<^<0^0 » O T OJ w.r\ V O LJUBLJANA 21. MAJA 1970 LETO XXI ST. 10 LIST DELAVCEV VZGOJNOIZOBRA ZEVALNIH ZAVODIH PROFESOR FRANC ČEMAŽAR — NAGRAJENEC MESTA LJUBLJANE Letošnji Dan zmage —! 9. maj — je Ljubljana slovesno; Proslavila: med številnimi pro- < slavami je bila v dvorani Tivoli < slovesna seja skupščine mesta j Ljubljane, združena s proslava- < rni ob 25-letnici osvoboditve. Ob > tej priložnosti so podelili šte- J 'Ciina visoka odlikovanja in pri- • znanja aktivistom Osvobodilne < fronte, zlate plakete Ilegalca in J nagrade mesta Ljubljane. Med J Petimi nagrajenci mesta Ljub-l tjane je bil tudi Franc Cerna- J žar, profesor fizike in materna- J tike, markantna osebnost med < ljubljanskimi prosvetnimi delavci dolga leta nazaj. Rojen leta 1899, je prof. < Franc Čemažar po dovršitvi! študija vse razdobje od 1923 do; 1943 poučeval na ljubljanskih < gimnazijah in učiteljišču, nato < je bil odpeljan v Dachau in ta-; borišče Gross-Rosen; po osvobo- < ditvi je prevzel funkcijo ravna-! telja, ki jo je opravljal na gim- J hazijah v Ljubljani in na ljub- > Ijanskem učiteljišču polnih 16 < let. V letih 1962 do 1968 je de-< loval kot pedagoški svetovalec' za matematiko in fizika na za- < Vodu za PPS Ljubljana. Kot matematik in fizik se je 1 Franc Čemažar uveljavil pred- < Vsem kot pedagog. Njegovi me-! todični in didaktični postopki J Pri pouku so bili uspešni žara- < di tega, ker je znal učencem! Približati učne in vzgojne smo- j trg matematike in fizike. Zna- > žilno za tov. Čemažar ja je, da! so učenci videli v njem pred- J vsem strokovnjaka-pedagoga, ki < je s svojo urejeno osebnostjo, s < Pedagoškim taktom in poklicno J Vnemo budil v njih spoštovanje; ^o dela in veselje do stroke. Zaradi teh sposobnosti in zaradi svoje humanistične napred- > ne miselnosti, ki jo je v prejš- < nji Jugoslaviji izpovedoval kot l član naprednih mladinskih gi- j banj, p desetletju pred drugo < svetovno vojno pa kot član sku- \ Pine dr. Aleša Stanovnika, je< bil prof. Čemažar že pred vojno < Prof. Franc Čemažar Ugledna prosvetna osebnost. V < času NOB je bil aktivni član j OF, nato zaprt in v taborišču. Tudi kot gimnazijski ravna- < telj se je izkazal kot pedagog', — kot pedagoški vodja prof e- < sorskega zbora in kot organiza- < tor pouka in vzgoje na zavodu, J mu je bil zaupan. Zaradi ‘ svojih strokovnih in pedago- < kvalitet, zaradi vestnosti in S humanosti je v republiškem J °-ktivu gimnazijskih ravnateljev < užival resnični ugled, trdno za- \ s}dran na osebnem formatu, čutu odgovornosti in samostoj- < hem presojanju vzgojnih si-, iuacij. Prof. Čemažar je bil v; razdobju dveh desetletij po; °svoboditvi pojem dobrega gimnazijskega ravnatelja s stro- \ hovno reputacijo, z ugledno < Pedagoško prakso in razvitim! občutkom za potrebe in napre- \ uek socialistične družbe. Zaradi takih kvalitet in iz- i dušenj se je prof. Čemažar v J Zadnjem desetletju svojega sluz- j bovanja zgledno uveljavil kot! Pedagoški svetovalec za mate-Pratiko in fiziko na osnovnih in j pednjih šolah; prirodno spošto- < V?nie do ljudi in neprisiljena j shromnost sta k temu prispe-1 Vala svoje. (Tako beremo v \ Utemeljitvi predloga za podeli- ] ev nagrade mesta Ljubljane; to«. Francu Čemažarju.) Za svoje uspešno delo je 1 Prejel odlikovanja: Zasluge za; narod 3. reda, Red dela III in < tted dela z zlatim vencem. . Kot prizadeven družbeni de-.avec se je prof. Čemažar dolga • eta pojavljal tudi kot vidni sin-lkalni funkcionar in član re-; fUbliških sindikalnih forumov-; ler je vedno dosledno branil < Pravice delavcev v vzgojno-izo-; braževalnih zavodih. J Veseli smo, da je prejel na-^ Pjado mesta Ljubliane prav tak; aelavec, kot je Franc Čemažar.; sicrejio čestitamo! SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE O SLOVENSKIH GLEDALIŠČIH IN DNEVIH PROSVETNIH DELAVCEV Ni bilo prvič, da smo na sindikatu delavcev družbenih dejavnosti poslušali razpravo o kritičnem stanju v slovenskih gledališčih. Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti je dokaj izčrpno in na podlagi posebne ^informacije o osebnih dohodkih v slovenskih poklicnih gledališčih« tudi pretekli četrtek (14. maja tl.) med drugimi pomembnimi zadevami obravnavalo to problematiko. Predsedstvo sindikata se je zavzelo za takojšnjo in temeljito sanacijo razmer, sicer bo prišlo v teh zavodih kaj kmalu do neljubih dogodkov: delavci, zaposleni v njih, prejemajo za svoje delo zelo nizke osebne dohodke (ugotovili so, da so nominalni osebni dohodki delavcev v gledališčih v 1. 1969 bili nižji kot v letu 1965!). Majhna sredstva, ki jih dobivajo gledališča za svojo dejavnost, so resnično odraz dokaj čudnega (da tako rečemo) odnosa naše družbe do teh kulturnih zavodov. Znano je namreč tudi, od kod naj bi sredstva prišla (v Ljubljani, kjer je položaj najbolj kritičen, od mestnega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti), znano je, kdo so ustanovitelji gledališč v Celju in Mariboru, ki bi morali vsekakor urediti stvari tako, da bi financiranje teh dejavnosti potekalo v redu; znano je menda tudi, da so te dejavnosti potrebne... Pa vendar se reševanje te problematike suče v začaranem krogu, gledališča lezejo v dolgove, delavci v njih so nezadovoljni i,td__ Čeprav se tudi republiški sekretariat za prosveto in kulturo trudi urediti zadevo, čeprav sindikati svarijo in dokazujejo ... Na omenjeni seji predsedstva RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti so sklenili nonovno opozoriti na to problematiko preko sredstev javnega obveščanja, hkrati pa bodo poslali »informacijo o osebnih dohodkih v slovenskih poklicnih gledališčih« republiški skupščini ter skupščinam v Mariboru in Celju ter še drugim odgovornim političnim forumom. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti se je že večkrat zavzel za to, da bi znova zaživeli tim. dnevi delavcev družbenih dejavnosti — dnevi prosvetnih delav- cev, dnevi zdravstvenih in drugih delavcev. Taka srečanja delavcev enega področja dejavnosti v okviru občine so se pokazala zelo koristna oblika za poživljanje medsebojnega spoznavanja kakor tudi za izmenjavo izkušenj pri skupnem delu — strokovne in družbeno-ekonomske narave. Prav je, da se taka srečanja poživijo z aktualno problematiko, da se s predavanji, kulturnim in zabavnim programom ter s podeljevanjem nagrad in drugih priznanj najzaslužnejšim delavcem oživi lepa tradicija prejšnjih let in najde ustrezna oblika takih srečanj tudi v našem času. Ob takih manifestacijah naj bi dali večji poudarek tudi objavljanju rezultatov in problemov skupnih prizadevanj npr. s področja šol- stva, tako da bi bila javnost bolje seznanjena z doseženimi uspehi. V zadnjih letih so bili organizatorji dnevov prosvetnih delavcev vodstva občinskih odborov našega sindikata, ki so v sodelovanju z osnovnimi sindikalnimi organizacijami pripravila dneve prosvetnih delavcev v Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Krškem, Kopru, Ptuju, Radgoni, Domžalah, Velenju, Žalcu in drugod. Skoraj povsod so bila ta zborovanja izredno dobro obiskana (tudi do 500 udeležencev), ponekod so jih združili z ogledom gledaliških predstav, koncertov, razstav ipd. Interes, ki je za te vrste manifestacij izredno velik zlasti med prosvetnimi delavci, bi kazalo vsekakor razvijati naprej. dh Razstava: »Osvoboditev, 41 obnova, izgradnja« Tako }e delala mladina na progi Samac—Sarajevo 1917 Od 8. maja do 1. junija 1970 je v Muzeju ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani odprta razstava v počastitev 25-letnice osvoboditve Slovenije, ki zajema naslednjo vsebino — zajeto za šolsko učno uro v muzeju: V jeseni 1944 je bil položaj v Jugoslaviji že tak, da je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja lahko začelo pripravljati zaključne operacije. Pod pritiskom Rdeče armade sta kapitulirali Romunija in Bolgarija. Rdeča armada se je septembra približala mejam Jugoslavije. V IZVRŠNI ODBOR REPUBLIŠKE SKUPNOSTI IZOBRAŽEVANJA V MARIBORU KAKO 1971 11. in 12. maja so člani izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti pretresali v navzočnosti mariborskih gostiteljev in zastopnikov MS obširen program, ki je obravnaval poleg rednega dela tudi tematiko tega področja. 27. maja bo skupščina RSI v Ljubljani, ki se je bo udeležil tudi predsednik izvršnega sveta SRS Stane Kavčič. Se pred tem je bil 18. in 19. maja posvet vseh republiških izobraževalnih skupnosti SFRJ v Ljubljani in Kopru, kjer so izmenjali izkušnje ob dosedanjem delu. Tako bo zasedanje skupščine dovolj zanimivo, ne samo zaradi dogovorov o gospodarjenju v šolstvu 1971. leta, kar bo glavna točka dnevnega reda. Sedaj pa o zanimivostih s seje v MB (materiali so delovni dokumenti, ki so vsakemu na razpolago pri TIS vsaj v obliki informacij RSI). Kako 1971 Material za skupščino je pripravljen problemsko. Poročilo opozarja na splošno spoznanje, da dopolnilno financiranje šolstva ne more vplivati na hitrejši ekonomski razvoj. Tudi oceno ekonomske zmogljivosti občine morajo izračunati kompetentnej-ši od RSI (Kočevje npr. ima primanjkljaj, ker ima zaposlene občane kar v 90 jugoslovanskih občinah). OD prosvetnih delavcev bo ostal Še vedno v komparaciji z nagrajevanjem v ostalih dejavnostih. Za leto 1971 je predvideno 14 % povečanje. Materialni stroški bodo ostali v višini od 15 do 20%. Za nadurno delo pričakujejo prosvetni delavci 130 % nagrajevanje. O tem bo odločila skupščina RSI. Amortizacija je zadovoljivo urejena. Dijaški domovi V jeseni bodo dijaški domovi (ki so trenutno najbolj nevralgična točka našega šolstva) lahko prešli na skupine po 30 dijakov na enega vzgojitelja). Osvojeno je načelo: dijaki različnih srednjih šol v enem domu. Domovi morajo izdelati vzgojne programe. Vzgojitelji bodo na grajevani po kvalifikaciji, obstoječo kvalifikacijsko strukturo je treba izboljšati. RSI bo opozorila republiko, da je nujno treba urediti investicijsko vzdrževanje dijaških domov, sicer bo stanje od dne do dne slabše, pa je že zdaj neznosno. Dopolnilna sredstva TIS Občini Žalec in Slovenj Gradec bosta letos izjemoma dobili premostitvena sredstva za financiranje šolstva, ker sta po merilih izpadli iz dopolnjevanja. Žalec daje 59 % vseh zbranih sredstev in bi letos brez pomoči RSI zvozil le na račun OD prosvetnih delavcev. Odobrili so 600 tisoč. Tudi Slovenj Gradec se bo rešil z 250 tisoč dinarji. Znižajo se dopolnilna sredstva Dravogradu (65) in Metliki (87), ostali dobe več kot doslej. šola v Bosanski Krajini Novembra letos bodo prosvetni delavci Bosanske Krajine sprejeli pomoč potresnemu prizadetemu območju — novo šolo, dar slovenskega šolstva. Delavci gradbenega podjetja PIONIR iz Novega mesta so že pričeli z delom. Šola bo zgrajena z varnostjo proti 9. potresni stopnji. Podobna bo šoli v Trebnjem na Dol. (prvotni načrt — montažna šola — je spremenjen, ker vremenske prilike niso naklonjene tipu take stavbe). RSI daje 0,5 odstotka. Po dosedanjih izračunih (pet milijonov + 30 % podražitev) kaže, da TISom ne bo treba odvesti niti vseh 0,3 % prispevka za to šolo, kot je bilo dogovorjeno. Srednje šole so več MB ima enake OD za prosvetne delavce na osnovnih in srednjih šolah (po kvalifikaciji). Slišati je, naj bi bilo delo na srednjih šolah za 10 % bolje nagrajevano. IO meni, da morajo strokovni organi proučiti, če so take zahteve upravičene, ali res kaže šole rangirati. Način selekcije med prosvetnimi delavci bo treba najti in tako zagotoviti resnično boljšo kvaliteto dela na srednjih šolah. 11 tisoč nezajetih otrok Pravilniki zavodov za otroke z motnjami v razvoju so specia- (Dalje na 2. strani) prvi polovici oktobra so se sovjetske čete združile z enotami NOV v Vzhodni Srbiji in 20. X. 1944 skupno osvobodile Beograd. Jugoslovansko vojaško in politično vodstvo se je preselilo v osvobojeno glavno mesto in od tam vodilo zaključne operacije. Enotam narodnoosvobodilne vojske je uspelo do začetka leta 1945 osvoboditi Makedonijo, Črno goro, Dalmacijo z otoki, Hercegovino in jugovzhodni del Bosne. Ob prehodu leta 1944/45 se je hitro približeval konec druge svetovne vojne. Vzhodna in zahodna fronta v Evropi sta že tesno obkolili ozemlje nemškega rajha. V Italiji so v tem času pripravljali veliko ofenzivo z naskokom na nemško ob-.rambno »Gotsko črto«. Od 4. do 12. februarja 1945 so bili v Jalti razgovori med predstavniki treh vlad protihitlerjevske koalicije, ki so jim bili na čelu Roosevelt, Churchill in Stalin z vodji vojaških štabov in zunanjimi ministri. Pripravili so načrt skupnih vojaških operacij Manif^rtaciji ob osvolvditvi Novega mesta 8. maja 1945 se je pridružila tudi mladina. (Z razstave »Osvoboditev, obnova, izgradnja«) za čimprejšnji zlom nacistične Nemčije. V tem obdobju so imeli zavezniki novo Jugoslavijo že za polnovrednega partnerja svoje koalicije in se računali na njeno sodelovanje v zaključnih operacijah. Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije zdaj ni imela več samo naloge z lastnimi silami osvoboditi vsega jugoslovanskega ozemlja, temveč tudi olajšati in zavarovati operacije III. ukrajinske fronte na Madžarskem in angloameriških sil v Italiji ter obenem obe fronti povezati. 