."■■JJ "** <<-« } c; I a silo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje ŠT. 47 PTUJ, 27. novembra 1964 »Tertnfk« izhaja pod tem skrajšanim Imenom od 24 nov 1#61 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptui ln Ormož. — Tzaja zavod »Tednik«. Pt.u1 — Odgovorni urednik: Anton Bau-man — Uredništvo m uorava PtUj. I^ackova 8 — Tel 156 — St tek računa: NB Ptui 604-1 »-603-72 — Tiska časopis-• no oodjetje »Mariborski tisk« j — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000. za inozemstvo 2000 din Letnik XVil. Belgijski pada ci v S'anleyvillu OBOROŽENO POSREDOVANJE S plenuma občinskega odbora SZDL Ptuj Ob pripravah na volitve temeljita analiza dela skupščine V sredo, 25. nov. 1964 je bilo na razširjenem plenumu Občinskega od bora SZDL Ptuj analizirano delo občinske skupščine Ptuj ter obravnavane priprave na skupščinske volitve v 1965. letu. Z analizo dela občinske skup- predsednik občinskega odbora ščine Ptuj je seznanil navzoče SZDL Franc Rebernak. tajnik skupščine Ivan Rau, s Iz analize dela občinske skup-pripravami na skupščinske vo- ščine povzemamo za naše bral-litve 1965 pa je seznanil zbrane ce sledeče: Sestav in delo skupščine občine Ptuj V skladu z določbami novih ustav je prejšnji občinski ljudski odbor v aprilu 1963 sprejel odlok, s katerim je določil sestav nove občinske skupščine. Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovne skupnosti, ki imata vsak po 36 odbornikov. Odborniki občinskega zbora so bili izvoljeni v 36 volilnih enotah, ki so vsklajene z območji sedanjih krajevnih skupnosti, razen v dveh primerih. Zbor delovne skupnosti pa sestavljajo delegati vseh delovnih ljudi s področja, gospodarstva, družbenih služb in zaposlenih v državnih organih, v družbenih organizacijah in društvih. Tako je od 36 odbornikov zbora delovne skupnosti bilo izvoljenih v skupini gospodarstva 27 odbornikov, od tega 8 odbornikov v podskupini kmetijstvaj nadalje v skupini prosvete in kulture 3 odborniki, v skupini zdravstva in socialnega varstva 4 odborniki ter v skupini delovnih ljudi, zaposlenih v državnih organih in družbenih organizacijah in društvih, 2 odbornika. V občinski skupščini "je 21 žena ali 29°/o vseh odbornikov. V občinskem zboru je 9 žena, v zboru delovnih skupnosti pa 12. Po socialnem sestavu je v ob činski skupščini 9 delavcev, 21 • uslužbencev, 13 kmetov, 6 učiteljev, U tehnikov, 2 inženirja, 2 diplomirana ekonomista, 2 zdravnika, 2 direktorja, 1 obrtnik in 3 ostali. Občinska skupščina je imela v ^asu svojega konstituiranja*3. junija 1963 pa do danes 18 skupnih sej obeh zborov, zbor delovnih skupnosti je imel 9 ločenih sej, občinski zbor pa 2 ločeni seji. Občinska skupščina je v tem obdobju opravila precejšnje delo. Skupaj je poslušala 1? poročil svojih svetov, komisij, uprave in drugih organov oziroma organizacij. Prav skrbno je obravnavala še 4 poročila o gibanju gospodarstva v občini, 3-krat je razpravljala o proračunski potrošnji, 2-krat o poslovanju delovnih organizacij in 2-krat o delitvi osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. Prav tako je enkrat razpravljala o predlogih zborov volilcev ter 3-krat o urbanističnem programu občine. Na podlagi razprave in zaključkov o teh poročilih je sprejela tudi 3 priporočila in jih posredovala vsem gospodarskim organizacijam v občini. Tudi zakonodajna dejavnost občinske skupščine je bila znatna, saj je sprejela skupno 64 odlokov. Od tega jih je: 40 s področja financ, 2 s področja gospodarstva, 4 s področja komunalnih in stanovanjskih zadev, 4 s področja socialnega varstva, 2 s področja šolstva, 1 s področja pro-svefcfe in kulture, 8 s področja obče uprave in 3 z ostalih področij. Na predlog zborov volilcev je občinska skupščina sprejela med temi odloki tudi 24 odlokov o uvedbi posebnega krajevnega I Odborniki zbora delovnih skup- skupščine ne bi bila klepčna. Povprečno se je sej udeleževalo vedno okrog 804/o vseh odbornikov, Udeležba odbornikov občinskega zbora je bila boljša kot pa zbora delovnih skupnosti. Med odborniki občinskega zbora je 6 odbornikov, ki so se doslej udeležili vseh sej občinske skupščine. 6 odbornikov je manjkalo le enkrat, do petkrat je manjkalo 18 odbornikov, 5 odbornikov1 je manjkalo do 8-krat, 1 odbornik p3 je manjkal 10-k-rat. Od 36 odbornikov zbora delovnih skupnosti jih 5 ni manjkalo noben-krat, 3 odborniki so manjkali le enkrat, do 5-krat je manjkalo 18 odbornikov, od 6 do 8-krat je manjkalo 10 odbornikov. En odbornik pa je manjkal 10-krat. Stiki odbornikov z volivci Stiki med odborniki občinskega zbora in občani niso bili vedno zadovoljivi. Še manj stika s svojimi volilci v delovnih organizacijah pa so imeli odborniki zbora delovnih skupnosti s svojimi volilci v delovnih organizacijah. V letošnjem letu so bili sklicani $bori volilcev v naši občini dvakrat, in sicer v mesecu februarju in juniju. Iz razprave na zborih volilcev je bilo razbrati, da odborniki občinskega zbora pridejo v kontakt z volilci le na teh zborih in d<* se pie malo povezujejo s svojimi volilci pred sejami občinske skupščine prispevka na območju posameznih krajevnih skupnosti v letu 1964 za vzdrževanje krajevnih cest in ureditev nekaterih pokopališč. Kako so odborniki občinske skupšč?ne sodelovali v razpravah? Izmed odbornikov občinskega zbora je v razpravi sodelovalo 26 odbornikov, 10 odbornikov tega zbora pa $e se doslej v razpravi ni oglasilo. Od 26 odbornikov je 6 odbornikov razpravljalo le enkrat, 5 odbornikov po 2-krat, 3 odborniki po 3-krat, 4 odborniki po 5-krat, 8 odbornikov pti je razpravljalo 6- ali večkrat. Nekoliko aktivnejši so bili odborniki zbora delovnih skupnosti, saj jih le 6 doslej ni sodelovalo v razpravi. 7 odbornikov je razpravljalo enkrat, 8 odbornikov pa< 2-krat, 2 odbornika po 3-krat, 2 odbornika po 4-krat, 2 odbornika po 5-krat, 9 odbornikov pa je razpravljalo 6-ali večkrat. Iz teh podatkov je razvidno, da od skupnega števila 72 odbornikov v razpravi doslej ni sodelovalo 16 ali 22 "/o odbornikov občinske skupščine. Udeležba na sejah občinske skupščine je zadovoljiva, saj se nikoli ni dogodilo, da zaradi nezadostne udeležbe seja občinske nosti so bili večkrat opozorjeni, da stališča, ki jih je zavzela občinska skupščina na svojih sejah, prenesejo na samoupravne organe v delovnih organizacijah. Iz-podatkov, ki smo jih lahko razbrali, je razvidno, da temu ni bilo vedno tako. Odborniki zbora delovnih skupnosti so premalo povezani z delovnimi organizacijami, ki so jih delegirale v zbor delovnih skupnosti. Zbor delovnih skupnosti je na štirih ločenih sejah v mesecu marcu in aprilu tega leta obravnaval 89 statutov delovnih organizacij. ZbOr je glede na ugotovitve v obravnavi pri vseh 89 statutih sprejel v smislu določil republiške ustave ustrezna • priporočila, da delovne organizacije odpravijo pomanjkljivosti in popravijo statute svojih delovnih organizacij v skladu s temi pripombami in priporočili. Te pripombe so bile takrat posredovane vsaki delovni organizaciji. Lahko ugotovimo, da so delovne organizacije v glavnem upoštevale ta priporočila zbora delovnih skupnosti ter v skladu s temi priporočili vskladile določbe svojih statutov s statutom občine oziroma z republiško in zvezno ustavo. V skladu z načelom rotacije bo prihodnje leto 36 odbornikom občinske skupščine preiiehal mandat, in to 18 odbornikom vsakega zbora. Na izpraznjena mesta odbornikov bomo morali izvoliti primerne kandidate, ki bodo s svojim delom lahko prispevali še k uspešnejšemu delu občinske skupščine kot najvišjega organa družbenega upravljanja v občini.4 Glede priprav na skupščinske volitve v 1965 pa je poudaril predsednik občinskega odbora SZDL Franc Rebernak med drugim sledeče: V konkretnih družbeno političnih pripravah na spomladanske skupsčinske volitve bo nujno pripraviti široke razprave občanov 0 teh vprašanjih, organizirati in poskrbeti bo potrebno za take oblike in metode dela organizacij SZDL, ki bodo ustvarile vse pogoje za čimbolj sproščeno razpravo o zaključkih zveznega odbora SZDL, o uspehih in problemih v občini v zvezi s tem, o načelu javnosti v kadrovanju in o načelu javnosti v pripravah na volitve. Take priprave bodo