U D K -U D C 05:624 SGP GORICA — Nova G orica : Montažna ločna hala MOL GORICA za tovarno »Meblo« GRADBENI VESTNIH LJ U BLJANA, NOVEMBER 1970 /1/1 LETNIK 19, ŠT. 11, STR. 297— 332 I Š VSEBINA-CONTENTS Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings VLADIMIR ČADEŽ: Poročilo o delu Zveze gradbenih inženirjev in teh n ik ov ................... 297 Report on the assembly of the ACE of Slovenia VIKTOR TURNŠEK: Doseženo stanje tehničnega razvoja v gradbeništvu in njegove perspektive .................................................................................................... 304 The attained state of technical development in building work and its perspectives SERGEJ BUBNOV: Raziskovalna dejavnost v gradbeništvu ................................................307 Research and testing activity in the domain of building MAKS MEGUŠAR: Program dolgoročnega razvoja v gradbeništvu ................................. 312 Program of long-term development in the domain of building Iz naših kolektivov From our enterprises BOGDAN MELIHAR: Viadukt na »Ravbarkomandi« bo zgrajen v r o k u ....................................318 Kako pa na viaduktu U n e c ............................................................................318 Pravilnik o informiranju članov del. sk u p n osti........................................ 318 Izobraževalni center » S ta v b e n ik a « ............................................................. 318 Neizkoriščeni m i l i j o n i ..................................................................................... 318 Sodelovanje v K r a n j u ..................................................................................... 319 Sodelovanje tudi v Kranjski g o r i .................................................................. 319 Prikazi in ocene MAKS MEGUŠAR: New books Standardizirani opisi del za visoke gradnje 319 Vesti iz inozemstva ING. E. M.: News from foreign countries L e g u p r e n .........................................................................................................320 Za morske globine moderna vrtalna nap rava ...................................... 320 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana JOŠA MOLL: Tesnjenje fug v gradbeništvu I 321 Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. Tehnični urednik: prof. Bogo Fatur U redniški odbor: Janko B leiw eis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš M arinček, dipl. inž., M aks M egušar, dipl. inž., Dragan Raič, dipl. jurist, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta Tom šiča« v Ljubljani. Revija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 36 din, za študente 12 din, za podjetja, zavode in ustanove 250 din. VESTNIH ŠT. 11 — LETNIK 19 - 1970 Poročilo o delu Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov na skupščini dne 5. novembra 1970 v Novi Gorici* UDK 624:061.2 Ko dajem poročilo o delu ZGIT Slovenije, bi rad poudaril, da se je naša strokovna organizacija ves čas svojega delovanja v preteklih treh in pol letih prizadevala, da izpolni naloge, ki jih im a do svojih članov, in da se naša strokovna organizacija čimbolj uveljavi na vseh področjih, ki zadevajo gradbeništvo. Zavedali smo se, da m ora iti slovensko grad­ beništvo z bogato tradicijo, če noče zaostajati, v korak s sodobnim razvojem, kar pa je možno do­ seči le ob prim erni strokovnosti in širši razgleda­ nosti gradbenih inženirjev in tehnikov, ki jih po­ vezuje naša strokovna organizacija. P ri tem smo se zavedali, da ne moremo pričakovati od nikogar nobene pomoči, če si sami ne bomo znali n a jti svo­ jega m esta v družbi in da m ora b iti vse naše delo­ vanje kvalitetno in na visoki strokovni ravni. Ti osnovni motivi so narekovali, da izvedemo konkretne akcije in da sodelujemo z vsemi insti­ tucijam i in tistimi, ki so pokazali pripravljenost, da z nam i sodelujejo in nam pomagajo pri na­ šem delu. Pokazalo se je, da naše gradbeništvo noče za­ ostajati za sodobnim razvojem in da si zato naši gradbeni inženirji in tehniki prizadevajo izpopol­ n iti svoje znanje, kar je pogoj vsega napredka. Vse, k ar smo napravili v obdobju našega delo­ vanja, je predvsem zasluga naših širše razgledanih in požrtvovalnih članov, gradbenih podjetij in Za­ voda za raziskavo m ateriala in konstrukcij. Ti so nam s svojim bogatim znanjem, nesebičnim delom in tudi s finančno podporo omogočili delovanje naše Zveze in redno izdajanje našega edinega gradbenega strokovnega glasila Gradbeni vestnik. K ljub veliki obremenjenosti z redno zaposlitvijo so požrtvovalni posamezniki razum eli potrebo, da se angažirajo v širšem smislu in so se vključili v * V naslednjem objavljamo štiri glavne referate na skupščini ZGIT v Novi Gorici. Ostalo gradivo s skup­ ščine, zlasti tudi poročilo Komisije občinskih gradbe­ nih inšpektorjev v zvezi z Zakonom o tehničnih in­ špekcijah, bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v naslednji številki. Uredništvo VLADIMIR CADEZ. DIPL. IN2. delo naše organizacije. Ti zaslužijo posebno p ri­ znanje. Moje poročilo se nanaša predvsem na delo glavnega in izvršnega odbora ZGIT Slovenije in ne zajem a dela posameznih društev, ki s krajevno vidnim uspehom delujejo v večjih mestih naše republike. Ta društva so samostojna in so svojo dejavnost usm erjala po svojih potrebah in v skla­ du s prizadevanji članov in njihovih vodstev. Po­ moč, ki jo je lahko nudil IO naše Zveze tem dru­ štvom, je bila predvsem v tem, da smo o vseh akcijah, ki smo jih organizirali, seznanjali vsa naša društva. Tako smo omogočili vsem članom naše Zveze, da se udeleže ali pa sodelujejo pri vseh akcijah, ki smo jih izvedli. Kolikor je prišla od pOiSameznih društev kakršnakoli iniciativa, smo nanjo reagirali in pomagali v okviru naših mož­ nosti. Preden začnem s poročilom, predlagam, da se spomnimo naših um rlih članov. Občutno so priza­ dele gradbeništvo izgube inž. Borisa Pipana, inž. Slavka Pukla, inž. F ranceta Bajžla, inž. Vitala M lejnika in inž. G abrijela Kastelica. Predlagam , da počastimo spomin vseh imeno­ vanih in neim enovanih z enom inutnim molkom. Delo naše Zveze je razvidno iz naslednjih kon­ kretn ih akcij, ki smo jih izvedli od zadnjega obč­ nega zbora m aja leta 1967 dalje: — v času od 22. in 23. jun ija 1967 je bil v L jub­ ljan i prvi sem inar o kom unalnih napeljavah, ki ga je p ripravil inž. M arjan Prezelj s 14 predavatelji iz vseh področij podzemnih in nadzemnih komu­ nalnih napeljav. To je bil prvi tovrstni seminar, ki je prispeval k višji strokovnosti na tem pod­ ročju. Poleg gradbenih strokovnjakov so z referati sodelovali tudi drugi strokovnjaki. Zaradi velikega zanim anja smo organizirali tud i drugi del semi­ n arja v letu 1969, ki ga je zopet p ripravil inž. P re ­ zelj. O teh sem inarjih smo pripravili posebne publikacije z vsemi referati; — od leta 1967 dalje organiziramo priprav­ ljalne sem inarje za strokovne izpite, ki jih od tak ra t dalje polagajo naši gradbeni inženirji in tehniki pri izpitni komsiji na republiški gospodar­ ski zbornici. Teh 5-dnevnih sem inarjev s preda­ vatelji iz v rst naših članov je bilo doslej 12 in se jih je udeležilo ca. 700 kandidatov za polaganje strokovnega izpita; — v času od 1. in 2. feb ruarja leta 1968 smo v sodelovanju z Republiškim cestnim skladom in našim m ariborskim društvom organizirali v M ari­ boru simpozij o h itri cesti Šentilj—Gorica. Velika udeležba s 170 udeleženci iz raznih strok je poka­ zala, kako veliko je zanim anje naše strokovne javnosti za to vprašanje. Danes lahko ugotovimo, da se zaključki, ki so bili tak ra t sprejeti in posre­ dovani Izvršem u svetu, že realizirajo, saj gradimo že odsek avto ceste V rhnika—Postojna, v program u pa je tud i nadaljn ja graditev te ceste. Simpozij v M ariboru je pokazal, da je treba k strokovnem u obravnavanju določene problem atike pritegniti strokovnjake raznih področij, k je r enakopravno sodelujejo v razpravi in v zaključkih. P ri obrav­ navi znane cestne problem atike je naša Zveza ostala p ri svojih svoječasno sprejetih zaključkih; — aprila le ta 1968 smo na pobudo naših čla­ nov organizirali posvetovanje o gradbeni zakono­ daji in tehnični regulativi, podobno kot v letu 1967, ker se je pokazal interes naših članov do tak ra t sprejetega tem eljnega zakona o graditvi investi­ cijskih objektov in iz tega sledečega republiškega zakona. Ta posvetovanja, ki sem jih organiziral v okviru naše Zveze, k je r so poleg naših strokov­ njakov sodelovali tud i strokovnjaki iz Beograda, so imela nam en seznaniti naše člane z določili ;spr e - jetega zakona in iskati mnenja, in predloge za sestavo republiškega zakona. Pripom be, ki so jih dali naši člani, so bile v glavnem upoštevane pri sestavi republiškega, zakona. Visoka udeležba 160 udeležencev je kazala na veliko zanim anje za u re­ jevanje gradbene zakonodaje in tehničnih pred­ pisov; — tudi v preteklem m andatnem obdobju je ZRMK z vso prizadevnostjo organiziral vrsto stro­ kovnih sem inarjev in posvetovanj, ki danes pred­ stavljajo že nepogrešljiv prispevek k dviganju strokovnosti naših članov. Poleg tega je ZRMK po d irek torju inž. V iktorju Turnšku sodeloval v vseh akcijah, ki so obravnavale širšo problem atiko grad­ beništva in konstruktivno prispeval k reševanju teh vprašanj: tako je bil v februarju leta 1968 sem inar o cem entu in