega organa (sveta) izrecno drugače določeno.
42.	člen
Dodatek za drobne osebne, potrebe (žepnina), pripada tudi občanom, ki so v oskrbi v drugi v ! družini, razen v primerih iz 4’:
ki so upravičeni do plačila ali doplačila k stroškom celotne oskrbe na svojem domu (47. člen).
C.	OSKRBA ODRASLIH OBČANOV V DRUGI DRUŽINI
43. člen
Odrasli občani iz 2. ali iz 6. člena tega pravilnika, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo živeti pri svojcih in se ne morejo oskrbovati sami in pri katerih je oskrba v tuji družini ustrezna oblika družbenega varstva, imajo pravico do materialne pomoči v obliki celotnega ali-detnega plačila stroškov oskrbe v drugi družini.
V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prvem odstavku tudi v prjmerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pri ugotavljanju višine pomoči za oskrbo v drugi družini se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 38. člena tega pravilnika.
44. člen
Oskrba odraslega občana v drugi družini se uredi s pogodbo, ki jo skleneta pristojni organ občinske skupnosti(svet) in oseba, ki sprejme občana v svojo oskrbo.
S pogodbo se določijo zlasti pravice in dolžnosti oskrbovalca, pravice oskrbovanca, obveznosti in pravice občinske skupnosti, zlasti obveznost in višina plačila oziroma doplačila k stroškom oskrbe.
Višina oskrbnine v posameznem primeru je odvisna zlasti od obsega in zahtevnosti dogovorjene oskrbe, upoštevajoč zlasti zdravstveno stanje oskrbovanca in morebitne druge posebne okoliščine, ki vplivajo na povečan obseg dela v zvezi z oskrbo, na višje materialne stroške ipd.
45.	člen,
Ce s pogodbo o oskrbi v drugi družini občan iz 44. člena tega pravilnika ni zagotovljena celotna oskrba, ima občan zaradi zagotovitve polne oskrbe pravico prejemati še pomoč v denarni obliki neposredno na svoje ime, v kolikor ni izrecno drugače odločeno (tretji odstavek
15.	člena).
46.	člen
Glede dogovarjanja o višini prispevka oseb, ki so dolžne prispevati za preživljanje občana -oskrbovanca v drugi družini, ter glede uveljavljanja zahtevkov za povračilo izdatkov, se smiselno uporabljajo določbe 1. in 3. odstavka 40. člena tega pravilnika.
D.	PLAČEVANJE POSTREŽBE IN POMOČI OZIROMA CELOTNE OSKRBE NA DOMU UPRAVIČENCA
47.	člen
Občani iz 2. člena in iz 6. člena tega pravilnika, ki imajo lastno stanovanje, so pa nujno potrebni pomoči in postrežbe druge osebe ali
stroškov pomoči in postrežbe oziroma celotne oskrbe na svojem domu, če izpolnjujejo s tem pravilnikom določene pogoje za dodelitev materialne pomoči in če jim to obliko družbenega varstva uredi občinska skupnost, oziroma, če občinska skupnost to naknadno odobri.
48. člen
V primerih iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določbe 44.. člena ter določbe 40. in 45. člena, če gre za celotno oskrbo na domu upravičenca, pa se smiselno uporabljajo tudi določbe 41. in 42. člena t^ga pravilnika.
E.	PLAČEVANJE REJNINE IN ZAVODSKE OSKRBE ZA MLADOLETNE OBČANE
49. člen
Za mladoletne občane, ki so z odločbo pristojnega organa (sveta) dani v oskrbo k rejnici oziroma rejniku ali v zavod., oziroma, ki jim je sodišče izreklo ukrep oddaje v vzgojni zavod, sc plača rejnina ali oskrbnina v celoti ali delno iz sredstev občinske skupnosti socialnega skrbstva, če ni z zakonitimi predpisi izrecno določeno drugače.
Občinska skupnost ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od staršev oziroma iz dohodkov in premoženja otroka.