morale biti osnovni element celotnih političnih priprav na volitve in prav SZDL kot najširša družbeno politična tribuna občanov bo morala odigrati v pripravah in izvedbi volitev svojo vodilno in odgovorno vlogo. Osnovno izhodišče za temeljite predvolilne priprave naj bo poleg nakazanih kadrovskih vprašanj zlasti ocena dosedanjega dela: občinske skupščine, ki 1 opiSirija hkrati funkcijo organa I obiasti in funkcijo najvišjega or-! gana družbenega samoupravlja-! nja v občini. Med izhodišči za predvolilne priprave naj služi tudi politična ocena zadnjih skupščinskih volitev (1963) ter pozitivne pa tudi negativne izkušnje v zvezi s tem. Ocefna skoraj 2-letnega dela občinske skupščine, ki jo je podal tajnik občinske skupščine tovariš Rau, temelji v glavnem na tem, kako je OS kot najvišji organ oblasti in najvišji organ samoupravljanja v občini uresničevala naloge, ki izhajajo iz našega ustavnega sistema, in ali je OS ostala dejanski in objektivni odsev pozitivnih rezultatov v razvoju občinske samouprave. Ob ocenjevanju njenih rezultatov ugotavljamo, da je OS z ustavo in občinskim statutom zastavljeno nalogo v celoti aktivno in uspešno realizirala in da so se poglavitni družbeni odnosi v komuni urejevali ob široki in učinkoviti podpori občinskih družbeno političnih organizacij, odbornikov, delovnih organizacij, pa tudi ob podpori dobršnega dela občanov. Ugotavljamo pa, da se je občan kot nosilec svojih ustavnih pravic in dolžnosti še vse premalo afirmiral v mehanizmu občinske in krajevne samouprave in da bomo morali prav v tej smeri pospešiti našo družbeno politično aktivnost, da bo občan postal pomemben činitelj (Nadaljevanje na 3. strani. Pričakovanja so sc uresničila, j Belgijski padalci, ki so jih ameriška prevozna letala najprej prepeljala na britansko posest j v Atlantiku, na otok Ascension. so v torek zjutraj spustili iz j istih letal nad Stanleyvillc, da bi, kot so uradno sporočili v Bruslju, »zavarovali življenja belih talcev in jih prepeljali na varno«.' In da se kdo na svetu ne bi preveč razburjal, je vlada predsednika Combeja predtem sklenila še ustrezen sporazum, da Belgijci in Američani smejo posredovati. Čombejeva vlada pa je vendar uradna kongovska vlada, s katero je Washington že pred meseci sklenil sporazum o vojaški in gospodarski moči, pravijo v Beli hiši! Ne bi se dotikali resnice, da je zaradi napada padalcev in zaradi spopada, ki je nastal v sedežu kongovskih upornikov Stani eyvillu, padlo tudi veliko število belih talcev. Vodja uporniškega poveljstva Gbenije je namreč svaril Belgijce, da bo v primeru, da Belgijci spuste padalce, ustrelil talce. Seveda je v • istem trenutku tudi znova opozoril, da bo uporniška kongovska vlada izpustila vse belce, brž ko se bodo s kongovskih tal umaknili vsi tuji najemniki predsednika Combeja in vsi tujci, sc pravi Američani in Belgijci. I Zahtevo, naj bi se s kongovskih tal umaknili tujci in najemni vojaki, postavlja tudi Organizacija afriške enotnosti, t * t t * * t t * * t t t * f * * t Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinska skupščina Ptuj Občinsko združenje borcev NOV Občinski komite ZMS i Občinski svet Zveze Svobod iti prosvetnih društev Občinska gasilska zveza ter ostale organizacije in društva v ptujski občini Pošiljamodelovnim ljudem v domovini, zlasti pa na območju ptujske občine, čestitke za dan republike in najboljše želje, da bi se vse njjfhonpo delo tudi v bodoče končalo z uspehom. ki si je zaman prizadevala, da bi s posebno komisijo s kenijskim premierom Keniatom na čelu zgladila spor. Toda umika tujcev noče Cnmbc. nočejo Belgijci in Američani. Ce bi namreč ne bilo teh in ameriške vojaške pomoči, bi Conibc ne mogel več dolgo vzdržati. Combeja pa so pripeljfe>a na vladno krmilo prav omenjene zahodne sile, da bi si zagotovile gospodarske in druge interese. , Vsa prizadevanja Bruslja, da bi akcijo padalcev prikazali svetu kot enkratni manever v korist belih talcev, so ostala zaman. Ni namreč naključje, da je Combe prav te dni poslal na-jemniško vojsko proti Stanley-villu in da je tudi napredoval proti temu mestu. Padalci naj bi samo naredili piko na i edinemu večjemu uporniškemu oporišču in prisilili upornike, ) da se spet umaknejo v džunglo. Tezo o humanitarni akciji padalcev naj bi, kot vse kaže. tudi oprale Belgijce na zasedanju Generalne skupščine, kjei' bo afriški svet zanesljivo načel vprašanje Konga in tujega vmešavanja v njegove notranje za-j deve. Toda agresije ne bo mogel nihče imenovati drugače kot z njenim polnim imenom. Nemirov v Kongu pa s tem ne bo konec, posebno še ne, ker je Čombejeva soldateska pokazala povsod, kamor .ie prišla, meto-| de ustrahovanja in pobijanja nedolžnih domačinov. Zares je ; čas, da zadevo vzamejo Združeni narodi z vso resnostjo v roke. Ostali dogodki Medtem ko se močno zapletajo nesoglasja med zahodnimi zavezniki, tako na gospodarskem področju (evropska gospodarska skupnost šestih zaradi cene žittj), kakor na vojaško-strateškem (boj za ameriški načrt o več jedrskih atomskih silah NATO), so pči javnosti te dni uprte v Kongo, kjer "so Belgijci spet posredovali s svojimi padalci v središču kongovskih upornikov Stanleyvillu in s tem odkrito podprli Čombejevo najemniško vojsko pri njenih operacijah. ■ TRENJA MED ZAHODNIMI ZAVEZNIKI V Bruslju so skušali doseči sporazum med šestimi zavezniki znotraj evropske gospodarske skupnosti in tako imenovano Kennedyjevo rundo. Po doseženem sporazumu so sestavili samo seznam tistih izvoznih predmetov, ki naj jih izvzamejo iz splošnega znižanja carin v okviru trgovanja med članicami. Sprejeti seznam vključuje samb 19 odstotkov industrijskega blaga, ki ga članice uvažajo iz tretjih dežel Zahodna Nemčija ni zadovoljna, ker je terjala manj »izjemi, Francija in Italija pa sta zahtevali več. O pogajanju z ZDA o 50-od-stotnem znižanju carin v trgovini med ZDA in omenjeno skupnostjo ni še nič zanesljivega. Pač pj so dežele — članice evropskega trga zato, da so dosegle sporazum, umaknile z dnevnega reda razpravo o enotnih cenah za žitarice znotraj pasu. Predsednik de Gaulle1 je celo zagrozil, da bo skupnost zapustil, če se do konca leta ne sporazumejo Proslave DNEVA REPUBLIKE na ormoškem območju Krajevni centri na območju občine Ormož so se temeljito pripravili na proslavo 29. novembra. Šolska mladina pripravlja slavnostne akademije z nastopi pevskih zborov in recitatorjev. Proslave bodo v soboto popoldne, v nekaterih krajevnih centrih pa tudi v nedeljo. Krajevne organizacije SZDL so pripravile pester program za proslavo dneva republike. Tudi delovni kolektivi na območju občine bodo v soboto slavnostno proslavili dan republike Na vseh proslavah bodo govorili o pomenu in važnosti dneva republike poslanci in druqi družbeno politični delavci v občini. o enotni kmečki politiki. Znano je, da se zahodnonemška vlada predvsem upira znižanju cen žitaricam za 15 odstotkov, ker se boji velikega odpora med domačimi kmetovalci. Ti bi namreč tako izgubili približno milijardo nemških mark dohodka. V Bonnu že pač mislijo na volitve prihodnje leto. ' * ■ NEENOTEN NATO Največ zdrahe med zahodnimi zavezniki pa povzročajo različni nazori med Francijo in Zahodno Nemčijo o tako imenovanih večstranskih jedrskih silah Atlantskega pakta. Nemčija podpira ta ameriški načrt, ker pričakuje, da se bo počasi vendarle dokopala do lastnega atomskega orožja, četudi v prvi fazi z omejeno pravico. (ZDA žele ohraniti pravico do »petelina«!) Francija pa noče o nadnacionalnih silah nič slišati. V Bonnu nimajo slednjič nič proti temu, da bi se sporazumu priključili samo nekateri člani NATO. Toda taka rešitev ne more biti všeč Washingtonu, saj bi s tem minirali enotnost in — ameriške strateške načrte in želie, da bi pri dragem oboroževanju sodelovale s svojim denarjem tudi druge članice. Znano je, da Britanci nastopajo s svojim pridevkom načrta o večstranskih jedrskih silah, vendar kaže, da bi v Bonnu tudi tu nekoliko popustili. Britanci se pač (zelo upravičeno! boje, da bi Zahodna Nemčija igrala (ali vsaj skušala igrati) prvo violino v NATO. ■ SPORAZUM MOSKVA-ZDA Pravzaprav gre boli za sporazum dobre volje o pridobivanju sladke vode iz morske, s čimer bi v prihodnjosti mogli uspešno pričeti napad na puščavske predele in jih spremeniti v plodna tla. Vendar so načrti te vrste zelo dragi in bi moralh pri njihovem uresničevanju uporabljati tudi atomsko'energijo. Tega si trenutno ne more dovoliti nobena država sama in je \rešitev izključno v rokah ■meda&rodnega sodelovanja in mednarodnih sredstev. Po najnovejšem sporazumu bosta obe deželi samo izmenjali izkušnje in tehnično dokumentacijo in se medseboino posvetovali. Tudi obisku skupine 92 ameriških poslovnih ljudi v SZ pripisujejo glede nadaljnjih gospodarskih stikov velik pomen, saj gre za predstavnike največjih ameriških trustov. Sovjetski voditelji so opozorili, da SZ želi razviti stike z Zahodom. •.