24. februarja 1945 so se v Beogradu prav zaradi dogovorov o poteku teh operacij sestali maršali Tito, Tolbuhin in Aleksander. Do tega časa je Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije narasla na 17 korpusov z okoli 800.000 borci. Z odlokom vrhovnega komandanta maršala Tita so bile januarja 1945 oblikovane štiri armade, 1. marca pa je bila NOV in POJ preimenovana v Jugoslovansko armado. Vrhovno poveljstvo jugoslovanske vojske se je odločilo, da s svojimi silami prebije sovražnikovo fronto v Sremu in Liki, nato pa z odločnim prodiranjem z desnim krilom po dolini Drave, z levim pa ob obali Jadranskega morja proti Trstu in naprej po dolini Soče do Celovca ter hkrati ob močnih frontalnih napadih v središču in delovanju v sovražnem zaledju zapre obroč okrog nemške balkanske grupacije na območju Julijskih alp in Karavank. Marca 1945 se je bojevala na jugoslovanskem ozemlju nemška armadna skupina »E« s sedmimi armijski-mi korpusi pod poveljstvom ge-neralobersta von Lohra, ki je 26. marca prevzel vrhovno komando za Jugovzhod. Nemci so razpolagali tudi z jugoslovanskimi kvislinškimi enotami: četniki, nedičevci, ustaši in slovenskimi domobranci. Enote IV. jugoslovanske armade, ki je prodirala na levem krilu vzdolž Jadranske obale, so se 16. aprila spustile v boj za Reko — močno sovražno postojanko, ki je padla šele 7. maja. Istočasno so se nekatere enote te armade prebile preko Gorskega Kotara in Snežnika v Slovensko Primorje na Pivko in se konec aprila približale Trstu ter ga s pomočjo slovenskih enot IX. korpusa obkolile. Nemci so se trdovratno upirali v utrdbah, v mestu so divjali poulični boji. Borci IV. armade in IX. korpusa so ob podpori tržaških delavcev 2. maja mesto osvobodili. Medtem je del enot IX. korpusa NOV in PO Slovenije osvobodil Tržič, Gorico in ves desni breg Soče z mesti Čedad, Videm in Tržič. 3. maja je štab IV. armade sestavil na Bazovici močan motorizirani odred, le-ta je 4. maja osvobodil Ajdovščino, nato pa prodrl po Soški dolini mimo Bovca in preko Vršiča v Kranjsko goro in naprej na Koroško, kjer se je sešel z angloameriškinji enotami ter enotami III. jugoslovanske armade in štajerske IV. (Dalje na 2. strani) NAGRADE ZA POSEBNE; DELOVNE USPEHE Republiška izobraževalna skupnost je nagradila za po-< sebne delovne uspehe po-< sebne šole in zavode Republiška izobraževalna} skupnost SR Slovenije financi- < ra vzgojno izobraževalne dejav-< nosti zavodov za usposabljanje J otrok z motnjami v telesnem in < duševnem razvoju, ki opravlja- < jo to dejavnost za celotno ob- J močje SRS. Teh zavodov je 19. J V njih dela preko 500 pedago-< ških delavcev, socialnih delav- < ceo in psihologov. Izvršni odbor Republiške iz-< obraževalne skupnosti je na seji < 9. 4. 1970 sklenil, da se za posebne delovne uspehe nagradi 8 < zavodov in 51 posameznikov. I Nagrade je 15. 5. 1970 podelil $ nagrajenim zavodom in posa- < meznikom v Klubu poslancev* predsednik Republiške izobraže-; valne skupnosti prof. dr. Lujol Suklje, ob navzočnosti predsed- < nika izvršnega odbora RepUbli-\ ške izobraževalne skupnosti tov. j Ludvika Zajca in tajnika tov. < Mirka Tuška. ' Za posebne delovne uspehe' so bili nagrajeni sledeči zavo-< di: Zavod za usposabljanje sluš- 5 rio in govorno prizadetih otrok < V Ljubljani, Zavod za korekcijo < sluha in govora v Mariboru, Za- J vod za slepo in slabovidno mla- j dino v Ljubljani, Vzgojni zavod < Janka Premrla Vojka v Vipavi, J Prehodni mladinski dom v J Ljubljani, Vzgojni zavod v Ver- < žeju, Vzgojni zavod v Slivnici* pri Mariboru in Vzdojnl zavod J v Gorenjem Logatcu. * Od strokovnih delavcev so i bili nagrajeni za posebne uspe- J he: Antoniu Mihaela, učiteljica, | Bečaj Janez, psiholog, Bergant < Peter, psiholog, Bizant Ivan, di- I rektor centra za rehabilitacijo in J varstvo slepih v Škofji Loki, < Blaznik Marjan, vzgojitelj,! Breznik Marija, socialna delav-1 ka, Bregant Milana, psihologi-; nja, Brezovec Ciril, profesor,! Confidenti Peter, vodja poklicne ; šole v Centru za rehabilitacijo« in varstvo slepih v Škofji Loki,! Dobrila Marjeta, defektolog, Fe- J renc Drago, učitelj, Gabrovec < Avgust, defektolog, Gabrščik < Milka, socialna delavka, Glažar J Jožica, defektolog, GodeŠa Ivan, j učitelj, Guček Ivo, učitelj, Had-, Žič Liljana, vzgojiteljica, Hvalič J Vlado, socialni delavec, Kavčič < Ivanka, učiteljica, Kavšek Ciril, < ravnatelj posebne osnovne Šole J v Zavodu za revmatične in srč- | ne rekonvalescente v Šentvidu < pri Stični, Kmetec Vera, prof e- J sor, Knafeljc Milica, učiteljica, J Koblar Izidor, profesor, Komo- * tar Jožica, socialna delavka in * v. d. ravnatelja v Vzgojnem za- | vodu v Smledniku, Kralj Kristi- < na, fizioterapevt, Kunaver! Franc, akademski slikar, prof e- J sor, Makuc Venceslav, učitelj, < Martinovič Branko, psiholog, S ravnatelj Prehodnega mladin- \ skega doma v Ljubljani, Motni- < kar Ivan, učitelj, Pelan Stane, < psiholog, Pelicon Frančiška, rav- J natelj Vzgojnega zavoda Janka < Premrla Vojka v Vipavi, Pod- < krajšek Tatjana, profesor, Re- J panjšek Antonija, medicinska < sestra, Rojs Maks, ravnatelj < Vzgojnega zavoda v Veržeju, J Rovšek Breda, učiteljica, Rot J Marija, učiteljica in Rot Srečko, < ravnatelj Zavoda za usposablja- J nje invalidne mladine v Kam-^ niku, Rožanc Franc, profesor, < Rupnik Janez, profesor, Sed- S mak Roza, socialna delavka. Se-J lak Milica, strokovna učiteljica, < Simčič Ivanka; defektolog, in 1 Simčič Jože, ravnatelj v Vzgoj- J nem zavodu v Planini, Stahjko' Margareta, ravnatelj centra za < korekcijo sluha in govora V Ma- J riboru, Štandeker Marija, rav- < natelj Zavoda za usposabljanje * težje duševno prizadetih v črni, J Štular Vanda, defektolog, Ulaga < Emil, defektolog, Urankar An- * ton, profesor, Varl Evgen, učitelj, Vaupotič Ferdo, ravnatelj V < Vzgojnem zavodu v Slivnici, in < Zorec Vincenc, predmetni udi- J telj. O posebnih delovnih uspehih, < za katere so bila podeljene na-1 grade, bomo poročati V prihod- j nji številki Prosvetnega delavca. < AKTUALNA TEMA: IZOBRAŽEVANJE ZA POTREBE KMETIJSTVA VSEBINA IN ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA NEPRILAGOJENI Razstava: »Osvoboditev, obnova in izgradnja (Nadaljevanje s 1. strani) Dnevni red zadnje seje prosvetno-kulturnega jbora (bila valni skupnosti niti temeljnim je 11. maja v republiški skupščini) je terjal potrpežljivost, izobraževalnim skupnostim. Poleg zanimivih poslanskih vprašanj o poklicih, sodobnih ......................... učnih metodah idr. so v ostalih dvajsetih točkah razpravljali med drugim še o osnutku zakona o obveznem pošiljanju tiskov študijskim knjižnicam, odklonili skrajšani postopek za sprejem zakona o višji šoli za organizacijo dela v Kranju, odložili sklepanje o soglasju k finančnemu načrtu sklada SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti in obravnavali enajst odlokov izvršnega sveta o investicijah na področju kulture, znanosti in izobraževanja. či (1946) in Samac—Sarajevo . (1947); avtocesta Bratstva in operativne eone, ki so prodrle enotnosti Zagreb - Beograd, Med zanimivo gradivo, o katerem so razpravljali, sodi nedvomno analiza o problematiki izobraževanja za potrebe kmetijstva s predlogi za rešitev. Izde- pogoje šolanja s spremenjeno davčno politiko. Danes imamo tri vrste kmetijskih šol: medtem ko izobražujejo poklicne in tehniške šole lala jo je posebna skupina, v ka- bolj ali manj specializiran kader, teri so sodelovali predstvaniki naj bi šole za kmetovalce dajale .v« ,,, &&Jsgyssz sste^s IIKSES Tako izobraževanje mladine kot izobraževanje odraslih na kmetijskih šolah je vse premalo načrtno. Vsekakor velja vztrajati pri načelu, naj prevzame kmetijstvo mlad človek le tedaj, ko bo imel ustrezno kvalifikacijo, tako kot za druge poklice pa bo treba tudi za kmetijce predvidevati nenehno strokovno izpopolnjevanje. Že gradivo nakazuje vrsto možnih rešitev v organizaciji in izobraževanju za pospeševanje kmetijstva. Tako naj bi za učinkovitejše in bolj raiconalno izobraževanje kmetijstva organiza- na Koroško. Medtem so enote III. JA prodirale od Varaždina proti in gradnja Novega Beograda itd. V republiških delovnih akcijah je mladina sodelovala pri ob- Mariboru, Dravogradu in Ce- delovanju Krškega polja in pri lovcu. 9. maja so osvobodile sečnji lesa; pri regulaciji Pes-Ptuj in Maribor in odhitele nice in Lijaka; pri gradnji že-proti nekdanji državni meji. ]ezniških prog: Otovec—Bub- Enote I. armade, ki so potiska- njarci; na odseku pri Borovni-le Nemce preko Hrvaškega Za- ci) Dutovlje—Sežana, na pionir-gorja in Kozjanskega, so 12. ski progi. Dalje pri gradnji cest maja vkorakale v Celje in raz- na je2ici( na Dolenjski cesti, orožile sovražnikove enote okoli na cesti Celje—Šempeter; pri Šoštanja in Slovenj Gradca, gradnji Nove Gorice itd. Glavnina II. armade je prodi- Po prvih volitvah v ustavo- rala po dolini Save ter 11. maja dajno skupgeino Jugoslavije, ki na Območju Brežic in Zidanega so bile 11. novembra 1945, je kulturo, zavoda za šolstvo SRS, republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev in skupnosti kmetijskih šol Slovenije. O tem je razpravljal že gospodarski zbor republiške skupščine in menil, da je urejanje razmer v kmetijstvu preecj odvisno tudi od ustreznega izobraževanja kadrov, ki delajo na tem področju. Poslanca PKZ (Boris Feldin in Andrej Praprotnik) pa sta opozorila, da je sedanje izobraževanje za potrebe kmetijstva vse preveč togo in neprilagojeno razmeram. — Kmetijskim posestnikom bi morali omogočiti, da si pridobe ustrezno izobrazbo, saj bodo le tako lahko pospeševali razvoj kmetijstva na sodobnejši način — je dejal B. Feldin in predlagal, naj bi občina kmetu, ki pošlje otroka v kmetijsko šolo, tudi z določenimi davčnimi olajšavami pomagala, da bi ga izobrazil. B. Feldin je opozoril tudi na vprašanje, ali je primerno, da predpišemo strokovno kmetijsko izobrazbo za tistega, ki želi ostati na kmetiji? Menil je, da bo o tem mogoče govoriti , , , ske oblike izobraževanja v večje je, aa praym položaj, organizaci- izobraževalne centre, pri tem pa ja in vsebina pouka sol za kme- upoštevali mrežo kmetijskih in veterinarskih zavodov, mrežo tovalce sploh niso pravno urejeni. Gradivo opozarja ne nezadostno izobrazbo v kmetijskem in individualnem sektorju, nato pa zatrjuje, da so zmogljivosti kmetijskih Šol nezasedene, neustrezno pa je razporejena tudi mreža teh šol. Tudi osip na kmetijskih šolah je precejšen, kar velja posebno za poklicne kmetijske šole. In dalje: pogoj za vpis V kmetijske šole je končana osnov- valcev. na šola. V nasprotju S tem pa je Pr, sprotju s tem pa je nič kaj obetajoča resnica, da je največji osip v osnovni šoli prav nje mladine in odraslih bolj po- na področju nerazvitega kmetij stva. V posebno slabem položaju so la doma in se posvetila kmetovanju. Še danes pa ni jasno, — kdo naj te šole (ki nimajo značaja srednjih šol) financira, Saj ne nalaga zakon o izobraževalnih _ „ skupnostih in financiranju vzgo- šele takrat, ko bomo tovrstno je in izobraževanja financiranja šolstvo bolje razvili in izboljšali teh šol niti republiški izobraže- šole za kmetovalce. Ustanovljene reševanju njihovih problemov, so bile sicer že 1. 1968, usposab- Gradivo predlaga tudi ustanovi-Ijale pa naj bi predvsem testo tev posebne izobraževalne skup-kmečko mladino, ki naj bi osta- posti, vendar samo za družbeni Štajerske IV. Operativne cone so ko jugQS^aVjj0_ v njenem okvi-pričele z zadnjim naskokom na j-u gg je razvijala tudi sloven-sovražnika na Štajerskem m gka (jj-Javnost. Slovenski na-Koroškem 2. niaja. Del enot se ro ko je na svojem zad-Korosko: 6. maja osvobodil njern zasedanju izdal zakon o črno, Žitno ves, razorožil ukra- ustavodfijni skupščini in o vo-jmsko SS divizijo in osvobodil litvah v njo 27. X. 1946 so bile se Smco vas, Pliberk in Veliko- y gioverdji volitve v usta voda j-vec. Medtem je Koroški odred no skupščino. le_ta je januarja 6. maja osvobodil Borovlje in jzdaia odlok o razglasitvi 9. maja kot prvi °d enot JA ustaVe Ljudske republike Slo-vkorakal v Celovec. V trnrotm- venjje jn se Preimenovala V ku med Dravogradom, Pliber- sk šeino Lrs. kom in Velikovcem je prišlo do , ... hudih bojev z umikajočo se . sl<™ka ^dska oblast e von Ldhrovo armado, ki se ni ^ ^d NOB oblikovala in se hotela predati niti po podpisu razvijala na vsem slovenskem kapitulacije Nemčije 9. maja etničnem ozemlju Slovensko 1945. XIV. divizija NOV in PO U^stvo v Slovenskem Pnmor-Slovenije je 15. maja doboje- ^ na Koroškem, kije bilo vala v Poljanah pri Prevaljah dye desetletji nasilno odtrgano na Koroškem poslednji boj dru- od mah ene dežele se je zavest-iuui uatanuvi- , ge svetovne vojne v Evropi ter no vključilo v NOB s j , tev posebne izobraževalne skup- l prisilila nemško Vojsko na tem da si pribon svobodo in P __«+i S ______-t.. ,____----------------- kliucitev k domovini Sloveniji. kmetijskih šol in terenske organizacije kmetijske pospeševalne službe. Njihovo sodelovanje je treba uskladiti po posameznih proizvodnih območjih — v zvezi s tem pa preusmeriti dosedanji preveč klasični način šolskega dela. Teoretični in praktični pouk naj postaneta bolj fleksibilna, prilagojena pogojem kmetijske proizvodnje, in usklajena z interesi in možnostmi kmeto- Po takem načinu izobraževanja bi se teoretično izobraževa- vezalo s prakso, službe za pospeševanje kmetijstva pa naj bi pomagale kmetijskim Šolam pri sektor. Do konca letošnjega septembra bosta republiški sekretariat za prosveto in kulturo in gospodarska zbornica izdelala akcijski program za ureditev izobraževanja za potrebe kmetijstva. M. K. KAKO 1971 socialno sliko (iz zaostalih kra- razumeti, da predavatelji PA pri-jev .sploh ni dotoka na visoke .. r . (Nadaljevanje s 1. strani) lizirani po vseh najsodobnejših Šole).' Morda še kaj drugega, osnovni šoli koristilo, če bi po- stajajo na to, saj bi marsikateri osnovni šoli koristilo, t stala živi »laboratorij« dognanjih in spoznanjih Upošte- Npr.