„ XS IfteìJSK ?oiji4 ek 4 : kr« L-nt Izhaja vs-* straneh 25 lir. . .OD polletw 500 IL ulica Montecch — — . desìi Abruzzi 3, . _ OiiI x’-o- Dopisi se dosta\ ’ “ " rokopisi in slik -za vsak milimet POŠTNINA PLA-™.-.« v GOTOVINI - SPI VEv|bNOVLJENA IZDAJA LETO VI, ŠFEV 42 OGOLJUFA! H GLASILO BOM1INI8TIČKE PARTIJE S.T.O. Slovenci! Združimo se v obrambi narodnih'pravic in proti škvadrističnim napadom! TRST - SOBOTA, 9. OKTOBRA 1954 CENA 20 LIR ii Lur\ SVOJE PRAVICE PO SRAMOTNEM IZDAJSTVU TITOVE VLADE (.Enotno nadaljujmo borbo za uveljavitev niirovne pogodbe in narodno enakopravnost! ! —■——.... nuni um UgC-| etti- ita-) ske- nai Celotno besedilo vseh listin, podpisanih 5. oktobra v Londonu - Gen. Winterton in gen. De Renzi sta se dogovorila o podrobnostih predaje oblasti - Včeraj so začele odhajati ameriške čete - Italijanskih čet in ladij ne bo še en teden :sk' v torek opoldne, po londonskem času, so zastopniki Zdru-brezth držav, Velike Britanije, Jugoslavije in Italije podpisali ičn' asebni rezidenci angleškega zunanjega ministra Edena I faz um o delitvi Svobodnega tržaškega ozemlja. Glavno ino, nazvano «Spomenica o sporazumu», so podpisali za ieli;1jo londonski poslanik Manlio Brosio, za Združeno kralje-ad ) pomočnik podtajnika županih zadev Geoffrey Harri-liiii i, za združene države aine-viiei visoki komisar v Avstriji ■tn> Wellyn Thompson in za Jagre Igvijo veleposlanik v Lon-slo 'u dr. Vladimir Velebit. brlfedstavnika Jugoslavije in ma-lije sta nato podpisala dru-pra- Drilogo, takozvan «Posebni za-'ut», s katerim se urejajo čn^šanja narodnih manjšin, ita Oridejo pod eno ali drugo skt ivo. Oba zastopnika sta si čjun izmenjala vsak po tri pi-J. in sicer glede ureditve id1 'ašanja tržaške svobodne lu-k 'glede postavitve konzular-Pr! 'predstavništev v Trstu in kt> »ru ter glede vprašanja kul->ta- *mh domov. I topogratske karte, ki je ' 1. priloga sestavni del s po- ko- V l j ti- ma, izhaja, da pride pod jugoslovansko upravo del cone A s površino 11,5 kv. km. in približno 3.000 prebivalci. V tem predelu miljske občine, ki se pripoji coni B STO, so sledeče vasi: Plavje, Badlha, Sp. Škofije, Elerji, Božiči, Fajti, Sodniki, Hrvatini, Sv. Brida, Norbedi, Barizoni, Sv. Kolom-ban, Campore, Miloki in druge. Angleški in ameriški zastopnik sta izročila italijanskemu veleposlaniku Brosiu pismo glede prenosa oblasti v coni A na italijansko upravo. Brosio je v odgovoru sporočil, da je Italija določila generala Ed-monda De Renzija, da v njenem imenu prevzame oblast nad ozemljem, ki ji je bilo dano v upravo po londonskem sporazumu. di.iN= da' Izjava KP Italije i V trenutku, ko Italija prevzema upravo mesta Trsta -i dela njegovega Ozemlja, pošiljajo italijanski komu-i*ti tovarišem, delovnim ljudem in vsem tržaškim pre-a: 'ivalcem bratski pozdrav in jim izražajo svojo toplo i«'"ntpatijo. Italijanski delovni ljudje in patrioti so v v sen f‘b trdih letih za tržaško prebivalstvo upali v povsem atUgo rešitev ter delovali, da bi bilo mogoče zajamčiti c°' lobodo, enotnost Ozemlja in izpolnitev narodnih te- al! Po fašizmu, ki je z zatiranjem in terorjem izkopal ‘«Premostljiv jarek med Italijani in Slovani, po zad-^ern Mussolinijevem izdajstvu, ki je izročil mesto ■'«n-Tcem, je- mirovna pogodba predstavljala za Italijo ežko rešitev, ki jo.je bilo mogoče sprèjeti le v duhu 'bnovljenih odnosov med ljudstvi in sodelovanja med semi narodi. Toda sklepi mirovne pogodbe se niso ‘kleli na noben način poslabšati; ni smelo biti mogoče, bi bila Italija prisiljena prenašati klavzule, ki so jo «žile, dočim bi se drugi odrekali svečano podpisanim Zvezam. Mirovna pogodba je jamčila enotnost Svobodnega baškega ozemlja, odhod jugoslovanskih čet iz cone B k angleških ter ameriških čet iz mesta Trsta in cone A, lavico tamkajšnjemu prebivalstvu, v večini italijan-U. Jtemu, da se svobodno upravlja in živi ob popolnem spoti- tavanju vseh demokratičnih in narodnih pravic. Ustano-o 'jtev Svobodnega tržaškega ozemlja v celoti bi bila mo--a pomeniti prvi korak za svobodno odločitev prebi-' z dokončno razdelitvijo Ozemlja ne samo žrtvovala 'kterese istrskega prebivalstva, temveč bi tudi otežko-‘Ja in skoro onemogočila življenje mesta. Danes je vlada Scelbe in Saragata, pokoravajoč se 'kužu Angležev in Amerikancev, prezirajoč najsveča-?«jše obveze in prevarivši upe ljudstva, podpisala naj-,Jlj neugoden sporazum, ki bi ga bilo mogoče skleniti, k zaključila z novo kapitulacijo žalostno dobo zunanje *talitike. ki pozablja na interese in dostojanstvo itali-'Chskega naroda. S to pogodbo se ne samo dokončno uresničuje raz-jtasanje Svobodnega ozemlja, temveč se sama cona A ‘udo okrnjuje, tako da se novi begunci pridružujejo 'taliti, ki so morali zapustiti svoje domove in svojo zemljo j y teh letih, in tem prebivalcem se brutalno odreka demo-^ 'ratična pravica do plebiscita. \ Italijanski komunisti ponovno razgaljajo proti na-ltx :°dno politiko skupin, ki so se vdinjale ameriškemu i'. taperializmu. obsojajo vladno odločitev, da prelomi ob-: '6zo za rešitev tržaškega vprašanja na podlagi sogla-•! ,k«ga sklepa parlamenta izražajo svojo solidarnost s pre-L /'valstvom, ki je prisiljeno na izselitev ali pa je izgu-11 J'ta upanje, da se kdaj povrne na svoje domove. \t Barantanje in odpoved, težka situacija, v kateri so |V * znašli begunci in 'ami tržaški prebivalci, predsta-■e'. r tajo nov dokaz, kako sta politika podkžnosti tujcu in ,l2kol v notranjosti dežele pogubni za interese domo-§ -‘he. Ta nova napaka, ki jo tako drago plačujejo Trža-ta Jhi in Italijani, mora služiti kot svečano opozorilo, da é Poišče pot nove zunanje politike, da se začne borba J: mednarodno pomiritev in evropsko sodelovanje in se •|?Cheha s hladno vojno in diskriminacijo med Italijani. ^ 'baškim delovnim ljudem, italijanskim in slovenskim 'fcbivalcem Tržaškega ozemlja in beguncem obnavlja-t r' naš pozdrav in jih pozivamo, naj se čvrsto združijo jj vsemi Italijani v borbi za svobodo, neodvisnost in TAJNIŠTVO KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE Vse listine glede sporazuma so napisane samo v angleškem jeziku, kar najjasneje izpričuje popolno podrejenost Beograda in Rima volji anglo-ame-riških gospodarjev. Se istega dne ob 16. uri (londonski čas) so bile vse listine istočasno objavljene v štirih prestolnicah, v Washingtonu, Londonu, Beogradu in Rimu. Pol ure kasneje se je v Kopru že sestala na prvo sejo mešana komisija, sesto ječa lz predstavnikov ZVU iz Trsta in VUJA iz Kopra, ki ima nalogo določiti začasno razmejitveno črto. V sredo se je komisija sešla na ponovnem sestanku. V torek so vlade Združenih držav, Velike Britanije ter Francije objavile deklaracije glede sporazuma o tržaškem vprašanju. Prvi dve sta objavili deklaracijo z enakim besedilom, Francija pa s svojim. V