■»v** i*.-*, <% - OBVESTILO Ker pade letos 29. november — Dan republike — na nedeljo in ker praznujemo ta praznik dva delovna dneva, bosta ponedeljek, 30. novembra, in torek, 1. decembra, dela prosta dneva. Vsem občanom, posebej naročnikom in bralcem našega lista želita prijetno praznovanje letošnjega Dneva republike uredništvo in uprava. t Lepo nam je pri vas v Sloveniji Za dan republike izkazujemo vsako leto v našem tisku največjo pozornost vsemu, v čemer se najbolj izraža vsebina bratstva med delovnimi ljudmi iz raznih republik SFRJ. Tudi v Ptuju živijo z nami družine iz bratskih republik, iz sosedne Hrvatske, BIH, Črne gore, Makedonije, Kosmeta, Srbije in Vojvodine. V novih in starih ptujskih hišah najdemo na vratih njihova imena med imeni slovenskih družin. In če jih povprašamo, kako se počutijo v Ptuju, vam ljubeznivo odgovorijo: »Hvaia, dobro, navadili smo se na Slovenijo, na Ptuj, na Slovence ln ostalo. Tukaj nam je kot doma. Mladina govori slovensko in tudi starejši se učimo od nje. Upamo, da se tudi vaši tako prijetno počutijo pri nasi« Na) seznanimo ob letošnjem dnevu republike naše bralce z nekaterimi družinami iz Ptuja, katerih starše so pripeljale v Slovenijo in v Ptuj razne službene dolžnosti Ob razgovoru so se strinjali z namenr.ai njihovih izjav in so jih radi dali. Družina iz Korduna Družina Matije Tarbuka je iz Korduna, okraj Karlovec. V Ptuju živi že od 1951. leta in stanuje v Ciril-Metodovem drevoredu l. Matija Tarbuk pravi: ■ »Živimo v hiši med samimi slovenskimi družinami. Dobro se med seboj razumemo. Vsi so z nama z ženo in z našima otrokoma zelo dobri. Tudi otroci se dobro sporazumevajo. Sin ln hčerka sta se naučila od otrok in v šoli slovenščine in se v njej stalno pogovarjata. Vsi skupaj smo se že dobro privadili na Ptuj in na tukajšnje življenje. Enako je z družino svaka Rokniča, ki ima tudi dva otroka. Spočetkoma smo živeli v starem delu Ptuja, sedaj pa stanujemo v - novem. Veseli smo naglega razvoja tega zanimivega mesta ob Dravi. Tako Matija Tarbuk smo se nanj navadili, da nam bo pozneje, ko dorastejo otroci, težko slovo, saj smo ob tukajšnjem ljudstvu preživeli mnogo lepih dni. Tukajšnji vljudni in ustrežljivi ljudje so nam bili od prvega dne bivanja naklonjeni, zato smo se nanje tudi tako hitro navezali. Tudi vsi sorodniki, ki so nas obiskali, so veseli, da živimo v lepem tn zanimivem kraju ter med ljudmi, ki ne govorijo mnogo o bratstvu, pač pa ga izkazujejo na vsakem koraku, ob veselju in žalosti in cenijo, da so naša obojestranska čustva vedno enaka. Bili smo že na obiskih tudi na podeželju In povsod deležni pozornosti. Povsod iz bratstva izvirajoča naklonjenost dokazuje, da je prisrčna in neugasljiva!« Ob koncu razgovora je naročil Matija Tarbuk vsem občanom prisrčne čestitke za dan republike. Ivan Bakonič je iz Bosne Ivan Bakonič, ki je doma v Derventi v BIH. živi v Ptuju od I 1952. leta. V Slovenijo je prišel 1945. leta z vojaško službo. Poročil se Je 1949. leta v Rakeku s Slovenko Vero In je ostal v Sloveniji. Tako pravi: »Z: Ivan Bakonič takoj ugajalo, da sem sklenil ostati v njej. Na Slovence sem se lahko navadil. Od očeta, ki je po rodu Ceh, sem se naučil češko, zato sem lažje razumel tudi slovenščino, ki sem se je mnogo naučil pd žene in nienili sorodnikov, pa tudi od znancev v Ptuju. Ptuju sva se z ženo hitro privadila. Tudi hčeri, ki hodita v 7. in 8. razred osemletke, se dobro razumeta s sošolci in z drugimi otroci. Poznam mnoge kraje okrog Ptuja in povsod sem naletel na zelo prisrčne ljudi. Kakorkoli sem govoril, so me razumeli. Vedno sem občudoval njihovo dobrosrčnost. »Ste žejni, boste prigriznili kos kruha?« Sprva so nezaupni, ko pa vas spoznajo, vas ne pustijo od hiše. Radi vas povabijo na svoja domača praznovanja in delijo z vami vse dobro. Bratstvo je v njihovih srcih in ga povsod lahko občutite. Od- Ptuja in od Slovenije bi se težko poslovil. Spoznal sem njegove vrline, ki ^mi ugajajo.« Družina iz Makedonije Družina Stojčevski Jc v Ptuju od 1950. leta. Oče Trajko in mati sta doma iz vasi Rastani pri Titovem Velesu v Makedoniji. Hčerka Liljana, dijakinja 3. razreda gimnazije v Ptuju, je dejala: »Od 3. in 4. leta starosti sva z bratom v Ptuju, kamor smo prišli z obetom in mamo iz Ilirske Bistrice. Odrasli so se hitro seznanili s Ptujčani in ostalimi, midva z bratom Dimčem oa z otroci. Kmalu sva znala slovensko. To nama je koristilo v osnovni šoli in nama sedaj koristi v gimnaziji. Doma govorimo makedonski, srbohrvatski in slovenski; slednje predvsem midva z bratom. Tukajšnji ljudje so bili povsod napram nam vsem zelo ljubeznivi. Lepo se sporazumeta z vsemi oče in mati in tudi otroci se kar dobro zbogamo. Bili smo že vsi skupaj v PlacarjU, v Velovlaku in drugod. Povsod so nas ljudje sprejeli s toplimi čustvi. Oče in mati ter midva z bratom zelo cenimo dobrosrčnost ljudi okrog nas, ki jih poznamo. Pri sošolki v Kidričevem in pri Veliki Nedelji so bili z menoj kot s hčerko. Sošolka Danica iz Ptuja ml je kot sestra. Ob dnevu republike mislim vedno n a vse tiste v naši domovini, ki so tako daleč od rojstnega kraja svojih staršev, kot smo ml, in so v kraju bivanja tako prisrčni z njimi, kot so z nami v samem Ptuju. V tem vidim vse neizmerno srčno bogastvo, res pravo bratstvo, ki ga bova z bratom vse življenje cenila. Tako ga tudi cenita oče tn mati, ob vsakoletnem dopustu In obisku v Velesu rada govorita sorodnikom in znancem o tukajšnjih lepih krajih in prisrčnih ljudeh. Zelo sem srečna, ko slišim, da so naši ljudje v Makedoniji enako prisrčni s Slovenci, ki tam živijo, kot so Ptujčani z nami.« Ob koncu razgovora je pokazala Liljana nekaj" svojih slikic, kako je slikana v .makedonski narodni noši in nekaj slik doma-! čih iz Makedonije in več slik iz Slovenije, ki jih bo vedno nosila s seboj. Vukot/iče- vi Črne vadil. Njegovi domači prihajajo k nam iz Črne gore na obisk in mi obiskujemo nje. Njegovim je všeč tukaj v Sloveniji, nam pa zelo ugaja Črna gora. Otroci so se tam dobro privadili srbohrvaščini. Tudi na sedanjem delovnem mestu se Blagoje dobro počuti in bomo tukaj radi preživeli vsa leta, ko bodo doraščali otroci. Ce bi morali kdaj zaradi njih spremeniti bivališče, bi se od Ptuja težko ločili, ker smo se sedaj nanj tako privadili!