‘študent raje stiska in sla- „iauuiaiUilJ« ™ ,a vanje najnaprednejših teorij po- bo živi, kot da bi se kakorkoli metodiko. Tako diplomantom PA zabija, da je 11 tisoč takih otrok obvezal. Morda je štipendij iz še vedno ostaja razreševanje tise vedno izven zavodov ki sploh gospodarstva dovolj in višjih ter stega usodnega KAKO, ki je v ne^ iščejo načinov, kakoJn_ po- ugodnejših? Vsekakor je problem študentov manjši, kot so jga nekateri poizkušali prikazatn Mimogrede še to —- čeprav je vredno obesiti na veliki zvon — magali tudi tem... Zavodi še vedno niso izdelali analize cene oskrbnega dne, da je za delo z otroki v takem zavodu potrebno praksi pogosto celo usodnejši od KAJ. Ni se mi zdelo ganljivo. opraviti s prijavljenim prosvet- Maribor ima v študentskih do. mm delavcem osebnostni test. Obliko, ki je po svetu stalna osvojena praksa, bo verjetno ka- ganljivo, niti usodno pretresljivo, da se stiska 13 profesorjev v eni sobi MB PA, zgrozila pa sem se nad _ _________ .. preveč teorije in premalo prakse movih ekonomsko ceno oskrbne- za Študente. Morda je tudi v tem ga dne. Tak način plačevanja so vzrok, da se ne vpisujejo dijaki zalo razširiti tudi na druge oblike pedagoških poklicev (npr. diferenciacija za profesorje na osnovnih in srednjih šolah). Cigani Med dva tisoč Cigani je V MS 760 Otrok, od tega 450 šolar- izvedli brez vsakih preplahov s pedagoških gimnazij, da je v Slo-študentske strani. Upravni odbor Veniji že 2'3 študentov PA iz dru-štipendijskega sklada sedaj išče gis srednjih šol. poti in načine za še bolj sistematično združevanje sredstev, saj se zdi, da je kot najmočnejši ih V višji tehniški šoli v MB smo občudovali študente pri laboratorijskem delu, kjer že med dezintereširal druge štipenditor-„ „ je. Upajo na hitro in uspešno jev. MS je zanje storila veliko, sodelovanje s TIS in občinami, Pripravili so jim vrtec in var- nezaupljivi pa so do gospodar- najbolj sistematičen štipenditor študijem stalno opravljajo prak- stveni oddelek za šolarje. Teorija o umirjevanju Ciganov, predvsem pa njihovo vključevanje v okolje je že dolgo znana. MS gre po sledi teh spoznanj in ima že prve uspehe. Da bi postala to stalna oblika dela S to etnično skupino, je 10 RSI sklenil poleg drugih republiških organov po- stva, ker pojmi o štipendiranju tam še niso tako prečiščeni, da bi se spontano Vključevali. Letos ima štipendijski sklad kar 100 tišoč din več kot preteklo leto. Tak skok je značilnost Začetne načrtne politike, ki Se bo najmanj v osmih letih umiril, saj šele zdaj začenjamo 2 načft- magati Občini MS. Letos bodo riim štipendiranjem (vsega ima dobili 400 tisoč v din, prihodnje štipendijski sklad 250 tisoč di-leto pa 1,160 tisoč. Po enaki poti, par jev —* novih seveda!). Leta kot Vključuje Cigane MS, naj bi 197l bodo pričeli v MB graditi s!e tudi občine Lendava, NM, Cr- nov študentski stolpič. Investi- nomelj, Kočevje. 2 = 5 Nekatere fakultete in visoke šole dokazujejo, da je treba študij podaljšati. Znano je, da tra- tor je republika, RSI le inida-tor. Mariborski doktorji V desetih letih je MB dal 90 naj višje šolanih strokovnjakov! 14 habilitadj, 21 doktorjev zna- ja uradni program PA dve leti, 14 animacij zi aoKtorjev zna- Srle^h0NalakBaf md" 5°nih doSS if pisanih na tretji stopnji. Te Štefke v os- čeprav traja Študij štiri leta. Ta- tret i j? v os- kih številk nihče rad ne pove. n0V1 razvrednotijo začetno neza-Novinarji ulovimo take podatke navadno pri kakšnem razburje- upanje v možnost razvoja vi-imviiunu sokošolskega študija izven re- nem posamezniku, ki se zave na- publiskega središča. tične naloge. Že res, da imajo opravka z zamotanimi instrumenti in postopki. Upam si trditi, da bi dnevno srečevanje študentov PA z »materialom - učenci« bilo še bolj ali vsaj enako potrebno. Na eni strani resnično privajanje na naloge 21. stoletja, na drugi Strani tip stare »dobre« šole iz 19. st. Najbrž so tudi v taki praksi vzroki za naš svetovno Znani osip v osnovni šoli. Najsvetejše je pokorno V višji tehniški šoli smo smeli stopiti tudi v naj svetejše — k elektronskem računalniku. Skoro sterilna čistoča. Aparatura brni in javlja podatke v obliki formul, skic. Ura dela z njim stane 500 din. V treh urah opravi delo treh strokovnjakov v treh mesecih. Neverjetni prihranki. V naše šole pa prodira preciznost skozi zadnja vrata. Stiska se v krožkih. Zagnanci sramežljivo sanjajo, kaj vse bi še dalo narediti, če bi imeli pogoje in drugačno družbeno klimo... Joža Zagorc Naknadni razpis Opozarjamo šole, naj pošljejo ■— tako kot določa zakon •— republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo v objavo naknadne razpise prostih delovnih mest najpozneje do 20. junija. Naknadni razpisi bodo — tako kot vsako leto — objavljeni v Prosvetnem delavcu v prvi polovici julija. še razsipnosti in ga to tako potare, da se mora izpovedati. Načelno Stališče IO RSI je: študija ne bomo podaljševali. Srednjeročni načrti Do konca t. m. bodo člani IO podali pismene pripombe in Strokovna komisija naj preveri predloge na osnutek srednjeroč-upravičenost takih zahtev na nega načrta vzgoje in_izpbraže- podlagi podrobnih, dokumentiranih vsebinskih programov. 600 posojil čaka Sklad za štipendije in posojila pri RSI je razpisal dva tisoč posojil. 600 jih je ostalo neizkoriščenih. Interesentov ni, čeprav so pogoji znani: posojilo se ob dobrem uspehu spremeni v šti pendijo, ki je ni treba vračati Podatek je kljub temu dvore* zen. Dokazuje lahko regionalno Strukturo (študirajo otroci mestnih, dobro Situiranih staršev), ki ni v redu, ali pa boleče odraža vanja. Tako se bd RSI prva vključila v delo skupine, ki sedaj opravlja načrtovanje nehote brez enega samega organa s tega področja. Obisk na loll z in brez laboratorija Diplomanti PA v MB imajo v 2 letin študija 4 nastope v razredu. Ko pridejo v prakso, znajo veliko teorije, ne obvladajo pa praktične metodike predmeta (pripombe terena). Zdi se, da so apetiti po znanstveno viSokoŠol* skem nivoju študentom PA bolj V škodo kot V korist. Težko je območju k predaji; v Velikovcu klJučitev k domovini Sloveniji, je zajela komandanta von Lohra Kljub velikim žrtvam slojen- ....... tr.nSSovS.ifoSr- 29. hercegovska divizija iz nj Sloveniji nista do kraja iz-IV. armade je medtem osvobo- poinila. Zavezniške sile so dila Postojno in Rakek in se skieniiej da ostane ozemlje preko Vrhnike, in Dolomitov predvojne Avstrije nedotaknje-bližala Ljubljani. Slovenski VII. no jugoslovanska vojska se je korpus, okrepljen s V. preko- moraia zat0 že maja 1945 umak-morsko brigado, je osvobajal niti s Koroškega. Tudi vpraša- Dolenjsko: 4. maja je zavzel nje slovenskega Primorja in Kočevje, 5. maja Ribnico, 6. jS£re je 0b koncu vojne ostalo maja Grosuplje. V noči od 7. na nerešeno. Jugoslovanska vlada 8. maj so se začeli na črti Li- je na pritisk zaveznikov podpi-poglav—Lavrica—Podpeč hudi saja beograjski sporazum o boji za. osvoboditev Ljubljane, Morganovi liniji. Ta je Sloven-katero je sovražnik trdovratno sko priniorje razdelil na anglo-branil. Umaknil se je šele v ameriško cono A in jugoslovan- noči od 8. na 9. maj, ko ga je sko cono b. Po londonskem z juga ogrožala 29. hercegovska sp0razumu 1954. 1. je večina divizija. Enote te divizije in cone a s Trstom pripadla Ita-VII. korpusa so zjutraj 9. maja ijjk ostali del pa Jugoslaviji, vkorakale v Ljubljano in nato Množične organizacije so nadaljevale pohod proti Go- ^udj po vojnj podpirale vsa pri-renjski za umikajočim. se so- zadeVanja oblastnih organov, vražnikom. XV. divizija VII. Qd junija do oktobra 1945 so se korpusa je. hitela Proti Kamni- Zvrsd]i kongresi: Antifašistične ku in Trojanam, 29. hercegov- frorde žena Slovenije 9.—10. 6. ska divizija pa za sovražnikom jg4g. jt. kongres Zveze sloven-po dolini Save in je 10 maja $ke mladine 24.—26. 6. 1945, osvobodila Škofjo Loko in j kongres Osvobodilne fronte Kranj, ll.^maja Bled, Radovlji- Slovenije 15.—16. 7. 1945 in I. co in Tržič ter v tej smeri proti kongres enotnih sindikatov Slo-Avstriji zlomila zadnji sovraz- venjje nikov odpor. Zmagovita revolucija je ter- Ljubljana, glavno mesto in jala temeljito preobrazbo druž-srce osvobodilnega boja sloven- bene ureditve. Z zakonom o skega ljudstva, je drugi dan po agrarni reformi in kolonizaciji vkorakanju osvoboditeljev, 10. 23. avgusta 1945 je bila odvzeta maja navdušeno sprejela prvo zemlja veleposestnikom, ban-barodno vlado na čelu z Bori- kam, cerkvi in nekmečkemu Som Kidričem. prebivalstvu. Odvzeta zemlja je Po vojni je bila naša domo- kila dodeljena malim kmetom, vina strahotno razdejana. V kmetijskim zadrugam in držav-Sloveniji je bilo porušenih in n*m posestvom. Z odlokom 21. poškodovanih več kot 500 jav- novembra 1945 je bila zaplenjenih zgradb, 12.000 stanovanj- na imovina narodnim izdajalskih, 17.000 gospodarskih pošlo- cem> vojnim zločincem in nji-pij, 6000 železniških' objektov, hovim pomagačem pa tudi tu-230 km prog, 25 večjih prog in državljanom, ki so se svo-več drugih objektov. Ljudje so jevoljno umaknili iz Jugosla-se z največjo požrtvovalnostjo v*i,e- P0 tam odloku je prišlo v lotili obnove. To pripravljenost državne roke okoli 80 vo indu-in delovni nagon je bilo treba strije, večina bančnih zavodov čim smotrneje usmeriti in orga- velikih trgovin, nizirati. Zato je bil ustanovljen 5. decembra 1946 je bil spre-avgusta 1945 republiški odbor jet zakon o nacionalizaciji za-za pospeševanje obnove. Tudi v sebnih gospodarskih podjetij, okrožjih so bili oblikovani po- Dežela je bila pred začetkom dobni odbori, ki so postali or- industrializacije in elektrifika-ganizatorji delovnih akcij. Iz- cije, kar je zahtevalo razširitev pod rok prostovoljcev so izgi- državnega gospodarskega sek-njale ruševine, rastla so nova torja. Tako so bili ustvarjeni naselja, šole, obnovljene so bile pogoji za prehod k načrtnemu železniške proge in ceste, gra- gospodarstvu. Leta 1947 je bil dili so nove mostove. Priče sprejet petletni plan narodnega prvih mogočnih delovnih podvi- gospodarstva FLRJ, ki je zago-gov mladine Jugoslavije sta že- tovil ekonomsko in obrambno lezniški progi Brčko—Banovi- m°e dežele, utrditev in nadaljnji razvoj socialističnega gospo-»■■■■■■■BaaBIBBIBSaBir« darstva tako, da je bilo mogoče Is uvajati nove družbene ekonom-■ ške odnose. Decembra 1.1949 sta Gospodarski zbbr zvezne vlade B in Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije izdala navodila za organizacijo delavskih aero TOVARNA AERO CELJE B E B B ■ D Vi F3 n svetov kot posvetovalnih organov v 200 velikih industrijskih podjetjih. Junija 1950. leta jo bil sprejet zakon o upravljanju gospodarskih podjetij in večjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. Z uveljavitvijo tega zakona je socialistična ureditev naše dežele prešla v novo obdobje, prvič v zgodovini proizvodnih odnosov je postal delavec neposredni uprav Ijavec proizvodnih sredstev. Pedagoška služba Muzeja ljudske revolucije Slovenije alpe adria LJUBLJANA, Masarykova 14 Šole, zavodi in ustanove! Ob zaključku šolskega leta vam poceni, solidno in strokovno organiziramo zaključne šolske izlete in ekskurzije po Sloveniji, Jugoslaviji in v inozemstvo. V lastnih objektih ob morju in na Gorenjskem nudimo šolskim skupinam po ugodnih cenah vso oskrbo v času izletov. Vse prevoze vršimo z modernimi turističnimi avtobusi znamke mercedes, podjetja »Slavnik« Koper. Vse informacije dobite v našem turističnem biroju, tel. št. 315-092 ali na tel. 311-872. Se priporočamo! Vojaške šole med najmodernejšimi učnovzgojnimi zavodi V ZADRU: LETALSKA VOJNA AKADEMIJA Ena najpomembnejših šol v v sistemu šolanja pilotov in vojaškega poveljniškega osebja je letalska vojna akademija v Zadru. Šola usposablja prihodnje letalske oficirje, pilote vojnega letalstva in protiletalske zaščite, ima poseben način organizacije učnega procesa in izredno kakovosten pouk v spretnosti pilotiranja. Pripravljalna šola za letalsko akademijo in kasneje za višjo komandno-štabno šolo vojnega letalstva in protiletalske zaščite ter mnoge druge tečaje za poklicno izpopolnjevanje je letalska gimnazija v Mostarju. Vse bolj zamotana tehnika, vse večje hitrosti in višine leta sodobnih letal, sodobni bojni sistemi in podobno prinašajo vrsto problemov, ki jih obravnava sodobna letalska medicina. S temi vprašanji se ukvarja Letalski medicinski inštitut v Zemunu, kjer izbirajo tudi kandidate za letalsko šolo. Izberejo jih na podlagi določenih meril in selekcijskih inštrumentov, posebno pozornost pa posvečajo mental-no-somatskim, psiho-fizičnim, intelektualnim in drugim sposobnostim^ kandidatov. Ta merila omogočajo cenejše in krajše šolanje, saj lahko kandidati v zelo kratkem času pridobe splošno, tehnično in strokovno znanje. Kljub zahtevnim merilom za sprejem je izbor vseeno uspešen: vsako leto se prijavi namreč zelo veliko kandidatov (več kot 1000), sprejmejo pa le majhen odstotek prijavljenih. Pri izbiri posvečajo posebno pozornost narodnostni sestavi kandidatov, po selekciji pa odidejo kandidati v Letalsko gimnazijo »Maršal Tito«. Tu imajo pouk naravoslovno — matematičnih predmetov, posebna pozornost pa velja motivaciji za