77. številka.
V Trst«, v sredo 27. septembra 1893.'-;
"V
Tečaj XVIII.
-
«e rakune po 8 ifi. vretie* v za naglove s debelimi Irkami Saje prostor, kolikor bi gm obseglo navadnih vrstic. Poslana, osm rtnire in javne zahvale, domači oglasi itd. bo račun« po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu: Piazza Caserma St. 2. Vsako pismo mora biti frank orano, ker nefrankovana se ne
sprejemajo. Rokopisi se ne vra&ajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo Piana Caserma 8. Odprte reklamacije so proste poAtnine

„BDINL _
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 8. uri sjntraj.
„Edinost" stane:
ca vse leto f. 6.— ; iiven Avstrije f. 9.— la «/, leta „ 3.— ; „ „ , 4.50 ca '/, lota „ 1.50 ; . , »2.26
■ „NovI6»r"-jem : za vse leto f. 7.—; i«ven Avstrije f. 10.— ca •/, l0t® i« 3*5°; » « « za «/4 lGtl» » 1-75;	n „ 2.60
Posamične Številke se dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v Trstu po S nv6., v Gorici in v Ajdovščini po S nvč. „N0V1ČAR" po a bt«.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
1 r edinosti J0 min !",
Vsi moramo braniti nšrodnost svojo!
Zadovoljni amo. Mej druzimi slovenskimi listi spomnil ee je tudi naš tržaški drug .Primorski list" dogodka, ko je jedtia slovenska rodbina prestopila k pravoslavni veri. A storil je to v tako mirni, dostojni in blagi obliki, kakoršna jedina odgovarja bitstvu in namenom prave konservativne •tranke. Človeški dusi zares dobro de, ako čuje blago besudo v sedanjih razburkanih časih, ko strast kaj rada duši ne le krščan-ako ljubezen, ampak tudi z m i s e 1 za ivojo lastno korist. V resnici smo ae razveselili članka v „Primorskem listu" : .Katere vere se nam je držati P*, četudi moramo misliti, da je kolikor toliko na* pisan nn naš naslov. Nič ne de: blaga možka beseda nam je vsikdar dobro došla, ie je tudi prišla od strani, katera morda ne soglaša popolnoma z nami. In zato bi — predno preidemo k stvari sami — izrazili iskreno željo, da bi slovenski listi v prepirnih zadevah posnemali blago in do-■tojno obliko „Primorskega Lista*.
Člankar „Primorskega Lista* bi naj-rajli molčal o tura dogodku, (o prestopu slovenske družino k pravoslavni veri), ako ne bi se bal, da ne bi to družine posnomali tudi dragi. Govoriti pa lioĆe osobito iz dvojnoga vzroka : ker uiii je naloga braniti najdragocenejšo svetinjo alovenskega ljudstva (čudno, da se go-spdda tako dosledno izogibljejo pojmu na-rodnosti) in potem tudi zato, ker se {ta „so" smo bili mi) naznanja kompetentnim krogom, ds premišljajo o njem, (o prestopu namreč), zlasti pa ob vzrokih, ki so dovedli do toga koraka.
Mi vemo dobro, da so si gospdda zastavili nnlogo, braniti sveto vero, in da tudi res vestno izvršujejo to svojo nalogo.
PODLISTEK. Najstareji duhovnik.
Spisal Rudolf Doleno.
Kako malo jib je, ki štejejo dan danes 60. ali 70. rojstni dan, še veliko veliko manj pa tistih, ki bi ponosom Atoli ne rojstni, marveč GOletni dan daritve, kojo so opravili Večnemu. Šo colo številka 60 je premajhna, toraj vzemimo večo ! Celih 65 let jo prešlo v minljivost, odkar je naš ljubljeni gospod Josip Nakus, starosta ljubljanski škofiji, daroval prvič najsvetejšo daritev Najvišemu. Res dolga so leta I Redki, preredki ho, ki bi se smeli in mogli kaj takiin ponašati; a na naši P 1 a-n i n i (na Vipavskem) je tudi to mogoče ! Marsikcdo poreče, reč ne pretirava. No, tu ni nič pretiranega, tu je naravin zakon, ki je hotel storiti izjemo moj revnimi zemljani v solzni toj dolini. Gotovo si mi no bode 3t"lo v zlo, da se bornim peresom svojim spominjam moža, ki jo žrtvoval ven život svoj, ki je stal vselej in povsod bednemu človoštvu na strani, ki je bil uzor očeta v duhovniji svoji, ki je tako rekoč krstil bri-z tnale izjeme vho sedanje, njomu izročene ovčice v občini. Dolga so leta, v katerih bo je toliko storilo, prenovilo, zbolj-fialo v občini in težko jo človeku vredno opisati delovanje moža, ki je ves čan živ-
A pri tem vemo tudi, da je nam vsem dolžnost braniti sveto vero. Na to stran toraj ni razlike v menenju : stavek „Primorskega Lista" o potrebi obrambe sv. vere podpišemo tudi mi v polnem obsegu, od besede do besede. Ob tem glavnem vprašanji smo torej jedini; drugače pa je z drugim vprašanjem: kakošna sredstva naj ae uporabljajo v obrambo sv. vere, katera je taista pot, ki vodi do cilja — do vapešne obrambe av. vere P V tem gredo menenja zel6 navskriž, a to še le v najnovejem času. Nekdaj ni bilo tako. Ne dolgo temu je prečastita duhovščina v svoji ukupnosti drugače mislila o teh sredstvih in potih, nego misli danes velik del duhovščine, zlasti na Kranjskem. Ta razlika v menenju od nekdaj in sedaj glede na primernost sredstov za obrambo av. vere nam je jasna, ako primerjamo nekdanje odnošaje prečastite duhovščine do posvetne inteligencije, z odnošaji, obstoječimi sedaj mej poslednjo in jednim delom prečastite duhovščine. Prosimo, primerjajte le vspehe prejšnje taktike z vspehi sedanje taktike, kolikor se tiče obrambe sv. vere mej nami Slovenci, potem pa sodite — mirno in objektivno ; a mi* amo uverjeni, da pridete do iatega propričanja, ki je neizbrisno zapisano v našem sroi in ki je bilo jedini iavor malim diferencam mej nami in tistimi krogi, katerih glasilo je „Primorski List' — do prepričanja namreč, da se je v najnovejem času agodilo marsikaj, kar bi mi imenovali veliko taktično pogreško, in to uprav z ozirom na koristi verskega čutstvovanja. Mislimo, da nas gospodje razumejo.
Tudi o javnih vzrokih „ki pospešujejo in podpirajo take žalostne dogodke*, spregovoril je g. člankar „Primorskega Lista*. In povedal nam je suho resnioo: verski indiferentizem
ljenja Bvojega bil tako tih, tako pohleven, tako ponižen, da oelč ni dopustil, da bi ae razgovarjalo o njegovih činih. Živel je mej svojimi župljnni dolgo dobo 58 let, liki vijolica, ki razprostira svoj duh daleč na okrog, ne da bi jo človok zasledil. Dela njegova pa jasno pričajo, da osiveli in upognjeni starček ni živel za-sć, marveč za Boga in trpeče človeštvo.
Zvonovi, orgije, krstni kamen, taber« nakelj, druge cerkvene priprave, šolski vrt i. dr. prejasno pričajo sad njegovega truda.
Na misel mi pride pogovor o zvonovih. Kaj mi je častiti starček rekel ?