Starši, ki niso zmožni v celoti povrniti stroškov iz prvega odstavka tega člena, prispevajo k rejnini ali oskrbnini v zavodu v skladu s svojimi gmotnimi možnostmi. Druge osebe, ki so na kakšni drugi pravni podlagi dolžne prispevati k preživljanju, prispevajo v višini ih na način, ki sta določena v aktu, ki jih zavezuje k prispevku za preživljanje.
Višina prispevka staršev k rejnini ali oskrbnim stroškom za otroke iz prvega odstavka tega člena se določi s sporazumom, ki ga sklenejo starši in občinska skupnost v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka staršev k rejnini oz. k stroškom zavodske oskrbe za otroke, ki jih sprejme skupščina občinske skupnosti.
Zavezanci nakazujejo prispevke neposredno na račun občinske skupnosti.
Ce starši nočejo skleniti sporazuma iz četrtega odstavka, tega člena ali če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti, sme občinska skupnost v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmeijih s tožbo zahtevati od njih povračilo izdatkov, ki jih je imela za osebe iz prvega odstavka tega člena.
50.	člen
Višina rejnine sc določa v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnine in o , plačevanju rejnine, ki ga sklenejo občinske skupnosti socialnega skrbstva na območju SR Slovenije.
Višina rejnine v vsakem posameznem primeru se določi z rejniško pogodbo v skladu z zakonom (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmeijih) in samoupravnim sporazumom iz prejšnjega
Jr'*! CCliicl SC u^OoiCVu
- zahtevnost oskrbe ter varstva in vzgoje rejenca glede na zdravstveno stanje rejenca, obseg potrebne pomoči pri učenju itd.;
- pri otrocih z motikami v telesnem in duševnem razvoju pa tudi glede na vrsto, stopnjo in naravo motenosti rejenca;
- življenjski standard rejniške družine, v kateri rejenec živi in objektivne možnosti, ki jih nudi širše okolje Tejnikovega doma za uspešnejše izobraževanje in vključevanje v družbene aktivnosti ter sploh za skladnejši in čimbolj vsestranski razvoj rejenca;
- stanovanjske razmere, v katerih živi rejenec pri rejnici oz. rejniku;
- časovni obseg oskrbe in varstva ter vzgoje rejenca v rejniški družini (vse dneve v letu brez prekinitve; po 5 oziroma 6 dni v tednu skozi vse leto; po 5 ali 6 dni v tednu in s prekinitvijo v času šolskih počitnic ipd.).
51. člen
Rejnino nakazuje občinska skupnost neposredno na naslov rejnice oz. rejnika, in to v celotnem znesku, določenem z rejniško pogodbo, najpozneje do vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec.
Oskrbnina za mladoletne oseb« v zavodu se nakazuje zavodom v celotnem znesku iz sredstev občinske skupnosti na podlagi računov za vsak mesec posebej.
Starši oziroma drugi zavezanci plačujejo svoj mesečni prispevek k rejnini ali k stroškom oskrbe v zavodu za mladoletne neposredno na račun občinske skupnosti v rokih, določenih s sporazumom iz
4.	odstavka 49. člena tega pravilnika.
52. člen
Svet za varstvo otrok in družine kot pristojni organ občinske skupnosti	ugotovi,	ali	je	dosežen
sporazum glede prispevka staršev k rejnini oziroma k stroškom zavodske oskrbe za njihovega otroka, in ali je višina prispevka v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika.
Ce sporazum o prispevku staršev kot zavezancev ni dosežen ali če višina	prispevka	ni	v	skladu s
kriteriji iz 4. odstavka	49.	člena tega
pravilnika, ter v primeru, ko starši dogovorjenega prispevka ne plačujejo ali ga ne plačujejo v celoti in redno,	Svet za	varstvo	otrok in
družine odloči, ali naj občinska skupnost socialnega skrbstva ukrepa v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in ugotovi, kolikšen znesek povračila naj se s tožbo zahteva od staršev.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko so k preživljanju osebe iz prvega odstavka 49. člena zavezane druge osebe (ne starši).