letalski poklic in fizičnemu razvoju dijakov. Letalska gimnazija — organizacija življenja in dela v tej šoli je internatska — je ena najsodobnejših srednjih šol. Med počitnicami se dijaki usposabljajo za jadralstvo, v zadnjem letniku pa pridobe spretnosti motornega pilotiranja. Dijaki, ki pokažejo največ sposobnosti za letalski poklic, odidejo po opravljeni maturi v letalsko vojno akademijo, tisti, ki so nadarjeni za tehnične vede, pa v letalsko-tehniško akademijo v Raj lovcu. Zadrska letalska vojna akademija je med najboljšimi tovrstnimi šolami na svetu, saj v najkrajšem času praktično usposobi gojenca za poklic letalskega častnika. Sodobne težnje v razvoju sistema šolanja so zajele tudi učni proces v tej šoli. Moderni pouk omogoča tudi programirani študij (s stroji za učenje, kar je predvidela letalska vojna akademija tudi v svojih učnih načrtih.) V ta namen imajo že posebno elektronsko učilnico, ki omogoča kibernetiko v učnem proecsu. V SPLITU PRIHODNJE LETO: MORNARIŠKA VISOKA ŠOLA Tako kot vse vojne mornarice v svetu potrebuje tudi jugoslovanska veliko strokovnjakov raznih strok. Te stroke lahko razdelimo na dve osnovni skupini, in sicer: pomorske in mor-nariško-tehniške stroke. V teh poklicih je zaposleno osebje s sred- Akcija: TEŽJA DELOVNA MESTA Prispevek navezujem delno na pismo uredništvu v 8. številki Prosvetnega delavca, ki ga je napisal Ivan Butar Vsaka akcija zahteva predpripravo. To je ek) navadi osveščanje prizadetih, ki se marsikdaj sploh ne zavedajo teže krivice, ali pa v zahtevah pretiravajo in tako ne morejo pridobiti tistih, ki imajo odločilno besedo pri odločitvah. Zagovornik delavskih pravic bi morala vsekakor biti delavska organizacija, ki jo delavci tudi financirajo, to je sindikat. Priznati pa moramo, da je sindikat skrbel za ozimnico prav takrat, ko so se pričele ukinjati fazne bonitete na vaških šolah, delovni kolektivi so smatrali za sindikalno delo strokovno izpopolnjevanje v obliki raznih vzornih nastopov, torej tisto, kar delajo danes učiteljski aktivi. Tako ni bilo nikogar, ki bi ob pravem času pokazal na problem, da bi fnorebitne zastarele oblike stimuliranja nadomestili z novimi. Trenutno »obilje« razrednih učiteljev je privedlo do nesocialističnih Pojmovanj ponudbe in povpraševanja po delovni sili: nezaposleni OBVESTILO Zveza pedagogov telesne kulture SRS organizira za dijaške skupine in prosvetne delavce več 7-dnevnih izletov v CSSR. Celotni stroški na osebo znašajo 650.—. Odhod prve skupine bo Iz Ljubljane 21. junija 1970, odhod druge skupine pa je predviden 27. junija. Zahtevajte prospekt potovanja. Informacije, prijave in vplačila pri Ljubljana-Transportu v Ljubljani, Trdinova 3. Cena je Izjemna za šole in prosvetne delavce. Uprava ZPTK SR Slovenije Mladina fotografira Posebno mesto v okviru proslav ob 25-letnici osvoboditve je Pripravil strokovni aktiv Ijub-lanskih dijaških in vajenskih Hornov z zelo impresivno, vse po-tvale vredno razstavo fotografi v preddverju festivalne dvojne v Ljubljani. . Gojencev, članov foto klubov le v domovih preko 200, zgolj na jbternih razstavah je sodelovalo '15 članov s 388 posnetki. Centralna razstava je terjala [2bor: posebna pomisija je iz-?fala najboljša dela v vsem od 36 gojencev 150 fotografij. Letošnja razstava je bila še-sta. To je dokaz, da se fotoama-;erstvo lepo razvija, da se dela »fnotrno, temeljito, resno zaradi -esar so uspehi na dlani. Vsi ve-zahtevnost lepe fotografije majhna. Začetnikom, mladim °tografom je vse od prvin dalje Potrebno povedati, kako in kaj, ?ako je s svetlobo, s senco, z mo-tvom, kakšno funkcijo ima da-les fotografija v družbi, kako je : Portretiranjem, kako z naravo n še mnogo drugega. Nagrade za najboljše krožke prejeli Dom tehniških šol, železniških šol in Dom Iva-Cankarja. V. D. učitelji bodo prisiljeni ugrizniti tudi v skorjo črnega kruha, če je belega zmanjkalo. Taka politika pa ni samo nehumana, ampak je kratkovidna, kar je že občutiti danes, še težje pa bodo razmere na podeželju čez kako desetletje. V prvih povojnih letih so bili učitelji enako plačani v mestu in na vasi, čeprav je vaški učitelj proučeval pro več razredov celodnevno in ni v prvih letih imel niti četrtkov prostih. Glede na možnosti v takratni obnovi domovine bi tudi težko pričakovali drugačno ukrepanje, zlasti če pomislimo, da je vaški učitelj takrat vendarle imel določene ugodnosti (brezplačno stanovanje, kurjavo in prosebno nakup hrane pri kmetih). Ce se prav sprominjam, so vaški učitelji dobili prve denarne dodatke v šol. letu 1954/55, in sicer: dodatek za celodnevni prouk (3000 din), dodatek za težko mesto (znesek je bil različen glede na lego vasi) in dodatek za kombiniran prouk. Teh dodatkov niso dobili vsi člani kolektiva razen dodatka za težko delovno mesto. Tako je učitelj na srednje težkem mestu, ki je bil deležen vseh dodatkov, imel za približno tretjino večjo plačo kot mestni učitelj, pri tem pa ni izgubil drugih prej omenjenih ugodnosti. Z rastjo plač oz. OD pa so se dodatki samo malenkostno valorizirali, razen dodatek za celodnevni pouk, ki le ni bil tako mačehovsko nagrajevan. Po merilih RIS naj bi bili v letu 1970 OD učiteljev s srednjo izobrazbo proprečno 1300 din. Ce naj bi dodatki bili v enakem razmerju z OD, kot so bili s plačo pred prot-njastimi leti, bi moral učitelj, ki izpolnjuje enake pogoje, imeti OD ca. 1800 do 1900 din. Naj pojasnim, da sem vzel za osnovo iz leta 1954 učitelja pripravnika, za današnji dohodek pa proprečje! Prav gotovo, da so se razmere pro skoraj dveh desetletjih spremenile, zato je potrebno pronovno nepristransko oceniti težka delovna mesta. V TOLMINSKI OBČINI TE STVARI UREJAJO Zaradi zanemarjanja teh problemov v preteklih nekaj letih je skoraj nujno pričeti znova, kar se je z vso prizadevnostjo lotila TIS v Tolminu. V preteklem ko- ledarskem letu ji ni usprolo, da bi prišlo v merilih za delitev sredstev in OD do enotnosti. Letos pa se je pričela odločna akcija. Avtoritativna komisija je pripravila merila za razdelitev sredstev zavodom. (Ko to pišem, skup>-ščina TIS še ni sklep»ala in meril sprejela, vendar ni dvoma, da bodo sprejeta). V lanskem letu so šole dobile za zunanje oddelke enotno po 15 % več sredstev, sedaj pa bodo vaške šole kategorizirane v prot težavnostnih razredov. Komisija je pripravila pro- vaške šole urediti in jih bolje opremiti z učnimi pripomočki. DOSTAVEK Potem ko sem že napisal gornji prispevek, sem našel dokument, ki se nanaša na težka delovna mesta in je pnrav gotovo prvi provojni »zakon« te vrste. V gornjem prispevku omenjam, da so vaški učitelji dobili prve denarne dodatke v letu 1954/55, kar pa za težko mesto ne velja. 30. decembra 1945 je ministrstvo za prosveto v spora- V .s> * VflVlfrAR.TMIE.lCI MAMB tA % TRTIČMSJI.IEJCI M AH H ŽIVALI,LJUBITELJI M MMlOTE revijo ki je namenjena vam; celoletna naročnina 34.-din j? v* k \ e s 3 4* "S, ar »KMEČKI ©LAS«, LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA 4/1 L* imenski seznam šol za celotno občino. Tako bodo zavodi dobili za te šole dodatna sredstva od 10 % do 30 %. Ta dodatna sredstva bodo morali zavodi razporediti za težko delovno mesto in za kombiniran prouk, medtem ko bodo sredstva za celodnevni pouk dodeljena že v osnovi pro pedagoški uri. Tako lahko pričakujemo, da bodo v celoti realizirana merila, ki jih je sprejela RIS, da bodo te šole dobile v poprečju 15 % več sredstev. Nadaljnja naloga pa bo P”11! s predsedstvom vlade LRS izdalo odredbo — citiram — *o Priznanju prosebnega osebnega dodatka uslužbencem prosvetno znanstvene stroke, ki službujejo težjih in gorskih mestih«. Kraji so bili v tolminski občini razporejeni v prot kategorij, z dodatkom od 500 do 1000 din. Odredba je stopila v veljavo 1. I. 1949. Ta dodatek so dobili vsi, ki so delali na teh težjih delovnih mestih in Je v primerjavi s tedanjo plačo (okrog 5000 din) znašal 10 do 20 % na plačo. Branko Rot SREČANJE UČENCEV OSNOVNIH ŠOL PREŽIHOVEGA VORANCA Letošnjega 23-25. maja bo obiskalo Ravne na Koroškem okrog 200 pionirjev — učencev šol, ki nosijo Prežihovo ime. Prišli bodo iz Ljubljane, Jesenic, Maribora in Srednje Bistrice. Na tem srečanju, ki ga organizira učiteljski kolektiv osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem, bodo počastili 20-let-nico Prežihove smrti. Udeležili se bodo svečane proslave, sode- spODC besede«, obiskali Kotlje, šenta; nel, se pogovarjali v študijski knjižnici in se razvedrili na kresovanju. Pomerili se bodo na rokometnem in šahovskem turnirju, si ogledali likovno in foto-amatersko razstavo in obiskali muzej in dom telesne kulture. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi Bicibanove in Prežihove bralne značke in knjižne nagrade ter sPr®jeli pionirje v ZMS. Učitelji ravenske osnovne šo-le žele, da bi učenci pobliže spo-znau Prežiha jn njegov kraj ter da bi ravenski pionirji spoznali vrstnike z vseh šol, ki nosijo Prežihovo ime. . Pionirje teh šol bodo gosto-(jubno sprejeli ravenski šolarji in njihovi starši. Pokroviteljstvo proslave je prevzela ravenska občinska skupščina. njo strokovno in višješolsko izobrazbo ter visokošolskim študijem in znanstveno-raziskoval-nim delom Predvidevajo, da bodo tudi na področju jugoslovanske vojne mornarice že kmalu reformirali in modernizirali tovrstni študij. Novost reformnega obdobja bosta prav gotovo dve novi šoli, in sicer mornariška visoka šola in momariško-tehniška srednja šola. Mornariško visoko šolo bodo ustanovili v Splitu, usposabljala pa bo skoraj vse profile pomorskega in mornariško tehniškega osebja. Doslej so končali že vse priprave za izgradnjo šolskih objektov z internatom za gojence, pripravljajo pa tudi že nove učne načrte in predmetnike. Po novem učnem načrtu žele združiti šolanje pomorskega in morna-riško-tehničnega kadra v prvih dveh letih šolanja, v katerih bi študirali gojenci temeljne sploš-no-tehniške predmete na ravni L stopnje fakultete, nato pa se usposobili za pomorskega in momariško-tehniškega častnika. Pomorski častniki bodo morali v naslednjih dveh letih povsem obvladati družbenopolitične, pomorske in posebne stroke in se tako usposobiti za začetne mornariško-častniške dolžnosti. Potem ko bo ustanovljena viso-, ka mornariška šola, si bodo oficirji pridobili z visokošolsko voj’-no diplomo pravico do častni-škega naziva, po opravljeni praksi pa tudi naslov v trgovski mornarici.^ Poleg tega proučujejo tudi možnost, da bi si pridobili gojenci, ki uspešno končajo študij, še diplomo vojnega inženirja za smer — šibki tok. Momariško-tehniški častniki bodo postali po končanem študiju vojaški inženirji oziroma diplomirani inženirji ustrezne stroke, po opravljeni diplomi pa si bodo lahko pridobili tudi določeno kvalifikacijo ,v trgovski mornarici. Na mornariški visoki šoli bodo proučevali predvsem profesorji splitskih fakultet pa tudi profesorji drugih jugoslovanskih visokošolskih zavodov. Za učno osebje, ki bo poučevalo na tej šoli, pripravljajo posebej podiplomski študij iz elektro stroke —- šibki tok, in sicer pri splitski elektrotehniški fakulteti. Za predavatelje drugih strok, ki- bo do poučevali na tej šoli, pa šolajo posamezno tudi častnike na drugih ustreznih fakultetah. Dokler ne bo ustanovljena mornariška visoka šola v Splitu, se bodo šolali gojenci v mornariško tehniški akademiji v Pulju, pri tem pa bo sodelovala tudi reška brodarsko-strojna fakulteta. Prvostopenjski program elektrotehniške fakultete študirajo dijaki že štiri leta v pomorski akademiji v Divuljah pri Splitu, nekatere predmete pa predavajo profesorji splitske fakultete. L. 1971 bodo ustanovili tudi mornariško-tehniško srednjo šolo, ki bo usposabljala podčastniško osebje vseh strok jugoslovanske vojne mornarice. Tudi zanjo pripravljajo nov učni načrt in predmetnik za štiriletno šolanje. Gojenci bodo dobili diplomo tehnika ustrezne smeri, splošno vojaški in vojaško strokovni predmeti pa bodo po novem učnem načrtu prilagojeni tako, da bodo usposobili diplomante za delo s podrejenim moštvom — na ladjah ter v enotah in ustanovah jugoslovanske vojne mornarice. V ZAGREBU: VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA KOPENSKE VOJSKE Ta šola je že 1. 1965 uvedla dvostopenjski študij. Pri vpisu v I. stopnjo morajo dijaki opraviti izpit iz matematike, nato pa postanejo gojenci triletne tehniške šole — akademije. Po končanem študiju postanejo podporočniki tehnične službe, dobe višjo strokovno pripravo in naziv inženirja določene smeri. Na službenem mestu opravljajo dolžnost poveljnikov tehničnih vodov ustrezne stroke in postanejo referenti tehnične službe v enotah. Po dveh letih uspešnega dela se lahko vpišejo na drugostopenjski študij, najboljši pa nadaljujejo študij na drugi stopnji tudi brez prejšnje prakse. Prihodnje šolsko leto bodo tudi v tej šoli uvedli nov način šolanja. Analiza je namreč pokazala, da je za častnika tehniške stroke v JLA nujno potreben strokovni profil častnika z visokošolsko izobrazbo. Glede na to, da je potrebna tudi integracija vojaških tehniških šol, bo od prihodnjega leta naprej usposabljala ta visoka tehniška šola strokovnjake devetih strok. Gojenec, ki konča šolo, dobi naslov diplomiranega inženirja določene smeri in čin podporočnika. Na študij sprejemajo tudi dijake, ki so končali gimnazijo in srednjo tehniško šolo in opravili sprejemni izpit iz matemati- ke na akademiji. Odličnim in prav dobrim dijakom ni treba opravljati tega izpita. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN ZNANSTVENO-RAZ-ISKOVALNO DELO Tudi v JLA nenehno uvajajo novo tehniko. Po novem učnem načrtu in predmetniku je predvideno načrtno izpopolnjevanje za vse tiste častnike, ki so končali študij na visoki tehniški akademiji kopenske vojske JLA. Z raznimi oblikami podiplomskega študija predvidevajo naslednje oblike usposabljanja: III. stopnjo študija za magistraturo, III. stopnjo študija za nadaljnjo specializacijo in strokovne tečaje za izpopolnjevanje. Za sedaj je na visoki tehniški akademiji že organiziran študij III. stopnje na temo Operacijske raziskave. Poleg rednega organizira višja akademija tudi izredni študij za tiste častnike, ki zaradi starosti ali drugih obveznosti niso mogli končati izrednega študija. Ker so bili na višji tehniški akademiji v času od 1. 1965 vse preveč zaposleni s šolsko reformo, se šele po 1. 1969 lahko posvečajo znanstveno raziskovalnemu delu. Ustrezno bazo za to dejavnost sestavlja 30 znanstvenih laboratorijev, pa tudi ustrezno število zaposlenega osebja: na tem visokošolskem zavodu dela 130 mladih asistentov in predavateljev (od tega okrog 10 doktorjev raznih ved in magistrov), imel tako vsak gojenec visoke V JLA so prepričani, da bo imel tako vsak gojenec tehniške akademije dovolj možnosti, da se bo posvetil eni od devetih tehniških služb, za katere se šolajo častniki tehniške službe kopenske vojske JLA. V BEOGRADU: VOJNA AKADEMIJA KOPENSKE VOJSKE Po šolski reformi v JLA bo šolala ta akademija poveljniško častniško osebje za štiri zvrsti JLA (pehoto, oklepne enote, artilerijo in inžinerijo). šolanje bo trajalo štiri leta, prvi dve leti za vse gojence skupno, naslednji dve pa po smereh. Učenci četrtega letnika se šolajo v strokovnih šolskih centrih, tj. zadnja stopnja šolanja in oblikovanja profila častnika JLA. Z novimi učnimi načrti in predmetniki so se začeli ukvarjati že oktobra 1968. Po novem naj bi dobili gojenci več splošnega znanja, ki bi bilo dobra podlaga za popolnejše strokovno izobraževanje med šolanjem in za nadaljnje izpopolnjevanje v službi. Za družbene vede je namenjeno 13 %, za naravoslovno-matematične in vojaško-tehnične 37 do 57 %, za vojaške pa od 24 do 44% učnega časa. V novem učnem načrtu bo več naravoslov-no-matematičnih in tehničnih strok. M. K. Kronika narodnoosvobodilnega boja v Blejsko-Bohinjski kotlini Namesto 23. maja, kot je bilo prvotno določeno, bo (zaradi slabega vremena) zaključek letošnje »Kurirčkove pošte« na Pokljuki dne 20. junija. Za ta dan se že pripravljajo, tako da bo to zares pravo praznovanje slovenskih pionirjev in doživetje ob 25-letnici osvoboditve domovine. Zveza prijateljev mladine je pravkar izdala lično knjižico (Rdeči sneg Triglava«, ki jo je napisal pisatelj Tone Svetina in jo podnaslovi!: Kronika narodnosvobo-dilnega boja v Blejsko-Bohinjski kotlini 1941—1945. Namenjena mladini je knjižica napisana preprosto in pregledno podaja najvažnejše dogodke in boje v tem delu slovenske zemlje v letih hude preskušnje zadnje vojne; koristno bo služila zlasti učencem od 5. razreda dalje kot dopolnilo šolskemu učenju o NOB za Gorenjsko območje. Knjižica stane 4 din, naroča se na Zvezi prijateljev mladine, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16/11. Od bliska do baterije Šolski poučni film tovarne »Zmaj« so brezplačno prejele vse šole, ki razpolagajo z ustreznim zvočnim kinoprojektorjem TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LJUBLJANA Komisija za štipendije Zvočni poučni šolski filmi sodijo brez dvoma med najučinkovitejše avdiovizualne učne pripomočke, ki jih sodobna šola uporablja v procesu vzgajanja ter Izobraževanja, saj močno delujejo na čutila, čustva in razvijajoči se razum učeče se mladine. Zategadelj ni dobrih šolskih poučnih filmov nikoli preveč in je želeti, da bi se njihova uporaba v vseh naših šolah kar najbolj razširila in udomačila. Taka napredna stremljenja je pred kratkim velikodušno podprla ljubljanska tovarna »Zmaj«, ki je slovenskim šolam poklonila dragoceno darilo. Na lastno pobudo je namreč dala izdelati zvočno črno beli šolski poučni film, ki na nazoren in zgoščen način podaja temeljna spoznanja o mogočni naravni sili — elektriki. Scenarij za ta 260 m dolgi oziroma 24 minut trajajoči šolski film je napisal znani slovenski strokovnjak fizik, višji univ. pred. prof. Miroslav Adlešič, recenzent je bil prof. France Uršič iz Zavoda za šolstvo, snemalec pa režiser Lojze Jurc. Z decentno glasbo ter ustreznim besedilom v lepi slovenščini opremljeni film popelje mladega gledalca in poslušalca iz sive davnine, ko se je nebogljeni in neuki pračlovek bal mogočne, vid jemajoče ter oglušujoče bobneče naravne sile, vse do današnjih dni, ko je nenehno prodirajoči človeški razum to dolgo časa neukročeno moč podredil svoji volji in jo uporabil v koristne namene. Film prikazuje vrsto nadvse zanimivih fizikalnih eksperimentov ter nas seznani s pomembnimi odkritji velikih . učenjakov na področju proučevanja elektrike: Benjamina Franklina, Alessandra Volte, Georgesa Le-clancheja in Michaela Faradaya, vse do atomskih fizikov Nielsa Bohra in Ernesta Rutherforda. Glede na to, da je spiritus agens tega poučnega filma tovarna »Zmaj«, nas niti najmanj ne čudi, če se skozi ves film kot rdeča nit vleče prikaz razvojne poti, ki je pripeljala od nekdaj dokaj preprostih in nerodnih priprav do izdelave današnjih majhnih in praktičnih, vendarle pa sorazmerno močnih električnih baterij. Za zaključek nas film seznani še s širokim področjem praktičnega izkoriščanja teh baterij ter nam predoči visoko mehaniziran tehnološki postopek v vodilnem in najmodernejšem jugoslovanskem podjetju suhih električnih baterij v tovarni »Zmaj«, ki jih izdela dnevno 100 tisoč kosov. Tovarna je naročila 300 kopij tega filma. Poučni film »Od bli- Detajl iz visoko mehaniziranega tehnološkega procesa tovarne baterij »Zmaj« v Ljubljani POGOVOR OB PETDESETIH »Malo je genijev, ki znajo povedati velike resnice preprosto« Nekaj vprašanj prof. Cvetku Budkoviču, ravnatelju Glasbene šole Ljubljana-Vič-Rudnik Prof. Cvetko Budkovič je bil rojen v Ljubljani 14. maja 1920. Šolal se je v Grosuplju, na ljubljanski realki in učiteljišču, kjer je maturiral 1. 1940. Študiral je na ljubljanskem konservatoriju, končal srednjo glasbeno šolo in 1. 1955 diplomiral na akademiji za glasbo. Poučeval je na glasbenih šolah Ljubljana-Center, Ljubljana-Vič-Rudnik in honorarno na pedagoški akademiji. Deset let je bil predsednik sindikalne podružnice glasbenih šol, dvajset let je sodeloval pri ZKPO in petnajst let pri glasbeni reviji Grlica. Sedaj je ravnatelj glasbene šole Ljubljana-Vič-Rudnik, predsednik Glasbene mladine Slovenije (osnovna skupnost Ljubljana) in član Glavnega odbora Muzičke orrla-dine Jugoslavije. L. 1965 je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Vaša petdesetletnica vas je zalotila v viški glasbeni šoli kot ravnatelja tega zavoda. Toda: kje ste delali pred tem in s kakšnimi zvrstmi glasbene ,e-javnosti ste se ukvarjali?« Že v osnovni šoli so me uporabili pri raznih otroških igricah in operetah. Ko sem bil star 16 let, sem že vodil moški pevski zbor ob violini. To sem jemal z roke od desetega leta naprej. Brez tria s harmoniko in kitaro, v katerem sem sodeloval kot violinist, si vaščani v Grosupljem pred vojno niso mogli misliti skupnega ali zasebnega praznika. Violine sem se nato učil pri prof. Grobmingu na učiteljišču in na srednji glasbeni šoli. Toda že sem se znašel v internaciji (v Viscu), kjer sem vodil stočlanski moški zbor. Nastopali smo pred 4000 interniranci. V partizanih in po osvoboditvi, ko sem bil zaposlen na ministrstvu za lokalni promet in na ministrstvu za prosveto, sem vodil več moških, mladinskih in mešanih pevskih zborov. Po končani diplomi na akademiji za glasbo sem se dokončno odločil za poklic glasbenega vzgojitelja. Kdo vas je navdušil za glasbo in zakaj ste postali prav glasbeni pedagog? Nekega poletnega večera me je zbudilo petje moških glasov. Lepo ubrane harmonije so pritegnile mojo pozornost. Vstal sem in si šel ogledat zamaknjene pevce. Še zmenili se niso zame, jaz pa sem stal ob njih kot začaran ... Ob podobni priložnosti so se ilivali iz šolskega poslopja božajoči toni učiteljeve violine. Te- Učil sem klavir, violino, harmoniko in kitaro. Ali se vam ob sedanjem poklicnem delu kdaj stoži po tako razgibani kulturno-prosvetni dejavnosti, v kakršni ste sodelovali pred leti v Grosuplju, italijanski internaciji, v Cankarjevi brigadi, kot partizar.sni učitelj na Muljavi in na osvobojenem daj sem sklenil, da bom učitelj. In res. Že od 18. leta dalje sem imel doma celo glasbeno šolo. ...............................- ska do baterije«, pravo abecedo elementarnih spoznanj o elektriki, prejmejo brezplačno vse šole, ki razpolagajo z ustreznim zvočnim kinoprojektorjem za 16 mm film. Korist, ki jo bodo imele šole ■ od tega filma, je vsestranska. Učenci se bodo na neprisiljen način seznanili z najpomembnejšimi mejniki znanosti na področju elektrike, videli bodo, kako se naš delovni človek pri stroju trudi, da bi bilo življenje njemu in vsem nam boljše in lepše, v marsikaterem mladem srcu pa se bo tudi porodila skrita želja zaposliti se v takšnem obratu ter postati strokovnjak na področju svojega dela. Vrednoten z gledišča pedagoga je film vsekakor multidimenzionalen: poučen in moralnopolitično vzgojen, vsebuje pa tudi precej elementov v smislu poklicne orientacije, kar je za mladega človeka, ki se šele pripravlja na vstop v življenje, še zlasti pomembno in dragoceno. Predvsem pa štejemo tovarni »Zmaj« v dobro, da filma, ki ga je financirala, ni izkoristila v reklamne namene za svoje proizvode. S tem je podjetje v celoti doseglo svoj namen, to je, izdelati iz svojega področja ustrezen poučni šolski film ter ga ponuditi odraslejši slovenski mladini v na-šik osemletkah. Takšno ravnanje tovarne »Zmaj«, kljub vedno pogostejšim primerom mecenatske-ga odnosa industrijskih podjetij do šol, v naši družbeni stvarnosti najbrže nima podobnega prece-densa. Je bržkone prvi primer originalnega načina približevanja tovarne šoli, ko tovarna podari solidno izdelan šolski poučni film, oprt na lastno proizvodnjo, za izobraževanje mladih generacij v naslednjih letih. Vsekakor je želeti, da bi velikodušno dejanje tovarne »Zmaj« ne ostalo osamljeno. Za podoben korak naj bi se odločila tudi druga podjetja, saj so sicer že obstoječe možnosti za kaj podobnega še povsem neizkoriščene; pomislimo samo na industrijo optičnih priprav, gumarsko industrijo, avtomobilsko industrijo, industrijo gospodinjskih strojev, tekstilno industrijo, kemično industrijo itd. V tehnično zelo naprednih državah je takšna oblika podpore industrije šolam takore-koč običajna praksa. Mar ne bi bilo v očitno obojestransko korist slovenske mladine in tovarn, če bi šli po tej poti tudi mi!? VIATOR Prof. Cvetko Budkovič ozemlju Bele krajine? Katerega dogodka iz tega obdobja se najraje spominjate? Tudi po osvoboditvi sem že 20 let v vrvežu bogate kulturno-prosvetne dejavnosti. Najlepše spomine imam z Muljave. Ljudje so bili prisrčni, še posebej pa moji šolarji. Učilnico smo imeli nasproti Obrščakove izbe; mnogokrat sem v razredu vzel v roke kitaro in zapeli smo vrsto partizanskih in narodnih pesmi, da je odmevalo po okolici. Bili so to zelo dobri in pridni učenci, ki so se za tisti čas veliko naučili. Z zborom in recitatorji smo nastopili tudi pri odkritju spominske plošče s posvetilom Osvobodilne fronte na Jurčičevi rojstni hiši (marec 1944). Ko so vdrli domobranci na Muljavo in razbili šolski inventar, ni dosti manjkalo, da niso tudi mene pospravili. Toda pravočasno sem se umaknil na okrožje Grosuplje, pozneje pa v Metliko, kjer sem bil pevovodja oficirske šole glavnega štaba Slovenije. Tu sem učil tudi zborovsko petje in nastopil v odlični folklorni skupini pred ameriško, angleško in rusko vojno misijo. Glasbene šole so postale v zadnjih letih pomembna žarišča kulturnega življenja na posameznih območjih. Ali je tudi viško glasbeno šolo čutiti kot enega izmed kulturnih dejavnikov — zlasti med delovnimi kolektivi podjetij? Viška glasbena šola je bila vedno aktivni pobudnik vsega glasbenega življenja na svojem območju, v šolah, ustanovah, podjetjih, bolnišnicah itd. Se več. Nikoli ni odrekla sodelovanja, pa naj so prišle prošnje od kogarkoli. Zaslovela je po svojih komentiranih nastopih za učence osnovnih šol in po temeljitem strokovnem delu. Redno sodeluje na vseh občinskih javnih prireditvah, v radiu in na televiziji. Vsako leto priredi s svojimi 400 učenci več kot 60 nastopov. O katerih problemih glasbenega šolstva ste največ razmišljali in pisali? Na to vprašanje resnično ne bi mogel odgovoriti na kratko. Napisal sem skripta Glasbena zgodovina I. del. Toda področje, ki me tudi zanima, je elementarna metodika violinske igre in vpliv glasbene vzgoje na mladega človeka. O tem sem napisal več člankov. Osebno nisem nikoli jemal študija instrumenta površno, ker je ta študij najbolj natančen in pogojen v času. To je trdo delo, ki človeka disciplinira in notranje urejuje. Pri obujanju dobre muzike ne odkrivamo samo njene lepote, ampak tudi znanje, kultiviranost, logiko in fantazijo ustvarjalca, ki je bojda moral vsrkati več modrosti, če je hotel s svojo nadarjenostjo ustvariti umetnino trajne vrednosti. Takih umetnin je malo, kot je malo