tehnologiji betona, ki je na visokem strokovnem nivoju predavateljev prikazal proble­ m atiko kvalitete cem enta in betona, aprila istega leta je bila v predavanju inž. H auser j a, predsednika grupe za beton v Evrop­ skem združenju za beton in cement, prikazana upo­ raba m ehanizacije v m oderni g radnji cest, v 2-dnevnem sem inarju z 9 predavatelji iz ZRMK se je obravnavala uporaba jekel v armi- rano-betonskih konstrukcijah, aprila le ta 1969 je ZRMK organiziral 2-dnevni sem inar o sodobni gradnji cest, k jer je sodelovalo z refera ti 9 strokovnjakov pod vodstvom inž. Mi­ loša Poliča, m arca letos se je ponovno vršil 3-dnevni semi­ n ar o problem atiki sodobne tehnologije betona in m ateriala za beton pod vodstvom inž. Turnška s 6 predavatelji. Na tem m estu se posebno zahvaljujem ZRMK in njegovem u direk torju inž. Turnšku za trud pri organizaciji teh sem inarjev in za sodelovanje v naši Zvezi; Gradnja hotelsk ih objektov v Portorožu (GIF GRADIS) Gradnja strojnice v TC Šoštanj (GIP GRADIS) — inž. Sergej Bubnov je decembra leta 1968 organiziral 2-dnevni inform ativni sem inar o upo­ rabi elektronskih računalnikov in mrežne tehnike v gradbeništvu, k jer je 9 priznanih strokovnjakov z raznih področij seznanilo prisotne o tej proble­ matiki, ki postaja iz dneva v dan bolj aktualna tudi za celotno področje gradbeništva; — aprila leta 1969 je vgt. Bogdan M elihar pripravil m aterial za razpravo o zaposlovanju gradbenih strokovnjakov. Razpravo o tem vpraša­ nju smo organizirali kot. pogovor za okroglo mizo na Biroju gradbeništva. Pokazalo se je, da je tak način obravnavanja določenih vprašanj zelo p ri­ meren. Naši člani so bili o tem seznanjeni prek Gradbenega vestnika; — z veliko prizadevnostjo inž. Borisa Mikoša smo ob sodelovanju Republiškega sekretariata za urbanizem organizirali m arca letos 2-dnevni semi­ nar o problem ih urbanizma, k jer je 9 priznanih predavateljev prikazalo probleme glede prostor­ skega planiranja, prostorske dokumentacije, stano­ van jskega komunalnega, vodnega gospodarstva, varstva narave, spomenikov in ozračja; — v Portorožu je bil prve dni jun ija leta 1969 3-dnevni IV. kongres jugoslovanskega društva konstruktorjev, ki je bil velika manifestacija jugoslovanskega konstruktorlstva, soj je ob 300 udeležencih sodelovalo s kvalitetnim i referati 140 uglednih strokovnjakov. Referati so bili na višini in so ob m ednarodni udeležbi dokazali, da naše gradbeno konstruktorstvo zavzema evropski nivo. Gradnja hladilnega stolpa v TC Šoštanj (GIP GRADIS) O rganizacija tega kongresa je bila poverjena od­ boru, ki ga je vodil inž. Bubnov, in naši Zvezi, ki je uspešno izvedla organizacijo in finančno plat kongresa. R eferati naših strokovnjakov in poročilo o tem kongresu so bili objavljeni v Gradbenem vestniku, ki tud i sicer redno seznanja naše člane o vseh akcijah, ki smo jih izvedli; — posebno poglavje o delu naše strokovne organizacije je bilo dajan je raznih strokovnih mnenj oziroma naš prispevek k urejevan ju grad­ bene regulative. Tako smo na pobudo naših članov izvedli posebno anketo in form irali posebno komi­ sijo, ki je p rip rav ila predlog sprem em be dveh čle­ nov republiškega zakona o ured itv i določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objek­ tov. V teh sprem em bah gre za to, da je lahko tud i gradbeni tehnik pod določenimi pogoji odgo­ vorni vodja, p ri g radnji vseh objektov in da se popravi nesmisel form ulacije člena, ki zadeva p ro ­ jek tne organizacije. Ta predlog spremembe, ki ga je sprejel naš izvršni odbor, smo posredovali p r i­ stojnim skupščinskim in ostalim organom, ki so o tem že razpravljali. Po zadnjih sporočilih bodo te spremembe v kratkem obravnavane in to hkra ti z dopolnitvijo republiškega zakona, ki bo ureja l vprašan ja seizmične gradnje po zakonu o spre­ m em bah tem eljnega zakona o graditvi investicij­ skih objektov, ki bo, kot je znano, v kratkem sprejet. Obveščeni smo, da gradbene inšpekcije pri svojem delu soglašajo ' z našim i predlogi, saj so odraz dejanskega stan ja in zagotove kvalitetno gradnjo; -— v zvezi s pripravo oziroma spremembo teh­ ničnih predpisov sodelujeta v posebni komisiji na republiški skupščini dva naša člana, v zveznem m erilu pa je v okviru Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije form irana iz predstavnikov vseh republik posebna komisija, ki bo sodelovala p ri p ripravah zvezne gradbene zakonodaje. Letos smo sodelovali v razpravi na skupščin­ skem odboru republiške skupščine, ko je bil govor o izhodiščih za nadaljn ji razvoj stanovanjskega gospodarstva in o dolgoročnem ekonomsko-politič- nem razvoju Slovenije. Cestni sklad SR Slovenije je izdelal obsežni elaborat »Cestno omrežje in h itre ceste v Sloveniji — načrt razvoja«. Ta elaborat je poslal tud i naši Zvezi v pripombe. V predpisanem roku, tj. aprila letos smo elaborat proučili, svoje pripom be poslali Cestnemu skladu, ki je po prejem u vseh pripomb izdal posebno publikacijo recenzij. Tudi na študije »Optim iziranje elektroener­ getskega sistem a SR Slovenije do leta 1980« in »V arijante izgradnje elektrana za opskrbu Slove­ nije električnom energijom u 1980 godini« smo dali svoje pripom be Poslovnemu združenju energetike v L jubljani aprila letos. Pripom be smo dali tudi na projekcijo srednje­ ročnega plana razvoja Jugoslavije 1971. do 1975. leta glede na gradbeno panogo, ki smo jih posredo­ vali Savezu GIT Jugoslavije, ki je bil zadolžen, da posreduje pripom be Zveznemu zavodu za plan. K ljub naši pripravljenosti p ri dajan ju strokov­ nih mnenj, jih pristojni organi niso iskali v do­ voljni meri, čeprav bi lahko naše solidno obdelano m nenje prispevalo k reševanju vseh vprašanj, ki zadevajo našo stroko. Tudi naše Zveze so kot druge zveze inženirjev in tehnikov Slovenije pozdravile pobudo SZDL, da je treba p rip rav iti program ski koncept strokovnih društev in ga predložiti republiški konferenci SZDL. Ta se bo s svoje strani zavzemala, da se predlagana dejavnost društev tudi z zakonom M ontažna hala centralnih obratov ZZTP (GIP GRADIS) opredeli in uveljavi mesto strokovnih organizacij v družbi. Na plenum u ZIT Slovenije aprila letos se je o tej pobudi posebej razpravljalo in smo tudi za našo Zvezo dali konkretne predloge, kje in kako naj se prizna vloga naše strokovne organizacije. Prizadevati si moramo, da se realizirajo zaključki tega plenuma, ki je v celoti akceptiral naše predloge. P raksa Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, da seje izvršnega odbora sklicuje v republiških centrih, se je pokazala kot uspešna, saj se tako seznanjamo s problem atiko republiških strokovnih društev. Na teh sestankih smo hkra ti skušali reševati zadeve, za katere smo sm atrali, da bi jih bilo treba enotno reševati. Tu je šlo med drugim za vprašanje polaganja strokovnih izpitov naših članov. Pokazalo se je, da je praksa, ki jo sedaj izvajamo v Sloveniji, da pripravo za izpite izvede naša Zveza, sam izpit se pa opravi na Gospo­ darski zbornici, v redu. M nenje vseh republiških zvez je, da bi bilo treba poenotiti program in ga uskladiti med republikami. — V letu 1969 je IO SGITJ sprejel sklep, da se sedež Jugoslovanskega društva za gradnjo na potresnih področjih prenese v Ljubljano. Ta sklep je priznanje našim strokovnjakom, ki so v naši republiki že leta 1962 uvideli potrebo po prouče­ vanju te problem atike. Znano je. da smo prvi p ri­ pravili predpis o gradnji objektov na potresnih področjih. Za predsednika je bil izvoljen inž. Ser­ gej Bubnov, ki je z dosedanjim delom pokazal vsestransko aktivnost v reševanju potresno varne gradnje ne samo v m erilu Slovenije in Jugoslavije, am pak tudi v m ednarodnem merilu, saj je že od leta 1964 dalje generalni sekretar Evropske komi­ sije za gradnjo na seizmičnih področjih; — poleg raznih ekskurzij, ki smo jih priredili doma in v tujini, bi rad posebej opozoril na veliko zanim anje za ogled gradnje hidrocentrale Djerdap. Zanimiv je podatek, da si je do danes ogledalo to Prizidek k hotelu U nion v Ljubljani (GP TEHHNIKA) gradbišče že ca. 1400 gradbenih inženirjev in teh­ nikov v 23 ekskurzijah; — organizirali smo predvajanje raznih stro­ kovnih filmov s predavanji, ki se jih je udeležild ca. 600 naših članov; — posebej bi rad poudaril, da je IO posvetil vso pozornost in skrb za redno izdajanje Gradbe- Gradnja avto ceste Vrhnika—Po­ stojna, transport in vgrajevanje nasipnega m ateriala (SGP SLOVENIJA CESTE) nega vestnika, ki ga inž. Bubnov kot glavni u red­ nik uspešno u re ja že od leta 1963 dalje. P ri tem m u pomaga tehnični urednik prof. Bogo Fatur. G lavnem u in tehničnem u uredniku gre zato vse priznanje. Zavedali smo se, da kvalite ta in pestra vsebina te edine slovenske gradbene revije pred­ stav ljata sliko stanja našega gradbeništva in naše organizacije. Pcjsebno poročilo o tem bo' podal glavni urednik. V tem kratkem pregledu sem skušal prikazati delo naše Zveze v preteklem obdobju. K ljub vsem prizadevanjem pa je ostalo še veliko vprašanj in nalog, ki bi jih m orali reševati in ki jih bo treba v bodoče reševati v zvezi z njihovo aktualnostjo. P reden prosim za razrešnico, mi dovolite, da podam nekaj misli o izhodiščih za bodoče delo naše Zveze. Predvsem se m i zdi, da se bomo m orali tudi v bodoče nasloniti predvsem na lastne sile in sa­ m oiniciativno podvzem ati konkretne akcije, ki so za razvoj gradbeništva v