vseh treh deklaracijah pa se poudarja, da vlade treh zahodnih velesil ne bodo nudile nobene opore zahtevam nit! Jugoslavije niti Italije po ozemlju, ki je pod suverenostjo ali upravo druge. Na predlog predsednika Scelbe je italijanska vlada imenovala za vladnega komisarja za cono A prefekta Giovannija Paiamara, nekdanjega goriške-ga prefekta in doslej šefa kabineta v notranjem ministrstvu. V sredo popoldne sta se na devinskem gradu sestala gen. Winterton in gen. De Renzi ter določila vse potrebno za predajo oblasti. Podpisala sta dogovor, ki določa v glavnih o-brisih nadomestitev anglo-a-meriških zasedbenih čet z italijanskimi. To se bo zgodilo postopoma. Obenem sta imenovala podkomisijo za izdelavo podrobnega programa predaje oblasti v coni A. Ta podkomisija se je sestala v četrtek. Za ZVU je vodil razgovore polk. Mayneii, za italijansko vojsko pa podpolkovnik Montiglio. Zvedelo se je, da je bil določen datum in način izmenjave zasedbenih sil v Trstu in coni A. Visoki komisar gen. De Renzi bo najbrž prišel v Trst s križarko «Duca degli Abruzzi», ki bo skupno s križarko «Montecuc-coli» in z rušilci «Artigliere», «Granatiere» in «Grecale» pristala ob pomolu Sv. Karla, Istočasno s prihodom vojnih ladij bodo vkorakali na Tržaško ozemlje po suhem tudi vojaški oddelki. Prvi naj bi bil 5. bataljon 8. polka bersaljerov divizije «Ariete», ki je sedaj v Pordenonu, Za to priliko so že naročili 750 novih peres za bersaijerske klobuke. Za njimi pa bi prišel takoj mobilni bataljon karabinjerjev iz Gorice. Nič se še ne ve glede datuma njihovega prihoda. Italijanski predstavnik Montiglio ni hotel dati nobenih izjav glede izmenjave čet. Poudaril je le, da je še prezgodaj govoriti o nadaljnjih dogodkih; vse se bo zgodilo mirno in treba bo še mnogo dni, predno bo izvršena predaja oblasti. Tudi drugi so potrdili, da pred enim tednom še ni pričakovati prihoda prvih oddelkov italijanske vojske. Ko gre naš liit v stroj, odhajajo z Opčin prvi ameriški oddelki in sicer iz vojašnic na Opčinah in v Banih, Odpeljali so se s kamioni po avto-stradi. Po vsej verjetnosti so namenjeni v atlantsko vojno bazo v Livornu. V četrtek je zasedal izvršni federalni svet (vlada) v Beogradu pod Titovim predsedstvom. Vsi prisotni ministri so soglasno potrdili Londonski sporazum glede razdelitve Tržaškega ozemlja. Vsi jugoslovanski listi poudarjajo dokončen značaj ureditve tržaškega vprašanja ter pozdravljajo prebivalce cone B, ki «so se za večno združili z domovino». V tem smislu je okrajni odbor v Kopru poslal brzojavko zvezni skupščini v Beogradu, v kateri izraža svoje «veselje ob dokončni priključitvi k Jugoslaviji». Nasprotno pa Je vse jugoslovansko ljudstvo silovito razočarano in poparjeno zaradi nečuvenega Titovega izdajstva nad tržaškimi Slovenci in koristmi Jugoslavije, izjava Komunistične parlile proli razhosaniu s. 1 o. Kljub soglasnemu odporu prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja proti razkosanju so vlade atlantskih velesil ter rimska in beograjska vlada dosegle sporazum Nihče izmed nas ne pozna še popolnega besedila sporazuma, zato ker je bil kot plod tajnih kupčiji, sklenjen za hrbtom Tržačanov in Istranov, prezirajoč pravice svobode in demokracije. Med temi je prva pravica narodov do samoodločbe, ki je bila v tem primeru grobo kršena, kljub temu, da so vsi Tržačani soglašali v zahtevi po plebiscitu, kateri so se pridružili tudi listi, ki so se iz vse prej kot pa narodnih in demokratičnih nagibov v zadnjem trenutku sprijaznili z barantanjem. Poudariti hočemo, da je rešitev, ki jo predvideva sporazum slabša od liste, ki jo je predvidevala anglo-amerišku nota od 8. oktobra — katera je že določevala razkosanje Svobodnega ozemlja — ker potrjuje monstruozno delitev ozemlja miljske občine in obsoja na tisoče prebivalcev teh vasi, ki so prepuščeni Titu. Za vlade, ki so ga podpisale in za one, ki so ga sprejeli, ima sporazum trajen značaj. Začasnost ni ne za ene ne za druge nič drugega kot pretveza za slepitev žrtev, t. j. našega prebivalstva, in za špekuliranje v primernem trenutku s čustvi dveh sosednih narodov. Kajti nihče ni tako blazen — čeprav so še na svetu blazneži, ki sanjajo o vojnih pustolovščinah —- da bi mislil na priključitev cone B k Italiji ali pa cone A k Jugoslaviji brez oboroženega spopada.................. Barantanje je torej izvršeno dejstvo. Vlade v Washingtonu, Londonu, Rimu in Beogradu so ga vsilili. Našemu prebivalstvu ne preostane drugo, kot da ga začasno sprejme in se enotno bori za to, da se v novem položaju ustvari mir in da se z njim vrnejo demokratične svoboščine in nacionalne pravice, ki so bile teptane po tujem okupatorju. S tem našim zadržanjem nočemo niti zdaleka reči, da mora prenehati borba za združitev našega Ozemlja. Nasprotno, danes se moramo bolj kot kdaj prej boriti za to združitev, do česar pa prav gotovo ne bo prišlo z neposrednim pogajanjem med dvema prizadetima vladama, temveč le, če bomo v krajevnem in mednarodnem merilu, v Italiji in v Jugoslaviji zahtevali uveljavitev mirovne pogodbe, ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ali pa, če bo našemu prebivalstvu dana možnost, da v režimu demokracije in svobode izrazi svojo voljo s plebiscitom, ali pa potom mednarodne konference, podobne oni, ki je bila nedavno v Ženevi, katere pa bi se udeležili ne le predstavniki Italije in Jugoslavije, temveč tudi predstavniki našega prebivalstva. Mi smo kljub vsemu zadovoljni, da odhajajo z našega Ozemlja anglo-ameriške okupacijske čete in vojaške oblasti, s katerimi nismo nikoli imeli nobenega stika. Z italijanskimi oblastmi nameravamo urediti odnose, katerih značaj je odvisen od njihovega obnašanja do tukajšnjega prebivalstva, do naših gospodarskih, političnih in nacionalnih vprašanj, do demokratičnega gibanja. Borili se bomo ob podpori italijanskega demokratičnega in naprednega gibanja proti vsaki samovolji in pristranosti. Vztrajali bomo na značaju začasnosti položaja in zahtevali, naj se ne prepusti cona B svoji tragični usodi. Borili se bomo za sporazum med upravamu obeh con, ki naj zugo-tovi trajno odprtje obmejnih blokov in za svoboden prehod za ljudi in za blagovni promet. Borili se bomo za vzpostavitev demokratičnih svoboščin in nacionalnih pravic v obeh conah, zlasti za svobodo zborovanja, manifestiranja, organizacije in tiska, za ustanovitev takih pogojev, ki bodo omogočili v katerem koli trenutku ljudski plebiscit. Borili se bomo za obrambo naše industrije, naše luke, trgovine in obrtništva, zlasti pa za zaščito delavcev, kmetov, uradnikov, ki so že itak tako prizadeti zaradi gospodarske krize. V tem trenutku smatramo za dolžnost, da se obrnemo do demokratov cone A in da jim rečemo: «Ostanite združeni, utrdite svojo enotnost, borite se združeni za svojo