genijev, ki znajo povedati velike resnice — preprosto. Glasbeni vzgojitelji bi morali dati mlademu človeku možnost, da se s pomočjo glasbila spoznava z najboljšimi stvaritvami, če hočemo, da bo napravil sam, njegov narod in kultura korak naprej. Ste dobili za svoje delo vedno primerno priznanje — ali verjamete v »hvaležnost« občinstva? Da, v izjemnih primerih verjamem. Toda, če sem družbi ali sočloveku kdajkoli kaj dobrega posredoval ali storil, na njegovo »hvaležnost« nisem računal. Razočaranja in presenečenja s te plati so mi bila prizanesena. Ne vem kaj pa bi dal, da bi dobila glasbena vzgoja v javnosti več priznanja, saj ga tudi zasluži. Vprašanja: Marjana Kunej RAZPISUJE 60 štipendij za učence in študente, in sicer: a) 40 štipendij za odlične in prav dobre učence srednjih šol in b) 20 štipendij za študente višjih in visokih šol, ki imajo najmanj poprečno oceno 3,5 iz opravljenih izpitov Dohodek na člana družine prosilca ne sme presegati 600 dinarjev. Štipendije se podeljujejo predvsem za študij na učnih zavodih, ki izobražujejo pedagoški kader za delo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, v skladu s pravilnikom o štipendijskih razmerjih. Prošnja za štipendijo mora vsebovati: — ime in priimek prosilca, datum in kraj rojstva — točen naslov stalnega (in začasnega) bivališča — prikaz dosedanjega šolanja in doseženih učnih uspehov — prikaz materialnega stanja družine in prosilca Prošnji za štipendijo je treba priložiti: 1. potrdilo o šolanju oziroma vpisu 2. prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih 3. potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku staršev (zakonca, skrbnika) in potrdilo o prejemanju otroškega dodatka 4. potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov 5. izjavo, da ne prejema drugod štipendije oziroma denarne pomoči 6. priporočilo šole (za srednješolce) Prednost pri dodelitvi štipendije imajo prosilci, ki imajo stalno bivališče na območju ljubljanskih občin. Pri izenačenih pogojih imajo prednost pri podelitvi štipendij tisti prosilci, ki dosegajo boljši učni uspeh in so v slabšem materialnem položaju. Štipendije za učence srednjih šol se podelijo s 1. septembrom 1970, za študente visokih in višjih šol pa s 1. oktobrom 1970, do konca študija v rednem roku (vključno z absolventskim stažem). Štipendije se podeljujejo mesečno vnaprej, v razponu od 200—500 dinarjev. Prošnje za štipendije naj prosilci vložijo najkasneje do 15. junija 1970 na naslov: Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana, komisija za štipendije, Ljubljana, Mačkova l/II, kjer dobe tudi vse podrobnejše informacije. Kandidati bodo obveščeni o rezultatih razpisa najkasneje do 15. junija 1970. Prepozno vloženih ali nepopolnih prošenj komisija ne bo sprejemala. _ _ KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE PRI TIS LJUBLJANA Rezultati tekmovanja v znanju ruščine žica Derganc, I. gimnazija Ljubljana, Irena Hašelj, Murska Sobota, Olga Loštrk, I. gimnazija Ljubljana, Nevenka Podobnik, gimnazija »Jurij Vega« Idrija, Anica Starešinič, gimnazija Lju-bljana-Poljane, Majda Škerjanc, gimnazija Maribor-Tabor. Na tretjem mestu sta Danica Gradišnik, gimnazija pedagoške smeri Ljubljana, in Branka Rus, gimnazija Ljubljana-Poljane. Med dijaki tretjih razredov sta bili najboljši Erika Kržišnik iz škofje Loke in Anka Puntar iz Novega mesta. Drugo mesto si delita Cvetka Avbar iz Novega mesta in Jelena Helmich iz Nove Gorice. Na tretjem mestu sta Stanka Pungerčar s L gimnazije v Ljubljani in Vrhamič Radomi-ra iz Tolmina. Vse nagrajence so navzoči pozdravili s toplimi aplavzi, vodstvo tekmovanja pa jih je nagradilo z bogatimi knjižnimi zbirkami. Vodstvo tekmovanja je tudi obljubilo, da bo vse naloge vrnilo učiteljem posameznih tekmovalcev, skupno analizo celotnega tekmovanja pa bo objavilo v »Vestniku« Društva za tuje jezike SRS. M! R. Dijaki I. gimnazije v Ljubljani, za Bežigradom, so s svečano akademijo proslavili 100-letnico rojstva V. I. Lenina. Pod vodstvom prof. Frančiške Tomšič so pripravili reictal ruske poezije, v katerem so pokazali trpljenje ruskega človeka do revolucije, podobo Lenina in novega človeka po revoluciji. Izmenoma so recitirali v ruščini in slovenščini. Spored so poživljali odlomki iz del ruskih komponistov, ki so jih dijaki izvajali na violini in klavirju. Prisrčno akademijo je Društvo za tuje jezike SRS, sekcija za ruski jezik, izkoristila, da je na njej razglasila rezultate tekmovanja dijakov, ki se učijo ruščine, v znanju ruskega jezika. V obrazložitvi posebne komisije s filozofske fakultete univerze v Ljubljani je bilo rečeno, da so vsi tekmovalci, bilo jih je 69 s 16 šol, pokazali solidno in zelo izenačeno znanje, tako da je bilo zelo težko izbrati najboljše. Med četrtošolci je bil najboljši Branko Belca, gimnazija Maribor-Tabor, ki je edini dosegel vse možne točke. Drugo mesto si po abecednem redu, ker so imele vse enako število točk, delijo Jo- Otroci in televizija ! OSNOVNA ŠOLA ( PRIMOŽA TRUBARJA j LAŠKO • razpisuje za oddelek | glasbene šole delovno mesto j — UČITELJA KLAVIRJA Pogoj: glasbena akademija ali pedagoška akademija (glasbeni oddelek) Prošnje pošljite na naslov: Osnovna šola Primoža Trubarja Laško v roku 15 dni od objave razpisa. Malokateri tehnični izum je tako hitro in tako odločilno posegel v naše vsakdanje življenje kot izum televizije. Televizija je spremenila način porabe prostega časa, potisnila ob stran radio, kino, gledališče in branje knjig, zožila razgibanost družabnega življenja ter postala eno izmed meril za presojanje višine standarda posameznika ozir. družin. Kot marsikatere tehnične novosti se je tudi televizije oklenila zlasti mladina. Ugotovili so celo, da v nekaterih deželah otroci prežive več časa pred televizijskim sprejemnikom kot v družbi s svojo materjo in očetom. Zategadelj se je pojavilo novo vprašanje, koliko časa otroci lahko presedijo pred televizijskim ekranom, ne da bi to bilo v škodo njihovemu zdravju, ter katere televizijske oddaje so zanje primerne, ne da bi se bilo treba staršem bati, da bodo njihova vzgojna prizadevanja ovirana ali pa celo spodkopana. Pedagoških člankov o pomenu in smotrni izrabi televizije, tj-njenih oddaj, je bilo doslej napisano že nemajhno število; 'al so le-ti razmetani po raznih revijah in v ustreznih rubrikah časopisov, zaradi česar so težje dostopni in manj uporabni. Zategadelj se je pokazala potreba v enem samem delu zbrati ter obdelati vse bistvene probleme, pred katerimi so se znašli starši, ki imajo pod isto streho otroka id televizijski aparat. V skladu s to naraščajočo potrebo sta Katja Boh in Blaž Mesec napisala priročno knjižico * naslovom »Otroci in televizija«; v njej bodo skrbni starši našli dovolj napotkov za smotrno izrabo televizijskih oddaj v korist zdravega telesnega in duševnega razvoja njihovih otrok. Delo je izšlo v zbirki »Knjižnica za starše« Cankarjeve založbe v Ljubljani. Sta' ne 6,50 din. Priporočamo! VIATOB Zapisek ob prvem srečanju pionirskih gledaliških skupin v Idriji Konce aprila je bilo v Idriji prvo srečanje pionirskih sko srečanje, pa so bile celo-gledaliških skupin Slovenije. Ni moj namen, da bi ocenjevala večerne in neprimerne za otroško nastope devetih skupin, ki jih je bila izmed sedemnajstih izvedbo. Animatorji otroških sku-izbrala zinjo strokovnega odbora za gledališko dejavnost pin se očitno ne zavedajo, da pri republiškem svetu Zveze kulturno prosvetnih organizacij, otrokom namenjeno dramsko delo ispnco dejstva, da otrok ni zmožen zavestnega igralskega ni hkrati tudi že primerno za oblikovanja in da potemtakem gledališka predstava otrok ni- otroško izvedbo. Kakor se zdi na koh m maksimalni delovni dosežek in tudi ne poglavitni prvi pogled presenetljiva te gle-cilj sodobnega dramskega dela z otroki, bi bilo sleherno dališka ambicija pri ljudeh, ki ocenjevanje s stalisca ustaljenih gledaliških meril neumestno nimajo strokovne gledališke for-m nvicno. macije, pa jo pogaja ravno nepo- Seveda pa tudi ne bi bilo prav, se programsko vodstvo dejansko ™aVanje načeln^ strokovnih pro-«e bi zamolčali dvoje skupin, ki ni zavedalo bistvene razlike med blemov samega gledališča kot ak IZLET V SOVJETSKO ZVEZO sta na srečanju izstopali s svojo amaterskim gledališkim delom prisrčno svežino in neposrednost- odraslih otrok. Prav tako se je tivne gledališke vzgoje, pa tudi nepoznavanje zahtev gledališke jo: to stabili skupina fvf osnovne m Ogovorih* o predsta^h sTeči- f,1^0 sole iz Celja pod vodstvom Janka nja izkazalo, da strokovni sveto-Staniča in skupina osnovne šole valeč ne razlikuje pretiranega, pri-Sladki^ vrh pod vodstvom Petra vatnega sprenevedenja in koketi-Trnovška. Posebno hvalevredno ranja z občinstvom od stilizirane-je, da je obema pedagogoma uspe- komedijske igre, kar stavlja pod lo govorico svojih otrok skoraj v vprašaj zanesljivost njegovih Kot smo lahko razbrali na razgovorih z vodji dramskih skupin, se osnovni pristop k dramskemu delu z otroki večinoma ne razlikuje od »klasičnega« amaterskega prakticizma, zanašajoč se pred- celoti očistiti narečja in jo hkrati osnovnih gledaliških meril, da ne vsem na »talent«, tako na igralski narediti pristno in živo. Verzi v govorimo o sodobnih gledaliških kot režijski. Tako gledanje je se-nekonvencionalni, kompozicijsko pojmovanjih, ki iz njih izhaja veda v popolnem nasprotju s pe-dognani dramski montaži Janka aktivna gledališka vzgoja s svojo dagoškimi stremljenji gledališke Staniča so bili govorjeni vseskozi sproščevalno metodo, smiselno in naravno in v nekaterih primerih tako pristno občuteno, kot ne slišimo pogosto recitirati niti poklicnih interperetov. V celoti pa nam ta prvi pregled dela naših otroških dramskih vzgoje, ki je njen poglavitni cilj, da s sistematičnim in vztrajnim sproščevalnim postopkom pomaga oblikovati celovito otrokovo osebnost; to se pravi, da se ukvarja z vsemi, ki jih gledališko delo veseli, ne glede na prirojeno nadarjenost, ki pa je, mimogrede pove- In tako se nahajamo v tisti nenehno se ponavljajoči, za našo družbo značilni situaciji, da se ljudje na odgovornih mestih v svojih izjavah sicer strinjajo z naprednimi načeli in stališči, ker lvl , skupin vzbuja določene pomisle- pač nimajo argumentov, da bi jim dano, pri otroku vse do prestane e, ki jih bomo navedb, se pose- oporekali, v praksi pa ostajajo pubertete zelo spremenljiva in za-bej zato, ker Marjan Belina, stro- pri starem in, kot mi pričajo iz- torej sporna, kovni svetovalec odbora za gleda- kušnje, kolikor morejo, zavirajo liško dejavnost pri ZKPO, ki je uveljavljanje novih zamisli, imel v rokah programsko vodstvo o pedagoških pridobitvah mo-srečanja, na koncu, prireditev ni derne aktivne gledališke vzgoje, izvedel nobenih načelnih povzet- ki daleč presegajo večji ali manjši Pri predstavah idrijskega srečanja je bilo značilno, da so bili ravno zaradi prevladujočih gledaliških stremljenj pionirji, ki jim dramskega dela z otroki, čenrav rr,J__j_i_______ otroci zadnjih dveh razredov, ki dramskega dela z otroki, čeprav vorili (proSvetni delavec, 6. maja je bilo tako dogovorjeno na se- 1970). poudarili in dokazali smo, Stanku žirije. da je za dramsko delo z otroki 2e sam ocenjevalni obrazec, ena od največjih napak študij ki ga je za žirijo sestavil odbor celovečerne igre. Skoraj vse upri-za gledališko dejavnost, priča, da zoritve, ki so konkurirale za idrij- Razpisna komisija OSNOVNE SOLE BOSTANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali — ueitelj'a za slovenski jezik, PRU ali P — učitelja za angleški jezik, PRU ali P — učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P Nastop službe je 1. septembra 1970. Vsi razpisi veljajo za nedoločen čas. Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi razpisa. OSNOVNA SOLA ANTONA AŠKERCA RIMSKE TOPLICE razpisuje naslednja prosta mesta: A) na centralni šoli Rimske Toplice: — uči*c'ja za angleški jezik, PRU ali P — učiio'’a za tehnični pouk in fiziko, PRU ali P B) na pr’-i--nični šoli LOKAVEC: — učite” ia za razredni pouk, U C) na r "všrični šoli JURKLOŠTER: — učitelja za razredni pouk — vodja šole, PRU ali U — uUt-.Ija za razredni pouk, U D) na podružnični šoli HENINA: — učitelja za razredni pouk — vodja šole, PRU ali P Na podružničnih šolah Jurklošter in Henina obiskujejo učenci šolo do vključno 8. razreda, v Lokavcu pa do vključno 4. razreda. Na podružnicah je na voljo stanovanje. Nastop službe 1. septembra 1970. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. H. Pfaffenberger—R. Friedlander Načela in metode socialnega dela Prevod po vsem svetu znanega temeljnega dela sodi med tiste prepotrebne praktične priročnike, ki sodijo med temeljna dela določenega področja. Takšna knjiga je tudi »NAdELA IN MbTODE SOCIALNEGA DELA«, ki je kolektivno delo vci avtorjev in predstavlja mejnik v razvoju metodike social.joga dela. Delo zajema v petih delih vsa področja socialnega dela od skupinskega do individualnega. S praktičnimi primeri skuša pokazati teoretična načela moderne socialne vede. Ne v Jugoslaviji in ne v Sloveniji podobne, knjige ni na trgu, čeprav bi jo pri svojem vsakodnevnem delu potrebo.”11 vsi tisti, ki se poklicno ukvarjajo s tem področjem: socialni delavci v delovnih organizacijah, na šolah in v varstvenih ustanovah, v družbenih in upravnih službah in drugje. Knjiga »NACELA IN METODE SOCIALNEGA DELA« je namen tena vsem, ki imajo pri svojem poklicnem delu stalne stike z 1 jadrn:, z njihovimi problemi in težavami; med njimi so pokTlrni mladinski vzgojitelji. Zato pomeni knjiga korlsur.' ;n prepet rebrn pripomoček za vsako šolo in v vsaki varstveni ustanovi. Chsej: *!