139 Nagrade in priznanja Slovenskega arheološkega društva za leto 2023 © Komisija za nagrado in priznanja SAD Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo; predrag.novakovic@ff.uni-lj.si DOI: 10.5281/zenodo.14603949 1.25 Drugi sestavni deli Arheo 41, 2024, 139–140 V skladu s Pravilnikom o nagradah SAD je Komisija za nagrade in priznanja v sestavi dr. Matija Črešnar (predse- dnik), mag. Uroš Bavec in dr. Boštjan Laharnar na pod- lagi predlogov za leto 2023 podelila nagrado za življenj- sko delo, dve priznanji za izjemen dosežek ter zahvalno listino. Najvišje priznanje, nagrado Slovenskega arheološke- ga društva za življenjsko delo za leto 2023, prejme dr. Sneža Tecco Hvala, večkrat nagrajena višja znanstvena sodelavka na ZRC SAZU. Dr. Sneža Tecco Hvala se je na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU štiri desetletja posvečala raziskavam kul- turnih pojavov in procesov v starejši železni dobi na ozemlju Slovenije in v širšem prostoru vzhodnih Alp, zahodnega Balkana in Caput Adriae. Zanimajo jo nadre- gionalne povezave, družbena struktura, poselitev in pro- storska informatika. V devetdesetih je skupaj z Janezom Dularjem zasnovala in postavila ARKAS, Arheološki ka- taster Slovenije, podatkovno zbirko arheoloških najdišč Slovenije, ki jo je skupaj s sodelavci Inštituta za arheo- logijo iz analogne prestavila v digitalno obliko. Vselej je tudi razumela pomembnost osnovnih objav fondov naj- dišč ter jih vzpodbujala na vsakem koraku in pri števil- nih objavah tudi sodelovala. Naj omenimo le publikacije Olorisa pri Dolnjem Lakošu, Magdalenske gore, Molnika in Mosta na Soči. Skupaj s sodelavci je pod vodstvom Janeza Dularja raziskovala železnodobno poselitev Do- lenjske, obravnavano v mnogih znanstvenih člankih in monografskih objavah. Zgodaj se je zavedala vloge inter- disciplinarnosti v sodobnih raziskavah. Na tem področju njenega dela je bilo pomembno sodelovanje s takratnim Inštitutom za prostorske študije ZRC SAZU. S sodelavci je orala ledino z novimi metodami in orodji geografskega informacijskega sistema v arheologiji, v času, ko se je zanimanje za GIS šele začenjalo. Poleg raziskovalnih rezultatov pa je za celotno sloven- sko arheologijo pomembno tudi njeno obsežno uredniško delo. Med letoma 2013 in 2022 si je kot glavna urednica osrednje slovenske arheološke znanstvene revije Arheo- loški vestnik prizadevala za dvig kakovosti slovenskega arheološkega tiska, poskrbela je za dostopnost revije na spletu in tako za široko dostopnost rezultatov slovenske arheološke dediščine. Sneža Tecco Hvala je z novimi in inovativnimi pristopi na podlagi natančnih raziskovalnih postopkov in trdnih argumentov v marsičem poglobila vedenje o preteklosti slovenskega prostora. Z nesebičnim uredniškim delom pa je tudi pripomogla h kakovostni predstavitvi spoznanj številnih slovenskih arheologov. Priznanje Slovenskega arheološkega društva za izjemen dosežek v letu 2023 prejme razstava Čivki iz preteklo- sti (Tweets from the Past), ki je slovensko arheologijo odlično zastopala v okviru spremljevalnega programa enega največjih kulturnih dogodkov na svetu, na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu. Pri razstavi se je povezalo deset slovenskih muzejev, 22 kustosinj in kustosov, ki so pod vodstvom dr. Daše Pavlovič pripravili skupno razstavo slovenske arheolo- ške dediščine Čivki iz preteklosti. V Arheološkem mu- zeju Frankfurt so predstavili 110 originalnih arheoloških predmetov iz obdobji od paleolitika do novega veka, razstava pa spada med večje slovenske arheološke raz- stave, ki so gostovale v tujini. Njen osnovni namen je bil predstaviti bogato in raznoliko arheološko dediščino Slovenije in skozi le-to pripovedovati zgodbe o nastanku in oblikovanju identitete slovenskega prostora. Arheološke raziskave zadnjih desetletji so na področju človeškega kognitivnega razvoja omogočile presenetlji- va spoznanja in spremenila močno zakoreninjena stara vedenja. Pri novih spoznanjih na področju človekovega kognitivnega razvoja je pomembno prispevala tudi slo- venska arheologija, denimo, z neandertalčevo piščaljo iz Divjih bab se je postavila na svetovni zemljevid starejše kamene dobe in arheološke znanosti. Leta 2025 bo mini- lo 30 let od odkritja najstarejšega glasbila. Podnaslov razstave, Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede, pojasnjuje izbiro treh specifičnih vrst predstavljenih predmetov. Prvi so pove- zani z zvokom, od piščali iz kosti jamskega medveda do novoveških drumlic. Drugi so simbolni predmeti, na primer kipci antičnih bogov in predmeti z vgravirani- mi astralnimi simboli. Tretji so povezani z zapisanimi besedami; predstavljeni so primeri venetskih napisov, imena lokalnih božanstev, antična miniaturna knjižica in grafiti. 