« In iz Kosmeta gore Blagoje Vukovič Inženir Blagoje Vukovič, živinorejski strokovnjak pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, je doma iz vasi Lužac v okolici Ivan grada v Črni gori. O njegovih vtisih in življenju v Sloveniji in v Ptuju je rekla njegova žena, Slovenka, inž. Danica Vukovič, naslednje: »Naša petčlanska družina, trije otroci in midva z možem, smo v Ptuju od 1960. leta. dalje. Najmlajši, tretji otrok, je prišel tukaj na svet. Mož Blagoje je v Sloveniji že od 1^52. leta. Najprej je bil v službi pri Kmetijskem gospodarstvu v Kočevju, kamor je odšel po končanem študiju na agronomski fakulteti v Zagrebu, kjer sva' se tudi spoznala. Kot agronom je imel mnogo stikov z ljudmi s podeželja. Z njimi se je dobro sporazumel. Prihajali so k njemu po razne nasvete in tudi on je odhajal k njim, ko so ga vabili ob raznih priložnostih. Med njimi se je vedno dobro počutil in se je tudi rad razveselil. Z njim govorimo v družini na njegovo željo slovenski in se je slovenščine že kar dobro pri- Družina Pavla Pešiča, ki je s Kosovega polja, je v Ptuju od jeseni 1959. leta s svojo družino, z ženo, ki je rojena v Varaždinu, in s tremi otroki v starosti od treh do šestih let. Pavle Pešič mi je tako opisal svoje vtise iz Ptuja: »Živimo v novi zgradbi v Gregorčičevem drevoredu, kjer smo družine iz vseh strani Jugoslavije, poročeni, večinoma z otroki. Dobro se razumemo moški, enako ženske in otroci ter vsi skupaj, saj nas je moške pripeljala v Ptuj vojaška služba, ki je za vse kraje v Jugoslaviji enako dragocena. V dosedanjem času sem Ptuj in ljudi doljro spoznal in se ne čudim, če govorijo Slovenci o krajih in ljudeh v Srbiji s takšno spoštljivostjo in da govori toliko Ptujčanov poleg svoje lepe materinščine tudi naš jezik. Od mnogih sem slišal pohvalne besede o naših ljudeh iz časa vojne, ki so ga preživljali j v Srbiji kot izgnanci iz Ptuja in iz drugih slovenskih krajev.' Veseli me, ko slišim tudi od drugih rojakov pohvalne izjave j o Ptujčanih, pa najsi jih zaslu- ! žijo mladi ali starejši, na svojih 1 mm Pavle Pešič službenih mestih ali z vljud nostjo ib pozornostjo na ulici itd. Tudi otroci se dobro sporazumevajo s svojimi vrstniki in skoraj pozabljajo, da smo z raznih strani, tako smo se že navadili drug na drugega. Naši sorodniki nas prihajajo obiskovat in vsak odnese iz Ptuja najlepše vtise. Prepričan sem, da so vsi Slovenci in drugi, ki živijo v naših krajih, enako upoštevani in cenjeni, kot smo mi tukaj v Ptuju. Otroci bodo gotovo spoznali še druge kraje v naši domovini, vendar jim bo ostal Ptuj v najlepšem spominu, enako kot nam odraslim. V. J. Hazir Turtula z ženo v narodni noši Hazira Tutula, ki je po rodu iz Kosmeta, je pripeljala vojaška služba v Ptuj iz Prilepa. O svojih vtisih o Ptuju in Sloveniji meni: »V Slovenijo sem prišel že 1947. leta, in sicer najprej v Postojno, kjer sem se kmalu privadil slovenski družbi. Spoznal sem se z bivšimi borci in z drugimi domačini. Nanje me še danes spominja med drugim tudi zbirka slovenskih pesmi Milene Mahoričeve »Samoten b\reg«, ki so mi jo dali prijatelji iz Postojne v spomin ob premestitvi. V tej knjigi imam napisano posvetilo z dne 7. novembra 1947: ,Ko boš vesel ali žalosten, se spomni po slovenskih pesmih postojnske družbe!' Drugič sem prišel v Slovenijo iz Varaždina. Tokrat sem prišel z ženo, ki je po rodu iz Hrvatske. Moram reči. da so naju v Ptuju lepo sprejeli. Znašla sva se v krogu dobrosrčnih in vljudnih Ptujčanov in drugih Slovencev, s katerimi se dobro razumeva. Najsi sem bil zdrav ali bolan, vedno sem občutil njihovo naklonjenost. Najboljši vtis sta odnesla iz Ptuja tudi moj 90-letni oče in mati, ki sta naju prišla obiskat; vsi so bili tudi do' njiju zelo prisrčni. Moram reči še, da me izredno preseneča lepo obnašanje mladega kadra po trgovinah in drugod. Od mladine tudi slišim vedno več pesmi iz drugih republik. Vesel sem vsega ptujskega napredka, ki ga z ženo sodoživljava in občudujeva. Ugajajo nama tudi razni tukajšnji običaji in sočustvovanje ljudstva s soljudmi v sreči ali nesreči z vsakomer, ne glede na to, iz katere republike je. O tem sva se z ženo lahko večkrat prepričala. Skratka, Ptuj je za naju prijeten kraj, v katerem bova rada dolgo ostala. Praznik republike naj bo tudi v Ptuju velik praznik vseh družin iz jugoslovanskih republik, ki živijo v tem lepem kraju v medsebojnem bratstvu, dobrosrčnosti in spoštovanju!« Kolektiv krajevne skupnosti 0 R M 0 2 čestita vsem občanom, delovnim kolektivom občine Ormož in vsem delovnim ljudem ob dnevu republike 29. novembru. Politično izobraževanje mladine V mladinskih organizacijah primanjkuje sposobnega kadra. Večja povezava med mladino in družbeno političnimi organizacijami. Skoraj 50 •/» mladine z nedokončano osemletko. Premalo skrbimo za strokovno izobraževanje mladine. Več mladine Je treba vključiti v' razna društva. Mladinski aktivi morajo v bodoče resneje pristopiti k reševanju gospodarskih, družbeno političnih in drugih problemov. Letošnja konferenca mladine v občini Ormož je temeljito in vsestransko analizirala delo mladine v občini. BiM so nakazani številni problemi, pomanjkljivosti, težave, slabosti in seveda uspehi mladine, ki jih ni bilo malo. Za vse probleme so bile nakazane najboljše rešitve in na konferenci si je mladina postavila nove naloge. Enoletno delo mladine je bilo precej plodno in pestro, saj je mladina v vseh akcijah, pri delu v društvih in v družbenopolitičnem življenju v občini aktivno sodelovala In tako vsestransko koristila pri gospodarskem in družbeno-političnem napredku. Na območju občine je 21 aktivov ZMS, ki so bolj ali manj aktivno delali, se zavzemali za napredne ideje delovnega človeka, za politiko družbeno-političnih organizacij, predvsem za politiko ZK. Referat predsednika Občinskega komiteja ZMS občine Ormož, Silva Bedrača, je nakazal vrsto problemov mladine kot tudi poznejša diskusija. Mladina na delovnem mestu se premalo poglablja in zavzema za reševanje problemov v nekaterih delovnih organizacijah. Na drugi strani pa je delo z mladino mnogo preozko. Mladini ti morali v bodoče posvečati več skrbi v vzgoji, v strokovnem in družbeno političnem izobraževanju tn v drugem. Lanskoletna in letošnja konferenca mladine sta dali precejšen poudarek vzgoji sposobnega mladinskega kadra. Toda tega vprašanja nI moč rešiti skozi noč. Mladino |e treba pripraviti na to, da bolj konkretno in vsestransko obravnava probleme nagrajevanja. strokovnega in političnega Izobraževanja, o višji produktivnosti dela. o skrajšanju delovnega tednika In o drugih proizvodnih problemih. Po živahni in vsestranski diskusiji na konferenci Je 70 mladincev sprejelo več sklepov. Med drugim so tudi sklenili, da bo v bodoče občinski komite ZMS moral Imeti več stikov z aktivi In Jim vsestransko pomagati. Mladina mora v prihodnjem obdobju bol| skrbeti za reševanje raznih gospodarskih problemov in s svojim marljivim delom dokazati, da se lahko množično uveljavlja v delavskem samoupravljanju In v družbenem upravljanju. Posebno so mladinci poudarili, da je potrebno večje sodelovanje med mladino ln družbeno političnim' organizacijami. Mladinski aktivi bomo morali v bodoče posvetiti več skrbi strokovnemu in idejnemu izobraževanju mladih. Tudi njihova dolžnost je, da se v bodoče bol| zavzemajo za vključevanje mladih v razna društva In da se smeleje uveljavljalo v družbeno-političnem življenju. Opozorili so tudi-občinsko revizijsko komisijo, naj v bodoče vsake tri mesece pregleda materialno in finančno poslovanje občinskega komiteja ZMS. Na ietn mladinski konferenci so izvolili 17-članski komite \p tričlansko revizijsko komisijo. Mladinske konference sta se poleg predstavnika mladine iz Ptuja in Ljutomera udeležila tudi predsednik SZDL občine Ormož. Vlado Ožbalt, In predsednik Občinskega sindikalnega sveta, Alojz Balažič. D. R, : TOVARNA AVTOOPREME PTUJ OB DNEVU REPUBLIKE, 29. novembru pošiljamo delovnim kolektivom v domovini tovariške čestitke in se s kvalitetnimi izdelki tudi v nada'5* priporočamo. IZDELKI NASE TOVARNE Ključavnice, kljuke, dvigala za okenska stekla, ogledala najrazličnejših oblik, posode za gorivo in glušniki ter ostali sestavni deli tovornih vozil TAM, FIAT, IMV Novo mesto in mopedov Tomos V CELOTI IZPOPOLNJUJEJO TEHNIČNE ZAHTEVE SODOBNIH VOZIL. / Delovni kolektiv TGA je praznoval desetletnico proizvodnje _____ 21. novembra 1954 je pričela Vendar je v tem času bilo po- TGA v Kidričevem z rednim trebno premagovati mnoge teža-obratovanjem. S tem dnem je ve in probleme. Cilj vseh napo- nastala tudi prelomnica v tej pa- rov in prizadevanj je takrat bil nogi naše industri je. Do tega dne samo eden, in sicer, da bi tovarno namreč v naši državi ni bilo po- čimprej dogradili in da bi čim poskusnega v redno obratovanje, ločene z obstoječimi preapisi. Ce k temu dodamo še pregled TGA je \ minulih devetih letih porasta proizvodnje glinice od plačala na račun podražitev za leta 1955 do danes, je stanje še I premog 1425 milijonov, za boksit membnejše aluminijske industrije. Tovarna v Kidričevem je toliko pomembnejša, ker je v razmeroma kratkem času obratovanja tovarne že pred leti, brez posebej izurjenega kadra, privedla proizvodnjo do zelo lepih jasnejše. V letu 1955 je proizvedla tovarna okrog 30.000 ton, v letu 1956 — 38.000 ton, v