in teresu naših članov. P rav tako si moramo z našim delom sami ustvariti mesto v naši družbi, ki od nas pričakuje objektivna in kvalite tna strokovna m nenja za reševanje vp ra­ šanj s področja gradbeništva. Tudi naše področje se lahko kot ostale panoge gospodarstva uspešno razvija le v prim eru, če bo­ mo zagotovili in dali potreben poudarek strokov­ nosti naših gradbenih inženirjev in tehnikov. Zato m orajo b iti tudi vse akcije, ki jih bomo v bodoče izvedli, usm erjene v dvig strokovne ravni naših članov. To ni p razna beseda, am pak nu jna potreba, če nočemo zaostajati. Če bomo znali zahteve po večji strokovnosti, ki se v razvitem svetu vse bolj uveljavlja, tudi realizirati, bomo lahko sodelovali med drugim tud i p ri sestavljanju vse gradbene regulative, ki jo izdajajo naši republiški in zvezni organi. Menim, da bodo v vedno večji m eri prav strokovne organizacije tiste, ki bodo aktivno sode­ lovale p ri izdajanju vseh tehničnih in ostalih pred­ pisov. Vsak predlog, ki ga dajem o na željo raznih interesentov ali pa na lastno iniciativo, m ora biti solidno in strokovno dobro pripravljen. Če bomo znali p ritegniti k delu naše najboljše člane, ki so priprav ljen i sodelovati, ni bojazni, da naši predlogi ne bi bili upoštevani. Posebno zato, ker je ZGIT organizacija, ki lahko zaradi svoje širine članstva objektivno obravnava probleme. P ri akcijah, ki jih nam eravam o izvesti, ise ne smemo om ejiti v vseh prim erih izključno samo na našo stroko, am pak moramo vse bolj iskati pove­ zavo tudi z ostalim i sorodnimi strokam i. Ob ena­ kopravnem sodelovanju z urbanisti, prometniki, arhitekti, ekonomisti, strojniki in pravniki lahko pričakujem o optim alizirane rešitve, h katerim stre­ mimo. Naša dejavnost naj ne bo omejena le na Slo­ venijo, ampak tud i izven m eja naše republike. Ta naj bo predvsem v spoznavanju razm er in vloge gradbenih inženirjev in tehnikov v drugih repu­ blikah in v organiziranju skupnih akcij, če se tako sporazumemo. Dosedanje izkušnje kažejo na veliko solidarnost naših članov po republikah v okviru SGITJ. Povsod tam, k jer je zaradi afirm acije naših članov sedež jugoslovanskih strokovnih gradbenih društev v Sloveniji, je treba, da daje naša republi­ ška zveza delovanju teh društev posebno pomoć. Predvsem pa je naloga bodočega odbora, da tudi vnaprej omogoči redno izhajanje Gradbenega vestnika, ki dostojno predstavlja nivo slovenskega gradbeništva doma in v tujini. Tudi v bodoče je delo naše strokovne organi­ zacije odvisno od tistih požrtvovalnih in nesebičnih članov, ki se ne zadovolje samo s svojo redno za­ poslitvijo, am pak posredujejo svoje organizacijske ali strokovne sposobnosti širšim interesom v korist razvoja gradbeništva v ožji in širši domovini. Pobudo, ki jo je dala SZDL, da se vloga stro­ kovnih društev tudi z zakonom opredeli in da se uveljavi njihovo mesto v družbi, moramo še naprej podpirati in izvajati sklepe plenum a Zveze inže­ n irjev in tehnikov Slovenije, ki smo jih sprejeli na zadnjem zasedanju aprila letos v Ljubljani. Naloge, ka so pred nami, so zlasti v večjem vključevanju m lajših članov v aktivno delo naše strokovne organizacije. UDK 624:061.2 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19) St. 11, STR. 297—303 Vladimir Čadež: POROČILO O DELU ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV NA SKUPŠČINI DNE 5. NOVEMBRA V NOVI GORICI Članek vsebuje poročilo predsednika Zveze grad­ benih inženirjev in tehnikov o delu ZGIT v zadnjem mandatnem obdobju približno treh in pol let. Poročilo je bilo pripravljeno za letno skupščino ZGIT dne 5. novembra v Novi Gorici. Podrobno je prikazana dejavnost Zveze po posameznih področjih in sicer: organiziranje strokovnih seminarjev, simpozijev in predavanj, posvetovanj in kongresa jugoslovanskih gradbenih konstruktorjev, dajanje strokovnih mnenj in priprava tehničnih predpisov, organiziranje stro­ kovnih ekskurzij. Predsednik ZGIT je podrobneje raz­ členil uspešno izdajanje strokovnega glasila Gradbeni vestnik. Ob zaključku je podal nekaj misli o izhodi­ ščih za bodoče delo. Pri vsem našem delu in delu naših članov v javnosti pa ne smemo pozabiti na osnovno zahtevo, ki jo postavljamo pred naše člane tj. na njihove moralno-etične vrednote. Odlika našega člana, ne glede na kakšnem delovnem m estu se nahaja, je še vedno v tem, da je korekten v medsebojnih odno­ sih, da spoštuje m nenja sodelavcev in da pomaga p ri reševanju vprašanj, ki presegajo okvire n je­ gove redne zaposlitve. Biti član strokovne organi­ zacije naj bo tudi p ri nas, kot je to drugod po sve­ tu, čast in legitim acija za uveljavljanje v naši družbi. Ob zaključku bi se rad zahvalil vsem sodelav­ cem za nesebično delo pri delu naše Zveze, prav tako izrekam priznanje našemu upravnem u apa­ ratu, ki je z vso prizadevnostjo izvrševal sklepe IO. Posebna zahvala gre našemu gostitelju, ki je vse­ stransko pomagal pri organizaciji današnje skup­ ščine. Novemu odboru in predsedniku želim v bodo­ čem delu mnogo uspeha. UDC 624:061.2 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19) NR. 11, PP. 297—303 Vladimir Čadež: REPORT ON THE ASSEMBLY OF THE ACE OF SLOVENIA ON 5th NOVEMBER 1970 IN NOVA GORICA The paper retains the report of the President of the ACE about the functioning of the ACE of Slovenia in last power period of about three and half years. The report was prepared for the annual assembly of the ACE of Slovenia on 5th November in Nova Gorica. It describes the activity of the ACE of Slovenia on the special fields of work, namely: the organization of technical seminaries, symposiums and lectures, of tech­ nical consultations and of the congress of Yugoslav buildings constructors in Portorož, giving of technical meanings and recommendations, the preparation of technical regulations, the arrangement of study excur­ sions. The president of the ACE of Slovenial analysed the successful editing of the building organ Gradbeni vestnik. At the end he explained some ideas about the starting-points for the future activity of the ACE of Slovenia. Doseženo stanje tehničnega razvoja v gradbeništvu in njegove perspektive UDK 624.711.12 v i k t o r t u r n s e k , d i p l . i n z . Uvod 1. S tanje in dinam ika razvoja v gradbeništvu sta odvisna od treh faktorjev: — od nalog, ki se postavljajo pred gradbeni­ štvo, ■— od splošnih ekonomskih pogojev, v katerih se izvajajo gradbena dela, in — od nivoja in progresivne tehnične miselnosti inženirsko-tehničnega kadra, p ri izvajalcih, pri p ro jek tan tih in ne nazadnje tudi p ri investitorjih. Vsi ti tr ije fak to rji so bili in bodo stalno p ri­ sotni in odločujoči p ri nadaljn jem razvoju grad­ beništva ne oziraje se na to, ali se tega zavedamo ali ne. 2. Rezultati preiskav v svetu, iniciranih od odprtih problem ov in stalno novih nalog kot tudi od kreativnega inženirskega duha na eni strani, na drugi strani pa doseženi razvoj in razvojna pot gradbeništva v svetu so danes splošno dostopni in se prenašajo od kontinenta na kontinent, od države v državo. Naloga našega inženirskega kadra je zasledovati te rezu ltate in izkušnje, jih suvereno obvladati te r aplicirati na naše probleme. Na tem področju obstoji naloga ZGIT, ki jo je že doslej uspešno opravljala, da posreduje in organizira p re­ davanja, simpozije, sem inarje, tehnične ekskurzije in tako pospešuje znanstveno-tehnične informacije. 3. Merilo stan ja našega razvoja je p rim erjava z doseženo tehnologijo v svetu in inženirskim i koncepti, tako s tistim i, ki so prodrli, kot tudi tistim i, ki v svetu prodirajo. P ri tej prim erjav i pa m oram o upoštevati ne le vrste nalog, ki se pri nas O brem enilna preizkušnja novih konstrukcij, lu šk i žerjav v ladjedeln ici na R eki (ZRMK) postavljajo, temveč tud i njihov obseg, pa tudi realne ekonomske pogoje. Po teh nekaj uvodnih mislih bi si dovolil dati oceno našega stanja in perspektiv, kot jo vidimo v Zavodu za raziskavo m ateriala in konstrukcij. I. P odročje n izk ih g raden j Bistveni element, ki karak terizira razvoj na področju zemeljskih del, je predvsem mehaniza­ cija. Današnja mehanizacija, ki se uporablja v Evropi, je bila razvita v Am eriki in je v času d ru ­ ge svetovne vojne doživela izpopolnitev v zvezi s potrebo h itrih gradenj za vojsko. Tako smo prek UNRE dobili pri nas prvi, sicer skromni Sortiment m odernih gradbenih strojev; buldožerje že v prvih letih po vojni. Proizvodnjo moderne mehanizacije so po vojni prevzele Anglija, Francija in pozneje tud i Nemčija (predvsem na področju vgrajevanja betonov in asfaltov). Vendar so bile kapacitete teh strojev vse nekako do 10 let nazaj razmeroma m ajhne. V Sloveniji smo obsežnejšo moderno m e­ hanizacijo dobili z gradnjo avto ceste L jubljana— Zagreb. Vlada tendenca povečanja proizvodnih ka­ pacitet strojev, mislim pa, da je gradnja »hitrih cest« v Evropi z zahtevnejšim i elem enti pogojila in zahtevala povečanje kapacitet teh strojev, ki so danes karak teriziran i s svojo veliko težo, robust­ nostjo in velikim i kapacitetam i. Naša podjetja so dobila to mehanizacijo p ri izvajanju obsežnejših del v inozemstvu in doma (HC Drava, aerodromi in avto ceste izven naše republike) tako, da imamo danes ob gradnji avto ceste ustrezno mehanizacijo in s tem tehnologijo, ki je na nivoju Evrope. Ena bistvenih sprememb v konceptu obravna­ vanja hribin je v tem, da začenjamo