„Ne veš fant ne, koliko je bilo opraviti, predno so zvonovi zazvonili. Zvonovi so bili vliti, denarja pa nikjer, le nekaj se je nabralo za največo silo. Pokličem može k sebi, poprašam jih, kaj nameravajo storiti P Odgovoru mi, občina so bodo morala pri kaki hranilnici zadolžiti. A jaz jim odgovorim, denimo prst na usta in recimo, da so plačani!"
Kjer jo bila potreba, tam je bil on prvi, ki jo hitel na pomoč z dobrimi sveti kakor tudi denarjem. O kaki nezgodi se niti ni moglo govoriti pri njem, kajti solze krščanskega usmiljenja zuinkrilo so mu v očeh. Župniški dvorec bil je pravo pribe-žališčo revnim, zn katero ae je dan za dno-vom kuhala jed. Gotovo ho mu molitve in prošnje, poslane pred božji prestol, po-
je mnogo kriv na mnogih žalostnih pojavih sedanje dobe! Kdo ne bi pritrdil spoštovanemu — nadejamo ae, da nam ni treba reči .nasprotniku" — ampak Borojaku in prijatelju, ko obsoja verski indiferentizem?! Gorje svetu, ako bi v človeških srcih zamrl tisti plemeniti verski jut, kateri, če tudi ne jedini, gotovo pa v prvi vrsti spaja družbo človeško v harmonično skupino, blaži strasti, plemeni človeka in ustvarja iz nas zares ljudi po milosti in želji našega Stvarnika ! Verski indiferentizem moramo obsojati že zato, ker se nam isti vidi poslednja postaja na poti do brezverstva, do onega stanja, ko človeku srce otrpne, da poatane — da ne govorimo o velikem cilju vsakega kristjana: o večnem življenju — nezmožen za vsakoršen idela-len vzlet, ker se je ponižal do mrtve materije. Glede sodbe o verskem indiferen-tizrnu smo torej istotsko jedini, obžalujemo pa, da se gospod člankar ni nekoliko ba-vil z vprašanjem: od katere strani se n a m tu v Trstu uprav nasilno uriva verski i n d i f e r e n t i z e m P „V Trstu" smo naglašali posebno in sioer is tehtnih vzrokov. Naglašati smo hoteli a tem, da nikdar ne velja postavljati kar na sploh hipotese in trditve in takorekoč za ves svet uniformovati način obrambe avete vere; ali z drugimi besedami : da treba računati z razmeram. In kdo bi mogel tajiti, da niso naše tržaške raimere povsem drugačne, nego po druzih slovenskih krajih P Kakor je res, da n&rodni čut, ljubezen do rodne zemlje in do svojega jezika nikjer n o n a-aprotujejo verskemu čutstvovanju, ampak se verski in domoljubni čut popol-njujeta harmonično, tako je tudi res, d a je pri nas v T ratu — pri naših posebnih razmerah — šiv in odločen naroden čut absolutno in brez-
pogojno potreben za vspšno obrambo verskega čuta mej slovenskim življem. Da to dokažemo, ne treba posebne zgovornosti, ker zadostuje popolnoma, ako se sklicujemo na vsakdanjo skušnjo. In ta skušnja nas uči, da pri Slovencu tržaškem ae prične verski iidiferentizem tam, kjer je nehal narodni čut. Nikjer drugje mej Slovenci nista tako teano spojena verski in narodni čut kakor prav pri nas v Trstu. In kakor zgodovina tako b6di tudi vsakdanja skušnja najvernajša učiteljica vsakomur. Po tržaških ulicah čujete za vsakim kotom mlečnoaobe aamoarajčnike, kako najostudnejšimi izrazi proklinjajo Boga in — lastno mater. A to niso otroci zavednih slovenskih atarišev, to ao potomci u&rodnih odpadnikov, to so otrooi onih, ki so prodali svojo nArodnosr. In ker so prodali svojo tidrodnost brezverskemu liberalizmu, pasti jo moral pri njih — to je več kot naravno — tudi verski čut. Gospdda! Mi ne pačimo, mi no zavijamo, mi ne pretiramo, ako trdimo, da ima bres-veraki liberalizem v Trstu svojo jedino aaslombo le mej našimi narodnimi nasprotniki. Kot poštenjaki, kot od-kritoarčui moije nam ae bodete tajili tega. In ako je res tako, kakor trdimo mi, is-vajati morate iz te resnioe posledice, ki se vam ponujajo tako rekoč same po sebi: pridružiti se nam morate, da združenimi močmi utrdimo prvi in poglavitni pogoj obrambe verskega čutstva, — narodnost slovensko. Pridružite se nam v trdem boju za slovensko šolo, kjer se bodo naši otrooi učili Boga moliti I In dokler ne dosežemo tacih šol, katero nam dosledno in trdovratno odreka sedanji zistem, podpirajte ono družbo, ki nam ogromnimi troški vzdržuje šole, ki
magale dočakati toli veliko, toli častno starost.
Poprašal bi me marsikdo, je li ta redki slučaj, ta kremeniti značaj, ta trdni mož obolel, ker ae sedaj o njem piše.
Resnico povem, ako rečem, da je častitljivi starček popolnoma zdrav in čil, še celo brije se sam, in roka, v kateri drži britev, se rou niti trohice ne trese. Prod nekaj tedni imel je pri podružnici av. Marjete mašo. Poti je kake pol ure. Ves utrujen in potan se vrne domov. Prišodši v vas, zasliši zvon, ki je vabil otroke v šolo. Ni šel ▼ župnišče zajuterkovat, marveč naravnost v šolo. Dasi ga je pisec teh vrstic pregovarjal in prosil, naj ido lepo domov, da ga bodo že on namostoval, dobil je za odgovor: „Jaz so moram tudi včasi pokazati v šoli." Razen cerkve mu je bila šola ljub kraj.
Pri razn:h prilikah prigovarjal je ljudem na lec», naj skrbo za nodolžne otroke, da jih bodo redno in o pravem času pošiljali v šolo, kajti povdarjal -je vedno: Ena Bama šolska ura je zlata ura." Prigovarjal je soBobno materam, naj privajujo otročiče, ko govoriti začno, na molitev.
Porodil se je prečastiti gonp. Josip Nakus 27. februvarja 1804 1. v prijaznem Kamniku. Očetovo domovanje razrušila in vzela mu jo povodenj. Mater svojo kakor tudi brata položili so k večnemu počitku na Planinsko pokopališče.
Prve šole dovršil je v rojstnem kraji pod čislanim patrom Aleksandrom.
Velikim veseljem podal se je potesa na novomeški gimnazij, kjer je prebil 6 let. Filozofijo kakor tudi bogoslovake študije dovršil je v Ljubljani. Leta 1828. 26. avgusta posvečen je bil v mašnika.
Prva njegava služba bila je v prijazni Gerknioi, na kojo se prečsst. naš gospod še sedaj spominja takim veseljem. In kako tudi ne P Saj ostane človeku prvo službovanje v najblažjem spominu!
Šest pol in leta služboval je v Cerknici. O sv. Juriji I. 1835 premeščen je bil na Planino pri Vipavi, kjer službuje še sedaj. Toraj celih 58 let službuje pri nas in jako pomenljivo jo tudi to, da v vsej Planinski župniji je samo 46 starčkov, katerih ni on krstil; vse drugo je on vpeljal se sv. krstom v cerkev Zveličarja. Od leta 1835. do današujega dno krstil je na Planini 1354 duš; res lepa številka, nad kojo more častitljivi možak ponosom reči : „Ti so moji, te sem Ti, o Gospod pripravil, da poveličujejo ime Tvoje." Koliko je pa tudi onih, katerim je moral tudi on v tej dobi vreči pest zemlje na rakev pomenljivi besedami : „Iz prsti si ga (jo) naredil*. Tacih število zapisati je s 1074.