blaginjo, izločite provokatorje, zagrizence, podpihovalce in nasilnike! Poslušajte glas komunistov, ki vas roti, da nadaljujte z zaupanjem borbo za bodočnost Trsta in Ozemlja!» Prebivalcem miljskih vasi, ki jih zločinski sporazum tako živo zadeva v njih življenjske interese in želje, ponovno potrjujemo, da smo danes bolj kot kdaj koli blizu njih in jim zagotavljamo svojo bratsko solidarnost in vso svojo pomoč, obvezujoč se, da bomo nadaljevali borbo, ki smo jo skupno z njimi začeli, za združitev obeh con. Istranom pa kličemo : «Ae obupajte! Zavedajte se, da ja bodočnost v vuših rokah in ne v rokah tistih, ki so podpisali in sprejeli barantanje. Pridružite se Tržačanom v borbi za združitev obeh con!» Naj gre iuiš bratski in prisrčni pozdrav italijanskemu ljudstvu, njegovemu delavskemu razredu, ljudskim strankam, komunistični in socialistični, veliki Splošni italijanski delavski zvezi (CGILJ. Prisrčna pozdravljamo tudi v tem trenutku jugoslovanske narode, delovne ljudi in demokrate, komuniste v borbi proti titovski tiraniji, za mir, svobodo in napredek! Zavedamo se, da nas čakajo težki trenutki in da bodo nacionalistični in titovski spletkarji še nadalje delovali z razdvajanjem in obrekovanjem. Toda naše ljudstvo je prekaljeno za borbo in bo znalo — tega se v polni meri zavedamo — postaviti jez za zaustavitev nacionalizma, ki se prav tu prikazuje v svojih najgrših oblikah. Enotnost vseh gibanj, ki jih navdihujejo načela demokracije, vseli mož in žena, ki so dobre volje, vseh Slovencev, Hrvatov in Italijanov, ki hočejo mirno sožitje, blaginjo in mir, bo najboljši branik proti nacionalističnim poskusom. Tržačani, Istrani ! Slovani in Italijani ! Enotno nadaljujmo borbo za združitev obeh con, za uveljavitev mirovne pogodbe, za plebiscit ! Živelo bratstvo med narodi ! Živel mir! Centralni komite Komunistične partije Svobodnega tržaškega ozemlja Spomenica o sporazumu 1. Spričo dejstva, da se je uveljavitev Mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanaša na Svobodno tržaško o-zemlje, pokazala za nemogočo, so vlade Združenega kraljestva, Združenih držav in Jugoslavije vršile vojaško okupacijo in u-pravo v coni A in B Tržaškega ozemlja. Ob priliki podpisa pogodbe ni bil namen, da bi te odgovornosti obdržale drugačen značaj razen začasnega, in vlade Italije, Združenih držav, Združenega kraljestva in Jugoslavije, kot dežele, ki se jih to predvsem tiče, so se nedavno skupno posvetovale, da bi pretresle način za odpravo sedanjega nezadovoljujočega položaja. Kot rezultat tega so se omenjene vlade sporazumele o sledečih praktičnih ukrepih. 2. Čim bo ta Spomenica o sporazumu podpisana, in mejni popravki, ki jih isti predvideva, izvršeni, bodo vlade Združenega kraljestva, Združenih držav in Jugoslavije ukinile vojaško upravo v conah A in B Tržaškega ozemlja. Vladi Združenega kraljestva, Združenih držav bosta umaknili svoje vojaške sile s področja severno od nove meje in bosta predali upravo tega področja italijanski vladi. Italijanska in jugoslovanska vlada bosta raztegnili svojo civilno upravo na področja, za katera bosta odgovorni. 3. Mejni popravki, omenjeni pod točko 2, se bodo izvršili na temelju mape v prilogi I. Začasna razmejitev bo izvršena po Zavezniški vojaški upravi in jugoslovanski vojaški u-pravi, čim bo podpisana ta Spomenica o sporazumu, vsekakor pa v roku treh tednov od dneva podpisa. Italijanska in jugoslovanska vlada bosta takoj imenovali razmejitveno komisijo, da bi se dosegla točna določitev meje v skladu z mapo v prilogi I. 4. Italijanska in jugoslovanska vlada sta sporazumni. da bosta uveljavili Posebni statut, ki ga vsebuje priloga II. 5. Italijanska vlada se obvezuje, da bo ohranila v Trstu prosto luko, skladno z določbami členov 1-20 priloge VIII Mirovne pogodbe z Italijo. 6. Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da ne bosta pod-vzeli nobenih pravnih ali upravnih ukrepov za sodni pregon ali diskriminacijo proti osebi ali imovini katerega koli prebivalca področja. ki pride pod njihovo civilna upravo na temelju te Spomenice o sporazumu, zaradi pretekle politične dejavnosti v zvezi z rešitvijo vprašanja o I Svobodnem tržaškem o-I zemlju. 7. Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da v roku dveh mesecev od dneva podpisa te Spomenice o sporazumu začneta razgovore z namenom, da se sklene sporazum o ureditvi mejnega prometa, vštevši olajšave za gibanje prebivalstva obmejnih področij čez mejo po kopnem in po morju v cilju normalnih trgovskih in drugih dejavnosti in v cilju prevoza in prometa. Ta sporazum bo obsegal Trst in področje, ki ga omejuje. Do sklenitve takega sporazuma, bodo pristojne oblasti, vsaka v svoji pristojnosti izvedla ustrezne ukrepe zg olajšanje krajevnega obmejnega prometa. 8. V roku enega leta od dneva podpisa te Spomenice o soprazumu, se morejo osebe, ki so bile prej pristojne, vrniti na podro- čje, ki pride pod civilno upravo Italije odnosno Jugoslavije. Osebe, ki se na ta način vrnejo, kakor tiste, ki so se že vrnile, bodo uživale enake pravice kakor ostali prebivalci teh področij. Te osebe bodo razpolagale, v skladu z obstoječimi zakoni, s svojo imovino in zahtevami, razen v kolikor niso med tem svojega imetja že prodale. V roku dveh let od dneva podpisa te Spomenice o sporazumu bo osebam, ki so prej živele na enem od teh področij, a ki se ne nameravajo vrniti na isto, in osebam, ki sedaj žive na enem od področij, a ki se bodo v roku enega leta od dneva podpisa te Spomenice o sporazumu odločile ila to bivališče zapuste, dovoljeno odnesti svoje premičnine in prenesti svoje imovine. Nikake uvozne niti izvozne carine, kakor nikakršne druge pristojbine ne bodo naložene v zvezi s selitvijo le imovine. Osebam, ne glede na to, kje bodo stanovale, ki se odločijo prodati svoje premičnine in nepremičnine v roku dveh let od dneva podpisa te Spomenice o sporazumu, bodo deponirale zneske, realizirane od prodaje te imovine, na posebnih računih pri Narodnih bankah Italije odnosno Jugoslavije. Saldo med tema dvema računoma bo likvidiran od strani obeh vlad ob zaključku dvoletne dobe. Brez škode za neposredno izvršitev določb iz te točke se italijanska in jugoslovanska vlada obvezujeta, da bosta sklenili podroben sporazum v roku šest mesecev od dneva podpisa te Spomenice o sporazumu. 9. Ta Spomenica o sporazumu bo javljena Varnostnemu svetu Združenih narodov. MANLIO BROSIO GEOFFREY W. HARRISON LLEWELLIN E. THOMPSON VLADIMIR VELEBIT Slovenci! Ne pozabimo, kako nas je Tito prodalP ......«.«-««n«.....