koristiti vsako hribino te r jo aktiviram o v konstruktivni m aterial ali v konstrukcijo samo. V tej zvezi se razvijajo povsem novi postopki in tehnologije: — stabiliziranje tal, — in jektiranje zemljin, — napenjanje oziroma sidranje hribin, — arm iranje zemljin, — bentonitne razporne stene, — razstreljevanje kot tehnološki postopek. ¥ tem sm islu so bili napravljeni prvi koraki tud i že p ri nas, vendar pa menimo, da bodo te metode prihaja le v čedalje večji m eri in bolj mno- D inam ična preiskava kabine žičnice pod pogoji, izm erjenim i pri obratovanju (ZRMK) žično v poštev v cestni gradnji, v zvezi s fundira- njem v urbanskih centrih, k jer moramo začeti graditi v globino, in p ri gradnji obmorskih ob­ jektov. II. P rip rav a m ateria lov Večji razvoj separacij gramoza se je p ri nas začel šele po letu 1960. K arakteristika stanja na tem področju so razmeroma m ajhne kapacitete 10, 20 do 40 m3, nasproti evropskim kapacitetam, ki se gibljejo od 50 do 100 m3. Vzrok nizkim kapa­ citetam pri nas so na eni strani nizke potrebe in možnost pridobivanja gramoza na zelo širokem območju, kot tudi razdrobljenost gradbenih kapa­ citet, kar pa je zopet pogojeno od obsega dela. Po­ m anjkanje bodočih eksploatacij skih možnosti g ra­ moza je predvsem pogojeno z urbanizacijo, tako da se bo v nadaljnjem kapaciteta separacijskih na­ prav povečevala. Problem, ki bo postal pri nas aktualen, je splošna uporaba drobljenega m ate­ riala kot betonskega agregata in pridobivanje m alt- nih peskov. Višji nivo v tehnologiji betona pa s svoje strani vpliva na kvalitetne zahteve separacij­ skih naprav, ki po svoji kvaliteti ne zaostajajo za sodobnimi napravam i. V pogledu razvoja naših betonarn je v zadnjih petih letih prišlo do bistvenega preobrata, prodrlo je splošo mnenje, da moramo prostopadne mešalce iz priprave kvalitetnih betonov izločiti. Postavljajo se moderne avtom atizirane betonarne z večjimi ka­ pacitetami, ki pa so seveda omejene zopet z ozirom na gradbene količine. Razširitev uporabe transportnega betona bo narekovala postavitev večjih betonerskih obratov. Tako lahko danes ugotavljamo, da začenjamo ho­ diti vštric z nivojem tehnologije priprave betona v svetu. Naloga, ki stoji glede tehnologije betona pred nami, pa je priprava in vgrajevanje lahkih izola­ cijskih in nosilnih betonov, ki nam jih bo nova kapaciteta ekspandirane gline v Pragerskem omo­ gočila. III. In d u strijsk i ob jek ti in g rad n ja m ostov Na tem področju se je tudi p ri nas razvila pre- fabrikacija na poligonih (na gradbiščih). To pod­ ročje je domena večjih inženirskih gradbenih pod ­ jetij z lastnim i projektantskim i organizacijami. V tej zvezi se je pri nas uvedel tudi prednapeti beton. V prim erjavi z inozemskimi dosežki, kot tudi v prim erjavi z nekaterim i večjimi tehničnimi do­ sežki na velikih objektih v drugih republikah so karakteristični za našo gradnjo manjši razponi, kar izhaja v večji m eri iz značaja naših objektov. Doseženi nivo na tem področju kaže dejstvo, da se je naša mostna gradnja uveljavila v mednarodni konkurenci v inozemstvu. V zvezi s prednapetim i betoni se je v Zahodni Nemčiji, predvsem spričo potreb po večjih razpe- tinah, razvil sistem prenapenjanja z debelejšimi profili tudi do 32 mm, kar pa je ekonomsko zani­ mivo tudi za m anjše razpetine. V zvezi z gradnjo h itrih avto cest in viaduktov se je na Zahodu raz­ vila tudi posebna tehnologija grajenja mostov. P re­ nos te tehnologije k nam pa seveda zahteva večji obseg del. Prefabrikacija večjih betonskih elementov v centralnih betonskih obratih z osvojenimi tipi ob- Preiskava m ontažne strešne ločne konstrukcije (ZRMK) M odelna preiskava zgradbe nebotičnika na R ijeki (ZRMK) j e k t o v s e j e r a z v i l a n a Z a h o d u . P r i n a s p a s e š e l e z a č e n j a m o p r i p r a v l j a t i v t o s m e r . V p r e f a b r i k a c i j i i n d u s t r i j s k i h h a l i n o b j e k t o v s e p o j a v l j a j o v č e d a l j e v e č j i m e r i p r o s t o r s k e k o n ­ s t r u k c i j e , k i d a j e j o e k o n o m s k o p r e d n o s t t e j v r s t i p r o i z v o d n j e . N a š i n o v i p r e d p i s i z a b e t o n i n a r m i r a n i b e t o n d a j e j o m o ž n o s t z a d i m e n z i o n i r a n j e p o p o r u š n i m e ­ t o d i , i s t o č a s n o p a u v a j a j o s t a t i s t i č n o o b r a v n a v a n j e k v a l i t e t e . T o d e j s t v o o m o g o č a , o b v e r j e t n o s t n e m o b r a v ­ n a v a n j u v a r n o s t i , d a v p r e f a b r i k a c i j i i z k o r i s t i m o m o ž n o s t h o m o g e n o s t i p r o i z v o d n j e z z n i ž a n j e m v a r ­ n o s t n e g a f a k t o r j a i n d a p r i d e m o d o p o l n e g a i z k o r i ­ š č a n j a p r e d n o s t p r e f a b r i k a c i j e ' i n p o n o v n e k o n k u ­ r e n č n o s t i n a s p r o t i j e k l e n i m k o n s t r u k c i j a m . IV. IV. Stanovanjska gradnja S t a g n i r a n j e c e l o t n e g a t r e n d a s t a n o v a n j s k e g r a d n j e z a d n j i h š t i r i h l e t i h n i r e z u l t a t i n t e n z i v ­ n e j š e g a r e š e v a n j a n a č r t n e s t a n o v a n j s k e g r a d n j e v p r e j š n j e m r a z d o b j u i n s t e m d e l n e g a s a t u r i r a n j a p o t r e b , t e m v e č j e o d r a z n e u r e j e n e g a s t a n o v a n j ­ s k e g a g o s p o d a r s t v a p r i n a s . I z h o d i š č n i d r u ž b e n i k o n c e p t , d a j e m o ž n o s t a n o v a n j s k o g o s p o d a r s t v o n a s l o n i t i n a i n d i v i d u a l n o s k r b z a s t a n o v a n j e i n d a j e s t a n o v a n j s k e p r o b l e m e m o ž n o r e š e v a t i p r e t e ž n o z i n d i v i d u a l n o g r a d n j o , j e m o d e l , k i n e u s t r e z a n i t i n a Z a h o d u . T r e n d s t a n o v a n j s k e g r a d n j e v d r u ž b e n e m s e k t o r j u o d l o č n o p a d a v z a d n j i h š t i r i h l e t i h . P r i v r e d n o t e n j u t e g a p a d c a t r e n d a p a m o r a m o i m e t i p r e d o č m i : — d a j e d r u ž b e n a s t a n o v a n j s k a g r a d n j a p r e ­ v l a d u j o č i e l e m e n t u r b a n i z a c i j e , p r e d v s e m p a , d a j e e d i n o — v d r u ž b e n i s t a n o v a n j s k i g r a d n j i m o ž n a « i n d u s t r i a l i z a c i j a - « , t o j e o r g a n i z a c i j a z v i s o k o p r o ­ d u k t i v n o s t j o . P a d a j o č i o b s e g g r a d e n j v t e m s e k t o r j u i m a z a p o s l e d i c o t u d i r e l a t i v n o n a r a š č a n j e c e n , k a r p o ­ v z r o č a n a z a d o v a n j e p o p a d a j o č i s p i r a l i . Č e o c e n j u j e m o t e h n o l o g i j o g r a j e n j a , l a h k o s a m o u g o t a v l j a m o , d a i m a j o d a n e s p o d j e t j a , k i g r a d i j o z a t r ž i š č e , o s v o j e n e v v e č j i a l i m a n j š i m e r i k o n s t r u k t i v n e s i s t e m e . M o n t a ž n a g r a d n j a k o n s t r u k c i j e z v e č j i m i a l i m a n j š i m i e l e m e n t i , p r o i z v e d e n i m i n a p o l i g o n i h , k a r a k t e r i z i r a d a n a š n j e s t a n j e . P o v s e m n e r e š e n a p a j e o r g a n i z a c i j a v p r i p r a v i i n i z v e d b i v s e h v r s t n o t r a n j i h d e l . R e š i t e v t e h p r o b l e m o v p a z a h t e v a d o l o č e n i o b s e g , k i g a l a h k o d a l e n a r a š č a j o č i t r e n d o b i s t o č a s n e m p r o g r e s i v n e m k o n c e p t u g r a d b e n i h p o d j e t i j . D r u g a k a r a k t e r i s t i k a z a d n j i h d v e h l e t n a t e m p o d r o č j u j e š e t u d i p r o i z v o d n j a v e l i k e g a š t e v i l a n o v i h m a t e r i a l o v , k i p r i h a j a j o n a t r ž i š č e b r e z z a ­ d o s t n i h p o d a t k o v i n p o z n a n j a n j i h o v i h k a r a k t e ­ r i s t i k v u p o r a b i . T a k o s e m n o ž e v z a d n j e m č a s u s p o d r s l j a j i , k i t e m m a t e r i a l o m o g r o ž a j o n a d a l j n j o p r o i z v o d n j o i n e k o n o m i k o . P r o b l e m , k i g a j e p o ­ t r e b n o v o k v i r u s t a n o v a n j s k e g a g o s p o d a r s t v a r e š e ­ v a t i , j e n a d a l j e u g o t a v l j a n j e k v a l i t e t e s t a n o v a n j . P r i t e m n i m i š l j e n a l e k v a d r a t u r a i n f u n k c i o n a l ­ n o s t , t e m v e č s o t o p r e d v s e m h i g i e n s k o - t e h n i č n i p o g o j i , t o j e z v o č n a z a š č i t a i n k l i m a v s t a n o v a n j i h p r e k v s e g a l e t a . T o p a j e p r o b l e m , k i j e d e l n o o d p r t š e t u d i v E v r o p i , v e n d a r b o m o m o r a h a k t i v ­ n o p o s e č i v p r o b l e m m i s a m i , s a j g r e p r i t e m z a n a š e k l i m a t s k e r a z m e r e i n n e n a z a d n j e t u d i z a n a š e e k o n o m s k e m o ž n o s t i . V t e j z v e z i b i b i l o m o r ­ d a u m e s t n o o m e n i t i p r o b l e m a t i č n o s t u p o r a b e t e ž ­ k i h b e t o n o v v b i v a l n i h p r o s t o r i h . V s i t e h n i č n i p r o b l e m i p a s o v e z a n i n a r e š e v a ­ n j e c e l o t n e g a k o m p l e k s a s t a n o v a n j s k e g r a d n j e , k i g a j e s i s t e m a t i č n o š t u d i r a t i , r a z i s k o v a t i i n d o p o l ­ n j e v a t i . Č e h o č e m o u s p e š n o