Veliko novih rodovin nastalo je v tej 58!otni dobi, kajti poročil jo vseh Bkupaj 239 parov. Številke, dasi so mrtvo, živo pričajo njegova leta.
zaslužijo po vsej pravici naslov — verske šole! Podpirajte to plemenito družbo sv. Ciril« in Meloda, kakor je \ resnici dolžnost vsakemu zavednemu Slo-vei.>'u in katoličanu. Pomislite vender, tla tej dru/hi je naloga ogromna, ker jej ni skrbeti samo za nas Tržačane, ampak tudi za druge kraje, kjer sti isto tuko v nevarnosti — vera in narodnost. Ako se ho* čete vspešno botiti proti verskemu indi-ferentizmu, zajeziti morate najprvo pot, ki vodi do poslednjega, a tak jez so pri nas v prvi vrsti poštene slovenske So le. Družba sv. Cirila in Metoda skrbi za tako šole — torej je "t h družba najbolje orožje v obrambo verskega čuta po obmejnih pokrajinah.
Sedaj pa čujte resno besedo, a prosimo vas : biez zamere. Povprašajte svoj trezni razum in Hvoje gorečo versko srce, ali ni postopanje izvest n i h krogov nasproti tej družbi ne le obžalovanja vrodna takti-š k a pogreška, ampak neodpust-liv greh zoziromnaverskein narodne koristi n A r o d a slove u-s k e g a ? Neovržna fakta imate pred seboj, torej vam sodba 110 moro biti težka. Mnogo bi se dalo pisati o tej kočljivi zadevi, toda bodi dovelj za danes.
Noljubo nam je, da moramo sleherni teden nnglašati jedno in isto, kar je jasno ko beli dan. Ali dolžnosti svoji se ne smemo odtezati in zato ponavljamo zopet: vsakdanja skušnju — in te ni smeti prezirati — nas uči, da sta pri nas v Trstu tesno spojena verski in narodni čut, iz česar sledi: da 86 je nam vsem boriti za narodnest tržaških Slovencev — da ta dolžnost ne veže samo nas „radikaicev" in „narodnjakov", ampak da veže tudi tisto, kojim je naloga, skrbeti za to, da ostane narod slovenski tudi I po ob mejnih pokrajinah pobožen in iz srca udan svojemu Bogu.
O nekaterih očitanjih, katere je čitati ali iz besedila članka v „Primorskem Listu", ali pa mej vrsticami, spregovorimo drugi pot. Bodi jasno mej nami !
Slovenska društva v Trstu in okolici.
V Trstu in okolici imamo sedaj mnogo slovenskih društev, katerim namen je zbirati slovensko meščane in okoličane v t svoje okrilje, braniti njih težnje, popol-novati njih omiko in vzgojo, gojiti lepo
Ko Čuje tožiti stare može , kako dolgo že žive na svetu, nasmeje bo jim častiti starček z besedami : „Kaj boš tožil o starosti, saj sem te vendar jaz krstil 1"
1885	I. imenovan je bil knezoškofij« •kim duhovnim svetovalcem. Istega leta imenovala ga je Planina častnim sv o* jim občanom.
1886	1. prejel je od Nj. Veličanstva presv. cesarja mlati zaslužni križec a krono.
1878 1. obhajal je 501 e t n i c o maš-ništva svojega; ob iati priliki zapel mu je snani Vipavski slavec sledečo :
Preč. gospodu dušnemu pastirju na Planini o slovesni priliki zlate svete maše 15. septembra 1878. Zlata — premilo pozdravljaj danica, Ljubljeni starček ! današnji Te dan ; Angeljsko krasno odmevaj slavica Tebi, ker zvolil najlepši si stan!
On Trojedini, ljubezen nezmerna, Milost posebno, glej! Tebi je dal; Angeljski kruh — da — o sreča atoterna ! Še boš čez petdeset let daroval. —
Nosil si voljno križ, britke težave, Iskal ovce ti zašle — vse učil, Kristus pa je blagoslovljal z višave, Uspeh da stotem Troj čin je rodil.
Jezusu Ti si posvetil življenje, O a pa bo Tebi dal venec za to
slovansko petje, podpirati jih v slučajni bulezni, v nesrečah, o smrti, naklanjati podporo njih družinam, v denarni stiski pomagati jim s posojili, dajati jim jestvine na up ter deliti mej njo o*->ti dobiček itd. Pred vsemi ho so ustanovila izobraževalna društva — Čitalnice, katerih namen jo bil tiaročevanje raznih Časopisov in knjig, ter razširjanje omiko in piohujenosti mej ljudstvom, prirejati razne veselico, koncerte i. dr. Kakor so ta društva nastala iz navdušenja, jela so kmniu pešati ter danes ostaja nam samo še jedno — Slovanska Čitalnica v Trstu. Na njih mesto je pa nastopilo v okolici in mestu celo krdelo po duhu in namenu enacih društev, nastala so p e v h k a društva. Danes šteje žo skoraj vsaka vas svoje pevsko ali bralno društvo. Namen jim je gojili lepo slovansko pesen, poleg tega pa prirejati veselice, -hode, pevske večere, izlete ; skrbeti r.a cerkveno petje. Nekatera so naročena na razne časniko ter imajo več ali manj vsako svojo majhno knjižnico, i z katere s« raz-posojaju knjige čitanja željnim udom. Teh društev se jo s posebnim veseljem oklenila mladina, a tudi starejši možje je radi podpirajo, ker v njih uvidevajo ponos rodno vasi. Enacih društev imamo že 10 in vsa delujejo uzorno, ter vredno nasledujejo svoje prednico — Čitalnice.
Poleg dušnega užitka želeli so neumorno delujoči rodoljubi svojim sorojakom ustvariti tudi društva, ki bi jim pomagala gmotno.
Na misli so jim bil? pred vsem uborni delavci, kojih štejemo v Trstu in okolici na tisočo. To so hoteli združiti ter so jim osnovali delavska podporna d r u s-t v a, kojih namen je pomagati delavcu, kadar ga vrže bolezen na posteljo ter si no more več a svojimi rokami Hlužiti kruha. Enaki druHvi imamo v Trstu 2, koji obe delujeti vspešno.
Že pred dvajsetimi leti ustanovilo se je v okolici prvo gospodarsko društvo. Za njim jola so se snovati enaka društva tudi drugod ter ima sedaj že skoraj vsak okraj svoje gospodarsko zadrugo. Namen teh zadrug je različen. Tako ima obrtna zadruga v Barkovljah lastno gostilnico in prodajaluico ter razdeljuje čisti dobiček mej svojo ude sorazmerno vplačanim deležem; pri sv. Ivanu imamo zadrugo, ki si je nakupila lastno hišo ter se iz nje najemnine obrestuje vloženi kapital; zadrugo s krčmo imajo v R o c o 1 u, pri sv. M. Magdaleni; gospodarsko društvo ▼
Sladko, presladko bo tam ž Njim združenje, Izveličanaki kjer zbori pojo !
Pozdrav naj toraj Ti glasno odmeva, „Uma ker sukal si v božjo čast meč*, Naj vsa Planina radostno prepeva : „Ave!" o zlati Ti mašnik goreči
Ko pa bo solnce življenje nagnilo, Utopljevalo »e v večni zaton; Spremljaj Te božjih krilatcev število V hišo radosti, pred Večnega tron.