—«—«» —. "" ..111 ”mrT"-'"™r1 Vse za interese vojnih pustolovcev in spletkarjev S podpisom svojega poslanika, znanega angleškega špijona Vladimirja Velebita je Tito v torek, 5. oktobra 1954, zapečatil svoje sramotno barantanje. S tem je prodal Scelbovi Italiji 80.000 tržaških Slovencev, jih oropal narodne enakopravnosti, zagotovljene v mirovni pogodbi, samo da bi ustregel svojim ameriškim gospodarjem in olajšal njihove vojne načrte z našim Ozemljem. Zgodovina titovskega izdajstva se začenja že 10. februarja 1947, ko je Kardelj (istotako kot De Gasparijeva vlada) ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo izjavil: “Jugoslavija se kljub podpisu mirovne pogodbe ne odpoveduje zahtevanim ozemljem, ki so po pogodbi pripadla STO ali Italiji Prezirajoč mirovno pogodbo in na liniji zahodne tripartitne note je 22. marca 1948 tedanji jugoslovanski zunanji minister Simič rekel. «Tržaško vprašanje se lahko reši le z neposrednim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo». kPoročevalec» od 11. septembra 1951 objavlja intervju lila: “Mi smo proti združitvi obeh con. Smo zato, da pride do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, vendar na podlagi statusa quo. Oni zahtevajo več, kot lahko dobe. Lahko dobe Trst“. 20- avgusta 1952 je Tito novinarjem dejal: Sodim, da je najboljši naš predlog o kondominiju... MI NISMO APRIORI PROTI DELITVI». V prvi polovici novembra 1952 je lito v intervjuvu novinarju Sulz-bergerju izjavil: “...Jugoslavija bi bila kljub svojemu zadnjemu predlogu za skupno upravo pokrajine popolnoma pripravljena vzeti kot podlago za diskusijo z Italijo možno delitev ki bi temeljila na prepustitvi večjega dela cone B Jugoslaviji s kakšnim etnografskim popravkom ________ Bebler v Trstu 2. julija 1953: «Jugoslavija... predlaga danes, ker ni bila uresničena mirovna pogodba, kondominij in v skrajnem primeru eventuelno delitev...». 6. septembra 1953 Tito na Okroglici: «Danes je mirovna pogodba za nas, kakršna je, skoroda nemogoča in bi jo morali v marsičem spremeniti. PREDNOST INTERNACIONALIZACIJE BI BILA V TEM, DA BI BILA UMETNA TVORBA, KOT JE STO, LIKVIDIRANA». Kmalu za tem se je začelo premikanje italijanskih in jugoslovanskih čet na mejo. Z obeh strani so žugali in rožljali z orožjem. Toda oba hlapca imperialistov sta se kmalu pomirila, ker je bilo treba gledati predvsem na interese atlantske zveze, kar je dovolj jasno pokazal Tito v svojem govoru, ki ga je imel 10. oktobra v Leskovcu, to je dva dni po objavi anglo- ameriške note: «...Naj bi se ustanovili dve avtonomni enoti, cona B z vsem zaledjem Trsta, z vsem ozemljem cone A... Naj bo enota pod suverenostjo Jugoslavije in to recimo za določeno dobo, recimo za deset ali več let. Samo mesto Trst pa naj bo za isti čas prav tako avtonomna enota pod suverenostjo Italije... To bi bila neka znosna rešitev». Dosledne stališče souleishe zveze Izmed velesil, ki so podpisale mirovno pogodbo z Italijo, je Sovjetska zveza edina, ki je v sedmih letih od podpisa odločno in dosledno branila STO in njegovo urebivalstvo Dočim so vlade ZDA, Anglije, Italije in Jugoslavije že kmalu po podpisu mirovne pogodbe jasno dokazale, da ne nameravajo spoštovati prevzetih obveznosti, je Sovjetska zveza na vseh mednarodnih forumih neštokrat odločno protestirala proti grobim kršitvam mirovne pogodbe ter vedno zahtevala ustanovitev STO in izvajanje določb mirovne pogodbe. Prvikrat je postavila Sovjetska zveza svojo zahtevo v Varnostnem svetu dne 12. avgusta 1948 in sicer potom svojega delegata Jakoba Malika. Dne 17. februarja 1949 je Malik sporočil, da sprejema SZ kandidaturo švicarskega pol-kovnika Flueckingerja, ki so ga zapadne velesile predlagale za guvernerja. Dne 7. marca 1951 je sovjetski zastopnik Malik predlagal, da se vpiše na dnevni red konference namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil tudi točka o izvedbi mirovne pogodbe z Italijo, ki se tiče tržaškega vprašanja. Dne 14. oktobra 1952 se je na otvoritveni seji OZN Gromiko postavil proti vpisu avstrijskega vprašanja na dnevni red. Pri tem je poudaril, da se to vprašanje lahko reši le, ako bodo zahodne velesile uveljavile mi rovno pogodbo z Italijo, kar se tiče STO. Pet dni po objavi oktobrskega diktata je sovjetski predstavnik v OZN Višinski zahteval takojšnje sklicanje Varnostnega sveta za razpravo o tržaškem vprašanju. Za guvernerja STO je predlagal Švicarja Flueckingerja. Dne 15. oktobra 1953 je na pobudo SZ Varnostni svet razpravljal o tržaškem vprašanju. Višinski je razkrinkal anglo-ameriško noto ter izjavil, da edino le ustanovitev STO lahko reši tržaško vprašanje in mir v tem delu Evrope. Ob tej priliki je dejal med drugim: “Dolžnost Varnostnega sveta je, da se vrne k določbam mirovne pogodbe z Italijo, določbam, ki so bile sprejete v korist miru po skrbnem preučevanju. Sovjetska zveza ne bo nikoli dovolila, da bi postala sokriva kršitve mirovne pogodbe z Italijo in ne bo nikoli priznala rešitve tržaškega vprašanja izven te pogodbe, rešitve, ki bi bila sprejeta z enostran- skim ukrepom ali pa z ukrepom štirih ali petih držav," Na seji Varnostnega sveta, ki je sledila 20. oktobra 1953 je Višinski izjavil, da «JE SOVJETSKA ZVEZA PRIPRAVLJENA SPREJETI ZA GUVERNERJA KAKRŠNEGA KOLI KANDIDATA». Na naslednji seji, in sicer 2. novembra, je Višinski še enkrat jasno povedal stališče Sovjetske zveze, ko je dejal, da ne bo mogla nikoli priznati kršitve mirovne pogodbe z [talijo v njenih določilih, ki se tičejo STO, in da je zato edini izhod iz sedanjega položaja, ki se je ustvaril s tržaškim vprašanjem, ustanovitev STO in imenovanje guvernerja. Razen odločnih borb, ki jih je vodila SZ skozi vsa leta v Varnostnem svetu OZN, pa je sovjetska vlada v sedmih letih poslala velesilam, ki so kršile mirovno pogodbo in spletkarile proti STO vrsto uradnih protestov, kot: Noto z dne 20. aprila 1950, v kateri zahteva izvajanje določb glede začasnega režima na STO, takojšnje imenovanje guvernerja, ustanovitev začasnega vladnega sveta, določitev datuma, s katerim naj stopi v veljavo stalni statut STO, likvidacijo ilegalne anglo-ame-riške vojaške baze v Trstu ter umik vseh okupacijskih čet s STO. V noti od 18. novembra 1951 SZ zopet obsoja poskuse zapadnih velesil za razkosanje STO ter zahteva naj VS ukrene vse potrebno za imenovanje guvernerja. Dne 24. marca 1952 je tudi radio Moskva spregovoril o tržaškem vprašanju. Obtožil je Anglo-američane, da so se zoperstavili sovjetskim zahtevam za uveljavitev mirovne pogodbe. V svojem komentarju postavlja nadalje ZDA in Anglijo pred odgovornosti, ker se vprašanje STO ni rešilo v duhu mirovne pogodbe. Dne 25. junija 1952 je SZ poslala vladam ZDA in Vel. Britanije noto, v kateri poudarja ilegalnost sporazuma, ki je bil podpisan, 9. maja v Londonu. V zvezi z reševanjem vprašanja mirovne pogodbe z Avstrijo imamo dne 14 avgusta 1952 novo noto SZ, v kateri opozarja tri zapadne velesile, da niso bile spoštovane določbe mirovne pogodbe z Italijo, ki se tičejo Trsta in zaradi tega ne more biti nobene garancije, da bi se kaj takega ne pripetilo tudi z avstrijsko mirovno pogodbo. Razen omenjenih not in intervencij v VS je sovjetska vlada poslala dne 12. oktobra 1953 oster protest vladama ZDA in Vel. Britanije proti anglo-ameriški odločitvi z dne 8. oktobra o izročitvi uprave cone A Italiji. LETO XIV., ŠTEV. 2MT SLOVENSKI jŠLAfjSfk. LjuUjuno. peate«.. ». 