letu 1957 — 40.000 ton, v letu 1958 — 43.780 ton, v letu 1959 — 45.900 ton. v prej pričeli tudi s proizvodnjo. S prvim poizkusnim obratovanjem 21. oktobra 1954 se je pokazalo, kako dobrodošle so bile letu 1960 — 55.700 ton, v letu 1961 izkušnje organov delavskega, sa- — 58.300 ton, v letu 1962 — 64.100 moupravljanja. V času, ko so ton, v letu 1963 že 70.000 ton, dotedanji gradbeni delavci in medtem ko bo proizvedla letos rezultatov, ki so lahko v ponos monterji stopili na nova delovna 79.000 ton. Čeprav je ta številka delovnemu kolektivu. Ze v letu mesta okrog naprav za proizvod- 1 v letošnjem letu res najvišja, pa 1960 je presegla nominalno zmog- njo, so se pričeli pojavljati pro- i je nasproti planirani proizvodnji ljivost tovarne glinice za okrog blemi, ki niso bili v prid proiz- še vedno za okrog 19,1 % pod pla> 14 odstotkov, tovarne aluminija vodnji ter je bilo nujno, da so se pa za ca. 20 odstotkov, vendar bi ta bila višja še za nadaljnjih 5 odstotkov, če ne bi bilo vsakoletnih redukcij električne energije, ki občutno prizadenejo ta 'delovni kolektiv. V minulih desetih letih je tovarna prešla mnoge stopnje, ki so bolj ali manj po- organi delavskega samoupravljanja res potrudili, da je pri večini zaposlenih prevladalo prepričanje, da so postali ne samo proizvajalci, ampak tudi upravljalci sredstev, ki jim jih je zaupala družba. V tem času so nekateri celo podcenjevali mlade delavce znane predvsem občanom naše — predvsem tuji strokovnjaki ■— komune in zato ni potrebno naštevati in ponavljati vseh težav pa tudi uspehov v tem obdobju. Prav gotovo je najvažnejše to, da je v tem minulem desetletnem obdobju prišlo do res prave moderne proizvodnje glinice in aluminija pri nas v Jugoslaviji in češ da z njimi ne bo moč pričeti proizvodnje, vendar se je hitro izkazalo, da je to podcenjevanje ustvarjalnih sposobnosti članov tega novega kolektiva le bilo ne- nom zaradi raznih težav v novem tehnološkem procesu. Nekoliko drugačno stanje je bilo v proizvodnji aluminija. Porast je bil v minulih letih sicer še morda močnejši kot pri glinici, vendar pa v določenih letih ugotavljamo zastoje, katerih vzrok so redukcije električne energije. Zaradi neredne oskrbe z električno energijo je tovarna vsa leta, razen lani, izgubila okrog 31.000 ton aluminija, kar predstavlja nad 12 in pol milijarde dinarjev čiste izgube, pri čemer ni vračunana nastala škoda za-elektrolitskih da so danes prvotne kapacitete tovarne že močno presežene. Poleg tega je bila zgrajena še tovarna anodne mase, oddelek re- utemeljeno. Res je bilo precej problemov in težav, kar je po- radi izklapljanja vsem razumljivo za tedanji čas, peči. vendar pa so delavci in usluž-j TGA povzročajo resne skrbi benci vedno bolj obvladovali ' cene surovin, ki rastejo iz leta v tehnološki postopek proizvodnje., leto, medtem ko so prodajne cene To dokazuje podatek, da je to- j glinice in aluminija skozi vse ob-generacije ter drugi oddelki, kar varna že 1. marca 1955 prešla s dobje ostale iste, ker so pač do- majhni, dokazuje, da čas desetih let ni potekal samo v borbi za čim-večjo proizvodnjo, ampak tudi v gradnji novih objektov in razširitvi kapacitet. Delavsko samoupravljanje ima nedvomno mnogo zaslug za tak napredek delovnega kolektiva. 8. junija 1950 je bil v TGA izvoljen 40-članski delavski svet, 18. avgusta istega leta pa prvi osemčlanski upravni odbor, s čimer je bilo uresničeno Marxovo geslo: Tovarne delavcem! Osnovna značilnost tega ob- Slavnostna številka »Aluminija" za 10-letnico proizvodnje Ob 10. obletnici proizvodnje i ložnosti v razširjeni izdaji in na in zaključku rekonstrukcije ! poSebno finem papirju. TGA »Boris Kidrič« Kidričevo i 21. novembra 1964 so prejeli gostje, visoki funkcionarji iz Ljubljane, Franc Leskošek, Marjan Brecelj, Tone Bole in drugi, iz Maribora Tone Kropušek, dobja je bila v tem, da je tovarna Ančka Kuharjeva, inž. Marko bila še v investicijski graditvi in Kržišnik in drugi ter iz Ptuja zato samoupravljanje ni moglo Lojzka Stropnik, Janez Kosta-vidneje priti do izraza. Takrat njevec, Mitja Vošnjak in drugi sta ta dva organa upravljala le gostje, ki jih jc povabil kolek-z materialnimi sredstvi, ki pa tiv te tovarne, slavnostno šte-niso bila odvisna od kolektiva, I vilko glasila te tovarne »ALU-ampak od družbene skupnosti. MINIJ«, ki je izšla ob tej pri- S to številko »Aluminija« je postregla Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem javnosti s podatki o dosedanjih investicijah, o proizvodnji, rekonstrukciji, o kadru in skrbi zanj. o surovinah in prodaji proizvodov ter o perspektivah za III. fazo izgradnje te tovarne. Poleg obširnega gradiva v OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS ZDRUŽENJE BORCEV NOV OBČINSKA GASILSKA ZVEZA IN OSTALE ORGANIZACIJE TER DRUŠTVA IZ ORMOŠKE OBČINE čestitajo vsem občanom občine Ormcž, kolektivom delovnih organizacij in vsem delovnim ljudem v domovini ob dnevu republike 29. novembru Ob pripravah na volitve temeljita analiza dela skupščine (Nadajjevanje s 1. strani) v realiziranju občinske politike in politike krajevne skupnosti. Nadalje je potrebno ob tem ugotoviti, da se uspehi občinske skupščine ne zrcalijo le v številu opravljenih sej, sprejetih aktov in v plodnosti sejnih razprav, empak v tem, da je občina kot celota dosegla vidne materialne uspehe na gospodarskem področju, na področju družbenih služb in tudi v razvoju občinske samouprave. i Struktura oziroma sestav skupščine glede na gospodarsko strukturo in strukturo prebivalstva v občini sicer ustreza, le struktura kvalitete oziroma družbeno ekonomska kvalifikacija določenega delo odbornikov ni povsem v skladu z odgovornimi nalogami skupščine in občine kot celote. Zavedati se namreč inoramo, da od aktivne in kvalitetne vloge odbornika zavisi tudi avtoriteta skupščine in svetov v realiziranju njenih nalog in odločitev, v izvajanju enotne občinske politike in v pritegovanju občanov in ostalih družbenih faktorjev k delu skupščine. Stališča in teze, sprejete na VI. plenumu ZO SZDL, dovolj jasno določajo tudi smernice za priprave in izvedbo skupščinskih volitev. Današnji plenum naj na osnovi teh sklepov, sklepov GO SZDL, zaključkov okrajnega ple-r.uma SZDL, pravkar podane analize dela občinske skupščine, ocene zadnjih skupščinskih volitev in na osnovi strukturnih po- , treb občinske, republiške in zvez- 1 ne skupščine določi konkretno smer političnih priprav za pred-stoječe volitve. V naslednjem bom skušal poudariti najosnovnejša vprašanja, ki naj služijo za današnjo plenarno razpravo in poznejše široke razprave v organizacijah SZDL, drugih političnih organizacijah, krajevnih aktivih, delovnih organizacijah, organih upravljanja, zlasti pa za najširše razprave občanov v vseh možnih oblikah njihove aktivnosti in dogovarjanja. Ko ocenjujemo priprave na pretekle volitve, ugotavljamo: 1. da je aktivnost zlasti SZDL in občanov bila zelo intenzivna, da pa je zaradi določenih slabosti našega kadrovanja in časovno krajših predvolilnih priprav proces kandidiranja bil nekoliko zožen in da nismo ustvarili pogojev, da bi predhodna razprava z volilci bila širša in bolj temeljita; 2. da je oblikovanje kriterijev za izbiro odborniških in poslanskih kandidatov bila več ali manj le stvar občinskega in krajevnega aktiva, in da je marsikje za predvidenega kandidata zvedela večina volilcev šele na kandidacijskem zboru ali tik pred tem. Razumljivo je, da bomo morali prihodnje volilne priprave že od vsega začetka usmeriti in korigirati v tem smislu, da bomo zagotovili čimbolj javno oblikovanje meril za izbiro kandidatov (po predhodni analizi strukturnih potreb skupščin) ter demokratični in javni postopek pri sami izbiri Ustreznega odborniškega ali po-slaniškega kandidata. Kakor je že poročal tov. Ran, bo v skladu z I ustavnimi določili prenehal prihodnje leto mandat 36 odbornikom občinske skupščine in to 18 odbornikom vsakega zbora. Poleg teh poteče mandat 5 zveznim poslancem (poslancem vseh 5 zveznih zborov) in 8 republiškim poslancem (2 v republiškem zboru, enemu v gospodarskem zboru, enemu v prosvetno kulturnem zboru, dvema v socialno-zdrav-stvenem zboru in dvema v