Svet za varstvo otrok in družine občinske skupnosti socialnega skrbstva sme opustiti svoj predlog za vložitev tožbe zoper posamezne preživninske zavezance le tedaj, če ugotovi (v posebnem postopku), da preživninski zavezanec svoje obveznosti ni izpolnil zato, ker bi z izpolnjevanjem te obveznosti resno ogrozil preživljanje sebe in drugih oseb. ki lih j" no zakonu <(o!ža.n 1(,<|
OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PREJEMNIKOV DRUŽBENE MATERIALNE POMOCl
53. člen
Občan, ki prejema družbeno materialno pomoč, je dolžan sporočiti občinski skupnosti ali pristojnemu Centru za socialno delo vsako spremembo okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev oblike in višine družbene materialne pomoči.
Prejemniki materialne pomoči so dolžni povrniti občinski skupnosti neupravičeno prejete zneske družbene materialne pomoči.
54. člen
Ce občan, ki je prejemnik družbene materialne pomoči, naknadno pridobi pravico do drugih dohodkov (n. pr. pokojnino, preživnino ipd.), ki mu pripadajo tudi za nazaj, je dolžan občinski skupnosti povrniti izplačane zneske pomoči od tistega dneva dalje, ko mu pripada pravica do dohodkov iz drugih virov, oziroma, ko je pridobil premoženje in s tem možnost, da se preživlja brez družbene materialne pomoči.
O obveznosti občana po tem členu je treba z njim skleniti sporazum pred odločitvijo o pravici do materialne pomoči.
55. člen
V vseh primerih dodelitve materialne pomoči, v katerih pride to v poštev, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči od oseb, ki so dolžne preživljati prejemnika materialne pomoči (133. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).
56. člen
Ob smrti občana, ki je prejemal družbeno materialno pomoč in je bil lastnik nepremičnega in premičnega premoženja, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči bodisi iz premoženja zapustnika (omejitev dedovanja), bodisi od dedičev, če se dediči obvežejo povrniti vrednost zapustniku dane pomoči (128. člen zakona o dedovanju).
Občinska skupnost se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila zapustniku izplačane pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, vendar le v primeru, če so te osebe same gmotno ogrožene.
V. KONČNA DOLOČBA
57. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsedniki skupščin občinskih
skupnosti socialnega skrbstva:
Brežice:
MINKA MIŠIC, 1. r.
Krško:
STANKA GRILC, 1. r.
Sevnica:
TONE MAROLT, 1. r.
Novo mesto:
dolenjski list — št. 21 (I6S8) — 21. maja 1981	stran t
DOLENJSKI LIST - št. 21 (1658) - 21. maja 1981
0£
H
CA
CO
0
0
f!
■o
N • — 03 £
^ O £ C CO O. D
U Jsč 03 co
03 O
O S
> lo
c
(D
C > o 2 o. a
3
O
E
03
C/D
03
»O
S 5.
S S ® a
■D TI
o
3 CO,
'ra'c »o TO TO £
■s °
rt c c 03
_ C O (0 o. »-
st
■S 2!
ts
CD
3
>
CD
O
C
CD
£ co '£
O
O a
TO
,aT
‘c
TO
>
o
c
TO
4-»
i/)
O
c
N
03
0
03
C
>o >
3 O
37 C J* TO TO £ N
O g
"O >N
, TO C £
.2. 1 O
«3 C rt CO -p C
° c =>
- A s
» .8-S
>£ n
| o I
T! « o.
£3
O
TJ
O
C C
>N >N
E E
"O TJ
'.sL TO
-S
TD 03 TO >
6>°
TO S N %
03 03 D3
CO 0
IS
>
O :E
03 O'
ii! a & 5
f E§
C
TJ
O O i O
03
N
O
03
O
a
CD
>
<3
(D	TO	'p
’%	"5	™
TO	C	>	_
03	03	rt	O
3 • - ti	e >o
co J5 o
O 03 -*
CO
“ C
TO
O
a
N CD
k.
O
E o
f
o
a
ra ra N-g>
tS "O
■g-2
CO
■g s
5.s
CD
CL
"So*
1	2
2 w ^ «>
'S o o o -o ^
g &■§
.ts | ra
TO - O »(j c
E .2. g ”
|Stt
CL >
_ ON
C
03
JZ
TJ
TO
TO
C
0
M ra-:
CC 'c O ra O > *-O
co
03
O
0 o.
s.=
N
03
N oj
.2."° ‘ra* o >o c
S .2.