140 Tovrstni predmeti nam odstirajo globljo dimenzijo člo- vekove duhovnosti, sporazumevanja, zabave ter nekda- njega pojasnjevanja in osmišljanja sveta. So neizpodbitni kazalci razvoja človeške ustvarjalnosti, ki je vodil do enega njenih vrhuncev – knjige. V produkciji Narodnega muzeja Slovenije je nastal tudi kratki film, ki je obiskovalcem omogočal vpogled v za- kulisje nastajanja razstave. Lahko so pogledali v konser- vatorsko delavnico, v skrbno varovan arheološki depo ali v fotografski atelje muzeja. Razstavo spremlja obsežen katalog petindvajsetih avtor- jev z bogatim slikovnim gradivom, ki ga je uredila dr. Daša Pavlovič. Priznanje Slovenskega arheološkega društva za izjemen dosežek v letu 2023 prejme dr. Anja Ragolič za mono- grafijo o nagrobnih spomenikih Poetovione (Poetovio: römische Grabdenkmäler. Situla 46: Inscriptiones Latinae Sloveniae 2/1). Dr. Anja Ragolič v knjigo Poetovio: römische Grabdenk- mäler vložila zelo veliko truda z dolgoletnim zbiranjem podatkov o napisih z nagrobnikov iz antične Petovione (Ptuja), ki je bila najprej strateško važen legijski tabor v provinci Panoniji, od Trajana dalje pa zelo pomembna rimska kolonija in eno od štirih rimskih mest v Sloveniji, poleg Emone (Ljubljane), Celeje (Celja) in Nevioduna (Drnovega pri Krškem). Avtorica se je v knjigi med drugim poglobila v definira- nje teritorija, predvsem pa se je posvetila komentiranju razpoložljivega arheološkega in epigrafskega gradiva, ki osvetljuje zgodovino prebivalcev Petovione, tako pripa- dnikov rimske vojske kot civilnega prebivalstva. Osrednji del knjige predstavlja katalog spomenikov z na- grobnimi napisi; vsak napis je glede na vsebino skrbno komentiran z različnih vidikov, avtorica obravnava v na- pisih omenjene vojaške enote, posameznike, ki so opra- vljali različne funkcije v mestni upravi, predvsem pa se posveča imenom umrlih oseb. Rimska družba je bila zelo razslojena, v Petovioni so bili najdeni tako nagrobniki rimskih državljanov iz višjih slojev, ki so imeli dve ali tri imena, predvsem družinsko in osebno, včasih pa tudi prvo ime (praenomen). Dokumentirani so tudi prebival- ci z le enim osebnim imenom, tako imenovani peregrini brez rimskega državljanstva, ki so bili deloma potomci predrimskega prebivalstva Petovione. Določen odstotek prebivalcev so predstavljali osvobojenci, torej nekdanji sužnji, ki so bili neredko premožni in so opravljali po- membne funkcije v okviru cesarskega in drugih kultov. Na nagrobnih spomenikih so omenjeni tudi sužnji, pred- vsem tisti, ki so uživali naklonjenost gospodarjev. Avto- rica se je med drugim v veliki meri posvetila onomastiki, torej komentiranju imen prebivalstva, ki so nemalokrat zelo izpovedna. Knjiga, ki je izšla v zbirki Situla pri Narodnem muzeju Slovenije, vsebuje tudi kakovostne fotografije nagrobnih spomenikov in je nedvomno izjemno pomemben dopri- nos k poznavanju tako arheologije kot antične zgodovine severovzhodne Slovenije. Zahvalno listino Slovenskega arheološkega za leto 2023 prejme Vinko Gradišar za večletno populariziranje arheološkega najdišča Otok pri Dobravi, nekdanjega- srednjeveškega trga Gutenwerd. Gospod Vinko Gradišar, domačin z Otoka pri Dobravi, je želel obuditi znanja tako domačinov kot tudi širše sku- pnosti o arheološkem najdišču na Otoku in s tem krepiti zavedanje o pomenu arheološke dediščine. Prizadeval si je in si še vnaprej za povezovanje obeh ob- čin, ki sta pri tem udeleženi, Občine Šentjernej, na oze- mlju katere leži najdišče, in Občine Škocjan, na ozemlju katere je najdišče nekoč ležalo, in kjer se je iz srednjeve- škega Gutenwerda ohranila le še cerkev sv. Nikolaja. Go- spod Gradišar je pri različnih dogodkih prav tako poma- gal organizirati sodelovanje stroke, ZVKDS, OE Novo mesto, nenazadnje pa tudi z lastniki travnikov, njiv in sadovnjaka na Otoku, kjer je nekoč stal Gutenwerd. Do- volili in podprli so tudi nove terenske preglede najdišča, ki so jih leta 2021 izvedli študenti Oddelka za arheolo- gijo FF UL pod vodstvom dr. Katarine Katje Predovnik. V sodelovanju z Občino Šentjernej in Župnijo Škocjan ter ZVKDS, OE Novo mesto so leta 2023 postavil infor- mativni tabli, ki predstavljata Gutenwerd kot pomembno kulturno dediščino. Gospod Vinko Gradišar je tudi dejavno spremljal nastaja- nje razstave Nekoč je bil Gutenwerd, ki so jo v Narodnem muzeju Slovenije, pod vodstvom dr. Tomaža Nabergoja odprli konec januarja in bo na ogled vse do 3. novembra 2024. Nagrade in priznanja Slovenskega arheološkega društva za leto 2023