orga-nizacijsko-političnem zboru). Čeprav preneha mandat le polovici občinskih odbornikov in polovici republiškim poslancem, ne bodo priprave za prihodnje volitve nič manj zahtevne in ne bodo omejene le na volilne enote rotiranih odbornikov in poslancev, ampak bodo: 1. že zaradi volitev zveznih poslancev prav tako na vsem teritoriju občine in 2. priprave bodo morale temeljiti, kot je že uvodoma poudarjeno, ob širši aktivizaciji in odločanju volilcev kot doslej. Izvoliti bo potrebno torej 49 kvalitetnih ljudi, od katerih bo 36 prevzelo funkcijo odbornika, 5 funkcijo zveznega poslanca in 8 funkcijo republiškega poslanca. V predvolilnih posvetovanjih in razpravah bo potrebno tolmačiti in prikazati občanom pomembno, zahtevno in odgovorno vlogo odbornika in poslanca in predvsem to," da nam je potreben takšen skupščinski sestav na vseh nivojih, ki bo zagotovil skupščini kvalificirano obravnavo različne gospodarske in družbene problematike, odbornikom 3300 milijonov, za električno energijo 3030 milijonov in za kalcinirano sodo 523 milijonov, medtem ko se kvaliteta surovin ni nič izboljšala. Tako se postavlja vprašanje, kako dolgo bo sploh podjetje še lahko dobro poslovalo in odplačevalo najete kredite. Ko je te dni torej delovni kolektiv TGA v Kidričevem slovesno praznoval 10. obletnico proizvodnje, se je dobro zavedal, da 38-milijardna vrednost sedanjih osnovnih sredstev, ki mu jih je zaupala družba, niso mala stvar in da je s svojim delom v minulih desetih letih dokazal, da je sposoben upravljati s takimi sredstvi. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da je kolektiv prispeval sam 6 milijard dinarjev, istočasno pa je družbi do danes že odplačal nad 5 milijard dolga, medtem ko je vsa leta proizvajal aluminij po cenah, ki niso nikoli presegale cen na zunanjem tržišču. To pa je prispevek, ki ga je težko izraziti s konkretnimi pokazatelji. Dosedanja prizadevanja kolektiva dokazujejo, da je TGA s svojim programom proizvodnje na najboljši poti. Kolektiv je ponosen na vse, kar je doprinesel skupnosti s svojim de-iom, in nad uspehi, ki niso M. F. PTUJSKA TISKARNA, PTUJ JADRANSKA ULICA 17 S KVALITETNIMI TISKARSKIMI IZDELKI, S TISKAR- ' SKIMI USLUGAMI IN S KARTONAZNIMI IZDELKI ZAGOTAVLJAMO CENJENIM STRANKAM MOŽNOST SOLIDNEGA POSLOVANJA, KER IZVRŠUJEMO NAROČILA V ROKU IN PO ZMERNIH CENAH. Ob dnevu republike pošiljamo cenjenim strankam tovariške pozdrave in čestitke na »Aluminiju« sta povedala slovesnosti za 10-letnico in po ogledu obratov zbranim predsednik centralnega delavskega sveta Viktor Prelog in direktor inž. Franjo Griinfeld najznačilnejše podatke o tej tovarni, o njenem evropskem in jugoslovanskem pomenu, o dosedanjih težavah, naporih in uspehih ter o bodočih prespektivah. Najznačilnejša pri vsem tem je ugotovitev, da že misli kolektiv te tovarne na izgradnjo III. faze Odbor za pripravo proslave ža 10-letnico proizvodnje tovarne se je zelo potrudil, da bi bil namen proslave dosežen. Ob tej priložnosti so prejeli delavci, ki so v podjetju nad deset let, v spomin dragocene ročne ure (skupno jih je bilo več kot 450), športne organizacije iz Ki«-dričevega pa so dobile za uspehe v tekmovanju stalni in prehodni pokal. Odobrenih je bilo za to priložnost tudi nekaj denarnih nagrad v zvezi s končano rekonstrukcijo. Več o samem proslavljanju ob 10-letnici proizvodnje v Kidričevem v posebnem članku Franca Meška. in poslancem pa omogočil, da se bodo lahko poglobili v obravnavana vprašanja in se čutili odgovorne za uspešno in enotno izvajanje sprejetih zaključkov in aktivno opravljanje njihovega mandata med volilci. Ce se bodo volilci zavedali, da je od njihovega tvornega sodelovanja v kandidacijskem postopku odvisen kvaliteten sestav skupščine in če jim bo dovolj pojasnjeno, da nam gre za to, da ima odbornik oziroma poslanec ustrezne delovne, družbeno moralne in ostale kvalitete in sposobnosti, in če bodo ta merila plod široko zasnovanih razprav in dogovorov volilcev, potem se jim prav gotovo ne bo težko odločiti za kandidata, ki ga bodo izbrali in končno tudi izvolili za prevzem mandata. Taka priprava za odločanje volilcev naj bo osnovna politična naloga SŽDL, ki jo je potrebno izvajati z doslednim spoštovanjem principa in demokratičnosti. V razpravi smo slišali izmed navzočih povabljenih funkcionarjev iz Ljubljane, Maribora in Ptuja Štefana Brumca iz Maribora in Janeza Kostanjev-ca ter Vlada Vrečka iz Ptuja nekaj misli o vsebini političnega dela do volitev in tudi po njih. Dosedanje izkušnje namreč potrjujejo, da jih je mnogo, da pa si ne znamo ob njih prihraniti novih napak, ki se nam večkrat maščujejo z novimi težavami, zlasti pa z zaskrbljenostjo nad ugotovitvijo, da si premalo prizadevamo vzdrževati z občani tako živahne politične in ostale stike, da bi se lahko pred volitvami z njimi pomenili (Nadaljevanje na 4. strani, KOMUNALNA BANKA, PTUJ Z VARČEVANJEM DO BLAGOSTANJA Hranilne vloge obrestujemo s 5 do 7 °/o GOSPODARSKI KREDITI POTROŠNIŠKI KREDITI HRANILNA SLUŽBA ŽIRO RAČUNI DEPOZITI OB 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM NA NAŠEM POSLOVNEM OBMOČJU. CENJENIM KOMITENTOM SE SE NADALJE PRI- J POROČAMO f » TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM, GRADBENIM MATERIALOM IN KURIVOM PTUJ, ROGOZNIŠKA CESTA ST. 2 Z našimi sortimenti, z rezanim lesom v vseh dimenzi-zijah in z lesnimi izdelki, s stavbnim in stanovanjskim pohištvom ter s kurivom in gradbenim materialom vedno lahko izpolnimo vaša naročila. 11 l lili gfflif fjEsi I OB 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE čestitamo delovnim kolektivom in našim cenjenim strankam ter jim želimo tudi v bodoče mnogo uspehov. Ob pripravah na volitve temeljita analiza dela skupščine KOLEKTIV SPECIALNE BOLNIŠNICE ZA PLJUČNO TUBERKULOZO ORMOŽ čestita vsem delovnim ljudem v domovini ob DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU in zagotavlja najboljšo skrb in nego ter zdravljenje z najsodobnejšimi pripomočki in zdravili. i DELOVNA SKUPNOST TOVARNE »JOŽE KERENČIČ«, 0RM02 čestita ob dnevu republike 29. novembru (Nadaljevanje s 3. strani) o vsem, kar je za vse važno In zanimivo. Medčasno jih namreč redno ne informiramo a vsem, o čemer bi jih morali, in to pravočasno ter z možnostjo, da lahko k vsemu svoje povedo in predlagajo, ob volilnih pripravah pa bi radi to in vse drugo nadoknadili. Brez doslednosti v upoštevanju občanov — voliloev in njihovega zanimanja za vse, kar je mogoče izboljšati ali urediti s pomočjo političnih in upravnih organov, ne pridemo daleč Če ugotavljajo občani — volilci, da za njihove zamisli, predloge, izpodbude itd. ni posluha na tistih mestih, kjer ga pričakujejo in kjer bi moral biti, se ne smemo Čuditi maiodui* nosti in zaskrbljenosti v občini, ki jo potem povsod srečujemo in se ji čudimo. Predstavnik Okrajnega odbora SZDL Maribor Štefan Bru-mec se je več pomudil pri teh važnih vprašanjih. Kdor je vse to prvič slišal, bi se moral enako resno zamisliti kot vsi, ki vedno poslušajo te resne ugotovitve, ne storijo pa dovolj ali ničesar, da bi se stanje okrog njih popravilo. Ko govorimo ob volitvah o kadrih, ki bi naj kandidirali za te ah druge odbornike; so vedno mišljeni ljudje, ki imajo posluh za ljudsko besedo, mnenje, priporočila in želje, predlo- ge in zamisli in ki se čutijo do vsega tega toliko občutljivi in odgovorni, da se zavzemajo za njihovo uresničitev. Ob volitvah odbiramo izmed vseh občanov za organe oblasti ali za organe delavskega in družbenega upravljanja tiste sveže, dela-voljne in požrtvovalne ljudi, ne glede na njihovo starost, ki so pripravljeni storiti vse, kar je v njihovi moči, da pridejo ljudske želje in predlogi pred pristojen forum, da dosežejo najboljšo rešitev in da se potem dosledno izvedejo. In to odbiranje je zelo resno opravilo, z resnimi posledicami. Vsako podcenjevanje ima hude posledice, neaktivnost organov, ma-lodušje občanov ter občuten zastoj v razvoju. Po vsem gradivu iz poročil in razprave je smatral plenum za nujno imenovati 13-£lansko komisijo občinskega odbora SZDL, ki bo imela nalogo politično pripraviti vse potrebno za volitve. Do volitev mora biti vse pripravljeno, da bodo