r e š e v a t i s t a n o v a n j s k o g r a d n j o p r i n a s , m o r a m o t e m e l j i t o r e v i d i r a t i i z h o ­ d i š č n e d r u ž b e n e k o n c e p t e . P o t r e b n o j e d o s e č i p r e ­ u s m e r i t e v d r u ž b e n i h s r e d s t e v v d v i g d r u ž b e n e s t a n o v a n j s k e g r a d n j e . UDK 624:711.12 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19) St. 11, STR. 304—307 Viktor Turnšek: DOSEŽENO STANJE TEHNIČNEGA RAZVOJA V GRADBENIŠTVU IN NJEGOVA PERSPEKTIVA Članek vsebuje referat na letni skupščini Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov dne 5. novembra v Novi Gorici. Obravnava stanje in dinamiko razvoja v gradbeništvu, ki sta odvisna od treh faktorjev: — od nalog, ki se postavljajo pred gradbeništvo, — od splošnih ekonomskih pogojev, v katerih se izvajajo gradbena dela, — od nivoja in progresivne tehnične miselnosti inženirsko-tehničnega kadra, pri izvajalcih, pri pro­ jektantih in pri investitorjih. V tej luči članek podrobneje obravnava področja nizkih gradenj, priprave materialov, gradnje industrij­ skih objektov, gradnjie mostov in stanovanjske gradnje. UDC 624:711.12 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19) NR. 11, PP. 304—307 Viktor Turnšek: THE ATTAINED STATE OF TECHNICAL DEVELOPMENT IN BUILDING WORK AND ITS PERSPECTIVES The paper retains the report on the assembly of the ACE of Slovenia on 5th November in Nova Gorica. In treats the state and the dynamics of the develop­ ment in building work depending of the following three factors: — tasks and problems posted in front of building work, — general economical conditions for the construc­ tion works, — technical level and progressive technical menta­ lity of our engineer staff, in the field of planing, of executing, and empoyers. From this point of view the paper treats the do­ main of low constructions, preparation of materials, building of industrial plants, bridge buildings, and building of dweling houses. Raziskovalna dejavnost v gradbeništvu UDK 69:001.5 s e r g e j b u b n o v , d i p l . i n ž . Pomen raziskovalne dejavnosti za razvoj sle­ herne panoge sodobnega gospodarstva je tako oči­ ten in vsakemu človeku razumljiv, da nam o tem tukaj ni treba izgubljati besed. Obžalujemo lahko samo dejstvo, da so našemu gradbeništvu v zad­ njih letih z raznih stran i pripisovali pom anjkanje slehernega zanim anja za sodobno razvojno-razisko- valno dejavnost v svoji panogi. »Zlahka mimo znanstvenih dognanj«, je bil pred trem i leti naslov nekega članka prek pet stolpcev v »Delu«, v kate­ rem je novinar na podlagi izjav nekega razisko­ valca skušal dokazati, da naše gradbeništvo sploh nim a posluha za razvojno-raziskovalno dejavnost in za sodobne dosežke na tem področju v svetu. Morda zaradi določene, za gradbenike značilne nepripravljenosti k pisanju in k časopisnim pole­ mikam, morda zaradi prepričanja, da je polemika z novinarji že vnaprej obsojena na neuspeh, nihče od gradbenikov ni odgovoril na to insinuacijo. Ta molk je opogumil nekatere k novim napadom na gradbeništvo. Tudi na te nove napade ni bilo bistvene reakcije z naše strani, tako da je zadeva v tem letu, zlasti ob priliki zvišanja cen v stano­ vanjski izgradnji v začetku tega leta, prerasla v pravo kam panjo zoper gradbenike in gradbeništvo. Skupščina Zveze gradbenih inženirjev in teh­ nikov Slovenije je prim eren forum, na katerem ugotovimo, ali je res naše gradbeništvo zaostalo in nerazvito, brez interesa za raziskovalno dejav­ nost in za sodobni razvoj. Kakšno je dejansko sta­ nje v gradbeništvu na področju razvoj no-razisko- valne dejavnosti in na kakšen način sledi naša panoga splošnemu napredku in razvoju tehnologije v svetu? Če pogledamo na organizacijo naše panoge in razvojno-raziskovalnega dela v njej, potem lahko formalno ugotovimo naslednje: Ne v zveznem, ne v republiškem upravnem aparatu ne obstoji nobena organizacija gradbeni­ štva kot samostojne panoge. V zveznem sekreta­ riatu za gospodarstvo je bil do nedavnega pomoč­ nik sekretarja, ki je bil poleg drugega zadolžen tudi za gradbeništvo in je imel dva ali tr i sode­ lavce. Sedaj je to mesto v zvezni upravi odprav­ ljeno in je ostal praktično le en sam svetnik, ki obravnava vsa vprašanja v zveznem merilu. Se slabše je v našem republiškem sekretariatu za gospodarstvo, k jer je bilo pred dvema letoma od­ pravljeno mesto pomočnika sekretarja za gradbe­ ništvo, tako da sedaj ni nobenega gradbenika, ki bi v okviru tega sekretariata obravnaval vpraša­ n ja gradbene panoge. Obravnavanje splošnih problemov gradbeni­ štva je sedaj ostalo v celoti v kompetenci zbornice, H otel »Lotos« v Zeleni laguni pri Poreču (PZ GIPOSS) toda tudi tukaj je kadrovska zasedba dokaj šibka. V sek retaria tu za gradbeništvo zvezne gospodar­ ske zbornice je stalno zaposlenih nekaj več kot deset oseb, od tega le en sam strokovnjak, ki je zadolžen za razvojno-raziskovalno delo. V okviru republiške gospodarske zbornice SRS deluje le en sam stalno zaposleni strokovnjak, kot ta jn ik sveta za gradbeništvo. Svet za gradbeništvo se sestaja le nek a jk ra t v letu na sejah in obravnava tekoča vprašanja na podlagi vnaprej p ripravljenega dnev­ nega reda. V Sloveniji imamo še Biro gradbeništva, ki rešuje pretežno poislovno-komercialna vprašanja, v zadnjem času pa tud i vprašan ja v zvezi z orga­ nizacijo raziskovanja. Toda ta biro so ustanovile same organizacije gradbeništva, ki ga tud i vzdr­ žujejo. V ostalih republikah nim ajo povsod takšnih birojev. To vse pomeni, da p ri nas ne obstaja sistem a­ tično u re jena upravna organizacija gradbeništva, ne v zveznem in tud i ne v republiških okvirih, kot je to sicer urejeno v tehnično naprednih državah na Zahodu in na Vzhodu. V m inistrstvih za gradbeništvo teh držav deluje po več tisoč stro­ kovnjakov, ki obravnavajo predvsem vprašanja gradbeniške zakonodaje, predpisov in seveda tudi razvojno-raziskovalne dejavnosti. Tako je v veliki m eri zagotovljena koordinacija in racionalizacija raziskovanja. P ri nas sicer zaenkrat še imamo Zvezni sklad za koordinacijo raziskovalne dejavnosti, ki ga no­ m inalno up rav lja Zvezni svet, vendar je tud i ta organ praktično brez slehernega strokovnega apa­ rata. Njegovo delo je le sporadično in se omejuje v glavnem na reševanje nekaterih problemov in tem, ki jih predlagajo raziskovalne organizacije same. Tudi v republikah imamo republiške sklade s podobnimi funkcijami. Povezava teh organov s koristniki raziskovanj praktično ne obstoji ne v zvezi in tudi ne v republikah. Organizacijska neurejenost gradbeništva kot panoga v zvezni in republiški upravi in s tem tudi organizacijska neurejenost raziskovalne dejavnosti znotraj gradbeništva še ne pomenita, da p ri nas ni ali da je premalo raziskovanja v gradbeništvu. V številnih inštitu tih , zavodih in centrih, katerih osnovna dejavnost je raziskovanje za potrebe gradbeništva, je v naši državi zaposlenih več kot 2000 ljudi. Oglejmo sa, katere organizacije opravljajo raziskovalno dejavnost na področju gradbeništva v naši republiki: — Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, prej gradbeni odsek tehnične fakultete Univerze v Ljubljani, je bil p red vojno center razvojno-raziskovalne dejavnosti v gradbeništvu. Deloval je v tesni povezavi s prakso in sta opera­ tiva in projektiva lahko dobivali od univerze od­ govore na pereča vprašanja razvoja in raziskova­ nja. Po vojni smo univerzam nam enili predvsem pedagoške funkcije, raziskovalna dejavnost pa je bila koncentrirana v specialnih, za to ustanovlje­ nih organizacijah. Čeprav ima FAGG nekatere inštitute, v ka te­ rih uspešno raziskuje specifične problem e s pod­ ročja gradbeništva (geomehanike, geodezije, hidro­ tehnike, deloma cestne gradnje), lahko rečemo, da večino problemov razvoja gradbeništva, zlasti or­ ganizacije in tehnologije visokih gradenj, rešujemo sedaj izven univerze. — Zavod za raziskavo m ateriala in konstruk­ cij, podobno kot sorodni zavodi v drugih republi­ kah, opravlja pri nas pretežno preiskovanje nosil­ nih in fizikalnih lastnosti m aterialov in konstruk­ cij, ki jih uporabljajo v naši operativni praksi ali ki jih projektirajo projektanti (testing). Zlasti pomembne in številne iso preiskave nosilnosti tal, betona, jekla, opeke, lesa in drugih gradbenih m a­ terialov. Zavod je opravil tudi številne preiskave nosilnih konstrukcij (betonskih, jeklenih, predna­ petih, žičnic itd.) in ugotovil njihove nosilne last­ nosti. Poleg tega je Zavod uspešno reševal neka­ tera specialna vprašanja raziskovanja tehnoloških problemov. Tukaj moramo predvsem omeniti vpe­ ljavo postopka vakuum iranja (zlasti pri proizvod­ nji betonskih cevi večjih prerezov), in jektiranje z namenom hidroizoliranja, oblaganje dovodnih kanalov hidrocentral, izdelavo opreme za proizvod­ njo montažnih elementov visokih gradenj, tehno­ logijo proizvodnje opeke in gramoza, mehanizacije za nizke gradnje in druge probleme. V zadnjem času se je Zavod opremil z zelo sodobno vibracijsko napravo za preiskovanje kon­ strukcij glede na potresno obremenitev, ki dovo­ lju je uporabo program iranega seizmograma. Preiskovanje m aterialov in konstrukcij za kon­ kretne naročnike tesno povezuje Zavod z izvajalci in pro jek tan ti našega gradbeništva, kakor tudi z drugim i investitorji iz gospodarstva. Raziskave tehnoloških problemov za neznanega