1888. 1. obhajal je prečast. g. župnik OOletnico ali dijamantno mašo. 1893. leta 22. avguata stopil ju valed ministrskega odloka v pokoj. Kakor čujemo preseli se preč. naš starček k edini še pri življenji ostali sorodnici v Ljubljano. Po tako dolgih letih nas zapuščaš ljubljeni starček! Ustno je preokorno, da bi Ti mogli dostojno izraziti zahvalo za lepe Tvoje nauke, za premnoge dobrote, katere si nam skazoval. Prositi hočemo Večnega naj Te še uadalje ohrani zdravega, čilega, da si zamoreš od-počiti po toliko trudopolnih letih. Prositi hočemo Usmiljenega, naj Te, ko bode tek Tvojega življenja dokončan, sprejme v kraj, kjer bodeš vžival večni pokoj ; v kraj od koder ne bode selitve, kjer no bo tuge, težav, ne nadlog.
Ohraui, obvaruje naj To Bog, Planincem pa dodeli vrednega Ti naslednika. Sprejmi na« srčni z Bogom !
„Saj križ nam sveti govori, da se spet vidimo nad zvezdami J"
S k o d n j u pomaga žo več let svojim udom v gospodarskem in kmetijskem obziru.
V	R o j a n u imamo „R o j a 11 s k o posojilno in konsumno društvo*, čigar namen je dajati mala posojila ter preskrbovati svojim udom vsako v gospodinjstvu potrebno blago. V ta namen vzdržuje lastno prodajalnico jestvin tor lastno gostilno. Vložena glavnica se pa obrestuje z dobičkom, nastalim iz prometa; poleg tega pa so udje, ki se poslužujejo v pro-dajalnic', deležni dobička zadnje.
V	mestu samem pa vspešno deluje slovenska hranilnica in posojil-n i c >>, čijo "lavni namen je zbirati glavnico od slovenskih strank ter jo razposojati svojim udom na hipoteke ali na menjico-
Ra zun navedenih jo v okolici in mestu več drugih društev, mej kojiini več „pogrebnih" ter tri podružnice sv. Cirila iu I Metuda. — Slovanska prava okoličanov ■in meščanov pa brani našo vrlo politično 'društvo „Edinost", ki skrbi zajedno »a edini naš lint.
Kakor je iz ročenega razvidno broje Slovenci v Trstu množino lastnih društev. Ni ga skoraj stanu, ki bi 110 imel prilike, udeležiti se jednoga ali druzega teh društev: za vsako potrebo se je skoraj poskrbelo. Pouianjkujo nam morda Bamo čvrstega kmetijskega društva, čigar naloga bi bila poučevati okoličana — edinega tržaškega kmeta — v njega materinem jeziku v kmetijskih zadevah ter ga vaditi v zboljšanju zemljišč, obdelovanju i«tih iu pomnoževanju in zboljšanju njih pridelkov. Delujejo pa ta društva tako, kakor bi se bilo od njih nadejati P
Označili smo vspešno delovanje pevskih in bralnih društev v probujenje naroda. To delovanje je sicer uzorno, a koliko veči bfl bi uspeh, ako bi se vsa ta društva združila ter bi se vsi pevski zbori večkrut vkupe producirali, uredili si med seboj odnošaje, skrbeli za skupno vodstvo ter se čim bolj bratili in složno delovali. Na Štajerskem imajo žo zavezo. S skupnim delovanjem bi postali močnejši, vspehi veselic, koncertov in petja sploh bil bi veličs8tnejši, tor bi našim narodnim nasprotnikom mnogo bolj imponoval; poleg tega bi so pa vkupe zbratili in boljo spoznavali ter bi izginila ona navadna mržnja, ki ima sedež pod vsakim zvonikom. Le-1 tosnji skupni koncert je pokazal, da bi se z združenimi močmi dalo mnogo več doseči nego sedaj, ko smo razcepljeni na toliko delov.
Enaka zveza bi se morala osnovati tudi mej razuimi gospodarskimi društvi. Vaa ta društva imajo sličen namen ter bi se dala prav lepo spraviti pod jeden in isti krov. Ni treba pa, da se ista združijo tudi z glavnicami: jedno društvo deluje boljše, drugo slabše, a skupni namen je vendar-le isti — pomagati gmotno svojim članom. Zveza mej temi okoličanskimi gospodarskimi društvi naj bi skrbela zp jednakomerno poslovanje in posebno nadzorovala razne odbore. Odbor „zvezo" naj bi sestavljali odposlanci vseh društev ter naj bi isti sporazumno izdavali določbe, koje bi vezale vsa društva. Posebno gledć branitve narodnih interesov naših bi si zveza lehko pridobila velikanskih zaslug, kajti skrb bi jej morala zajedno biti, da se tudi proti nam Slovencem vršč ustavni zakoni ravnopravnosti. Dočim danes radi pomanjkanja eneržije nekatera društva sem ter tja popuščajo v narodnem I obziru ter sprejemajo laške in nemške odloko, pobotnice, pisma itd. od deželnih in državnih uradov kakor da bi to morala tako biti, postavila bi se zveza lehko po robu ter branila pravice vseh društev.
Okoličani in meščani bi pač morali enkrat na to misliti ter svoja društva v tem smislu združiti in organizovati. Iz tega bi slovenskemu življu v Trstu in oko-lioi prišlo velikih koristi, kajti dobro oborožene trdnjave sovražnik z luhka ne premaga. Organizujmo so torej v gmotnem in duševnem p op Udu ter pokažimo tržaškim Lahouom, da lehko
živimo brez njih, neodvisni od njih. Uslovij in moči za to imamo zadosti, le dobre voljo in sporaz u mijenja nam manjka, koja pa prideta, ako si za časa pomagamo. Na delo torej!
L—v—n.
Politični pregled.
Notranja dež«!®.
N j. Veličanstvo cesar sprejel je v avdijenciji odhajajočega švicarskega odposlanika Aoplije. Cesar je izjavil o tej priliki, da ostanejo odnošaji med Av-stro-Ogrsko in Šv co tudi v bodočnosti najboljši.
Uradni list Dunajski je že prijavil imenovanjo vojnega poveljnika pl. K r i o g-hammerja državnim vojnim ministrom.
Dunajski uradni list „\Viener Zeitung* je objavil cesarjevo ročno pismo, s katerim se sklicuje državni z b o r na dne 10. oktobra.
Vse je radovedno, kako se bode vedel Hohenvvartov klub, ko pride v državnem zboru na vrsto predloga o izjemnem stanju v Prsgi.
Konservativni „Tiroler Volksblatt" pravi, da nastanejo ob tem vprašanji največje težave v Hohenwartovem klubu. Plouiđtvo in Scarocehi bodo glasovali proti, ker se boje, da ne bi izgubili tla mej narodom zbok samega nizkopo-klanjanja pred ministri. Tudi Jugoslovani se bodo težko odločili, da bi glasovali za izjemno stanje — svojem rodnim bratom.