izvršena vsa priporočila s tega plenuma, ki temeljijo na izkušnjah, da je potreben stalen posluh za ugotovitve, predloge in zamisli občanov, dalje skrb za hitre in učinkovite rešitve ter za njihovo uresničitev, sicer je težko govoriti ob volitvah o zainteresiranosti občanov za izvolitev novih odbornikov. V. J. Novo šolsko poslopje v Kidričevem odprto 19. decembra 1964 vsem poslovnim partnerjem, občanom in vsem delovnim ljudem v domovini. »AVTOREMONT« GORNJA RADGONA OBRAT ORMOŽ OB DNEVU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU čestita vsem svojim strankam, poslovnim partnerjem in vsemu delovnemu ljudstvu v domovini. Pripotoča svoje kakovostne usluge: — tekoča avtomehanska in generalna popravila motornih vozil; — vsa avtoličarska dela; — vsa avtokleparska popravila; — strugarska in splošno ključavničarska delu. Servisi: — TAM. TOMOS in servis za pranje in mazanje vseh vrst motornih vozil. KOLEKTIV LEKARNE O R M O 2 čestita vsem delovnim ljudem v domovini, predvsem pa občanom in delovnim kolektivom občine Ormož ob DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU! RAZPIS Delovna skupnost Osnovne šole Lovrenc na Dravskem polju razpisuje delovno mesto ŠOLSKEGA UPRAVITELJA Pogoj: učiteljišča s strokovnim izpitom. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OBJAVA Cenjene odjemalce obveSCamo, da bodo naše prodajalne odprte pred prazniki, in sieer v petek in soboto, to je dne 27. in 28.11.1964 neprekinjeno od 7.30 do 18. are. Se priporoča delovni kolektiv »PANONIJE« Ptuj. OBVESTILO Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Ptuj obvešča lastnike motornih vozil, da bo od I. decembra 1964 redna letna registracija motornih vozil po naslednjem vrstnem redu: Motorna kolesa: 2. XII. 1964 Od ev. št. MB 10-059 do 10-850, 3. XII. 1964 od ev. št. MB 10-851 do 14-560, 4. XII. 1964 od ev. št. MB 14-561 do 16-590, 7. XII. 1964 od ev. št. MB 16-591 do 18-330, 8. XII. 1964 od ev. št. MB 18-331 do 19-010, 9. XII. 1964 od ev. št. MB 19-011 do 20-250, 10. XII. 1964 od ev. št. MB 20-251 do 20-300. Avtomobili: II. XII. 1964 od ev. št. MB 10-02 do 22-10, 14. XII. 1964 od ev. št. MB 22-11 do 42-30, 15. XII. 1964 od ev. št. MB 42-31 do 60-00, 16. XII. 1964 od ev. št. MB 60-01 do 88-50, 17. XII. 1964 od ev. št. MB 88-51 do 108-50, 18. XII. 1964 od ev. št. MB 108-51 do 118-20, 21. XII. 1964 od ev. št. MB 118-21 do 119-50, 22. XII. 1964 od ev. št. MB 119-51 23. XII. 1964 od ev. št. MB 129-41 do 135-68. do 129-40, KUPIM KUPIM RADIO ZNAMKE »PHILIPS« v neuporabnem stanju. Naslov v upravi. KUPIM PRENOSNI ŠTEDILNIK. Lampret, Sveča 4, p. Stoperce. V četrtek, 19. t. m., so v Kidričevem ob primerni slovesnosti odprli novo šolsko poslopje, pravzaprav prizidek k že obstoječemu poslopju, ki pa tudi še ni staro, saj datira šola v Kidričevem iz časa, ko se je začela graditi v tem kraju tovarna aluminija, prvotni prostori za šolo pa so bili zgrajeni nekaj let po začetku gradnje tovarne. Vsekakor pa so kmalu po zgraditvi prvotne stavbe ugotovili, da je pretesna. Sola je imela v šolskem letu 1950/51 skupno okrog 100 učencev, v šolskem letu 1958/59 pa že 257 otrok v prvih štirih razredih. V letu 1959 je stopila mladina iz Kidričevega v nove učilnice, bilo jih je pet, katerih graditev je omogočil kolektiv TGA. Število otrok pa je naraščalo še dalje in jih je bilo v lanskem šolskem letu v 14 oddelkih 425, ki so se vsak dan zvrstili pri pouku v treh izmenah. Tako je bila dograditev šole res pereča zadeva. Na zborih volivcev je bilo večkrat govora o potrebi dograditve šole, dokler končno ni prišlo do sklepa, da se poslopje dogradi, torej, da se v priključku stavbe zgradi 6 splošnih učilnic, tri specialne učilnice, ustrezni pomožni prostori in telovadnica. Tako so lani v začetku maja po sklepu investitorja — Sklada za šolstvo Občinske skupščine Ptuj in z največjim deležem finančnih sredstev s strani TGA po načrtih inž. arh. Kaničeve iz Maribora pričeli graditi prizidek, ki pa je večji od dosedanje stavbe. Učilnice so prelepi, k soncu obrnjeni, prostori z velikimi okni, hodniki so široki in opremljeni z obešalniki in omaricami za čevlje, v prizemlju sta delavnici, telovadnica pa je naravnost vabljiv prostor, primeren za premnoge športne igre in druge oblike telesne vzgoje. Zgradba s severne strani obkroža gozd. z južne pa velik travnat KUPIM RABLJENO 8KO POHIŠTVO OMARO. Naslov v KUHINJ-IN SOBNO upravi. PRODAM PRENOSNO UTO prodam. Naslov v upravi. NOV TELEVIZOR RR-59 ekran, s tremi antenami in cevjo, ter dva rabljena posteljna vložka ugodno prodam. Naslov v upravi. GRADBENO PARCELO na Vi- čavski poti 14, prodam. Naslov v upravi. SOBNO POHIŠTVO iz trdega lesa prodam. Cena po dogovoru. Indžič Stojan, Lackova 8, II. nadstropje. SLUŽBE ISCEM GOSPODINJSKO POMOČNICO za čuvanje dveh otrok. Naslov v upravi. IŠČEM MLADO DEKLE, čisto, pošteno in vestno za pomoč v kuhinji. Naslov v upravi. RAZNO Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik morebitnih dolgov Farič Jožefa starejšega, Rabelčja vas 15, Ptuj. Grabar Martin, Rabelčja vas 15, Ptuj. TRGOVSKO PODJETJE OBVESTILO NAROČNIKOM ZARADI PRAZNOVANJA OB DNEVU REPUBLIKE BO IZŠLA PRIHODNJA ŠTEVILKA NAŠEGA LISTA 11. DECEMBRA T. L. Prosimo naročnike za razumevanje zaradi skromnega obsega te številke. Upoštevati Je potrebno, da nam zaračunava tiskarna za vsak izvod lista (brez klišejev) na šestih straneh po 40 dinarjev; če pa navadnim šestini stranem dodamo še en list, torej še dve strani, nam zaračuna tiskarna vsak izvod že po 63 dinarjev, mi pa prejmemo za vsak izvod le 20 dinarjev. Razlika v tej ceni gre letno v velikanske zneske, ki jih moramo kriti iz drugih virov. Razen tega moramo priznati, da je pri podjetjih vedno manj razumevanja za komercialne objave in za potrebe tiska, kakor da bi bili nekje izven gospodarstva tisti faktorji, ki bi naj v materialnem pogledu skrbeli za to, da bi lahko tisk redno izhajal. Vodilni funkcionarji nekaterihi gospodarskih organizacij na ob- | močju občin Ptuj in Ormož namreč ne priznavajo splošno znanih dejstev, da je na delovnem mestu uspešnejši tist' delavec, ki je primerno strokovno in splošno izobražen, to pa si v največji meri pridobi z rednim zasledovanjem tiska. Vendar te ugotovitve ne rešujejo situacije. Uprava prostor, da si šola boljše lokacije ni mogla želeti. Po sklepu zbora volivcev je dobila šola ime po Borisu Kidriču. Spominsko ploščo v avli je ob otvoritvi poslopja odkrila predsednica Občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikova s priložnostnim nagovorom na zbrano šolsko mladino. Sicer so se otvoritve šole udeležili Ančka Kuhar jeva, zastopnica Okrajne skupščine Maribor; ljudska poslanka Jovita Podgornikova in Ivan Tušek; predstavniki OK ZKS Ptuj Janez Kostanjevec in Anton Žagar: Obč. odb. SZDL Franjo Rebernak in Zdravko Turnšek; tajnik Obč. skupščine Ptuj Ivo Rau, načelnik oddelka za družb, službe Frido Klančnik in referentka Mira Brusova, predstavniki Zavoda za pedagoško službo, uprave TGA in drugi vabljeni ln ostali gostje. Svečanost ob otvoritvi šole je bila po zaslugi pionirskih skupin, ki so ob tej priložnosti nastopili, prav prisrčna h čemur pa je prispeval svoje tudi prelep jesenski dan. Upravitelj šole Marjan Zeleznik je opisal priprave in samo gradnjo šole ter se v imenu šolske mladine zahvalil kolektivu TGA za pretežni del fi- . nančnlh sredstev, ki so bila potrebna pri tej gradnji, Skladu za šolstvo občine Ptuj kot investitorju, projektantu in izvajalcu . del — »Gradisu lz Maribora ter spodbudil mladi rod k zavestnemu vzgajanju in izobraževanju v razvite osebnosti z obsežnim znanjem, s trdnim značajem in pozitivnim odnosom do dela, do sočloveka, do družbene skupnosti. V Juršincih I. vaški veseli večer Prosvetno društvo v Juršincih pripravlja za nedeljo, 29. novembra 1964, 1. vaški veseli večer. Izvajalo bo razne šaljive točke skupinsko in posamezno, program bo spremljal kvartet veselih Slovenj egoričanov ln drugi. Za izvajalce je društvo pripravilo nakaj lepih nagrad, in sicer: eno celoletno naročnino za Tednik, dve naročnini za Kmečki glas, nekaj denarnih nagrad (5000, 4000 in 2000 dinarjev) ter večje število tolažilnlh nagrad. Ker je program eksperimentalnega značaja, bo, kolikor se bo obnesel, pozneje ponovljen. Zanj je veliko zanimanje tudi v sosednjih krajih. Vstopnice so v predprodaji. Istočasno vabi prebivalce Juršinec in okolice k udeležbi na šolski proslavi za 29. november — dan republike, ki bo v soboto ob 13. uri prav tako v prosvetni dvorani. Dopisujte v TEDNIK Čestitka ROKOMETNIM IGRALCEM iz Ormoža čestitajo za 29. november navijači MESTNI KINO PTUJ predvaja 27. nov. t. 1. ameriški film »MOJA DRAGA KLEMENTINA«, 28. nov. t. 1. ne bo kino predstav zaradi centralne proslave dneva republike, ki bo v kino dvorani ob 19. uri; 29. nov. 1.1, 30. novembra t. 1, sovj.