naročnika, ki jih Zavod financira iz lastnih skladov ali iz drugih znanstveno-raziskovalnih skladov, v obsegu, ki jih ta sredstva dopuščajo, se omejujejo predvsem na rešitev tehnične plati problem a in le v manjši m eri posegajo v ekonomiko ali pa orga­ nizacijo proizvodnje. — Inštitu t za m etalne konstrukcije rešuje šte­ vilne preiskovalne in raziskovalne naloge na pod­ ročju m etalnih konstrukcij, katere tudi projektira in nadzoruje njihovo izvedbo. S svojo dejavnostjo je tesno povezan s prakso ne samo v naši republiki, temveč tud i v drugih republikah in se na ta način uspešno isam vzdržuje. —■ Gradbeni center Slovenije je bil pred nekaj leti ustanovljen, da bi izpopolnili vrzel, ki je obstajala v našem gradbeništvu na področju razi­ skovanja problemov razvoja celotne gradbene pa­ noge (research). Temeljne naloge Gradbenega cen­ tra naj bi bile raziskovanje na področju organizacije gradbenih podjetij, produktivnosti dela, tipizacije, industrializacije proizvodnje, ekonomike poslova­ n ja v gradbenih organizacijah in podobno. Težišče svoje dejavnosti v preteklih letih je Gradbeni center usm eril na področje stano­ vanjskega gospodarstva kot širšega družbenega problema. P ri tem je obravnaval takšna vprašanja kot so družbeni pomen stanovanja, stanovanjski prim anjkljaj, financiranje stanovanjske gradnje, sistem najem nin in podobno, medtem ko so pro­ blemi industrializacije stanovanjske gradnje ostali le na nivoju teoretičnih razprav. P ri obravnavi problemov organizacije, tehno­ logije in produktivnosti se Gradbenem u centru ni posrečilo vzpostaviti tesnejših stikov z našimi gradbenim i in projektivnim i organizacijami, kate­ rim naj bi bile te raziskave namenjene. Zato je ta dejavnost Gradbenega centra ostala neučinkovi­ ta, m ateriali, ki so bili na tem področju izde­ lani, so bolj kompilativnega značaja kot pa samo- Gradnja m ostu čez dolino Završnice pri Žirovnici (PZ GIPOSS) stojne raziskave problem ov glede na naše dejanske gospodarske in družbene pogoje. K ljub takšnem u stan ju raziskovanja so bili v našem gradbeništvu po osvoboditvi doseženi po­ mem bni uspehi na področju organizacije proizvod­ nje, tehnologije in produktivnosti dela. Številne novosti v tehnologiji in proizvodnji so prišle iz naših projektivnih in gradbenih organizacij, neka­ tere pa na pobudo svoječaisno obstoječih upravnih organov. Nem ajhno vlogo v tem pospeševanju raz­ voja gradbeništva je odigrala Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov. Tako je na prim er prvi prednapeti beton v Sloveniji prišel iz naših pro­ jek tivn ih organizacij, realizacija pa je bila delo na­ ših gradbenih podjetij. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov je im ela pet obširnih sem inarjev, na katerih sta bili obravnavani teorija in praksa pred­ napetega betona. Na pobudo Sekretariata za gospodarstvo je do­ ločena ad hoc kom isija izdelala že v letu 1962 slo­ venske predpise za gradnjo v seizmičnih področjih, ki so bili kasneje deležni priznanja ne samo v J u ­ goslaviji, tem več tud i po svetu. Ti predpisi so po­ m enili pričetek seizmičnega gradbeništva v naši d r­ žavi. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov je organizirala več sem inarjev v republiškem in zvez­ nem merilu, na katerih ;sta bili obravnavani teorija in praksa gradnje v seizmičnih področjih. P rva povsem izvirna tehnologija industrializi­ rane stanovanjske gradnje se je porodila v nekem našem gradbenem podjetju. Težave, ki so nastale pri uporabi te povsem nove tehnologije, ne zm anj­ šujejo vrednosti razvojno-raziskovalnega napora, ki je bil vložen v realizacijo te naloge. Skupina naših gradbenih podjetij je leta 1965. pričela razv ijati sistem montažne gradnje stanc- T uristično naselje »-Uvala Scott« pri K raljevici (PZ GIPOSS) vanj, izhajajoč iz hrvatskega sistema »JugomonU. Sedaj se je ta sistem gradnje razvil v novi lastni montažni sistem, ki je patentno zaščiten in pred­ stavlja v svetu edinstveno montažno tehnologijo, ki je sposobna prevzem ati velike horizontalne, potres­ ne obremenitve. P rv i sem inar o uporabi elektronskih računal­ nikov v gradbeništvu je že v letu 1968. organizirala Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov. Od tak ra t so se v naših projektivnih in gradbenih podjetjih form irali številni računski centri, ki imajo sedaj že bogate izkušnje na področju uporabe elektron­ skih računalnikov v gradbeništvu. Sedaj v okviru B iroja gradbeništva uspešno deluje posebna komi­ sija za pospeševanje uporabe računalnikov v grad­ beništvu. Ta komisija im a pregled čez vse elektron­ ske računalnike v gradbeništvu, njihove zmoglji­ vosti in izkoriščenost. Komisija koordinira poslo­ vanje teh računskih centrov znotraj gradbeništva in jih povezuje tudi z drugim i računskim i centri v Sloveniji. Obenem komisija skrbi za ustvarjan je novih kadrov in računskih kapacitet v gradbeni­ štvu v skladu z našimi dejanskim i potrebam i in možnostmi. S tandardizirani opisi del za visoke gradnje, ki jih je sedaj izdalo poslovno združenje GIPOSS, dopolnjeni s standardiziranim i opisi del za nizke gradnje in m ontažerska dela, bodo omogo­ čili široko uporabo elektronske računske tehnike v našem gradbeništvu. Naše projektantske organizacije so v zadnjih letih izdelale pomembne projekte, ki pomenijo napredek v razvoju gradbenih konstrukcij. Številna gradbena podjetja so izpopolnila svo­ jo tehnologijo posameznih gradbenih procesov, zlasti opaženje in izdelavo litega betona. Iz naših podjetij je prišla tudi najsodobnejša tehnologija gradnje mostov, ki jo sedaj uporablja­ mo pri g radnji velikih viaduktov na avto cesti V rhnika—Postoj na. Velik napredek na področju uporabe sodobne gradbene mehanizacije je predvsem rezultat samo­ stojnih prizadevanj naše gradbene operative. Vse navedene ugotovitve kažejo, da je naše gradbeništvo kljub adm inistrativni neorganizira­ nosti panoge in neurejenosti nekaterih bistvenih vprašanj na področju raziskovanja pokazalo dovolj sposobnosti in ustvarjalnosti in doseglo pomembne uspehe na področju projektiranja , organizacije poslovanja in tehnologije graditve. Toda pot napredka se nikoli ne konča. Će hočemo še h itre je in uspešneje po tej poti naprej, potem je treba odpraviti pomanjkljivosti, ki smo jih ugotovili doslej. Osnovna pom anjkljivost na poti razvoja ne samo gradbeništva, temveč tudi celotnega našega gospodarstva je prem ajhna pove­ zanost raziskovalnih organizacij s konkretnim i koristniki raziskovalnih dosežkov. UDK 69:001.5 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19) St. 11, STR. 307—311 Sergej Bubnov: RAZISKOVALNA DEJAVNOST V GRADBENIŠTVU Članek vsebuje referat na letni skupščini Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov dne 5. novembra 1970 v Novi Gorici. Podrobno obravnava organizacijo grad­ bene panoge in razvojno-raziskovalno delo v njej. K ri­ tično ugotavlja, da niti v zveznem niti v republiškem upravnem aparatu ne obstoji nobena organizacija gradbeništva kot samostojne panoge. Obravnavanje splošnih problemov gradbeništva je ostalo v celoti v kompetenci zbornic, toda tudi tukaj je kadrovska za­ sedba šibka. Članek nato razčlenjuje vlogo in delo vseh raziskovalnih organizacij na področju gradbeni­ štva v SR Sloveniji in v zaključku ugotavlja, da so številne novosti v tehnologiji in proizvodnji prišle neposredno iz naših projektivnih in gradbenih organi­ zacij ter na pobudo ZGIT. Da bi odpravili to bistveno pomanjkljivost, so že storjeni prvi ukrepi. V okviru Sveta za gradbe­ ništvo republiške gospodarske zbornice je usta­ novljena stalna komisija za razvojno-raziskovalno delo. V tej komisiji isedijo za isto mizo raziskovalci in koristniki, vodilni predstavniki naših razisko­ valnih organizacij in vodilni predstavniki projek­ tive in operative. Osnovni princip dela te komisije je v tem, da m orajo predlogi za raziskovalne teme prihajati predvsem od strani samih koristnikov raziskovanja. Anketa je pokazala, da obstoji v naših pro jektant­ skih, gradbenih in m ontažerskih organizacijah veliko zanim anje za raziskovalno delo. Ko bo sestavljen program raziskovanja, bo pripravljen tudi sam oupravni dogovor, na podlagi katerega bodo zainteresirane gospodarske organizacije grad­ beništva prispevale svoj delež za financiranje raz- vojno-raziskovalnega dela. Pričakujemo, da bomo po tej poti dosegli še boljše rezultate na področju razvoja in pospeševa­ n ja našega gradbeništva v korist naše celotne družbe. UDC 69:001.5 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19) NR. 11, PP. 307—311 Sergej Bubnov: RESEARCH AND TESTING ACTIVITY IN THE DOMAIN OF BUILDING The paper retains the report on the annual assem­ bly of the ACE on 5th November in Nova Gorica. The author treats in details the organization of the build­ ing domain, the development and the research acti­ vity. Neither in the federal nor in the republic admi­ nistrative government there doesn’t exist any organi­ zation of buiding as an independent branch. The dea­ ling with general building problems remains comple­ tely in the competence of the economy chambers, but also here the technical staff is feeble. The paper ana­ lyses the importance and activity of all existing re­ search and testing institutions in SP of Slovenia and it gives the conclusion that numerous novelties in the technology and building production