Zaderski „Narodni list* se pa boji* da bode toliko članov „IIohenwartovega ' kluba" glasovalo za izjemno stanje, kolikor jih bode potrebovala vlada, da dobi večino; drugi su pa vzdržć glasovanja. Omenjeni list obsoja odločno tako taktiko termeai, da bi Slovenci iu Hrvatje, ki so člani Hohonwartovaga kluba, morali zahtevati, da se ob vprašanji izjemnega stanja v Pragi mora staviti klubno vprašanje iu ako ne jim to ne dovoli, naj bi za vedno pretrgali zvezo s tem klubom, ki jim naklada veliko obveze in žrtve, a ne aagotovlja nikakih koristi, še manje pa ugleda. Hohenwartov klub, ka-koršen je danes, je prava anomalija in onemogočuje vaakoršno vspešno parlamentarno delovanje. — Tudi poljska liberalna „Nova reforma" zahteva, da morajo Poljaki glasovati proti izjemnemu stanju. Ubogali ga poljski poslanci izveatno n e bodo. — Slednjič nam je omeniti, da ■e Gališki Rusi pri voliluem shodu po-slanca Romančuka pozvali „klub Rusinov", da glasuje proti izjemnemu stanju. — In naše inenenjo ob tem načelno važnem vprašanji P Nase menenje je to, da je vlada gotova svoje večine. Kar se pa tiče Hohenvrartovega kluba, pripravljenim nam je biti aioer, z ozirotn na čudne odnošaje v tem klubu, na vse mogoče, vendar pa se ne odrečemo nadi, da bodo naši slovenski poslanci postopali tako, kakor zahtevajo od njih bratska čutila za vrli nirod češki. Pripomnili bi le, kar so rekli že drugi v raznih varijacijah, da namreč tu ne gre soditi o taktiki Mladočehov, ampak o tem, ali je imela vlada zadostnega vzroka, da je zaustavila ustavno življenje za Prago iu njega okolico. Žalostno spričevalo bi bilo to za ustavo, ako odreče svojo službo pri prvi neznatni sapici.
Anarhisti na Dunaju, Dno 22. t. m. našli so ua Dunaju anarhično delavnico za izdelovanje bomb in tiskarno. Sumničilo se je že zdavno anarhista mizarja Franja Haspela iz Prage in Štefana Htihneba z Dunaja. Dnč 22. t, m. prišla je polioijeka komisija na nju skupno stanovanje v III. nadstropju neke hiše v V. Margaretskem okraju. Našli so v kuhinji tiskarsk stroj, na videz preprost kanapfe, v skriti miznici pa mnogo anar-histiških tiskovin, mnogo spisov, iz katerih je razvidno, da so namerovali anarhisti velike zlobnosti, pikrina (neka raznetljiva zmes, liki diuamit), bomb, petard, itd. Zaprli so-
oba anarhista, poleg nju pa Se 12 drugih anarhistov. — Preiskave se nadaljujejo iu vsled njih zaprli so razne osebo tudi v Pešti. —
Dne 25. t. m. je šel grof Taaffe osebno k policijskem ravnateljstvu dunajskemu, da si ogleda zaplenjene predmete in da izreče vodji svoje čestitke na lepem VBpehu. — Zaprti anarhisti pa ne samo ne marajo ovaditi svojih sokrivnikov, ampak nekateri izmed njih so celo na kratko izjavili, da puščajo dfage volje i svoje življenje za anarhiško stvar. — V Lvovu izhajajoči „Dziennik Polsky" pa javlja ce!6, da misli proglasiti vlada tudi na Dunaju izjemno stanje. —
Državni zbor Ogerski sešel se je zopet dne 25. t. m. Kakor jo bilo pričakovati predložila je neodvisna stranka takoj v prvi seji interpelacijo radi odgovo-rov Nj< g. Veličanstva deputacijam v Kisi ku. Interpelantje vprašujejo : ali je vlada že popred vedela o besedah cesarjevih ; in če jo tako, kateri je bil Njeg. Veličanstvu povod, da je prekodunavske komitate za-tožil, da zapel jujejo ljudstvo praznimi obljubami P Kaj jo določilo cesarja, da se je potegnil, eventuvalno proti večini naroda, za pogodbe iz 1867 leta?
Duh, ki veje mej neodvisno stranko v državnem zboru Ogrskem, označuje naj-bo je vsklik poslanca Ugrona maj utemeljevanjem omenjene interpelacije: Nas naj nikar no strašijo /. Dunajem, mi nismo Avstrijci!
Ogerski minister grofTisza sklical bodo prve dnij meneča oktobra svojo volilce v S/.egedin in bodo govoril o po-litiskem položaju Avstro-Ogrske.
Vnanje države.
Iz Belegagrada javljajo, da so snido kralj Aleksander a svojim očetom Mi lanom danes, 27. septembra v Opatiji. Naši domači listi pa o tem sestanku ničesar ne vedo.
Boligrajsko državno sodišče imelo je v ponedeljek svojo sej.) in je rešilo nekatera vprašanja gledo kompetencijo v pravdi proti prejšnjemu liberalnemu uii-nisterstvu.
I z K o d h n j a javljajo, da ostane ruska cesarska obitelj še mesec d n i j na gradu v Predensborgu.
„Frankfurter Ztg." javlja, da sta prišla grof H o r b e r t B i s m a r k (Bismar-kov najstarejši sin) in grof Riu zau v Kissengen, da nadaljujeta razprave gledć sprave mod cesarjem Vilje'mom in Bis-markom.
O K o š u t u , znanem madjarskem revolucij o n are u, javljajo iz Torina, da je popolnoma neosnovana govorica o njegovi bolezni in smrti. Počuti se pol-polnoma' dobro, j6 ili probavlja dobro. (Košut ho jo rodil dnć 16. srptembra leta 1802).
V	B r u s o I j u se jo odrekel glavar rodbine Lambert, zet bar. Gust. Roth-childa, ča«ti italijanskega konzula. Govori so, d a so vzrok tej odpovedi politička dejstva.
V	Španiji vre neprestano. Danes se čuje o zaroti tu, jutri o ustanku tam, pojutnmjem o bombah kje drugje. V ponedeljek je pri vojaški paradi v Barcelonu vrgel neki delavec bombo mej nogo konja generala Martine/ Camposa, ki je ranila več o«eb, ubogo živinče pa je pog;nilo.
Kralj sijamski poslal jo svojega brata in tri sine v Italijo, da izroče kralju U m b e r t u lastnoročno kraljevsko pismo iu razna darila.
Angleško vojno brodovje prične svoj italijanski obisk z Genovo in to zaradi tega, da bodo Angleži v isti dobi v Gonovi, ko bodo Rusi v Tulonu. Za Genovo obišče brodovje še Tarant, CatanijO, Messino, Napol, Civitavccchia in Livorno.
A n g I e ž k o brodovje ostane tri tedne v Italiji. S.itn kralj si bode ogledal mornarico, kateri na čast priredi v Napolu banket.
Različne vesti.
Imenovanja in premeščanja pri sodiščih. Okrajni sodnik v Bovcu, dr. Frane Dukič pride v Sežano; okrajni sodnik v Podgrudu Matija Rutar pa v Kanal, pristav pri okrožnem sodišči v Gorici Christofoletti je imenovan okrajnim sodnikom v Podgradu, sodni pristav v Kopru Bartolomei sodnikom v Bovcu, namestnik državnega pravdnika v Rovinju Chersich je premeščen v Trst, a na njegovo mesto pride sodni pristav v Sežani Ivan Okreti č.
Poroka. Gospod Ivan Nabergoj m., sin gosp. državnega poslanca Ivana viteza Nabergoj a, poročil se je danea na Katinari z gospodičino Kristino Valerijo Pianov o.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
je imelo dne 30. avgusta svojo sejo. Iz poročil ljubljanskih listov posnemamo, da so so rešilo v tej seji tudi šolske zadevo v Trstu. Družbeni „Vestnik" izide letos v 10.000 iztisih. Da se v „VeBtniku" izkaže štovilo začetkom tega leta upisanih šolskih otrok v d užbenih zavodih, blago-vole naj ona slavna podružnična načelni-štva, v katerih področju so nasij zavodi, omenjeno Število naznaniti družbinemu vodstvu.
Pokroviteljem družbe sv. Cirila in Metoda jo postalo pevsko društvo „Adrija" v Barkovljab. Dotično svoto 100 gld. odštelo jo podružnic'« na Greti!