(D ra =
£ Š «
> C "ra
R™
* | « -= o = g
O) 13 r: .£ to
0 03 > C
-
TO C 03 ~
^ > O TO
»O 03 O 03
.SL*, c C .«2, 73
,2, c 2
s
O) o O o
0 •=*.* O
C T=
“ u. -D 03
o .iz c .ti
03 O -C
JS°
03 C TO C N
•»	wi
Oj O 0 03 N
■e Siti
S. c ! S 2
- oj <0 a n
" = S g o
a)
a -g. .E 2^2
.to S " o'“
S fStS:*
C N	-
• X	c	.=,	čo	r-	—	'Je-
u	«	J	'O	o	E	<u	,5	S
racNoa.o.*£i»
+*	*-	—	CO	4-J
C	O	-C	"O	•-	0	*p	0	o
a	£>	g	o	-g	-	c	_	c
5 2 a g o -a J = dl
S »f ^ g
« > "Sl ..
.1 £2 E I| = a o>.S .
03 TO 03 TO ~ V
73 73 "O 73 — co
™ S .§
S? E >N
Sl®
5 d>
c o ^ ■S ■§ 3
o O
s||
raj-2 'c I N
■° T -Si
gol
cn n d)
d,^-g
"H CO
^ -E 0 o
03 a
J5 o > o.
g s
N 03 TO M
JD jp O 03
= o
> >
3 O
O
N
TO 03
■a "
O u
TO O C
¥!E -2 | o-a
ll|
TO 03 O
^ O TO O C C C TO D K)
TO N
rz o)
E > 2 N .2,
.—N N
»O 0 ♦-» , 03 C 03 C
O -E
° £-8 § c c >o
§■*« o -rt C
.2, _Q	0	»-	03	coCCr?t|C®
g 3	2	>	S	CjO^Q.-go^_§
> E a Jh-	c	JS	3	o	c	5	0
0 73	3	C	o,	03 r JC , 0.3 ^
1 > -^ ■§ c ,caN“’£3_S
I
I I
‘*o
m 03 TO v- —
73 03 TJ
03
rt 0
g1*' s
s s ■? t!
5 p o-Ss
03	<5	•=
O 0 TO O >
■o o tj a. 15
I .E
. c -
_ TD TJ TO 03 'T
*-> e_
03 -q
'c 0 — JD TD .N 2 c- 03
TD ._ >
TO O* 03 0 0 > C TO 0
'to Q
2 ° S
d N
3 ©
■S>S
o 'E'
TO
jz E
TO 5
0- to' > 'to .ti »o TD 0
TO
u. TO 0) C
a S
TO ^
o o
O 0 TO
a «
N
C
> 5
c c
p .«> >
-S S 2
P O -Q ? a o ra .ti o * -O .t: <u £3 C
0 TO
>a c
o TO £ o to 0 0.^3 E m TO .TO, O
03 'rt* TO
c o i >
S
Oi u
— co 0
0 0
-*	m	J*
0	TO	0
** ’ca
co	CO
TI®	T3
cu	£	a;
k_	TZ	c—
co	TO	to
"E —	£
c	g	c
TO	. iz,	0
CO _Q ----------------
a o
TO O
»- a
o
a
o
TJ
_D
03
V-
O a 0 -c
a
TJ
O
3
CNI
O .
0 0 «0 03
0 O _*
E > 0
C 0 03
® £ S
03 O O
a o. rt — o S
ra P-0
<N ® >• ■grafi
^ 'o
CO
"8 ‘ a
03
C c *— — 0
:?■§ e
+* 0
O Sc £ a«-,
03 > O N TO >
*" o
to' O- 73
O ti -
O
a
03
N
•Si.
‘to
»O
0
0 0' O ” C Z
TO TO _Q 03 >
'iz C co
O 0 C O CL N D 2 JD ^ O 0 0 * c
co JD
c 2
03 ♦-*
> o
S 5
2-d
<0 3
0	O
1	^
2	-S
a tj
I!