1933 tihmčeva&L' Ml @ii@var|am@5 MESH! Wma roogU veri*«, fc> » perni .Mjsas ", r,s- n r, ; .»len»)»tre»*»«*»*A«^i- jteuvetvo ve«f» V'rpJsoV «a«», n»*« ID*, 'it boren» ><• mil tao*i»vno Verje«, nalij»»*»> nratnnj ant «sit. S&aSŠ1 ***’ *>bTO SEuEE; sBBHSKe Wzakl&Rtcn ia sta ob 5 A STO - £ru; " * " " Izdajif/» Seziea — plsta-s ©gessaie vsega Qtatóatva v n »M ds-Sa vl — sy-wsov oriti fcOKoižo v in$ ; ca Tržaškem ----— Me$m- «o » o... — -žen Eh na#ov mera lei-etu mSiru — Esodai HfemokraSi« hočejo, «Ja M Slo» sipir-egsovoriti —-J----------- venoS ca TrSsž.kam segMSilti «v«.'jo rstUt» &?w«žo — Vsi čaši naredi, sto«Jeni aKeag IjlttMJoneg.T mArieia Tit», ne bado tiriteli novega sleč?!n* nad našimi tivS$e#Js3dte»l$qea« vScrmž — Borben» XiMifriDma prete »tir* — DvTettSsočE d.2mcr.rtr$rajo praa&oah Ztoitgra- «la — v*a elltftt Vaio nv«wn» ifl» I— •*» Svoje hlapčevstvo do atlantske zveze pa je še bolj podkrepil v govoru, ki ga je imel dan pozneje v Skoplju: Toda mi smo pripravljeni, ne glede na vse to, kar je doslej bilo, kar smo govorili, nuditi roko Italijanom, zavezniki pa naj vplivajo na Italijo, naj ji rečejo, da je mnogo važnejše prijateljstvo z Jugoslavijo, kot pa vprašanje Trsta in vprašanje cone A.“ Na volilnem zborovanju v Ljubljani je Kardelj ponovno potrdil pripravljenost titovske vlade, da izda osnovne koristi tržaških Slovencev. Med drugim je izjavil: «Vsem je znano, da je Jugoslavija pripravljena pod določenimi pogoji priznati italijansko suverenost nad mestom Trstom v sporazumno določenih mejah.» Da je beograjska vlada pripravljena sprejeti v bistvu rešitev, nakazano po diktatu od 8. oktobra, je potrdil sam Tito v intervjuvu, ki ga je dal dopisniku Timesa»: «Ni treba, da hi šlo za širokopotezno izboljšanje note od 8. oktobra, gre le zato, da se upoštevajo jugoslovanski interesi in interesi slovenske manjšine.» Kako si beograjska vlada zamišlja «obrambo interesov Jugoslavije in slovenske narodne manjšine» pa je dovolj jasno povedal Popovič na neki tiskovni konferenci : “ Jugoslavija ne zahteva drugega kot nekaj slovenskih vasi cone A STO, vasi, ki nimajo za Italijo nobenega gospodarskega pomena." Da je Tito pristal na noto od 8. oktobra, nam potrjuje izjava Djilasa, ki jo je dal 31. oktobru v Mariboru: «ZA SKLICANJE KONFERENCE NE POSTAVLJAMO POGOJA, DA SE ZAHODNE VELESILE ODREČEJO SKLEPU OD 8. OKTOBRA.» Demagoško kričanje Tita pesek v oči našemu ljudstvu Glavna skrb Tita in njegove vlade v sedemletnem barantanju za naše Ozemlje je bila vedno, kako prikriti pred jugoslovanskimi narodi svoje izdajstvo nad tržaškimi Slovenci, katere sta bila že od vsega početka pripravljena žrtvovati na oltar atlantskih vojnih načrtov. Ko so bile razkrinkane njegove izdajalske nakane, se je Tito začel svetohlinsko zaklinjati, da ne bo nikdar prepustil tržaških Slovencev Italiji. Tako je 11. maja 1952 v Zrenjaninu izjavil: «S tega mesta izjavljam, da ni mogoče diskutirati... o tem, da je prejudicirano vprašanje STO, temveč le o mestu Trstu, niti o coni B, temveč samo o Trstu, TUDI NE O CONI A. KER SO TAM SKORAJ SAMO SLOVENSKE VASI.» Tudi lani 6. septembra, to je mesec dni pred objavo anglo-amenškegu diktata, za vsebino katerega je tedaj že vedel in nanj pristal, se je na Okroglici zaklinjal: «TRST NAJ POSTANE MEDNARODNO MESTO, ZALEDJE PA, KI JE ČISTO SLOVENSKO, NAJ BI BILO PRIKLJUČENO K JUGOSLAVIJI... Mi ne bomo dovolili, da bi Italijani okupirali cono A.“ Tito 28. novembra v Sarajevu: «Zame je absolutno nemogoče doseči, da bi bila Irst in vse ozemlje STO jugoslovanska. MI TRSTA NE MOREMO DOBITI...» DA JE TITO ZE PREJ VEDEL ZA ANGLO-AMERIŠKO NOTO Z DNE 8. OKTOBRA, nas obvešča ameriški novinar Sulzberger v članku, ki je bil objavljen oktobra 1953 v «New York Timesu», kjer pravi med drugim : «MARŠAL TITO, ki danes odbija sklep ZDA in Anglije, da sc 1 Jugoslovanski narodi so se lani odločno uprli diktatu od 8. oktobra, kljub temu pa je Tito letos 5. oktobra podpisal v Londonu sporazum, ki je y bistvu izvedba anglo-ame-riške note. — Na sliki: Titova mitica poliva beograjske demonstrante. prepusti Italiji uprava cone A Trsta, je — kot smo zvedeli — IZJAVIL PRETEKLO POMLAD angleškemu zunanjemu ministru Anthonvu Edemi, DA SE STRINJA S TAKŠNO REŠITVIJO.» Se jasneje je to potrdila Clara Luce 5. januarja 1954 novinarjem na nekem banketu: “Tito je praktično prepričan, da bo njegova dežela sprejela rešitev (to je noto od 8. oktobra, op. ur.), ne more je pa odkrito zagovarjati." Vse to pa ni motilo titovske agenture v Trstu, da ne bi v svojem brezmejnem cinizmu še naprej skušala varati javno mnenje o resničnih namenih Tita in njegovih priganjačev. TRST. «reda 14. oktobra 1053 PRIMORSKI DKEVHIK Ker ji inske da z: to in ez dis °la, ji očj ih. Vij up Spor dose čem: 1. Pri »čij b slovar ladu 2 lije ( tojete fužen a 1948 [»alci bmin« 'ali os Uščine ■^^larac it Pri Piene L : ga u varnih poudarja ljudstvo, la Gniki Razpoloženje našega ljudstva rapine Na protestnih mainleatacijah v vseh jugoslovanskih mestih bo tudi a orožjem, če bo potrebno, branilo svoje pravice ne lil, popustilo, dokler bodo naši brati trpeli pod tujim jarmom, izjavljajo govornik VEČ TISOČ PROSTOVOLJCEV V CONI fjuuiaviju://, tt X» I K.U čtl fi e izdali svojih mrtvih!» oomo Rajši vojno kot Italijo VAŠČANI YL DEVINA IN ST IV AN A nam pošiljajo daljše pismo, katerega so sprejeli današnjem dobro obiska- nem in borbenem protestnem \ at pa su sprejel ne si q v ženin proti roču i znajo. Tržaška agentura je vedno podpirala razkosanje Ozemlja Titovska agentura v Trstu je ves čas zvesto sledila Titovi vladi v njenem nizkotnem izdajstvu, čeprav se je vedno skušala krinkati kot najodločnejša branilka narodnih koristi tržaških Slovencev. To je potrdil 24. marca 1948. to je štiri dni po objavi tristranske note. Titova vlada proti predlogu Sovjetske zveze za ustanovitev S.T.O. Ko je Sovjetska zveza lansko leto protestirala proti oktobrskemu diktatu, je podpredsednik jugoslovanske vlade Moša Pijade objavil dne 14. oktobra v «Politiki» članek, v katerem pravi : “Sovjetska nota o Trstu ni v interesu Jugoslavije in tržaškega prebivalstva. ZSSR iznaša staro stališče, ki nima nobene zveze s stališčem Jugoslavije... Moskva nastopa proti kršitvi določil mirovne pogodbe, ki se nanašajo na Tržaško ozemlje. Jugoslovansko stališče je popolnoma drugačno... JUGOSLAVIJA NI PROTI SPREMEMBI MIROVNE POGODBE GLEDE TRSTA«. Namesto da bi jugoslovanska vlada podprla stališče Sovjetske zveze in tako zaščitila interese tržaških Slovencev, je že takrat jasno pokazala, da je «za spremembo mirovne pogodbe», to je za razkosanje STO in prodajo tržaških Slovencev Seelbi.. Pok bc ke 'di nr slednjim* takratni titovski hierurh Alfonz Grmek na nekem zborovanju : besedami : «Kot v preteklosti tako smo tudi danes za rešitev našega vpra-sanja potom direktnih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo.» Branko Babič pa je v «Primorskem» od 1. novembra 1949 napisal: “Zato mi danes odklanjamo takšnega guvernerja in... postavljamo zahtevo, da naj se tržaško vprašanje reši sporazumno med prizadetimi narodi/ V .