-----391    -----
Politične stvari.
Avstrijsko - ogerska država.
Lastnoročno pismo Njih Veličanstva Franc Jožefa od 14. novembra 1868. 1. do državnega kancelarja barona Beusta avstrijskim narodom in vnanjim vladam naznanja, da se Avstrija odšle" imenuje »avstrijsko-ogerska država." To Najviše pismo se tako-le glasi: „Ljubi baron Beust! Ker novim ustavnim razmeram ustreza, da se pri Mojih suverenskih djanjih in zlasti pri pogodbah, v Mojem imenu sklenjenih z vnanjimi vladami , rabijo primerni naslovi in zaznamovanja, zato je Moja volja, da se v začetku takih pogodeb, kadar se Moja oseba navaja kot pogodbo sklepajoča ali poobla-stilna, odšle" Moj naslov tako-levglasi: „Cesar Avstrijski, kralj Bohemski (Ceski) itd. in apostolski kralj Ogerski"; v daljnem kontekstu pogodbe pa naj se vsled diplomatične navade rabi v primerni, okrajšani obliki, imenito naslov: »Cesar Avstrijski in apostolski kralj Ogerski; potem: »Njega Veličanstvo cesar in kralj4', ali: »Njega cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo." Vsa pod Mojim žeslom ustavno združena kraljestva in dežele naj se imenujejo ali: »Avstrijsko-Ogerska monarhija" ali »Avstrijsko-Ogerska država."
Tako je vprašanje o naslovu sicer rešeno v strogem dvalističnem smislu prav po volji Magjarov, vendar je OBtal saj naslov »monarhija" in država. Po tem takem menda zgine naslov »Cislajtanija", ker naslov »cesar avstrijski" menda obsega vsa neogerska kraljestva in dežele.   Poleg »avstrijskega cesarstva" je »kra-
ljestvo Ogersko" in te dve državi ste v novem naslovu zvezani z besedico „in". —
V hudih viharjih je bila rojena dvalistična avstrij-sko-ogerska država; britke težave in žalostni časi so obdajali njeno zibeljko, težkim poskušnjam naproti gre njena mladost.    Bode jim li kos?
Naj dodamo temu nekoliko zgodovinskih črtic: Naslov (titel) avstrijskih cesarjev se je že večkrat pre-menil. Naslov cesarja Karola VI., ki stoji na čelu prevažnemu pismu pragmatične sankcije od 6. decembra 1724. leta, glasil se je tako-le: „rimski cesar, vsegdar množitelj državni", za njim stoji kraljevski naslov Nemčije in 28 kraljestev, in potem sledijo naslovi nadvujvodski, vojvodski in knežki. S patentom od 1. avgusta 1804. leta je cesar Franc II. dodal se naslov: „Kralj Germanije (Nemčije), Ogerskega, Bohemskega"itd. Nerazdeljivost, nerazrušljivo združenje in nerazrušljiva skupnost vseh držav in dednih dežel hiše avstrijske je v pragmatični sankciji oklicana za stanovitno, nepre-klicljivo postavo. Cesarski patent od 1. avgusta 1804. leta zaznamova sprejem naslova ,,dednega cesarja avstrijskega" za utrdbo časti „zedinjene avstrijske države." Leta 1806. je cesar Franc se odpovedal nemški kroni in namesti prejšnje državne zveze je 1815. leta stopil v „nemški bund", ki pa je 1866. leta konec vzel. Cesarski patent od 1. avgusta 1804. leta je obetal kronanje dednega cesarja, pa je tudi kronanje kot kralja ogerskega in bohemskega brez premembe pridržal za prihodnje čase.
Sveta rimska država nemškega naroda je pokopana, nemška cesarska krona počiva v cesarski zakladnici na Dunaji, nemški bund je čez 52 let razrušen, avstrijske dedne dežele, ki so bile nekdaj z rimsko-nemško državo v neposrednji zvezi, niso v nikakoršni zvezi več z Nemčijo; avstrijsko cesarske krone, o kteri govori patent cesarja Franca od 1804. leta, ni še; pa tudi cesarstva avstrijskega ni več, ker stopilo je na njegovo mesto djansko in formalno vsled Najvišega sklepa od 14. novembra 1. 1. „avstrijsko-ogerska monarhija"  ali  „a v s tri j sko-ogerska država."