-češki film »SVEJK V RUSIJI«. KINO GORIŠNICA predvaja 29. novembra t. i. ameriški film »OPERACIJA AMSTERDAM«. KINO ZAVRC predvaja 29. novembra t. 1. italijanski barvni (cinemascope) film »TEROR BARBAROV«. ,,Perutnina66 Ptuj Na veliko prodajamo cenjenim strankam v domovini in v inozemstvu zaklano perutnino, divjad, jajca, živo živino, meso in mesne izdelke. V ptujskih in drugih trgovinah in mesnicah zahtevajte zaklano perutnino, jajca in ostalo z našo zaščitno oznako. Ob DNEVU REPUBLIKE - 29. novembru - pošilja-mo delovnim ljudem v domovini, zlasti v ptujski občini, čestitke za dosežene uspehe Za dan republike čestitajo KMETIJSKI KOMBINAT OBRAT * \ MONTAŽNO P O D J E T JlE ELEKTROKOVINAR PTUJ ZADRUŽNI TRG 8. telefon št. 104, 178 telegram EKO PTUJ, poštni predal št. 66 Izdelke našega podjetja ln usluge naših obratov priporočamo gospodarskim organizacijam in ostalim cenjenim strankam z našega poslovnega območja. / > i Montaže termoenergetskih naprav — Izdelava. in montaža jeklenih konstrukcij in rezervoarjev — Vodovodne instalacije in centralna kurjava — Elektro instalacije jakega in šibkega toka — Klimatske in ventilacijske naprave. \' I Servisi: elektro mehanika, radio in televizija, avtomehanika, ključavničarstvo, klcparstvo, vodovod in centralna kurjava. OB DNEVU REPUBLIKE POŠILJAMO DELOVNIM LJUDEM V DOMOVINI TOVARIŠKE POZDRAVE IN ČESTITKE PTUJ f TEHNOSERVIS j Opravljamo vsa popravila traktorjev ITM, buldožerjev, kosilnic, škropilnic, motornih žag, žitnic in silos kombajnov, Diesel tlačilk, avto-elektro agregatov; vršimo montažo zračnih zavpr, izdelujemo škarpirne deske in traktorske kabine. Istočasno obveščamo poslovne stranke, da smo se preimenovali iz obrata »Mehanična delavnica« v obrat TEHNOSERVIS »AVTO CELJE« PRODAJALNA PTUJ ima vedno v zalogi: nadomestne dele za traktorje ITM, buldožerje, kosilnice BCS, škropilnice, motorne žage Jobu, žitne kombajne 780, silos kombajne, TAM 4500, avto-elektro terial in druge nadomestne dele za kmetijsko mehanizacijo. Z bogato izbiro se priporočamo! Ob DNEVU REPUBLIKE čestitata vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem ter se priporočata ' kolektiva »TEHNOSERVIS«« »AVTO CELJE«, PTUJ i # Za 29. november vam čestita lončar ANDREJ HERNJA Ptui Tt Letovišče grad Bori Z OBRATI: Beli križ, Bukovci, Moškanjci, Gorišnica, Muretinci, Pri mostu (z mesnico) in Zavrč. Obveščamo cenjene goste, da bo letovišče grad Bori zaprto do 20. marca 1965. V vseh ostalih naših obratih vam bomo vedno postregli s kvalitetnimi jestvinami ln pijačami po vaši želji in po zmernih cenah. TRGOVSKO PODJETJE TOVARNA PERILA IN KONFEKCIJE »PANONIJA« PTUJ I »U EL.TA« Ptui S POSLOVALNICAMI V PTUJU IN NA PODEŽELJU / V NAŠIH SODOBNO UREJENIH TRGOVINAH IN POSLOVALNICAH V OBČINI BOSTE PRIJAZNO SPREJETI IN SOLIDNO POSTREZENI S KVALITETNIM BLAGOM IN Z RAZNIMI IZDELKI, KI JIH IMAMO NA ZALOGI IN V PRODAJI TER PRIPRAVLJENE ZA BLIŽNJE PRAZNKE IN NOVOLETNE ČESTITKE. Prodajamo za gotovino in kredit • Prodajamo za gotovino in kredit Ob 29. novembru pošiljamo kolektivom in strankam na našem poslovnem območju tovariške čestitke * Želimo si še nadaljnjo \ naklonjenost vseh IZDELKI IZ: NYLONA, HELIONA, DIOLENA, TREVIRA, NON VIONA, KEPRA IN POPELINA Izdelki naše tovarne: perilo, delovne obleke, dežni plašči in ostalo konfekcijo odlikuje trpežnost, sodobni kroj in lahko pranje in čiščenje ter likanje, zato nosijo naše stranke edino izdelke znamke »Delta«. Izdelki naše tovarne so v Ptuju na prodaj v trgovini Izbire »PERILO«, Krempljeva ulica. ( Ob 29. novembru - dnevu republike - iskrene priporočamo SE s: čestitke vsem delovnim za nadaljnjo ljudem na našem po- naklonjenost. - slovnem območju TRGOVSKO PODJETJE .MERKUR' Ptuj S poslovalnicami: Biserka, Dom, Oprema, Tehnika, Veleblagovnica in Zvezda. Cenjenim strankam sporočamo, da smo poskrbeli od renomiranih tovarn prvovrstno blago za zimske obleke in plašče ter razne najpo-* trebnejše izdelke za novoletna darila. Prodajamo za gotovino in na kredit. Obiščite naše trgovine in si oglejte n=?e Prav gotovo bo v njiVi nekaj tudi za vas. OB DNEVU REPUBLIKE čestitamo našim dobaviteljem in cenjenim strankam in se vsem priporočamo tndi za bodočo naklonjenost. n TRGOVSKO PODJETJE „IZBIRA" PTUJ S POSLOVALNICAMI V PTUJU: , • Ciciban, Delikatesa, Novi dom, Hrana, Jelen, Mavrica, Perilo, Potrošnik, Pri sejmišču, Zarja, Zla-torog, Živila j IN S POSLOVALNICAMI V OBČINI: Drenovec, Hajdina. Kidričevo. Juršinci, Polenš-k, Sela, Slovenja vas, Sikole, Tržeč, Turnišče, Zavrč. Za gotovino in na potrošniški kredit lahko nabavite v Ptuju in na podeželju v naših poslovalnicah — prehrambene artikle; — blago za delovne in praznične obleke, razno konfekcijo; — perilo, obutev; — stanovanjsko opremo in razne tehnične pripomočke za gospodinjstvo; — televizorje, radio aparate, gramofone, magnetofone in vse ostalo, s čemer so založene naše trgovine. Ob 29 novembru - dnevu republike iskrene čestitke vsem cenjenim strankam in delovnim ljudem v občini Ptuj. Za \ 20. NOVEMBER DAN REPUBLIKE cestitajcr PRODAJALNA IN SKLADIŠČE USNJA »KONUS« PTUJ, MIKLOŠIČEVA ULICA 1 Delovnim kolektivom na našem poslovnem območju pošiljamo čestitke za Dan rcpfiblike in jim tudi v bodoče želimo uspehe. Z izdelki naše tovarne so zadovoljni vsi odjemalci v mestu in na podeželju. Zato kupujte le izdelke znamke »Konus«. SPODNJE IN ZGORNJE USNJE, POGONSKO JERMENJE, RAZNA KRZNA, ČEVLJARSKI PRIBOR, OBUTEV ZNAMKE »KONUS' IN DRUGO GRADBENO PODJETJE »OGRAD«, ORMOŽ J $ ^ ČESTITA OB . j ' DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU ' ' ŽIVILSKA INDUSTRIJA PTUJ Z likerji, aperitivi, naravnimi žganji, z umetnim žganjem, z desertnimi vini, z naravnimi brezalkoholnimi pijačami, s povrtnino in ostalim zalagamo mnoge odjemalce po naši domovini. S priznano kvaliteto osvajamo vedno večje območje in pridobivamo vedno širši krog odjemalcev. Za DAN REPUBLIKE želimo vsem delovnim ljudem na našem poslovnem območju prijetno praznovanje > OBRTNO GRADBENO PODJETJE VSEM KOLEKTIVOM. OBČANOM IN DELOV NEMU LJUDSTVU! - iGRADNJE c PTUJ, ORMOŠKA CESTA \ i KMETIJSKA ZADRUGA i »HALOZE« i * t * »PIVO-SLATINA« ORMOŽ OB DNEVU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU ': t \ Naša dela na novogradnjah in adaptacijah ter obnovah družbenih in zasebnih zgradb opravljamo trpežno in po dneynih cenah. Delovnim ljudem na našem poslovnem območju, zlasti vsem investitorjem in dobaviteljem naše iskrene čestitke. PieslcM PTUJ ČESTITA VSEM POSLOVNIM PARTNER .JEM. OBČANOM IN DELOVNEMU LJUDSTVU. KOLEKTIV Gostinskega podjetja Ormož Ulica heroja Lacka 5 Slikarsko, pleskarsko in antikorozijsko podjetje Z USLUGAMI, KI JIH OPRAVLJAMO GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM IN ZASEBNIKOM NA NAŠEM OBSEŽNEM POSLOVNEM OBMOČJU, SMO DOSEGLI MNOGA NOVA NAROČILA IN MNOGA PRIZNANJA. i s svojimi poslovnimi epotami Tomaž, Velika Nedelja, Središče in Miklavž čcstitB ob 7 DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU vsem svojim gostom, občanom in poslovnim partnerjem in se še nadalje priporoča za obisk s solidno postrežbo in zmernimi cenami. ' j OB 29. NOVEMBRU ČESTITAMO VSEM CENJENIM STRANKAM IN SE JIM PRIPOROČAMO TUDI V NADALJE KOLEKTIV - ' i GOSTINSKO PODJETJE * IPTUJ Pekarne ORMOŽ j i OB 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM V OBČINI ISKRENE ČESTITKE. Cenjenim gostom v" naših gostiščih na Bregu in na Turnišču se tudi v nadalje priporočamo s kvalitetnimi jestvi-nami in pijačami. KROJAŠTVO n »J/tada«