* strani, cena 58,00 din, izid v začetku junija t. 1. Pohitite z naročili, ker bo knjiga izšla v nizki nakladi! zadnjih dveh razredov, sodijo že k mladincem; kar pomeni, da so zaradi nepedagoškega pristopa pionirji prikrajšani za aktivno gledališko vzgojo. In čeprav je že pred dobrim letom izšel priročnik za gledališko vzgojo, ki razlaga, utemeljuje in ponazarja dramsko delo z otroki in sproščevalno metodo, ki se danes ne uveljavlja samo v gledališki, ampak tudi pri drugih estetsko-vzgojnih panogah, na tem srečanju ni bilo opaziti, da bi bil kdo osvojil pedagoška načela in prijeme danes po vsem svetu razširjenega sodobnega gledališkovzgoj-nega dela z otroki. Seveda pa je res, da je tako delo v strokovnem smislu veliko bolj zahtevno in nehvaležno, ker ne daje posebnih »gledaliških« rezultatov; to pa je še celo nedobrodošlo v družbi, ki je usmerjena k vsemu zunanjemu in reprezentativnemu in nima smisla za daljnoročne, perspektivne naložbe, kakršna je aktivna gledališka vzgoja po sproščevalni metodi, ki ni le ena izmed metod, kot trdijo nekateri, ampak je v tem našem bolj ali manj diletantskem prakticizmu edina metoda, če se strinjamo, da metoda pomeni določene delovne prijeme, ki izhajajo iz jasnih teoretičnih stališč in premis, iz dognane načelne zamisli in praktičnega obvladanja stroke. Spričo tega zaključujemo in poudarjamo, da je sproščevalna aktivna ‘gledališka vzgoja edina napredna in tako v pedagoškem kot gledališkem smislu najbolj perspektivna oblika dramskega dela z otroki. Da pa jo bomo lahko osvojili, moramo zavreči vsa ustaljena amaterskogledališka pojmovanja, vse izrazito gledališke ambicije in dati prednost njenim pedagoškim ciljem, ki morajo pravemu pedagogu odtehtati vse drugo. Draga Ahačič Slavistično društvo Ljubljana bo letos uresničilo dolgoletno željo slavistov in realiziralo potovanje V SOVJETSKO ZVEZO Potovali bomo v dneh od sobote, 11. julija, do sobote, 25. julija 1970. Potovanje bo z avtobusi, po potrebi morda kombinirano z vlakom. Program ekskurzije bo predvidoma takle: 1. dan — Odhod iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj izpred poslovalnice Kompasa, Titova c. 12, na mejni prehod Leteny in mimo Blatnega jezera do Budimpešte. Popoldne kratek ogled Budimpešte. Večerja, prenočišče. 2. dan — Zajtrk, nato odhod iz Budimpešte na madžarsko-rusko mejo Čop-Užgorod, nato do Lvova. Razdelitev prenočišč, nato kratek ogled mesta, univerze in drugih mest v zvezi z Matijem Čopom. Večerja, prenočišče. 3. dan — Zajtrk, odhod iz Lvova skozi Rovno-Shitomir do Kijeva. Večerja, prenočišče. 4. dan — Po zajtrku ogled mesta (samostan Kijevo-Pečerskaja lavra, Askoldova mogila, Vladimirskaja gorka, muzej Tarasa Ševčenka). Večerja, prenočišče. 5. dan — Zajtrk, nato odhod iz Kijeva v smeri proti Orčlu. (Ogled mesta in muzeja Ivana Sergejeviča Turgenjeva). Večerja in prenočišče. 6. dan — Po zajtrku odhod iz Orela do Jasne Poljane, kjer bo ogled muzeja in obisk groba Leva N. Tolstoja. Nato nadaljevanje potovanja v Moskvo. Večerja, prenočišče. 7. dan — Zajtrk, nato ogledi: Moskovska univerza, Kremelj — Oružejnaja palata, po možnosti carske dvorane, Rdečega trga, Leninovega mavzoleja, središča mesta, popoldne ogled Tretjakovske galerije in eventualna vožnja z avtobusom po mestu. Večerja, prenočišče. 8. dan — Zajtrk, nato ogledi No-vo-devičjega samostana s pokopališčem, kjer je pokopanih veliko ruskih pisateljev, muzej Majakovske-ga, Dostojevskega, državni literarni muzej, popoldne po možnosti izlet v Zagorsk. Večerja, prenočišče. 9. dan — Zajtrk, nato odhod iz Moskve z avtobusom ali z vlakom skozi Novgorod v Leningrad. Večerja prenočišče. 10. dan — Po zajtrku avtobusni ogled mesta in naslednjih zanimivosti: Nevski prospekt z Admiral-tejstvom, Isakijevskim soborom, spomenikom Petra Velikega, preko Neve, ogled bivše borze, univerze, Petropavlovske trdnjave, Puškinovega muzeja. Ermitaž, morda tudi rokopisni oddelek biblioteke Saltikova-Sčedrina. Večerja in prenočišče. 11. dan — Po zajtrku izlet v Pe-trodvorec, Puškinskoje (nekdanje Carskoe Selo), popoldne ogled znamenitejših stavb iz ruske literature, mesta, kjer so živeli in delovali Blok, Dostojevski, ogled Smolnega, po možnosti tudi križarke Avrore. Večerja, prenočišče. 12. dan — Ponoči odhod iz Leningrada z avtobusom ali vlakom do Moskve in nato proti Minsku, s prihodom v Minsk v večernih urah. Večerja in prenočišče. 13. dan — Zajtrk, nato odhod iz Minska, spotoma morda obisk rojstnega kraja Mickiewicza, zvečer prihod v Varšavo. Večerja, prenočišče. 14. dan — Po zajtrku odhod prek Krakova do Brna. Večerja, prenočišče. 15. dan — Po zajtrku odhod iz Brna skozi Dunaj, v Ljubljano pridemo v večernih urah. Ekskurzijo bo vodil tovariš prof. Janez Zor. za turistične usluge, ki so navedene v programu, bo skrbelo podjetje KOMPAS. Cena potovanja 2500 N-din Prijavite se lahko do 25. maja na naslov: KOMPAS, Ljubljana, Titova cesta 12. Vsem prijavljencem bomo prepustili turistično kvoto, imeti pa mora vsak svoj veljavni individualni potni list. Slavistično društvo podružnica Ljubljana PROFESOR BOGO PREGELJ Ko smrt poseže v red človeškega bivanja, posebno v bivanje človeka, ki si ga imel rad in si z njim debi skozi leta in leta ob delu vse dobro in hudo, je to za vse, ki ostajajo, strašen udarec. In če ta smrt poseže nenadno, je to toliko huje. Ne toliko zaradi tega, ker je to najprepričljivejši »memento mori«, temveč predvsem zategadelj, ker ustvarja taka smrt še posebej grozljivo praznino. Razmišljati ob smrti dragega človeka o smislu našega dejanja in nehanja, je lahko mnogokrat plodovito, toda tisto, kar v takih pretresljivih trenutkih najbolj pričuje, je smisel pokojnikovega življenja in dela samega. Od življenjskih smislov mrtvih neštetokrat živijo živi. Profesor Bogo Pregelj je svoj življenjski smisel ta čas dognal. Osrednji silnici njegove strokovnosti sta bili lingvistika in bibliotekarstvo. Vmes pa je neprestano spremljal tuje knjižne novitete, tako da je bil v tem pogledu eden najbolj razgledanih založniških knjižnih svetovalcev in mentorjev. Poleg vsega je še našel čas, da se je literarno zgodovinsko oddolžil pisateljskemu spominu svojega očeta s tem, da je predstavil srednješolski mladini ob »Tolmincih« tudi njegov lik in to z vzorno poštenostjo, objektivnostjo, toplino in pregnant-nostjo. Prav posebno pa je pokojni profesor deloval na področju metodike modernih tujih jezikov in to predvsem nemškega jezika. V tem delu je bil pri nas vodilna sila. Za to delo je dobesedno gorel. Tri leta zapored je organiziral mednarodne seminarje za profesorje tujih jezikov, postal je predsednik Republiškega društva in zatem Zveznega društva za moderne jezike in književnosti SFRJ in nazadnje generalni tajnik Med- • narodne zveze učiteljev nemškega jezika. Bil je tudi član Goethejevega inštituta v Miin-chnu. Toda bolj kot priznanja so bile to nove in nove delovne funkcije. Vse pozornosti in upoštevanja je vredno njegovo stališče, da ne more obstajati ena sama metodika za vse tuje jezike, temveč da so možne le metodike za posamezne tuje jezike. Ponosen je bil, da gre njegov matični pedagoški zavod po tej poti. Napisal je cel niz publikacij, člankov in kritik ter učbenikov in priročnikov, v katerih je sam najbolj nazorno upodabljal svoje teoretične nazore in koncepte. Kot učitelj in vzgojitelj je bil odličen in vzoren. Izredno posrečeno je družil visoko strokovnost z učnim izkustvom v obojestransko plodno in živo sintezo. Njegova pedagoška skrb za šolo v celoti je bila ob- tudi v naših človeških odnosih' ni bil nikdar odsoten; kot človek, kot strokovnjak in kot komunist. Več let je bil na ustanovi partijski sekretar. Preudarnost, spravljivost, razumnost — vse to je bilo njegovo. In velika mera kritičnosti: do sebe, do drugih in do svoje organizacije. Bil je priljubljen. Naredil je toliko in bil je tak, da se je njegova strokovna in vzgojna uresničitev vtkala v najžlahtnejšo tradicijo Pedagog ške akademije v Ljubljani. L. 2. Hill! čudovanja vredna. Tudi za nas ni varčeval z močmi. Za svoje slušatelje je skrbel prav po očetovsko. Nikdar ni bil samo učitelj, vsekdar je bil tudi' vzgojitelj. Kot človek je bil čudovit. Tih in skromen, a kadar je bilo potrebno, tudi odločen in brezkompromisen. Od ustanovitve Pedagoške akademije je bil predstojnik povsem novega oddelka za knjižničarstvo, v katerega je vložil vso svojo bibliotekarsko ljubezen in znanje, saj je ta oddelek na našem zavodu v prvi vrsti delo njegovih rok. In tudi za namene bibliotekar-stva je napisal tehtne prispevke. Ko bi hotel v kratkem skicirati njegovo dragoceno človeško osebnost, bi dejal, da tako kot v svoji ljubljeni družini 150-LETNICE OSNOVNIH ŠOL Zasilna šola v Libeličah (občina Dravograd) je delovala od 1820 do 1870, prostore je imela v mežnarijl. Ko je leta 1870 postala redna eno-razrednica in je število šoloobveznih otrok naraslo, so mežnarijl prizidali še eno učilnico. Leta 1879 so šolo razširili v dvorazrednico. Tudi za dvorazrednico sta bili dve učni sobi v mežnarijl pretesni, zato so kupili kmečko hišo in Jo priredili za šolo. Ker pa obe stavbi nista ustrezali niti učnim še manj pa higienskim predpisom, so leta 1907 pričeli graditi novo in veliko šolsko poslopje za trirazrednico, poleg stare šole. Naslednje leto je bila stavba dograjena in so jeseni pričeli s poukom v novi šolski stavbi. Staro šolo pa so adaptirali za učiteljsko stanovanje. Leta 1920 se je šolski okoliš spremenil in znatno se je znižalo število šolskih otrok zaradi poteka državne meje, ki je kraj razdelila. Sola v Oplotnici (občina Slov. Bistrica) je bila ustanovljena z odlokom takratnega okrožnega urada v Celju z dne 9. julija 1820 (št. 6741). V kroniki beremo, da je bila ustanovljena na pobudo vaščanov.. Sola je dobila naziv Trivialna šola in je imela pouk v najetih prostorih v Oplotnici št. 17. Sele 1860. leta je bila zgrajena šolska stavba In tedaj Je šola dobila naziv ljudska šola v Cadramu. To ime ji je ostalo vsa do 1935. leta, ko je ministrstvo pro- svete O. N. br. 66767/34 z dne 2. Ja-nuarja 1935 dalo šoli ime državna narodna šola v Oplotnici. Vsled vedno večjega števila otrok so šolo šinil v letih 1869 v dvo-, 1880 v tri-, 1891 v štiri-, 1902 v pet In 1913 Je postala šestrazredna. Glavni vzrok za širitev šole so bili boljši gospodarski pogoji in naraščanje prebivalstva z naseljevanjem. Prvi pouk so dobili otroci v Starem trgu ob Kolpi leta 1820 v cerkveni hiši. Poučevali so cerkovniki in organisti tiste otroke, ki so pri-hajali prostovoljno, v branju, pisanju in nekoliko računanju. Leta 1844 so staro cerkveno hišo podrli in na istem mestu zgradili novo šolo, ki so Jo leta 1889 adaptirali in solo razširili v dvorazrednico. Šolski okoliš je bil zelo obsežen, saj je obsegal 11 vasi in zaselkov. Šolski okoliš se je nekoliko zmanjšal, ko so 1901. leta odprli ekskuredno šolo v Radencih in 1909. leta novo šolo V .^nsozdeu. Sola je ostala dvoraz-rednica vse do 1921. leta. To leto so Jo razširili v štirirazrednico. V času italijanske okupacije je bilo v šolski stavbi vojaštvo, po kapitulaciji Italije leta 1943 pa do osvoboditve partizanska vojska. Pouk je bil v sosednji vasi Predgrad in v Močllah v privatnih hišah izven vojaškega bloln. Leta 1820 Je bila ustanovljena trivialna šola v St. Juriju pri Kra- nju, danes imenovanem Šenčur. Pouk so imeli v privatni hiši vse do 1847. leta, ko je bila zgrajena šolska stavba. Prvi učitelj je bil Gašper Napred, ki je poučeval od ustanovitve do 1832. leta z letno plačo 130 gld. Šolski obisk je bilo zelo slab in nereden tudi po letu 1869, ko je bila s III. avstrijskim osnovnošolskim zakonom uvedena osemletna šolska obveznost. Po štetju iz leta 1871 je bilo v kraju 450 šoloobveznih otrok, šolo pa je obiskovalo le 35 učencev. Število šolskih otrok se Je povečalo okoli 1880. leta. Leta ISSB so šolo razširili v dvorazrednico, leta 1932 v štiri- in 1935 v petrazred-nico. V letih 1882 do 1899 Je na šoli poučeval Luka Jelenc, dolgoletni predsednik »Zaveze jugoslovanskih učiteljev«. Število šolskih otrok se je zlasti po drugi svetovni vojni močno povečalo, stara šola ni več ustrezala vsem novim zahtevam in tako je Šenčur dobil leta 1964 novo sodobno šolsko stavbo. Vse omenjene 150-letne šole delujejo neprekinjeno od ustanovitve in so sedaj popolne osemletne osnovne šole. Ukinjene šole, ki so bile ustanovljene v 1820. letu, so bile v Kostrivnici, Breznem pri Radljah ob Dravi in v Podgorci. SLAVICA PAVLIC Mladi so preizkusili svoje znanje V Zagorju ob Savi je občinska konferenca ZMS pripravila v gledališki dvorani delavskega doma nadvse zanimivo tekmovanje učencev treh poklicnih šol: strokovno izobraževalnega centra (SIC), rudarskega šolskega centra in gostinske šole. Mlade kovinarji, električarji, bodoči rudar j i-kopači in delavci v gostinski stroki so tako počastili mednarodni delavski praznik 1. maj, 25. obletnico osvoboditve, obletnico Leninovega rojstva in ustanovitev OF. Zbranim učencem je o teh pomembnih zgodovinskih obeležjih spregovoril direktor SIC Zagorje Franc Veber, pripravili pa so tudi kulturni program s sodelovanjem pevskega zbora »Loški glas«, reci-tacijske skupine vseh