Leto V. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1929 33. štev. Pilot Turko in njegovo letalo Iz Jugoslavije bi se moral udeležiti evropske letalske tekme znani naš pilot, letalski poslovodja Ernest Turko, ki je že pri več tekmah pokazal svoje sposobnosti in je posebno tudi na letalskem mitingu v Ljubljani zadivil občinstvo s svojimi akrobacijami. V Pariz se je odpravil s športnim letalom »Sivi Sokol«, ki ga je izdelala tvornica »Ikarus« v Novem Sadu. Toda komisija je izrekla sodbo, da letalo »Sivi Sokol« potrosi več bencina, kakor je predpisano za sedanjo tekmo, in 'tako je bil g. Turko izključen od tekmovanja tudi izven konkurza. Nov planinski dom na Pohorju V svrho spoznavanja južnega dela Pohorja se je osnovala v Konjicah 1. 1927. podružnica SlPD, ki je po dveletnem obstoju postavila svojo planinsko postojanko na Pesku pod Roglo v višini 1382 m, na križišču potov v Dravsko, Dravinjsko in Mislinjsko dolino. Podružnica bo to kočo otvorila 15. avgusta. Prvi slovenski godbenl dom Dr. Mavricij Rus 50letnik Doma je iz Maitenje vasi, študiral je v Ljubljani in medicno na Dunaju. Po več letih službovanja v Ljubljanski splošni bolnici je 1. 1909. stopil v mestno službo ter od 1. 1921. dalje vo/di mestni zdravstveni oddelek. V pomoč je vsakemu humanitarnemu društvu, je šef-zdravni.k reševalne postaje in gasilcev., Dal nam je izvrstne .poljudno-znanstvene knjižice o prvi pomoči in zdravju mladine, slovit je kot predavatelj in prirejevatelj zdravstveno-poučnih tečajev. S vojim delovanjem si je pridobil popularnost v Ljubljani in v vsej slovenski javnosti. Prva slika: Narodno noše v povorki. Drugsk slika: Množica prlcer* kvenem opravilu olji blagoslovitvi godbene« ga doma. Tretja slikal Godbenl dom ob s ve« čarii otvoritvi. Domžalska godba je v nedeljo na slovesen način otvorila svoj dom« Ta dom je prvi v Sloveniji in tudi edini svoje vrste v naši državi* Idejni začetnik te ustanove je bivši kapelnik domžalske godbi Vinko Riedel. Proslava otvoritve in blagoslovitve se je vršila ob veliki udeležbi Domžalčanov in gostov iz raznih krajev. Dom bo nudil odlični domžalski godbi primerne prostore, posebflo pa ga diči prireditvena dvorana, koje oderska zavesa ima krasno sliko slikarja Pengova. Kamna gorica Slikar]« Jaku« in Perušek; Najstarejša kaimnogoriška hiša, ki jo najdemo že y Valvasorju kovaško kolo pred vigencem Stjepan Radič, fe) •« sra spominjamo ob obletnici fcesfove smrti. Slika ga predstavlja, ko t »• }e protednjK mudil v LJubljani. Akademski slikar Božidar Jakac, ki je pred meseci odpotoval na študijsko potovanje v Ameriko, je priredil v Clevelandu razstavo svojih del. V kratkem se je seznanil z vsemi našimi kulturnimi delavci, med njimi z že več let v Ameriki bivajočim slikarjem Peruškom in pesnikom Ivanom Zormanom. Kamnogorlška železna Industrija se Je lepo razvijala Jn IV 17. stoletju dosegla svoj višek. Talkrat so bili v Kamni pforici in njeni sosedi Kropi lepi časi. Fužinsko kladivo, Jpazvano »norec«, Je skozi leta in leta udarjalo svoj prijetni bunkate, bunkate, aH kakor »o mnogi hoteli sfcšatt »goldinar, goldinar, goldinar«. V tisti dobi se je v iKamni gorici pilo ln pelo, jedlo gosposko ln vse Je bilo Veselo. Prav takrat, ko Je Jelo primanjkovati v kamno-jporiški okolici rude in domače tehnične naprave niso več Zadostovale, se je razvijala tehnika po širnem svetu; Prišla je konkurenca, v poznejših letih celo lz Anglije, in Izpodrinila naše domače železne Izdelke. Kamnogoriška lelezna industrija se je jedva obdržala. Obupni časi so prišli za Kamnogorčane okoli 1. 