descended imme­ diately from our planing and building organizations, or by the initiative of the ACE of Slovenia. Program dolgoročnega razvoja v gradbeništvu UDK 624:721.001 m a k s m e g u Sa r , d i p l . i n z . K akšna naj bo v prihodnjem obdobju desetih let ekonomska, tehnološka:, prostorska in socialna usm eritev slovenskega gradbeništva v sestavu na­ šega gospodarstva? Vprašanj, ki zahtevajo najprim ernejši odgovor, ni malo: — ali bo naše gradbeništvo zboljšalo ali vsaj obdržalo svoje dosedanje m esto v gospodarstvu Slovenije, k je r p redstav lja s svojo raznovrstno dejavnostjo pomemben člen, ne le zaradi poseb­ nega načina proizvodnje, organizacije in poslovne problem atike, pač pa tud i po svojem znatnem p r i ­ spevku k celotnemu narodnem u dohodku; — ali bo gradbeništvu uspelo dvigniti nizko reprodukcijsko sposobnost in doseči porast p ro­ duktivnosti in akum ulativnosti; — ali bo začeti proces industrializacije omo­ gočil prem ik od dosedanje ekstenzivne proizvodnje k enakom erni in kvalitetnejši proizvodnji, večji specializaciji in resnični ekonomski povezavi naj­ boljših gradbenih kapacitet, in s tem pospešil izrabo doslej še ne dovolj izkoriščenih možnosti za še večjo uveljavitev gradbeništva doma in onstran m eja; — ali bo takšno zboljšanje stan ja tudi povzro­ čilo zm anjšanje že skoraj prislovične razdroblje­ nosti naše stroke; — ali ise bo zboljšala kvalifikacijska struk tu ra zaposlenih in s tem tudi družbenoekonomski polo­ žaj te r splošni, delovni in življenjski pogoji vseh v gradbeništvu zaposlenih? Uresničitev teh in še vrste drugih v program u nakazanih ciljev, naj bi bilo potrdilo, da so bila pravilno ocenjena in realno usm erjena predvide­ vanja za dolgoročni razvoj gradbeništva in indu­ strije gradbenega materiala Slovenije, ki je 'bil kot p rva etapa program skih zasnov pravkar dovršen p ri Gospodarski zbornici Slovenije. Ta predvidevanja slonijo na obširnih ugoto­ vitvah sedanjega stanja, potreb in zmogljivosti gradbeništva v okviru celotnega slovenskega go­ spodarstva in tudi vključevanja v jugoslovanski prostor te r na tu ja tržišča. — Navzlic pom ajkanju enotnih k riterijev in metodologije, kar oboje so pogrešale tud i druge panoge gospodarstva pri p ri­ p rav i podobnih program ov, so zbrane ugotovitve za našo stroko vendarle služile za sestav dolgoroč­ nega program a razvoja vseh značilnih dejavnosti tako razvejanega gradbeništva kot so projektiva, operativa visokih, nizkih in vodnih gradenj, indu­ strija gradbenih m aterialov, m ontažersko-inštala- terske in druge dejavnosti, široko področje izobra­ ževanja kadrov te r raziskovalno in razvojno delo. Vsako od teh področij je v program u razvoja obde­ lano posebej tud i s predvidenim i tafoelarno-doku- m entiranim i trendi razvoja, dodani pa so tudi ukrepi za realizacijo predvidenih ocen in usm eri­ tev. Zbornica je za to obsežno nalogo pritegnila k sodelovanju vrsto izvajalcev, tako Biro gradbe­ ništva, Gradbeni in inštruk torsk i center, Združenje projektantskih organizacij »Consortium«, koordi­ nacijski odbor gradbenih podjetij »GAST«, Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij in tudi Fa­ kulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Več skupin strokovnjakov je skoro poldrugo leto sodelovalo p ri tej nalogi v raznih oblikah ali kot neposredni obdelovalci posameznih področij, ali kot svetovalci ali pa recenzenti-ocenjevalci. Zbrane ugotovitve tega program a bodo lahko kori­ stile vsem organizacijam gradbeništva kot solidna osnova in izhodišče za sestavo srednjeročnega pro­ gram a razvoja za obdobje 1971—1975, obenem pa tudi v orientacijo nekaterim drugim gospodarskim panogam, ki delajo za gradbeništvo ali z n jim kot npr. kovinski, kemijski, lesno-predelovalni indu­ striji te r širokem u področju gradbenih obrti. Pomen gradbeništva je določen z mestom, ki ga že doslej zavzema v celotnem goszodarstvu, saj je njegov prispevek k celotnemu narodnem u do­ hodku v Sloveniji nad 10‘%, v SFRJ pa celo 11.5 V». Podoben prispevek predstavlja tudi zapo­ slenost v gradbeništvu, ki znaša 9,1 fl/o vseh v Slo­ veniji zaposlenih. Gradbeništvo se mimo tega že več le t zelo uspešno uveljavlja tud i v vseh drugih republikah naše države in na številnih tu jih trž i­ ščih Evrope in Bližnjega vzhoda, k jer je v okviru skupne jugoslovanske realizacije že doseglo stop­ njo 15,3 l0/o oz. nad 200 milijonov USA dolarjev, gradbeništvo Slovenije pa v tem sestavu polnih 12.5 °/o. Žal je zaenkrat spremljajoči delež indu­ strije gradbenega m ateriala s 3,9 Vo dohodka vse slovenske 'industrije še dosti preskromen, da bi mogla iti tudi IGM v korak z gradbeništvom, kar bi bilo nujno potrebno. Gradbeništvo je dolga obdobja nazaj bilo p re­ težno vezano na investicijska naročila, ki niso bila vselej sistem atična n iti pravočasna, zato se je iz svoje pobude začelo že pred leti usm erjati na trži­ šče tud i kot neposredni proizvajalec z gradnjo stanovanj za trg, z inženiring poslovanjem ipd. Program dolgoročnega razvoja prav zato predvi­ deva, da je v bodoče treba gradbeništvu z ustrez­ nimi sistemskimi ukrepi omogočiti, da si pri p re­ vzemanju najrazličnejših nalog samo poišče čim racionalnejše rešitve in možnosti plasm aja te r si s tem zagotovi učinkovitejši prehod iz storitvene v proizvodno dejavnost. Tudi v bodoče se bo grad­ beništvo moralo na področju investicij boriti za uveljavitev vseh ekonomskih zakonitosti, če bo hotelo preprečiti nadaljn je nerealne vplive pri financiranju in realizaciji investicij. Le-te bo brez­ pogojno potrebno priprav lja ti strokovno solidneje in pravočasno, za najpomembnejše objekte pa vse­ kakor dosti bolj sistematično s preštudirano pred- investicijsko pripravo in s pravočasno zagotovlje­ nimi posebnimi sredstvi za pripravo dnvesticijisko- tehnične dokumentacije. Za boljšo izrabo zmogljivosti bo nujno potreb­ no zboljšati tehniko, tehnologijo in organizacijo proizvodnje, povečati specializacijo in medsebojno povezovanje najboljših podjetij, čeprav se bo višje razvita stroka na drugi strani mnogo težje prila- gojevala verjetno še vedno hitrim spremembam obsega in struk tu re investicij, kar je pokazala tudi praksa vseh let nazaj. Razumljivo je, da bo kljub pretehtanim predvidevanjem trend razvoja grad­ beništva tudi v bodoče še vedno odvisen od potreb in možnosti ostalega gospodarstva in celotne druž­ be. Poseben poudarek v nadaljnjem razvoju stroke mora veljati kvaliteti del na vseh področjih od pro­ jek tiran ja prek organizacije proizvodnje pa do stalnega sprem ljanja rezultatov poslovanja, njiho­ vega analiziranja in povezovanja, ugotovitev in izkustev z razvoj no-raziskovalnim delom in s čim kvalitetnejšo pripravo strokovnih kadrov. Kljub kritični oceni dosedanje stopnje razvoja našega gradbeništva drži ugotovitev, da se doslej doseženi rezultati v projektiranju p ri nas lahko prim erjajo z enakimi na evropski ravni, ker raz­ polagamo s številnimi vodilnimi projektanti, ki so že dokazali visoko kakovost znanja z zahtevnimi izvršenimi nalogami doma in v tujini. Danes ceni­ mo zmogljivost slovenske projektive v gradbe­ ništvu na okrog 115 milijonov dinarjev projektiv­ nih storitev, kar ustreza 2300 milijonom dinarjev investicij za izgradnjo. Projektiva zaposluje 1500 projektantov in 350 delavcev za pomožna dela. P rim anjkuje statikov, komunalcev za instalacije vseh vrst, kalkulantov, preveč pa prevladujejo arhitekti. Del projektivnih kapacitet dela tud i v tujini, predvsem projektivni biroji p ri gradbenih podjetjih. Trenutno imamo 25 samostojnih p ro ­ jektivnih organizacij in 20 projektivnih birojev pri gradbenih podjetjih, poleg njih pa še precejšnje število projektivnih organizacij, k i projektirajo vse, samostojno nastopajo na tržišču in mnoga niti niso vključena v gradbeništvo. Izkušnje kažejo, da so najbolj sposobne in tudi najbolj ekonomične tiste projektivne organizacije, ki so kompleksne po sestavi strokovnjakov. Za večje naloge bo v vsa­ kem prim eru potrebno večje organizacije med seboj povezovati. Projektivo bo treba vključiti že p ri programsko-tehnoloških osnovah in pripravah idejnih projektov zaradi variantnih rešitev inve­ sticij sko-tehnične dokum entacije is tem, da naj obvezno sprem lja gradnjo s svojim nadzorstvom tudi do dovršitve. Tudi v projektivnih organizaci­ jah je poslovanje treba m odernizirati predvsem z uvedbo elektronskih računalnikov pri tehničnem, kalkulativnem , organizacijskem in računovodskem delu. P rojektanti morajo b iti tudi neprestano v zvezi z raziskovalnimi in znanstvenimi instituci­ jam i in skrbeti za stalno kadrovsko obnavljanje te r vključevanje v proces pro jek tiran ja še drugih strokovnjakov (geologov, meteorologov, prom etnih strokovnjakov, ekonomistov, komunalcev ipd.). Per­ spektiva za zaposlitev slovenske gradbene projek­ tive tako doma kot v drugih republikah Jugosla­ vije in v tu jin i je realna in možna, če bo sicer dosežena evropska raven strokovnega dela in po­ slovanja prešla od rutinskega izgotavljanja načrtov v organizirani consulting in kompleksni inženiring, p ri čemer je nujno teamsko delo in povezovanje z ostalimi dejavniki v investicijski izgradnji. Čeravno v priaksi delitev na visoke, nizke in vodne gradnje ni vselej strogo izvedena, predstav­ ljajo visoke gradnje večji del gradbeništva te r zaje­ majo blizu 84 °/o družbenega proizvoda celotnega