03	TO
CO ~
4-*
03 C
n 0 oH co
»m 0 D i-
- 2
c
ra — § di
S*
O d)
<	ra J C
>a g
3 s
o ra
Q :r
<	a o
ra o ra
! = -i-gs
O o -o C .0 O ra 2 a
O c ra £ ra — o > •--^ ra O
O ‘Z -a o.
c ~
§ 'to
0 CV1
tr ± b»>o
N
TO 0
S a
-g « ra"
TO >(j
:r, to
2 ™
co r-
o c
TO 10 TO C
C 0 TO >
'c .2, TO ‘C E CL
0 o
V J
o
CN •
00 JS
®č
03 TO^ 03 o'
iz a
^ TO
II
o -o a to
ra £ 'P JD
o 2
ra o
(— E
£
m
->
Z
<
CC
a
LU
CC
sc
< £ N >
D
<
” u. “f CC Uj
bcflJC
Sx2?
o
00
O
a.
<
N
a
3
n
c
re
N
o
ra
N
! .5
W T3 O O
c o .c o
0>o
2 s
■a ^ c
J2 I a?
-o
ra 5
S*
<
>
O C c
03 ra
3 ^
*'i
S E
r- ra V) .£i £ O g c
^ sE
CC t <u CO < 22 c ^ o
< 8 š
w 05
51 ra N N J?. —
< M ra
CC P
(D
C
>N
(D
QJ
It
o
o
2
OJ
8 E
co jj
i
k.
c “D >
CD
t— CD
C’ f—
C
0)
2
CD
JC N
*
M
’c
CD
>
O
c
CD
C
CD
>
O . ra ~
4-» 73
co
s s
E c ra ja o c5 > S ra ra ra N
ra 'E1 = ~a o 2
o 05 a <p
ts c
E 8
ra
N
N
N
S 00
o. ra
J¥
ra > c O c
m «> CD 4_j N CO
D 0 0
‘Z?>U * TO co
" št ^ I
.ti g
c +■* ~ co 03
03 0
O >
.. TO
.E, a
TO O
ž I
   03
“ CO 03
»O
0
03
0 4—1
O
a
o
ji
TO
TO ■§
g S -
2-° CO 0	>
> .i -g £
C N
O
o
o
a.
ž
Q_
N
<
OC
O.
3
-SC
to
c
ra
>0
O
O
■o
ra
‘o
o
a
CD
■
3
c
f- TO TO £ TJ ^
C m ^
TO S, TD JD ^ 0
»N TO k.
-5 C 03
-l-E
03
— 0 o
0 :zr c 'to % 0
r~ 0	*->
^ N W
> C 0 TO TO ‘p 4-» 03 e-
— e- TO
TJ O .h
03	*£J
OJ g,^
— 3 si
0 *a
O
a
N
> .N
o
>0
»o
JZ
o
>
TO
“E
TO
TJ
C
TO
%
TO
03
0
*
CO
C
TO
>
O
c
TO
TO
SP
CD
f*!
8'o
aS
o 0)
“o ‘F o "g
o —
.ti co > CD CD C
2 S
a>8 E ></* TO £
CD C "
E*
a
S
■>
o
>
« : 'c
TO
>
O
c
03
S
JO o
c* 0
N 0 C
Z' > Č
0 o
J= -o
O I i
c 0 0 rz
f ¥
D O - ^
o .E
C >co
S *
C c O
E fe c
E 0 03 3 CO 4-»
N O co
TO O. 0 o > OL o. 0 U
"g ■
TJ c C 0
> TO
^ £ O .TO
Lf) 'a?,
oQ
TD
»C ‘c 0 0
> O 'co*.— c c _ »o
O *o
^ 15 *£ o JS j:
N
¥1 > 0 o >N
"1 4-* TD
to N _ 0
>N
O
O. *.z2 D >
* -rt
TO C TO
> 5 •— > ■O TJ
_TO o
*
CL _CD
f
o a ra
o £ -£ V
*“	Q)
•■rt
CD C
.2 '
. Si. 2
o
_ CO
O
TD O. O CL
- “ 'c -2. C £ ^ -o o P
N 2 'E o-
CD -O) C
O .iz
0 c 0 0
M C h; ir
0 CO ,
O ~ O
E,.o;oTtt
a
3
C
. TO 0
'l5-§
«3-0
, *0 TO °
■O *° rt 3 0 2
4-» Q.
o jS
rt c 0 •M _ C
m E TO
i2 s >a
N - O 0 o O
■J a-o
_0 o
03 0
C c
f?