omenjenih šol, svoje pesmi pa sta brala za-glorska literata Vlado Garantini in Jože Sevljak. V ostrem boju znanja je zmagala ekipa I strokovno izobraževalnega centra pred ekipama I in II z rudarskega šolskega centra; denarne nagrade pa sta prispevala sindikalna podružnica rudnika Zagorje in Občinska konferenca ZMS Zagorje ob Savi. R. Palčič 50-LETMICA MATURE V ponedeljek, 22. junija 1970, bo ob 10. uri srečanje maturantov mariborskega učiteljišča iz leta 1920 v Mariboru v hotelu Orlu. Tovariši in tovarišice, prijavite svojo udeležbo najpozneje do 10. junija 1970 na naslov: Drago Hasl, Ptuj, Ciril Metodov drevored 8! >: Obvestilo Gimnazija Črnomelj bo v soboto, dne 23. maja 1970, ob pol enajsti uri proslavila v Prosvetnem domu 25-letnico obstoja. Po proslavi bo v gimnaziji (ul. O. Župančiča 7) tovariško srečanje. Na proslavo in srečanje vabimo vse, ki so na tej šoli poučevali. i KDO HOČE RABLJENE Šolske table? Osnovna šola Hinka Smrekarja v Ljubljani (Šiška) pokloni 16 rabljenih šolskih tabel šoli, ki bi jih potrebovala. Table so še uporabne. OSNOVNA SOLA IZLAKE razpisuje prosto delovno mesto — UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas Pogoj: PRU ali P — učitelja v oddelčni šoli Kolovrat za nedoločen čas Pri oddelčni šoli je stanovanje, pri matični pa ne. Razpis velja 15 dni. Razpisna komisija GIMNAZIJE VELENJE razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo — da ima 10 let delovnih izkušenj pri pedagoškem delu Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in nekaznovanju, sprejema komisija na gornji naslov 15 dni po dnevu objave. Komisija za volitve in imenovanja OBČINE ŠKOFJA LOKA razpisuje na podlagi 3. odstavka 89. člena zakona o osnovni šoli delovno mesto — RAVNATELJA OSNOVNE SOLE ŽELEZNIKI Pogoji: kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole, imeti morajo deset let vzgojno izobraževalne prakse oziroma pet let, če imajo višjo ali visoko izobrazbo in opravljen strokovni izpit Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Prijavo, kolkovano z 1.— din, življenjepis ter dokazilo o strokovnosti, vzgojno izobraževalni praksi in nekaznovanju naj pošljejo kandidati komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Škofja Loka. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE ZAGORJE OB SAVI razpisuje na podlagi 89. in 99. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9/68 in 14/69) delovno mesto — RAVNATELJA Osnovne šole »Toneta Okrogarja« Zagorje ob Savi Pogoji so navedeni v 89. členu navedenega zakona. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa je treba poslati komisiji za volitve in imenovanja v 15 dneh od dneva objave razpisa. Razpisna komisija REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE penovno razpisuje prosto delovno mesto — UČITELJA ZA SLOVENŠČINO — slavista v strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani — nastop dela 1. septembra 1970 Pogoj: visoka izobrazba Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi pogoje iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih SR Slovenije in 31. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska služba republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 2. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. SKUPŠČINA OBČINE LENDAVA Komisija za volitve in imenovanja razpisuje na osnovi 89. člena zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 9/68) in 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 14/69) prosta delovna mesta RAVNATELJEV naslednjih osnovnih šol 1. ravnatelja osnovne šole »Prežihov Voranc« Bistrica 2. ravnatelja osnovne šole »Jože Talanji-Janez-« Dobrovnik 3. ravnatelja osnovne šole »Štefan Kovač« Turnišče 4. ravnatelja osnovne šole Velika Polana 5. ravnatelja osnovne šole »Vinko Megla« Odranci Kandidati za razpisana delovna mesta morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da izpolnjujejo pogoje za učitelja osnovne šole (visoka, višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri s strokovnim izpitom); — da imajo najmanj 5 let neposredne pedagoške prakse; — za delovno mesto pod točko 2 je še pogoj znanje slovenščine in madžarščine Vloge z dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev sprejema komisija za valitve in imenovanja skupščine občine Lendava do 39. junija 1970. OSNOVNA ŠOLA »NEZNANIH TALCEV« DRAVOGRAD j VZGOJNO VARSTVENI : ZAVOD NOVI TRG ! LJUBLJANA ■ razpisuje prosto delovno : ■ mesto f — VZGOJITELJICE \ Pogoj: končana SVŠ : Rok za prijave do 15. VI. 1970. : Nastop službe 1. septembra Š Š 1970. ...............: PROSVETNI DELAVEC Ust Izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS. zhaja Štirinajstdnevno med Sol-ddm letom. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Drago Ham. Naslov uredništva: Ljubljana. Poljanska 6-11, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1. telefon 22-284. Poštni predal: 855-vn. Letna naročnina: 12 din za posameznike, za Sole in druge ustanove 30 din. St. tek. računa: 501-8-26-L Tiska CZP Ljudska pravica. I VZGOJNO VARSTVENI ; ZAVOD RADOVLJICA ■ razpisuje naslednji delav- ■ ni mesti: [ — VZGOJITELJICO, VZG (za nedoločen čas) ; — VZGOJITELJICO, VZG za določen čas (od 1. 7. 1970 do 1. 4. 1971) ^ Pogoji: vzgojiteljska šola z diplomo Š Stanovanja ni. [ Prijave pošljite vzgojno var-5 stvenemu zavodu Radovljica j do 30. maja 1970. i...........a........n... i S rai | Popravek: ; OSNOVNA ŠOLA PRESERJE s j občina Ljubljana-Vič-Rudnik j ■ razpisuje naslednji delov- ! ! ni mesti: — učitelja za II. razred ‘ Pš Jezero 5 — učitelja za II. razred CŠ Preserje ■BavaBBBaaaaaaaaaaaaaai IZOBRAŽEVALNI PTT CENTER Ljubljana, Celjska 16 razpisuje prosto delovno mesto — UČITELJA ZA NEMŠČINO, ANGLEŠČINO IN FRANCOŠČINO Pogoj: profesor s strokovnim izpitom Stanovanja ni. Nastop službe 1. 9. 1970. ■ Delovna skupnost [ VRTCA JADVIGA GOLEŽ | v Mariboru na Cesti zmage 28 j [ razpisuje prosto delovno ! : mesto \ — RAVNATELJA Pogoji: poleg splošnih • mora kandidat izpolnje- • vati še naslednje pogo- ■ je: imeti mora srednjo Z vzgojiteljsko šolo in vsaj : 5 let prakse ■ Nastop službe 1. 9. 1970. Pri- ■ • javi naj kandidati priložijo ■ jj življenjepis in dokazila o iz- • | polnitvi predpisanih pogojiv. j E Rok prijave je 15 dni po ob- : E javi. aaaaBBaaaaaaaaaBBai 5 Delovna skupnost E ! OSNOVNE ŠOLE ; OTOCEC OB KRKI E razpisuje naslednja pro- 5 E sta delovna mesta za nedolo- 5 5 čen čas: — učitelja za razredni pouk — U — učitelja za zgodovino in j zemljepis — PRU ali P E E — učitelja za matematiko ■ in liziko — PRU ali P 5 ; : j Na voljo je samo eno samsko S j stanovanje. ! Rok za prijave je 15 dni po E 5 razpisu. .................... razpisuje prosta delovna mesta: — UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK za določen čas, PRU — UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO, moški, P — UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO ženska, za določen čas, P — UČITELJA ZA ZGODOVINO za določen čas, PRU — UČITELJA ZA FIZIKO IN TEHNIČNI POUK PRU — UČITELJA ZA VARSTVENI ODDELEK, U Šola nima stanovanj. Za podružnično šolo OJSTRICA NAD DRAVOGRADOM: — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK, U Stanovanje v novi šoli in poseben dodatek za delovno mesto. ■BgBgBBtBBBBBBBBaaBBBBBiaBBBEkBBBBBaiaBBaBBBBBIBIBBBBBaBBBBBBIBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI ■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI : E OSNOVNA ŠOLA SENOVO E razpisuje delovno mesto — razrednega učitelja na podružnični šoli Gor. Leskovec 5 Lep dodatek za težko delovno ; mesto. • Na voljo je stanovanje. ; Razpis velja do zasedbe. OSNOVNA ŠOLA TIŠINA razpisuje naslednji delov- : ni mesti za nedoločen čas: Z — učitelja za matematiko in fiziko — PRU — učitelja za slovenski in j srbohrvatski jezik — PRU Rok prijave 15 dni po razpisu. E Državna založba Slovenije oddelek učil 1 Ljubljana, Mestni trg 26 E sporoča, da posluje vsak dan : 5 razen sobote od ponedeljka do E : petka od 6.30 do 14.30 ure. E Ob sobotah je oddelek zaprt. : • Knjižne novosti Državne založbe Slovenije: LJUBLJANA V ILEGALI — IV. Četrta knjiga zajetnega in razkošno opremljenega zbornika prinaša dokumente, zgodovinske analize ter spominska pričevanja številnih organizatorjev in udeležencev osvobodilnega boja v okupirani Ljubljani. Zbornik — izšel je ob 25-letnici osvoboditve Ljubljane — zajema obdobje od začetka leta 1943 do konca vojne. — Knjiga velikega formata je bogato ilustrirana (fotografije, dokumenti, likovne reprodukcije, zemljevidi itd.). 656 strani, cena: platno 180 din, polusnj« 200 din. (Založba sprejema naročila tudi za II. in III. knjigo »Ljubljana v ilegali.«) Louis Adamič: OREL IN KORENINE Knjiga ameriškega pisatelja slovenskega porekla je kritično in sugestivno pričevanje o času naše velike stiske, ko je komaj nastalo novo jugoslovansko socialistično družbo tlačila stalinska mora. Usodna knjiga za pisatelja: ko jo je pisal, so zahtevali od njega, grozeč mu z umorom, naj odloži pero. Ker ga ni, ga je »Orel« po vsej priliki stal življenje. 644 strani, cena: platno 60 din. lija Erenburg: PORTRETI Iz Erenburgovih spominov »Ljudje, leta, življenje« je D. Željeznov izbral in prevedel nekaj nad 50 portretov tistih osebnosti, ki jih je avtor srečal, imel z njimi bodisi prijateljske, družabne ali poklicne stike (V. L Lenin, Aleksej N. Tolstoj, Majakovski, Pasternak, Jesenin, Remizov, Majerhold, Modigliani, Picasso, Nezval, Einstein, Gide, Hemingway, Eluard, Aragon, Stalin itd.) Posamezni »portretiranci« zažive pod avtorjevim peresom v literarno in memoarsko sijajno izrisani podobi. 388 strani, cena: platno 48 din. Erich Fromm: ZDRAVA DRUŽBA Avtor, dolga leta profesor sociologije na ameriških univerzah, zdaj profesor za psihoanalizo v Mehiki, je znan kot avtor mnogih pomembnih znanstvenih del (Beg od svobode, Človek po lastni predstavi, Pozabljen jezik itd.) V »Zdravi družbi« obsoja kapitalistični sistem, zlasti njegovo obliko v ZDA in sodi, da je edina pot iz krize, v katero je zašel zahodni svet, v socialističnem sistemu »z udeležbo delavcev pri odločanju in upravljanju«. Knjiga je izšla v zbirki »Moderna družba«. 308 strani, cena: platno 60 dtn. VVilliam H. Whyte: ČLOVEK ORGANIZACIJE Avtor, znani ameriški sociolog, osvetljuje predvsem problem, kako vplivajo spremembe v sodobnem svetu na značaj človeka in na njegovo mesto v družbeni organizaciji. Išče pot, kako bi človek postal gospodar organizacije, ne pa njena žrtev. Pri tem posreduje izčrpen opis nastalih sprememb v družbi in v samem človeku. Knjiga je izšla v zbirki »Moderna družba«. 436 strani, cena: platno 75 din Daniel Defoe: MOLL FLANDERS Angleški klasik, ki ga pozna ves svet po romanu Robinzon Crusoe, je sam označil to svoje delo kot »zgode in nezgode znamenite Moll Flanders in tako naprej, rojene v Newgatu, ki je bila od šestdesetih let zelo razgibanega življenja, če ne štejemo njenih otroških let, dvanajst let vlačuga, petkrat poročena (enkrat celo z rodnim bratom), dvanajst let tatica, osem let kaznjenka, pregnana v Virginijo, nazadnje pa je obogatela, pošteno živela in spokorno umrla, kakor je po njenih papirjih popisal Daniel Defoe.« — Delo je izšlo v zbirki »Svetovni klasiki«. 354 strani, cena: platno 70 din, polusnje 85 din. K. Kornilovič: RUSKA UMETNOST OD ZAČETKOV DO KONCA 16. STOLETJA A. L. Kaganovič: RUSKA UMETNOST 17. IN 18- STOLETJA Obe deli posredujeta izjemno bogastvo in stilno izvirnost ruske likovne umetnosti in sta v tem smislu edinstveni na našem knjižnem trgu. V obeh knjigah velikega formata je 150 barvnih in nad 80 črno-belih podob, ki dajejo skupaj z razkošno opremo knjigama bibliografsko vrednost. Cena obeh v platno vezanih knjig je 540 din. Željko Grum: IVAN MEŠTROVIČ Monografija posreduje zaokrožen pregled Meštrovideve umetnosti, njegov veliki ustvarjalni opus ter njegovo pot od kiparja samouka do enega največjih upodabljevalcev 20. stoletja. Jedro knjige predstavljajo reprodukcije Meštrovičevih kiparskih del, ki sugestivno posredujejo lepoto, skladnost in občutenje njegovih skulptur. 190 strani velikega formata, cena: platno 150 din. »BISERI UMETNOSTI« — ZBIRKA 10 KNJIG Zbirka je posvečena velikim umetnikom vseh časov: slikarjem, kiparjem in arhitektom. Gre za pravo enciklopedijo umetnosti, v kateri je vsaka knjiga zaključena monografija. V prvi seriji desetih knjig najdemo naslednja imena: TIZIAN, MONDRIAN, RENOIR, POLLOCK, GAINSBOROUGH, MODIGLIANI, REMBRANDT, DEGAS, MICHELANGELO in MIRO. Vsak umetnik je predstavljen z 80 barvnimi reprodukcijami. V vsaki knjigi žepnega formata so tudi podrobni življenjepisni podatki posameznih avtorjev, popisi slik, odmevi kritik in pri mnogih tudi bibliografski podatki. Cena vseh desetih knjig: 200 din. Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe. Založba vam jih pošlje tudi na dom in nudi ugodnost mesečnega obročnega odplačevanja (najmanjši mesečni znesek 30 din), če jih naročite s priloženo položnico. Izrezano položnico pošljite v ovojnici (z navedbo knjižne vezave) na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 § s< 1 c I I & £ u« 25 > 5 s z > s o o z M H > Naročilnica Obvezno naročam pri DZS naslednje knjige: Ceno za knjige bom poravnal: — takoj — v ......obrokih po............din Knjige pošljite na naslov: — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve. Datum: _______________Podpis: ....................