Iz PadriČa nam poročajo, da je mestni magistrat (?) ukrenil, da se mora vsako tele, določeno za prodaj, prevesti k zdravniku na Opčinah, kjer mora kmet zdravniku plačati 50 iivČ. — Vrhu tega je financa povišala carino od teleta od 2 gld. 58 kr. nad 3 gld. Po teh novih bromenih ozlo-voljeno ljudstvo prosi ovojega državnega poslanca, naj bi tu pomagal, ako more, ali naj bi vsaj raztolrnačil, kako je to prišlo.
Tudi „II Piccolo" zabeležil je te dni vost, da nameruje Llojdova uprava odpustiti več sto delavcev. Mi smo o tem govorili že pred par tedni in moramo misliti sedaj, da vest o odpuščenju delavcev ni povsem neosnovana. Nase gospode ponlance opozarjamo na to vest s prošnjo, da porabijo vos svoj upliv v to, da se prepreči ta namera Lloydovo uprave, ki bi značila pravo katastrofo za družine dotičnih de-lavoev.
Iz Divače se nam piše: Po dolgotrajnem nad šestmesečnem odlašanju odredila je vender naša nadžupanija v Naklem, da so se dne 23. meseca junija vršile volitve v gospodarski svćt v Divači. Iu zadovoljstvom javljamo, da so propali vsi prejšnji člani prejšnjega gospodaiskega sveta, izvzemši jednega samega— pripron-*ega kmeta. Ta izid volitve jim seveda ni bil po volji in uložili so proti volitvi rokurz, katerega je pa odbilo o. k. namestniŠtvo v Trstu in po takem pripoznalo volittv postavno. Uresničile so se besede sv. pisma : Kdor se ponižuje, bo povišan, iu kdor so povišuje, bo ponižan.
Izvoljeni ao bili novimi obč. gospodar-niki sledeči možje: Jožo Ohersnel, kmet; Janez Rešaver, posestnik j Anton Magajna, trgoveo ; Janez Dolenec, kovač ; Janez Malnerčič, kmet; Lovronc Žužek, posestnik; Franc Suša, trgovec; Adolf Suša, posestnik; Leopold Audrć, restaurator južne železnice.
Volitev novega obč. načelnika vršila se bo v kratkem.	Domač opazovalec.
Z Vrabč nad Vipavo se nam piše : Letos smo, hvala Bogu, na dobrem. Dežja smo dobili trikrat v tem poletnem času, tako da smo pridelali še precej sena. Sedaj kosimo otavo, katerega pridelka je toliko, da je kar ve3elje. In tudi drugi pridelek kaže dobro : repa, korenje, ajda itd. Le žita je bilo malo. Vino, ta naš glavni pridelek, kaže krasno. V poslednjih dneh je začelo tako lepo zoreti, da je veselje. Res je, da jo marsikak vinograd uničila trtna uš, vender jih je še mnogo neokuženih. Trgatve pa ne bomo še imeli, ker mora grozdja nekoliko oveneti od zrelosti. V
tem pogledu moramo posnemati vrlega prvega vinogradnika Vipavske doline, gosp. Štefana Habeta z GoČ. Kupci ! Kličem Vam : pridite k nam, kajti kapljica bode izvrstna in tudi cene Vam bodo ugajale.
Volitev županstva se nam bliža. Nad pol leta je Že minulo, odkar je pretekla postavna doba dosedanjemu županstvu, vender Še sedaj no vemo dneva, kdaj se dobo vršile volitve. Predzadnjo nedeljo rno pričakovali razglasa, a čakali urno zastonj. Čemu se dotičniki boje priti ob to velikansko „Čast* ?! Volilcem pa priporočam, da so na dan volitve previdni in da ci izberejo lo take zaupne može, kojim bodo blagor občine zares na srci. Saj imamo takih mož v naši občini !
Iz črnegakala se nam piše: Trgatev se je tu začela. Grozdja je obilo in je tudi popolnoma dozorelo. Zdavo je in nepoškodovano, zatorej bode tudi kaplj ca iz-vrstua.
Ta teden se jo začela sodnijska preiskava proti nekemu trgovcu z moko na Ketnari pod Ćrnimkalom zavoljo njegove tehtnice, o kateri se govorf marsikaj. — Pravda bode dolga, torej o vspohu Vaui batno še le poročali.
Občinsko volitve v Dekanih jo vladal vničila radi nekojih formalnih pogreškov. To so dosegli tf-le junaki : Zajec, Lisica, Senicu, (njeno petje nam je znano z dne 4 marca 1891 !•), Kavalič ali Konjič, Tin ko, Komar, Muha in Čuk!
Kakor vidite, celo kraljestvo prirode !
Ako pri prihodnjih volitvah, katere se bodo vršilo meseca januvarija prih. leta, zmagajo ti-lo, mislijo si izbrati svoijm vodjem nccega Medveda, kateri tiči v tukajšnjem brlogu. O izidu Vain bode gatovo poročal Vas zvesti	Jež.
Boj Z vinarji. Ker trdovratnež vinarjev ni imel več nego 10 vinarjev, podarili družbi sv. Cirila in Metoda, Jajčič, 30 stot., Kolb Josip 20 stot., Ivan Fojačev 20 9tot.
Davkarija V Cerknici. Njegovo Veličanstvo jo blagoizvolilo dovoliti, da s« v Cerknici osnujeta c. k. davkarija in sodni depozitni urad za območje okrajnega sodišča, ki se osnuje ravno tam.
Samomor bogataša V ponedeljek se
jo ustrelil tu v svojem stanovanju iuiirov-Ijeni 64lotni poštni ofioijal Ivan K r i t-z i n g o r. Zapustil jo kacih 250.000 pre moženja. Od teli je volil 200.000 gl. upravi javne dobrodelnosti. Vzrok samomora je bila baje nevzlravljiva bolo7.on na očesih
Elementarna nesreća v Kamniku. V
ponedeljek vtrgal se je v Tuhinjski dolini oblak. Voda je vzela Kamniški most in brv v Novem trgu. Tamošnje toplice So uničene
Nemški cesar jo obiskal po vojaških vajah pri Kiseku bivšega avstro-ogerskega odposlanca v Berlinu, grofa Szechenyja v Budimpešti in mu prijavil svoj obisk z nastopnim brzojavom: „Pridem med 12 in 1 uto. Prosim vas komad kruha in nekoliko mrzle pijače. Potem se bodeva razgovarjala o lepih prošlih časih. Prosim, da mi no zamerite, ako pridem prašen".
Osodepolna šala. Is Pariza poročajo, da so se vozili to dnij trije mladeniči v čolnu po Seni. Jeduemu izmed njih prišla jo nesrečna misel, potopiti se v vodo, in ker ni znal plavati, držal se jo za vrv, na čoln pritrjeno. Jednemu izmed njegovih drugov prišla je nesrečna misel odrezati vrv. Nesrečnež je takoj zginil pod vodo in ko sta skočila prestrašena druga za njim in ga z teškim trudom našla in spravila na obal, bil jo žo mrtev. Za to neumestno šalo obsodilo ju jo pariško sodišče jednega na tri, druzega na štiri mesece zapora. Malo je, n da bi bilo tudi toliko let, nesrečnež se vendar no zbudi več k življenju!
Antisemiti in socijalisti. V torek je bil na Dunaji nek *hod nemško-nacionalnih antisemitov, katerega se je udeležilo tudi 1800 socijalistov. Govorniki obeh strank so so spoprijeli prav hudo in socijalisti so kričali : .Dol z zatiralci Židov ! Mi ne poznamo razločka mej kristjanskimi
in židovskimi oderuhi !" Na to je nastala taka rabuka, du je policijski komisar m iral poklicati redarje, ki so šiloma izpraznili dvorano.