š*
sl
U 0 03 »O N
'c '5
03 CZ. 03 «
0
C
a
3
_•
(O 0
. JZ
> >NJ 0 0 4-* —
CO 0
TJ TD
d) 3 CO 0
£ S
rt co 0 ® >n ^
± 'c
TD 0
'aT ‘p o .12 §
Ti
E
03
ra to to TJ TJ -D
l 1 1
0 03
■g E.'c 2 o 2
0 £ TO
tu 2
S, >V»
0 TO C izr 03 r e- '
a o C
co
o
— C > JD
C °
.=: to
•E, o o S’
CO TO
0 N
O. TO
JI ? c :=•
1 TO o'E
o I
P
»N O 0 C
CD
>0
O)
4-*
CD
C
CD
C
0
S = =o TJ E 0
£•* TO -0 -ST 5
C
0
O
0
o ax.» O B)"j
03 0	0
03 4-> TO k. N 0 N I—
C
TJ
TO
TO
C
O ' a-
TO
TJ
O
a
co
0 S:=>P g .sl S S
■&M!
¥|s|
TO JS
= a o 0
2-gol. ag-5
= -5 o
E
O
1.2.
S g§ o gm
TO
>
O
0
»o
TO O N C
S s?
~ CO
0 TO C
D
• •■ .= co r-
0	A
V 03 -* »O 0 0 > O
0
■o>
TO
x 0 ^ 2 o
“i
k- u
a. a o 0 Q- f"
C
TO
.2. "g o 1
S 2 a s •=■ ™ ._
2 N — c > ®
CO
o m o >« > „ » J O o
£ T3 T3 C C ra E oj m
2> *» g1 o S o > a _ «
g, ■; "g ra d> .	O)	J	C	>	O
I	g	2	o.	N	2
>	>	O	c
■SL	2
^ a N O £;
° 2-811 £ ® "o "S
*s a»•“
O o “
iss II >
g ‘N 0
—	H -
-	o g & i § E o
»I«
gč
TO
a g §
.i ra S £ i ra
.5* TO m
kT l/i
o g _ c o to ir ti O. _ -Q 0
9- o ”
= s
TO *-
-* j?
ra ± rt p
^00
TO ><2 »o
N O <P 03
_ «c c —-
j z k n
^■§¥'§
■g|
C; *a
a
CD
O
E
o
CD
N
'E
CD
O)
TO
CO
TO JZ rt 0
03 >N —
0	0	rt
rt — O 0
.=. ® c >0 o ^ ‘SP
□ TO
a#'g
0 rt 2.
4-4	rt	—
to	^	TJ	-p	0
:	o	o	c	>
a.	c	v.	to
o.	>	to'
a	Jg	o	o	—
■£-	§■	ra	S
^	ra	3	™	®
I
I
C ra “
u> g> o
?°S
|^»
c ra w J O O
■g sl »s .a
1 1
- =>0 c ?iS« o. 2 5 N r§ 5 'E ^ E g £'E2e
!£ S R f
'o£2£ „£ o o
£ c g tu S®q"
O 2 -r. —
S 8- 5 ;=.