((Primorskem» od 10. decembra 1949 pa pravi Branko Babič: « Spričo vseh teh nepobitnih dejstev je jasno, da ne moremo nadalje ostati na dosedanjem stališču obrambe mirovne pogodbe vsako ceno... Zato bi bilo povsem napačno, če bi našemu ljudstvu ustvarjal' iluzijo, da je realizacija Tržaškega ozemlja mogoča... namesto nj‘ zahtevamo sporazumno rešitev med zainteresiranimi narodi.» «Primorski od 12. maja 1950 pa piše: « Rešitev v smislu mirovne pogodbe danes ne odgovarja več iiRe resom in zahtevam ljudstva STO.» Proti Titovi izjavi «ITALIJANI LAHKO DOBE TRST» ni tržaška agentura mignila niti z mezincem. Da se je tudi s tem strinjala na celi črti, nam dokazuje pozneje izjava njihovega hierarha Babiča, ki jo je dal ob odhodu iz Loridotd1 kamor je šel pritisnit uradni pečat njihove agenture za znani spot11 zum. Evo kaj pravi: «Mislim, da bi se dala najti možnost za neposredne razgovo» in za rešitev tržaškega vprašanja...» ^ In končno imamo uvodnik sedanjega Titovega mušketirja v «Primorskem» od 20. junija 1954, kjer postavlja svoje prist°s pred izvršeno dejstvo in sicer “Da je Jugoslavija pripravljena na skrajij^ teritorialne žrtve v coni A, žrtve, s katerimi velik del cone zopet prešel pod upravo Italije/* i. '■ s Kie. pl u Urne '• O а) c 8 ari K I '°Pa as » < N ab č) c 4) ( 8ep б) C . t>oli [Mo, 2. C a) , r,fV- 5" y ’ Bi b) Val '»n, c) I d) ! Rej I 4) i. t>o: ;une f) Str ,3. • a) Unc “»la. , bv \ i bv POSEBNI STATUT pletle narodnih manjšin Ker je skupna namera ita-to;ke in jugoslovanske vlada zagotovita človeške prače in osnovne svoboščine ' ez diskriminacije glede rase, Ma, jezika in vere na po-pčjih, ki preidejo pod nji-g |vo upravo v smislu določb 1 Spomenice o sporazumu, dosežen sporazum o slečem: 1. Pri upravljanju svojih po-Mij bodo italijanske in ju-*" 'dovanske oblasti ravnale v '!adu z načeli Splošne dekla-ije o človeških pravicah, ejete v glavni skupščini lfuženih narodov 10. decem-Vl 1948 zato da bodo vsi pre-Im tal°i področij brez di- H [Htninacije lahko v celoti u-I» 'ali osnovne pravice in svo-I elicine navedene v omenjeni m^\Naraciji. p- Pripadniki jugoslovanske lične skupine na področju, ga upravlja Italija, in pri-la liniki 'italijanske etnične 1 v:l kpine na področju, ki ga u-ik' javlja Jugoslavija, bodo užili enake pravice in ravna-6 kakor ostali prebivalci o-h področij. ta enakost pomeni, da bodo ('vali: F) enakost z ostalimi Pavijani glede političnih in Uavljanskih pravic kakor *^i ostalih človeških in o-pvnih svoboščin, zajamčenih ;členom 1; 1>) enakopravnost pri dobi-hju in izvrševanju javnih 'žb, funkcij, poklicev in tivov; > enakost glede vstopanja javne in upravne službe; 5de tega se bosta italijanska jugoslovanska uprava rav-1' po načelu omogočanja ju-'lovanski etnični skupini o-Utna italijanski etnični sku-či pod njuno upravo, da bo-p^avično zastopani v ad-‘Sisjtrativnih položajih, zlato na tistih področjih, ka-r je šolsko nadzorništvo, 0 ? ) jer gre še izrecno za interese p prebivalcev; P1 enakost ravnanja pri iz-čevanju njihove službe in klica v poljedelstvu, trgovi-, industriji ali na kakem Meni področju, kakor, tudi organiziranju in vodstvu phodarskih združenj in or-'1'zacij v ta namen. Taka e-'Fost v ravnanju se nanaša 1' na obdavčevanje. Glede bo osebam, ki se sedaj balo z določenim delom ali pojdem, a nimajo potrebne di-%e -eti spričevala za izvr-X j e te aktivnosti, dan rok , ijl> let od dneva parafirate Spomenice o sporazu-l|’ v katerem lahko pridobijo ‘čfebno diplomo ali spriče-'o. Te osebe ne bodo ovira-Bri izvrševanju svojega de-, ali poklica, zaradi tega ker Mjo potrebnih dokumentov, !en v primeru, da si jih ne Pridobile v omenjeni štirimi dobi; enakost ravnanja glede u-1)'abljanja jezika, kakor je to (Meno v spodaj navedeni ki 5.; (* enakopravnost z ostalimi Xljani na splošnem podati socialnega zavarovanja Pokojnin (dajatve za pri-h bolezni, starostne in invade pokojnine vključivši ui pokojnine za vojne inva- lide in pokojnine članom družin padlih v vojni). 3. Podžiganje nacionalne in rasne mržnje na obeh področjih je prepovedano in vsako tovrstno dejanje se bo kaznovalo. 4. Etnični značaj in neovirani kulturni razvoj jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo kakor tudi italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo bo zajamčen: a) Te etnične Skupine bodo imele pravico do lastnega tiska v svojem materinem jeziku: b) prosvetne, kulturne, društvene in športne organizacije obeh skupin bodo lahko svobodno delovale v skladu z obstoječimi zakoni. Te organizacije bodo deležne istega ravnanja kakor druge odgovarjajoče organizacije na odgovarjajočih področjih, zlasti glede uporabljanja javnih poslopij, radia in pomoči iz javnih finančnih sredstev; italijanske in jugoslovanske oblasti pa si bodo prizadevale, da tem organizacijam zagotovijo stalne ugodnosti, ki jih sedaj uživajo, ali odgovarjajočih ugodnosti; O obema skupinama se bo nudil pouk v materinem jeziku v otroških vrtcih, osnovnih srednjih in strokovnih šolah. Take šole bodo v vseh krajih področja pod italijansko tipi-avo, kjer so otroci, ki so pripadniki jugoslovanske etnične skupine, in v vseh krajih področja pod jugoslovansko u-pravo, kjer so otroci, ki so pripadniki italijanske etnične skupine. Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da bosta obstoječe šole ohranili, kakor sci navedene v priloženem seznamu za etnične skupine v področjih, ki so pod njuno upravo, in posvetovali se bosta v mešani komisiji, ki je predvidena v zadnjem členu tega Statuta, preden bosta katero od teh šol zaprli. Te šole bodo uživale enakost v ravnanju z ostalimi šolami iste vrste na področju, ki je pod upravo Italije oziroma Jugoslavije, glede preskrbe učbenikov, poslopij in ostalih materialnih sredstev. števi’a in položaja učiteljev, kakor tudi priznavanja diplom. Italijanske in jugoslovanske oblasti si bodo prizadevale, da bodo učenje v teh šolah vršili učitelji, ki imajo isti materin jezik kakor učenci. Italijanske in jugoslovan ke oblasti bodo takoj izdale zakonske predpise, ki so potrebni za ureditev stalne organizacije teh šol v skladu s pred--njimi določbami. Učitelji, katerih govorni jezik je italijanski: ki pa so na dan parafiranja te Spomenice o sporazumu zaposleni kot učitelji v šolstvu področja pod jugoslovansko upravo in učitelji, katerih govorni jezik je slovenski in so na dan parafiranja te Spomenice o sporazumu zaposleni kot učitelji v šolstvu področja pod italijansko upravo, ne bodo odpuščeni iz razloga, ker nimajo potrebne učiteljske diplome. Ta izredna odredba se ne bo upo- rabljala kot precedens in tudi se ne bo zahtevalo njeno uveljavljanje za druge primere razen za zgoraj omenjene kategorije. Jugoslovanske in italijanske oblasti bodo v okviru svojih obstoječih zakonov sprejele vse razumne ukrepe, zato da se omenjenim učiteljem omogoči, da v smislu o-menjenega člena 2. (d) pridobijo kvalifikacijo za isti status kot redni člani učiteljskega osebja. Učni programi teh šol ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim značajem učenca. 5. Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo in pripadniki italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo se bodo lahko svobodno posluževali svojega jezika pri osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi obeh področij. Imeli bodo pravico, da od oblasti dobijo odgovor v istem jeziku; pri ustnih odgovorih bodisi neposredno ali pa po tolmaču; pri dopisovanju morajo oblasti preskrbeti vsaj prevod odgovora. Javni dokumenti, ki se nanašajo na pripadnike teh etničnih skupin, vštevši tudi so- POZIV S. Ha L. P. Barantanje je torej zaključeno. Jugoslavija in Italija sta si pod pokroviteljstvom ZDA in Velike Britanije razdelili Svobodno tržaško ozemlje. Titova vlada je izročila okrog 80.000 Slovencev Italiji. Londonski sporazum sicer določa pravice, ki naj bi jih bile deležne narodne manjšine v Trstu in v Istri. Toda iz dosedanjih izkušenj vemo koliko veljajo taka določila. Prav zato si ne delamo nobenih iluzij. Zavedamo se, da stojimo pred novimi težkimi borbami ne le na gospodarskem temveč tudi na kulturnem in političnem področju. A ko je bila kdaj koli prej potrebna enotnost vsega našega ljudstva, je ta tembolj mi j no potrebna danes in bo potrebna v bodoče. Zato Slovensko hrvatska ljudska prosveta v tem resnem trenutku poziva vse tržaške Slovence, ki so dobre volje, ne glede na politično prepričanje ali strankarsko pripadnost, naj se združijo v enotno borbo za dosego vseh naših pravic. Ustvari naj se enotna fronta vseh tržaških Slovencev. Mi bomo še nadalje zahtevali ustanovitev Svobodnega ozemlja kot ga določa mirovna pogodba z Italijo. Zahtevali bomo tudi vse pravice, ki nam jih jamči ista pogodba. Toda v naši borbi se bomo odločno in dosledno borili tudi za spoštovanje in izvedbo posebnega statuta o naših narodnih pravicah, ki ga vsebujejo določila Londonskega sporazuma. Tržaški Slovenci, naprej v borbo za naš narodni obstoj ! TAJNIŠTVO SLOVENSKO HRVATSKE LJUDSKE PROSVETE V TRSTU IZMENJAVA PISEM MED BR0SI0M IN VELEBITOM Ureditev vprašanj luke konzulatov in kulturnih domov Slovencem bosta dana na razpolago Narodna domova pri Sv. Ivanu in v Rojanu ter zgrajen Kulturni dom v ul. Petronio OpAORIČeV, % SVOBODNA LUKA (pismo italijanske vlade jugoslovanski vladi) Glede na neuporabnost določb priloge Vlil. mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na mednarodni režim svobodne luke Trsta, in v skladu s členom 5. Spomenice o sporazumu, ki je bila danes parafirana, vabi italijanska vlada Vašo vlado, naj se udeleži z ostalimi zainteresiranimi vladami bližnjega sestanka z namenom posvetovanja v zvezi z izdelavo ukrepov, ki so potrebni, da se v okviru današnjih pogojev uporabijo členi 1-20 priloge VIII. mirovne pogodbe z Italijo, zato da se kolikor mogoče popolneje zajamči izkoriščanje svobodne luke v skladu s potrebami mednarodne trgovine. Dokler ne pride do omenjenega posvetovanja, bo italijanska vlada izdala začasne predpise za upravljanje svobodne luke. URAD ZA IZVSEVANJE KONZULARNIH FUNKCIJ (Pismo, italijanskega poslanika v Frelože o QRtìCANA '#XX n M- . tsm0 /yéHPOLji ÌEZNAM OBSTOJEČIH ŠOL t 4. čl. “Posebnega statuta,, I. SLOVENSKE ŠOLE k Slovenske šole, ki sedaj pUjejo na področju, ki pride ,|(1 upravo Italije na podlagi Mrpenice o sporazumu. *■ OTROŠKI VRTCI občina Trst: Xrkovlje, Sv. Ivan, Ske-M), Lonjer, Trebče, Sv. Križ, Mpada, ul. S. Fortunato 1, Mta, Sv. Jakob, Sv. Sobota, 'kovica, Opčine, Prosek, k) Občina Devin-Nabrežina: Nabrežina, Devin, Mavhinje. C) občina Zgonik: Zgonik, Gabrovica. občina Trst: Sv Jakob, ul. Donadom, Ka->a, Sv. Ana, ul. Sv. Fran-, ka, Skedenj, Rojan, Sv. I-X Barkovlje, Prosek, Treb-v Bazovica, Opčine, Sv. Križ, serijsko oblastjo. 12. 1492 je KriSto; Kolumb a> k il Ameriko. 13- 1853 se je rodil Hrabrosti Volarič, ska,datelj in zbirate I iudskih pesmi. 15. 1844 se je rodil pesnik Sim» Gregorčič. Um-! je 24. ni v ombra 1906. TRST II. SOBOTA: 43.30 Slovenski m< rivi - 16. Oddaja za najmlajše, 10.30 Slovenski zbori - 17.50 Cài kavski: Man 'red. simfonija - 1' Pogovor z ženo - 20.06 Zbor SV venske filharmonije. NEDELJA: 8.45 Kmetijska 0' daja - 13. Glasba po željah - 20; Verdi: «Traviata», opera v 4 dei' PONEDELJEK: 14.25 Zenstj kvintet - 19, Mamica pripovedk je - 20.15 Zbor Slo-venske fiihaf monije - 22. Književnost in umL n ost - 22.15 Beethoven: SLmfofl'1 ja št. 9. TOREK: 13. Glasba /po željah 14. Vaški kvintet - 18.40 Končen tenorista Pavla Pokornyja - T Sole in vzgoja - 21. Radijski ode' - Herbert Hugh: «Za ljubezen a!l denar», igra v 3 dej. SREDA: 19. Zdravniški ved#' - 22. Književnost in umetnost 22.15 Berlioz: Romeo in Julija. ČETRTEK: 13. Slovenski voka1 ni oktet - 18.40 Koncert sopran' stike Ersilie Downine - 19. Mana1' čina povestica - 20.05 Zenski tet cet - 21. Dramatizirana zgodb5 Detela - «Spominska plošča» 1 22.30 Cajkovki: Sinfonija št. 4. PETEK: 13. Giasba po željah 1 21. Tržaški kulturni razgledi 21.15 Zbor Slovenske fiinarmon; je - 22. Književnost in um et noi; - 22.15 Iz angleških koncertni5 dvoran. Spričo novega položaja, ki je nastal z Izvršenim razkosanjem, se je v torek popoldne sestal na izredni seji občinski svet v Dolini. Po poročilu o zadnjih dogodkih, ki ga je podal župan tov. Lovriha, je občinski svet soglasno odobril naslednjo resolucijo, naslovljeno Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov: «Občinski svet občine Doline se je dne 5. oktobra 1954 sestal na izredni seji spričo nastalega položaja v zvezi s STO in ugotovil naslednje: Večkrat v preteklosti se je občinski svet, izražajoč želje in zahteve prebivalstva dolinske občine, ki je na obeh u-pravnih volitvah oddalo svoje glasove skoraj v celoti za liste, katere so imele v svojem programu zahtevo po spoštovanju mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitev STO — izrekel proti delitvi Ozemlja in zahteval od VS