Praktična kazen. V državi Mis*ouri obsodil je sodnik Krekel necega človeka radi neznatnega prestopka v zapor toliko časa, dokler so ne nauči čitati in pisati. Kmalu za tem pa je imel soditi necega še precej omikanega človeka tudi zaradi neznatnega prestopka. Tega je obhodil toliko časa v zapor, dokler se prvi ne priuči čitati in pisati. Utaknil je pa oba v jedno in isto ljuknjo. Po preteku treh tednov pa so že prijavita sodniku, da sta svojo kazen odslužila, kajti prvi znal jo gladko čitati in prilično pisati. Učila Hta so baje noč in dan, kajti obema se je mudilo — na prosto.
Naredba. Se Htrani magistrata se je odredilo, da se morajo ua vsaka hišna vratu glavnega mesta prilepiti navodi, kako jo postopati proti preteči koleri in je zaukazal magistratni svet po priporočilu namestnika višjega fizika, g. dra. S c h e r-m a n n a, vsem okrajnim predstojnikom vse ukreniti v očigled tej nevarnosti, da se prepreči epidemija. Umestno se nam vidi opozoriti slavno občinstvo, da je v epide-tničnih časih najbolje preventivno sredntvo dober konjak, kakoršnega se jo izkazal v minolem letu konjak iz tovarne grofa Rsterha/, y-jn. Ker se jo ta tovarna pred kratkim preustrojila v delniško družbo, katere glavno vodstvo v prvi vrsti za to skrbi, da so za destilovanje konjaka porablja dobro, čisto vino, opozarjamo g|. občinstvo na znamko konjaka *, **, *** in **** to tovarne s posebno pripombo, da se ta konjak more primerjati z izdelki najslavnejših frnncozkih tovarn, mej tem ko njega zmerne cene dopuščajo vsakomur, da si ga lahko oskrbi. Dobiva so povsodi. Naslov: Delniška družba tovarne za konjak grofa Esterhdzyja v Budimpešti.
Književnost.
„Slovanski Svctu štev. 18. ima nastopno vsebino: „Ali je potreba zaščite tudi narodnosti?" — „O Obodski proslavi'. (Dalje). — Ruska pesem brez naslova. — Iz poezij M. J. Lerraontova: „Na smrt Puškina* (ruska pesem v originalu in v slovenskem prevodu). — „Prvi prepir*. (Pesem). — „Kad pomislim...*. (Pesem) — „Iz spominov na Galicijo." — „Dve glavni struji sovrouiene ruske literature." — „Slovenska stenografija." — „Ruske drobtinice." — „Ogled po slovanskem svetu.". — „Književnost." — Književni oglasi.
Došle so nain nastopne knjige;
Trtna uš in trtoreja. Navod kako se je mogoče v kljub trtni uši s trtorejo vspešno baviti. Po najnovejših skušnjah spisal Ivan Belo, učitelj na vinorejski šoli v Mariboru. Tiskal in založil Dragotin Hribar v Celji. Ta prekoristna knjižica stane mehko vezana 40 nvč., po pošti 5 nvč. več. O. pisatelj nam v gladkem jeziku popisuje trtno uš in nje razvoj ter ameriško trte; govori o načinu pomuožovunja trt, o cepljenju, sajenju itd. V „dodatku" nam podaje nekoliko botaničnega popisa trt. Knjižica bodi toplo priporočana vinogradnikom. —
Slovensko-net)tskcga slovarja došol nam je šesti sešitek, ki obsega besede „ktalen* do „kruh*.
Javna zahvala.
Podpisano izreka najtoplejšo zahvalo slavnemu pevskemu društvu „A d r i j a" v Barkovljah na velikodušnem daru 100 gld., s k<> j i m ztioikom jo slavuoino pristopilo kot pokrovitelj, „Podružnici sv. Cirila in Metoda na Greti".
Slavna okoličanska društva naj bi posnemala ta lepi vzgled narodne požrtvovalnosti vrlih AdrijaAev !
V llojanu, due 25. septembra 1893.
Podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti: Juat Piščanec	Anton Škabar
podprudsednik.	nuni. tajnika.
Jlarodno-gospođarske zadeve.
N« vlivajte Mošta v pleenjeve toda.
Nasi vinogradniki ie vse premalo pasijo
na prepotrebno snago tako pri vinski posodi, kakor tudi * vinskih kletćh. Nasledek te malomarnosti je pa dostikrat ta, da se jim sicer dobro blago spridi in pokvari in da potem tudi ne svoji vrednosti zgubi. Zlasti pa se pri nas prepogoatokrat zgodi, da se vino spravi v sode, ki diš£ po plesnobi. Da se vino v takih sodih navzame tudi tistega sopernega duha po plesnobi, ve pao vsakdo. Zato pa vse vinogradnike opomnimo, da svoje sode, preden jih rabijo, dobro preiščejo in ako nimajo lepega duha, tedaj jih naj nikar popred ne rabijo, dokler jih niso popolnoma uče-dili. Je-li pa sod lep ali ne, to se kaj lahko	ako se na vehi v sod pihne
ter takoj povoha; ako ima sod v sebi kako nesnago, ti le ta takoj udari v nos, in ti veš. da sod ni za rabo, preden se ni do dobrega osnažil. Pa ne le kmetje, temveč tudi trJnni in mešani vlivajo dostikrnt vino v nesnažne sode. Se lansko je»en je neki krćtnar-aieaar B. v slov. trgu Š. dalj časa točil po plesnobi smrdeče vino. Taka zsnikern'ist- je res neodpustljiva !
B. Modic in Grebene, ns*«."&S
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in
kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Antnn Pni* k a i na T°slu nlice Qh«i»
millUII ruunaj, j„CeciMa,toči izvrstno domače žganje; v tabakami svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
jedilnih »tvari po jako nizki ceni. Prodaja Jožef Cerne Piazza dslla Caserma št. I
(uhod Via Ghega).	Cl.
brivec v _ _ ulici Stadion it 1, priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu za blagohotno obiskovanje. Cl.
Mlekarna Frana Gržine Vet;
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunuoria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Gostilna „Alla Citt* di Vienna"
(zraven Tiskarne Dolenc) produja najboljša kraška in isterska vina I. kakovosti in grasko pivo. Izborna kuhinja sprejemlje naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na doin, in sicer no izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 nč in najboljša isterska vina po 28 nč. — Za obila naročila ae priporoča Ant. Iiro.iedani. 101-8
,Commaroio' In ,Tede a co'
v ulici Caserma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago so ča>«opigi v rajnih sluvanskih jezikih. Dobra postrežba. — Z a obilen obisk 9e priporoča Anton Šorli, 0|_______kavarnar.
Mortin kr^ft P'»*za S. Giovanni št. 1, IVI a I al II l\l aOf ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Gostilna „Stoka", isrSiBtiZ.
polog kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotiiko je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tak ) meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna „Alla Vlttoria"
Fotra Muacheka, v ulici Sorgenta (Via Torrente fit. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna __j^drta Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Josip Kocjančič, ^SSmVT'
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižein in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Ireneu ne priporoča slav nt mu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Gostita illa citta ili Grar»
poleg kavarne „Universo* priporoča se Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem __CJ_	JAKOB KUMAR
ROMKO POSOJILNO IN KONSUHHO DRUŠTVO
vpisana zadrtima z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(prmligsitoiG©
(v ulici Belvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej rertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna dom»i» vina, tavam, pivo vr ■teklenie»h itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili.