c
ra
>
O
c
03
TO
03
0
C
JZ
0
d
3
*
03
C
>
O
c
0
C
JZ
g
0
c
TO
3
P
'~6
c
o
'c
Ti
k-
03
o'
KOM PAS I počitnice
JUGOSLAVIJA
105 KRAJEV, 200 OBJEKTOV, 6000 POSTELJ
NOVO! LETALSKI PAKETI: SREDNJA DALMACIJA IN ČRNA GORA 25% POPUSTA ZA IZLETE V ORGANIZACIJI POSLOVALNIC KOMPASA NA OBALI
ČRNA GORA: EKSKLUZIVNA PRODAJA V SLOVENIJI KOMPAS
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
KOMPAS, NOVO MESTO, Novi trg 6, telefon: (068) 21—333 23—404
in ostale Kompasove poslovalnice v Jugoslaviji ter pooblaščene agencije
emona globtour novo mesto
m
SEJMI
MUENCHEN: IFAT, — 6. mednarodni strokovni sejem strojev in naprav za vzdrževanje kanalizacije, za smetarstvo in zimsko službo avtobus, 3 dni, ODHOD 24. 6. 1981 MUENCHEN: ELEKTRONIKA, 3 dni, odhod 1. junija 1981 DUESSELDORF: mednarodni sejem RUDARSTVA, letalo, 4 dni, odhod 15. junija 1981 LETNI ODDIH '81
OB MORJU: Slovensko Primorje, Istra, Dalmacija, otoki
V GORAH: ob vznožju Julijskih Alp, na obeh straneh Karavank, na planini Tari
V ZDRAVILIŠČIH: Čateške in Dolenjske Toplice ter Radenci
OB BLATNEM JEZERU na Madžarskem ČEŠKOSLOVAŠKA SOCIALISTIČNA REPUBLIKA
Izleti v najzanimivejše kraje Češke, Slovaške in Moravske skozi vse leto. Pozimi smučanje na Visokih in nizkih Tatrah. IZLETI
Organiziramo izlete po domovini in tujini za zaključene skupine RENT A CAR
i zposojanje avtomobilov	,
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
Globtour Novo mesto, Cesta komandanta Stanete 19, telefon (068) 25—125, 25—789, ter ostale poslovalnice Globtour v Jugoslaviji
i >■!	:#%
IV/ J/
KREDITI!
KRIŽARJENJA Z LADJO »VLADIMIR NAZOR"
..Kompas" iz Ljubljane je pripravil malo križarjenje z ladjo Vladimir Nazor'' iz Dubrovnika do Kopra. Celotni aranžma je razprodan, saj se je prijavilo kar 350 potnikov. To je Se en dokaz, kako so priljubljeni „sveži" programi.
Kompas je pripravil tudi novo križarjenje z ladjo Vladimir Nazor" od Pulja do Dubrovnika, ki bo trajalo do 3. do 5. junija 1981; stane samo 2.950 dinarjev.
Potniki se bodo po vožnji z vlakom iz Ljubljane vkrcali v Pulju na ladjo in se zapeljali mimo Malega LoSinja v Zadar, kjer bodo prenočili in si ogledali to zanimivo mesto. Naslednji dan bodo nadaljevali vožnjo mimo Kornatov, Hvara in Korčule v Dubrovnik, kjer bodo ponovno prenočili. Ogledali pa si bodo eno najlepiih mediteranskih mest, kar Dubrovnik brez dvoma tudi je. V krajih prenočevanj bodo gostje imeli večerje in zajtrke, kosila pa bodo na ladji med plovbo.
Taka zanimiva in cenena potovanja omogočajo spoznavanje lepot naSe domovine Širokemu krogu ljudi, saj bi jih vožnja z lastnim avtomobilom na enaki relaciji in z istimi cilji stala mnogo več.
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
MALO KRIŽARJENJE Z LADJO »VLADIMIR NAZOR"
PULJ - ZADAR - DUBROVNIK 3. do 5. junija 1981, cena 2.950 din. INFORMACIJE IN PRIJAVE:
KOMPAS, Novo mesto. Novi trg 6, telefon (068) 21-333, 23-404
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto. Straža n. sol. o. TOZDTAPTREBNJE
Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA AKRILNIH PROIZVODOV Trebnje objavlja prosta dela in naloge
STROJNEGA VZDRŽEVALCA
pod naslednjimi pogoji:
— kvalifikacija kovjnarske smeri — strojni ključavničar ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje del in nalog strojnega vzdrževalca
— najmanj 4 leta delovnih izkušenj
— poizkusno delo 90 dni
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: NOVOLES—TOZD TAPTREBNJE.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po dnevu objave.
385/21-81
inex adria aviopromet
DOLENJSKI LIST - št. 21 (1658) — 21. maja 1981 STRAN 11