OZN. vele- , STO in v tem oziru izvršene bril naslednjo resolucijo: | ru prizna enakopravnost obeh «Občinski svet občine De narodnosti na tem področju; vin-Nabrežina, zbran na iz- ’ da bodo zaščiteni narodni, po- redni seji dne 6. oktobra 1954, z ozirom na podpis jugoslov; n-sko-italijanskega sporazuma o novi urednitvi STO ugotavlja naslednje: Odkar je bila sklenjena mirovna pogodba z Italijo je obč. svet stalno zastopal stališče, da se mora STO dokončno u-stanoviti v smislu mirovne pogodbe ter je v tem oziru izglasoval in odposlal na vsa odgovorna mesta številne tozadevne resolucije. Kot zadnji akt te zahteve je odposlal na VS OZN resolucijo z nad 2.000 podpisi svojih volivcev. Volja in zahteva obč. sveta po ustanovitvi STO ni bila u-poštevana. Prav tako niso bile upoštevale želje prebivalstva, da bi se samo izreklo o svoji usodi in rešitvi 'STO. Vsled zahrbtnega razkosanja litični, gospodarski in socialni interesi tu živečega ljudstva; za mirno sožitje med Slovenci in Italijani. Obenem poziva vse svoje voiive naj se v tem trenutku strnejo okrog svojih izvoljenih predstavnikov v borbi za dosego gorinavedenih ciljev». Edino le titovski svetovalec Srečko Golia se je vzdržal glasovanja, čeprav se njegovo glasilo vedno repenči o potrebi «enotnosti». Šolske vesti sil, Jugoslavije in Italije, da bi se spoštovala ljudska volja. Prebivalstvo je v tej zahtevi v celoti podprlo občinski svet in s svojimi podpisi pod poziv občinskega odbora z dne 10. junija 1954 ponovno izpričalo svoj odpor proti nameravani delitvi. Kljub vsem tem naporom sta se vladi Jugoslavije in Italije, pod pritiskom vlad ZDA in Vel. Britanije sporazumeli za hrbtom in proti volji prizadetega prebivalstva in sklenili izvršitev delitve STO». V resoluciji je izražen protest vseh občanov proti sklepu in ugotovitev da je v škodo ljudstva, kakor tudi narodov Jugoslavije in Italije. Z. ozirom na zatrjevanja, da je delitev začasna, se občinski svet obvezuje, da se bo zavzel zato, da bo ta delitev v resnici začasna in čim krajša. Nadaljeval bo tudi v bodoče «svoja prizadevanja, da pride na svoboden in demokratičen način do izraza volja ljudstva kateremu naj se mogoči odločanje o svoji usodi in ne bo odnehal od svojih naporov za uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitev STO». Podčrtavajoč resnost trenutka in veliko odgovornost ki jo nosi za razkosanje Tito, se obč. svet obvezuje, da bo «napel vse svoje sile proti vsakemu poskusu kršitve narodnostnih in demokratičnih pravic na našem področju ter da bo nadaljeval svoje napore za dosego popolne narodne enakopravnosti med slovenskim in italijanskim življem, za obrambo slovenskega jezika, slovenske šole, kulturnih ustanov, za dosego pravic, ki pripadajo Slovencem na vseh področjih. V zaključku poziva «vse občane, naj se trnejo okrog demokratično izvoljenih predstavnikov, naj skupno z njimi nadaljujejo borbo za spošto vanje mirovne pogodbe, za o-brambo miru in demokracije». Titovski svetovalec Marc se sploh ni prikazal na sejo, čeprav bi se moral zavedati odgovornosti, ki jih nosi pred svojimi volivci v teh resnih trenutkih. * * * V sredo se je sestal na izredni seji tudi občinski svet v Nabrežini, ki je po poročilu župana g. Terčona soglasno odo- ga dejstva obč. svet izjavlja, da je prisiljen sprejeti začasno stanje, ki je nastalo po londonskem sporazumu z dne 5. oktobra 1954 in da si bo še nadalje prizadeval: da bo začasnost tega sporazuma čim krajša ter da se u-veljavi mirovna pogodba z Italijo in dokončno ustanovi STO; da se v vsakem prime- Na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu bo otvoritev novega šolskega leta 1954-1955 v ponedeljek 11. oktobra 1954 z začetno šolsko službo božjo v ulici Giustinelli ob 9. uri. Po končani maši se zberejo učenci razredov z realnim u-čnim načrtom ob 10.15 uri, u-čenci razredov s klasičnim načrtom pa ob 11. uri v šolskih prostorih v ulici Lazzaretto vecchio 9-II. * * * Za državno višje učiteljišče in trgovsko akademijo bo ot* V noči med sredo In četrtkom so pobesneli vandali razbili šipe slovenskega otroškega vrt ca pri Sv. ;,Ani. Ni so se še posušili podpisi Velebita in Brosia in že se kažejo prvi sadovi Titovega izdajstva nad tržaškimi Slovenci v brit vena služba božja v cerkvi Sv. -Ivana v soboto 9. t. m ob 9. uri. Učenci in učenke se zberejo neposredno v cerkvi. Po cerkvenem opravilu gredo v svoje razrede, kjer dobijo nadaljnjo navodila. Redni pouk se začne v ponedeljek 11. oktobra. USPEHI ZRELOSTNIH IZPITOV NA VIŠJI REALNI GIMNAZIJI V jesenskem roku šolskega leta 1953-1954 so se na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z učnim načrtom realne gimnazije tudi razrede z učnim načrtom klasične gimnazije in liceja, zaključili zrelostni izpiti, ki so dali naslednji izid. Zrelostni Izpit realne gimnazije so uspešno opravili: Cibic Friderik, Daneu Emil, Ferluga Lucijan, Hrovatin I-van, Jagodic Darijo, Martelanc Angel, Mohorčič Livija, Lokar Aleš, Pipan Egidij, Bole Alojzij. Klasični zrelostni izpit so u-spešno opravili: Busechian Ivan, Pavlica Pavel, Pettirosso Robert, Salvi Benjamin, Salzi Ana, Luin Livija, Milli Savina. 4 kandidati so bili odklonjeni 2 z realne gimnazije in 2 iz klasične gimnazije. ■SIKO OPČINE Sobota, 9. okt.: «Ujetnik iz Z«11' de» (Il prigioniero di Zet’ da). Barvni film MGM. Nedelja, 10. okt.: se 'ponovi. Ponedeljek, 11. okt.: se ipono?1 Torek, 12. okt.: «V nedeljo se 1,5 strelja» (La domenka non 5' spara). Film Ass. art. Sreda, 13. okt. «Pozdrave in P° ljube» (Saluti e baci) FU1" Ass. art. Četrtek, 14. okt.: se ponovi. J Petek, 15. okt.; «Grof Alan» conte Alani. Film Ass. art. V tednu se začnejo predstav' ob 18, zadnja ob 22. Ob nedelj3!' in praznikih začetek ob 16, za» nja Ob 22. NABREŽINA Sobota, 9 okt. ob 20.30: «Pust» lovec iz Plymoutha» (L’a®, 'venturiero di Plymouth Film MGM. Nedelja, 10. okt. ob 16. in 20.3" se ponovi. Sreda, 13. okt. ob 20.30: «Tesn6 ba» (Angoscia) Film MGM PROSEK Sobota, 9. okt, ob 19.30: «S»1' Francisco*. Film MGM. Nenrilja, 10. okt.: se ponovi. , Sreda, 13. okt. eto 19.30: «Orkafj (Uragano). Eme f-ikri. Prispevki za tisk Seznam prispekov za dem0' kratičen tisk: celica Tržaški" arzenala 13.410, Podlonief 2925, komite celice «1. ma)a" 1235, zbirka iste celi/e 10"' Sv. Vid: izkupiček veselj 6170, kiosk na festivalu 5*"’ Sv. Ivan: Zurlin Ferdinafl0 300, Škerl Marija 200, Furia" 100, Jaklič 200. Anita G. 5°' N. N. 200, Meula Ana 200, S1-monič 50, Giovanna 30, Be' netti 50, Bolel 50. Opčine: Ste' gel K. 100, Stegel Marija 1®"' Stegel Anton 100. N. N. 5^' Saksida 100, Danev 100, T«r' con 400, Herman 100, Kati" 500, /Čebulec Milko 500, M8’ lalan Zvonko 200, Biondo 1®"' mlekarna 500, Kralj A. Kete 150, Gigi 1000. ribarnic" 200, Taučar J. 100, Taučar Sj! vester 200, Škabar Olga 2