Novi člani
*« So vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od H—7 ure svečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp.	101—20
KLAVIR
proda se radi preselitve
za
Kiferle, S. Servolo 8, I. n.
' KDOR NE*VERUJE~~f
11 tj prid* pogledat, da ae prepriča o resn>ci.
Cene bo
znatno znižane in nejsolidnejie blago,
n. pr. : bhjio z a moško obb*ko, majo, ve i k i in mali < grtači za zimo, bar-hant (fr-t*jn) raznih vrst, platno, k«»-tonina, musulin in razni drugi manu-fakturski izdelki pri
^	iaKiursKi izueiKi pri	^
| T. Vidrichu, )
|	Corso,	104—2
urar, Corso štv. 89. 83—104
Prodaja In popravlja ure.
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Cono, Piazza delle Legna 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih {br.rv, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleškega, iz Francije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkete in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vrelcev,
kakor tudi romanj sko žvoplo za žve« pljanje trt. 104-11
ALGOFON
je jedino sredstvo proti zobobolu, migreni itd. itd. tu se dobiva v steklenicah z napotkom vred po VO nvč. jedino le v odlikovani	73
lekarni Praxmarer
(ai due Mori), Veliki trg v Trstu.
Čuvati se ponarejanj.	Telefon št. 270
C. kr. notar
Dr. Joahim Zencovich
odprl je
svojo pisarno vTrstu
via S. Spiridione št. 3,1, n.
C. kr. dvorna lekarna
Ivana Mizzana
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob-lj ubij ujo r natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Članom „Delalskega podpornega društva" pa naznanja še posebej, da mu je odbor istega dovolil sprejemati recepte od niih v slučaju, nko njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarake potrebe se priporoča 101—3	Ivan Mlczan.
ESENCE
sa besodvlačno 1 nepogrieiivo pro-izvadjanje svakojakih žestokih pića, li »lih stolnih likera te apecia< lite ta razpošiljam izvrstnih vrsti.
Uz to nudjam octenu esencu, 80%, k em i« ki čistu, za proiiva-djanje ugodno modnog vinskog octa te običnog octa. Prepise i plakate prilaŽem badava. — Jamči se za najbolji uspjeh.
Cienik fialfo franko:	1
Canl Philipp Pollak,
tvornica speciallteta esence
Traži se čestite zastupnike.
r SE
Papir za cigarete [t,ij
„CLUB I
PATENT
S. D. Modiano
ir Trstu. m
Permanentno razpečevanj e.	ji
Spričavalo analize.	||
Podpisani profesor pri kemičnem labnrjitoriju trgovinske in nautične akademije	p^l
izjavlja s tom, da je podvrgel mikroskopični preiskavi papir za cigarete tvrdke 8. D.	jlffij
Modiano ter jo spoznal, di« je isti sestavljen iz čistega lana; pri nadaljnem preiskovanju	(^J
se je prepričal tudi, da je popolnoma broz glicerine in da jeden kvadratni meter tehta le	ijjKl
8*284 gramov. — Izjavlja toroj, da jo papir za cigarete tvrdke S. D. Modiano jeden r.aj-	i-J'
boljših in da je isti popolnoma brez zdravlju škodljivih tvarij.	24 — 21	njd
Trst, 1». aprila 1893.	j>0/. Avg. Vierthaler.
Je na prodaj po vseh tabakarnali in papirnicah.	LLtrf?


A
M e j narodna
M
4 ^
&
& &
popotna agencija
lEl-Lal
via deH'Arsenale
via del Lido št. 537
nasproti
pomolu Adamich.
PtTkrloia	lic>ilr/\*r Zi vnakovrstno popotovanje toliko po suhem, kolikor
L 1 Ulici J a > U/Allll 11MKO V po morju (listki II i. razreda po jako znižanih o«>nah.) Oddaje listke, veljavne leto dnij, za tja in nar. m j 7. 20"/,, odbitka p» tarifu za kateri kolo evropsko in ame- OrlHaifi liutl o ZB JLinm«rllao: via Havre, via Anversa, via rikansko družbo. vUUctJt llhlKl Bremen, via Hamburg, via Liverpol, via G'a«gnv, via Southampton. Za Afplko: via Gonova, via Marsilju. via Lion, via London, via Dartmouth. Za JLvatraalijo: via Gonova, via Bremen, ria Anvursa iu via Il>inburg. Za progo Iqulque (itd.) via Genov i, Montovidoo, via Hamburg po mornki ožini Ma-gelhan ter Hamburg-Golon (Colun, Panama po železnici) iz Panama, lquique itd. po morju
ga po znižanih cenah. — Popotniki no trpd nikakoršnega motenja v prenkrbljenju navedenih listkov ter zagoioviti si dotična proatore. Tudi ni potreba predplače ali druzega. Zudostuje priti v Trst ali na Heko k agenciji, kupiti (proti plačilu v gotovem denarju) vožni listek
ter ostati v tem mestu, od koder odpotuje parnik o dnevih, katere objavlju agencija. Ker je ista i o dnevu odpotovanja v zvezi z vsemi krajevi ii z vsemi društvi, nastojala bode prihianiti popotnikom vsakovrstnih stroškov za čekanje ter jih odpošlje v dotičnu krajo in mesta, od koder odpotuje prvi parnik, preporočivši jih najboljšim družbum, kator« dajo dobro hrano na parniku. — Jamči za odpotovunjo istega dnć, kateri je označen na listku ter povrne stroške, ako bi ga zamudili vsled krivnje agencijo, in to : ako ne bi dospeli o pravem času v določeno mesto vsled toga, ker je agencija slabo računila potrebni čas katerega se potrebuje za vožnjo po železnici, ali pa če ne bi našli več prostora na parniku. — Ker ima ista agencija tudi v Novem Jorku agencijo za pošiljatve po vsej severni Aine-
&
V &
^
9 A
V &
A
V ©
^ - - ...... w
gič) viki, daje tudi listke za katerikoli kraj severne Amerike po jako znižanih cenah. Konečno V izdaje navedena agencija tudi listko za katerikoli kraj. — Informacijo o cenah in dnevih ^^
9»
A odpotovanja dajo br«z- CJnrp:Air,o nrlnAcilfVP	aH
gg plačno omenjena ageneja. OpiLJUUltl UU JJUoll JdlV L> to 1» tf aa aa kateri- ^ ^^ koli kraj toliko po morju kolikor }>o suKem ter prevzima povzdignenjo in poiskanje ttlu-jA) čajno izgubljenih ali pozabljenih kosov pnljaže o popotovanju po Ameriki in drugih krajih. S Onnvlrt Agencija za popotovanja Karla Pir«llft-ja ne bavi so z izseljenci, V/pctAlVcI. H0 ne	1 njimi, istim 11 • dajo nikakoršnih pojasnil, temveč bavi 8e
^ izključno z popotniki y katerikoli Hinnr iu kraj. Popotniki vsi morajo imeti svojo popotnico od politiške oblasti, katera mora naznanjevati dežolo in kraj, kamor žele podati se. 12—10


Inoinostske srečke a
glavni dobitek
nc.
goldinarjev.
h SO 11Č. priporočajo:
Gius. Bolaffio, Alessandro Levi, Mandel & C, Daniele Levi & C., Girol. Morpurgo, Ig. Neumann, M. Nigris,


Lantn>K p«»l. društvo .Edinost".
Tadajatelj in odKovnrni uradnik Maks Cotlfc.
Tiakarna Holenr v Trstu.