1900., kar je bilo povod, pa so Ka mnogo rčanl, združeni s Kropa rji, 1. 1904. ustanovili skupno zadrugo, v kateri je udeleženih večina na-liti železarjev. S tem je bilo našim ljudem precej poma-posebno še zato, ker »o stare obrate precej rnoder-NabaviM so ve« strojev. Od teh Imajo večji do-v socialnih vprašanjih bolj praktični Kroparji ka-lahfcoverni KamnogorUčani, ki si danes, kakor pred ln še več le«, dvigajo težka kladiva z močnimi od zore do mraka, kakor Je krasno bo opeval na& pevski mojster Oton Župančič. naraščaja sokolskega viškega Letovanje Reparacijska konferenca t Haagu »Mirovna palača«, kjer se vršijo seje Ista palača z druge strani s % v* V - •• - * K V , : nt. * "i ' V4 « t "H** li i t-'-'V o. fl - s-, ti J* ? m ** mj Ob otvoritvi reparacijske konference v Haagu fclika nam kaže ogromno eliptično nrzo. okoli katere sede glavni delegati, med l. njimi Briand (x) ln Stresemann (XX). y ozadju strokovnjaki in novinarji; Finančni ministri glavnih držav na haaški konferenci Angle^ld fin. minister &nowden Nemški lin. minister Hilferding Francoski fin. minlste Italijanski lin. minister Chžron Mosconl <5. avgusta dopoldne ob 11. uri Je bila v haaški mirov.nl palači otvorjena ob navzočnosti okrog 500 delegatov, diplomatov in številnega občinstva politična reparacljska konferenca vlad, ki Ima nalogo, definitivno likvidirati reparacij-*ko vprašanje. Po udeležbi delegatov kakor po predmetu razprav je to PO sklepu miru najvažnejša konferenca, ki pomeni likvidacijo zadnjih ostankov tvetovne vojne m njenih usodnih posledic. Konferenca je izvolila dva glavna Odbora. In sicer finančnega, ki bo razpravljal o finančnem stanju reparacij-»kega vprašanja, predvsem o Youngovem načrtu, ln pa političnega, ki bo *ajfpra\dial t> političnih vprašanjih, predvsem o vprašanju izpraznitve Porenja ln morebiti tudi ža o vprašanju Saarsks kotlin® Belgijski ministrski pred^ - sednik Jaspar e bil Izvoljen za predsednika reparacijske konference v Haagu, Edwin Wilson jriavnl tajnik ameriškega poslaništva v Parizu, je bil določen, da funaira kot ofloijozni ameriški opazovale« na reparaciiski konferenci v Haagu. Kopanje saino na sebi je enolično pravijo Berfinčani in si izmišljujejo vse mogoče dodatna zabave, tako da takšno kopanje res ne more biti enolično. Eno izmed najnovejših zabav nudi drčalnica, ki popelje kopalca, če hoče ali noče naravnost v sveže valove, samo da se je nanjo dobro vsedel Ameriško poljedelstvo z mogočnimi stroji Mati 18 otrok prejela najvišje odlikovanje Alzačanka Jules Leipaul, kmetska gospodinja v Vogezih, je bila imenovana po francoskem poljedelskem ministru za vitezinjo Častne legije. Lepaulova Je mati 18 otrok, od katerih jih živi 17. Slika desnot Marsikdo se ne bi odločil za operacijo, ki io le Izvedel prof. Stroumza te dni na nekem jaguarju. Operacijsko mizo so postavili naravnost v kletko nevarne zverin®. Zajtrk v Sir Robert Ba-den - Powell, oče skavtizma, je bil ob priliki veli- ga skavtskega zborovanja v Ar-rowe - Parku pri Birkenheadu, ki se ga je udeležilo več nego 50.000 mladih ljudi in mnogo odličnih osebnosti od vseh strani sveta, povišan v ba-ronskl stan.