gradbeništva. Ta vnsta gradenj je tudi najtesneje povezana s procesom urbanizacije, ki zelo naglo napreduje in na ta način vpliva še na večje število drugih panog gospodarstva. Poseben problem raz­ voja stroke na tem področju je v koordinaciji šte­ vilnih udeležencev investicijske izgradnje, ker izrazita ciklična nihanja našega gospodarstva moč­ no vplivajo na gradbeništvo kot realizatorja inve- Del gradbenega kom pleksa »Ferantov vrt« v Ljubljani (GP TEHNIKA) sticijske graditve. Podjetja visokih gradenj delajo pretežno v Sloveniji (85,3"V»), le v manjšem delu so angažirana v drugih republikah in v tujini, k jer pa delajo pretežno na konvertibilnih področjih. A ngažiranje izven republike pa se zadnja leta stalno povečuje. Tudi gradnja za trg je v zadnjih treh letih porasla skoraj trik ra tno na 87,3 celotne realizacije visokih gradenj. N aprednejša podjetja osvajajo sodobne m etode organizacije in poslova­ nja, vendar je p ri vsem tem še polnih 45 ®/o stano­ vanj grajenih režijsko. S topnja m ehanske oprem ljenosti slovenskih gradbenih podjetij je neverjetno nizka in znaša po lanskoletnih podatkih komaj 0,11. Posebej še za­ ostajam o p ri m ali m ehanizaciji in opremi predvsem za instalacijska in zaključna dela. Značilna je tudi izredno visoka stopnja fluktuacije zaposlenih, kar razum ljivo slabo vpliva na produktivnost in na ekonomske rezultate. Industrializacija proizvodnje bo m orala zajeti zlasti področje finalnih in in sta­ lacijskih del, s solidno istočasno vključitvijo v m ed­ narodno delitev dela. Največje potencialne možno­ sti napredka so skrite v razvojno-raziskovalnem delu, ki je v gradbeništvu izrazito m eddisciplinar- no1. Razviti bo treba lastno tehnološko p ro jek tira­ n je in sprem eniti odnose v proizvodnji na izrazito team sko delo. Proizvodnjo predfabriciranih ele­ m entov bo treba uskladiti s tehnologijo gradnje prek dosledne standardizacije, dobre komponibilno- sti elem entov in spoštovanja m odularne koordina­ cije. Za obvladanje metod m oderne organizacije bo potrebna načrtna vzgoja in specializacija strokov­ njakov. To pa bodo mogla doseči le velika, dobro organizirana podjetja, m edtem ko bodo m anjše organizacije gradbeništva m orale prevzeti vzdr­ ževalna in rekonstrukcijska dela. P ri tehnologiji gradbenih del imajo bodočnost predvsem prilagod­ ljivi fleksibilni, odprti sistemi. Enako tudi lahka m ontaža z uporabo lesa, plastike in lahkega betona, p ri industrijsk i gradnji pa raste poudarek na tipi- Sodobna štiripasovna vpadnica v Ljubljani (SGP SLOVENIJA CESTE) zaciji elementov. Za racionalno industrijsko^ tehno­ logijo finalnih del je značilen visok odstotek pre- fabrikatov širokega asortim enta in se s tem še bolj intenzivno vključujem o v druge dejavnosti prede­ lovalne industrije kot lesne, kovinske, um etnih mas ipd. Tehnološki napredek bo možen le ob rastoči izgradnji in oprem ljanju obratov za proiz­ vodnjo prefabrikatov kot so avtom atske centralne betonarne, obrati za izdelavo elementov te r ispe- cializirani tesarski, opažerski in železokrivski obrati. Nasploh se bo specialna m ehanizacija mo­ rala združevati le v visokoorganiziranih podjetjih ali njihovih obratih, posebej še za specialna dela kot so fundiranje, podvodna dela, masovni izkopi, težka montaža itd. Glede na visoke gradnje im ajo nizke gradnje in hidro gradnje svoje posebnosti v tem, da so objekti kompleksni in tehnično zelo zahtevni ter njihova izgradnja skoraj vedno nosi pečat večjih javnih del, ki angažirajo najmočnejše finančne vire. Tudi tehnološki postopki p ri teh vrstah gra­ denj zahtevajo visoko stopnjo mehanizacije in organizacije proizvodnje z res izkušenimi visoko­ kvalificiranim i strokovnim i kadri. P rav zato ta dela zahtevajo tud i povezovanje in združevanje tehničnih in finančnih sredstev specializiranih organizacij v grupacije za izvedbo kompleksnih nalog kot iso gradnje hidrocentral, velikih cestnih poti ipd. Takšno poslovno-tehnično sodelovanje omogoča poleg koncentracije sredstev in kadrov predvsem sm otrno delitev dela in racionalno izra­ bo vseh služb sodelujočih. Doslej razvoj obstoječih kapacitet nizkih gradenj v Sloveniji n i bil dovoljno usklajen in pravilno usm erjen. Poleg majhnega števila res specializiranih podjetij se s tem i deli ukvarjajo tudi številna podjetja visoke gradnje in tucli druge organizacije, ki pa so> bile ustanovljene s povsem drugim i nam eni kot npr. cestna podjetja ali podjetja vodnih skupnosti za vzdrževalna in Gradnja m oderne asfaltne ceste v Libiji (SGP SLOVENIJA CESTE) rekonstrukcijska dela. Takšno razbijanje kapacitet ali nepotrebna podvojitev kapacitet vodita le k osiromašenju strokovnosti in zm anjševanju kvali­ tete del. V številnih obdobjih zadnjih dvajset let niso bile kapacitete specializiranih organizacij gradbeništva nikdar polno niti pravilno izkoriščene. P rav zato je treba podpirati vsak razvoj združenih formacij velikih in solidnih podjetij kot je npr. grupacija GAST, ki je doslej doma in v tujini z velikim uspehom izvedla že vrsto zelo pomembni! i gradenj (cest, mostov, predorov, hidrocentral, želez­ nic, letališč in industrijskih objektov). Opremlje­ nost podjetij v tej formaciji s srednjo in težko mehanizacijo je dvakrat večja na zaposlenega od poprečja za vsa gradbena podjetja Slovenije. Pod­ jetja, ki pretežno delajo na področju nizkih in vodnih gradenj, bodo v bodoče m orala bistveno sprem eniti s truk turo zaposlenih v korist kvalifici­ ran ih in visoko kvalificiranih delavcev in tehnič­ nega kadra z višjo in visoko izobrazbo. Bodoči razvoj te dejavnosti bo m oral biti usm erjen v stalno znanstveno zasledovanje novih metod dela, organizacijsko pa v čimvečjo povezavo, tako med obstoječimi podjetji iste dejavnosti, ka­ kor tudi z drugim i gospodarskimi panogami, inve­ stitorji, bankam i pa tudi z ustreznim i formacijami prek m eja ožje domovine. P ri tem je nujno treba preprečiti neomejene možnosti registracije podjetij za izvajanje vseh vrst gradbenih del, ne da bi se predhodno' javno preverjale reference in sposobno­ sti glede na sredstva, opremljenost in strokovnost kadrov. V program u razvoja je predvideno, da mora to vlogo prevzeti Zbornica. Industrija gradbenih materialov je organski sestavni del celotne dejavnosti gradbeništva, saj pomeni inženiring predvsem integracijo in koordi­ nacijo v smeri gradbeni m ate ria l-^ gradnja. V p ri­ hodnje je pričakovati na področju IGM večji raz­ m ah v več smereh, tako v kvalitetnem izpopolnje­ vanju opekarske in cementne industrije, stekla, izolacijskih materialov, plastičnih mas in vseh vrstah obdelav lesa. Tudi gradnja jeklenih kon­ strukcij se bo m orala razm ahniti predvsem na velike industrijske objekte, je pa res, da je zaradi pom anjkanja jekla in visokih cen tako jekla kot cementa bila doslej močno omejena. S proizvodnjo opeke v zadnjih desetih letih smo se že približali ravni razvitih evropskih držav, vendar bolj po šte­ vilu enot kakor po kvaliteti izdelkov. Narašča pro­ izvodnja votle zidne opeke, zaostaja pa izdelava polnega zidaka, stropnjakov in strešnikov. Zaradi izredno nizke akum ulativnosti opekarstva smo v našem opekanstvu vzlic vsem prizadevanjem za modernizacijo še vedno' količinsko za skoraj več kot 100'% pod evropskim poprečjem, kvaliteto pa je moč oceniti na približno 60'% v prim erjavi s tujim i izdelki. Prim anjkuje predvsem fasadne opeke in zidakov za gradnjo v potresnih območjih, kar bi bilo nujno potrebno proizvajati že v bliž­ njem obdobju. V zvezi z modernizacijo in pove­ čanjem ekonomičnosti bo moralo b iti rešeno tudi vprašanje transportov s paletizacijo in kontejnerji, obenem pa tudi problem zboljšanja tehnologije vgrajevanja. Še vedno najširšo uporabo v gradbeništvu ima normalni, kompaktni beton, čeravno se že hitro A sfaltna dela na vzletni stezi letališča v Zadru (SGP SLOVENIJA CESTE) Gradnja tehničnega trakta na leta lišču Split (SGP SLOVENIJA CESTE) razvijajo tud i m ehkoplastični betoni, plastifikatorji in aeranti. Za lepljenje konstrukcij se že uporab­ ljajo t. im. smolni betoni kot dodatek plastičnih m as betonom in so visokoodporni n a hidrodina­ mične učinke kot erozijo, kavitacijo in podobno. Proučujejo se že tud i načini arm iran ja plastičnih mas z m ineralnim i vlakni in tako lahki konstruk­ tivni betoni rešujejo pom anjkljivosti masivnih betonov, posebej še ker dosegajo trdnosti, ki so značilne za norm alne betone. Uporaba lahkih beto­ nov pa seveda zahteva tud i specializirano tehniko tako izdelave kot vgrajevanja. V zadnjih letih se pospešeno razv ija ta p ri nas proizvodnja predfabri- ciranih gradbenih m aterialov in elementov, ki so po izvoru in tehnologiji iz raznovrstnih m aterialov. Tudi elem enti in ekspandirane gline te r lahke gradbene plošče iz penastih in drugih lahkih beto­ nov tse vedno bolj uveljavljajo. K ar zadeva proiz­ vodnjo cem enta v Sloveniji ugotavljamo, da znaša poprečni letn i prim anjkljaj nasproti potrebam že nad 170.000 ton, oz. 107 kg na prebivalca. Kvaliteto naših cementov lahko ocenimo približno s 75 % so­ dobne tu je kvalitete, odločno pa je pri nas p re­ m ajhen asortim ent cementa, ker uporabljam o za vsa betonska dela skorajda le vedno enako vrsto cementov, p ri čemer je znano, da čistih visoko kvalitetn ih portlanskih cementov praktično niti nimamo. Slovenija pokriva prim anjkljaj cementa delno in v m anjši m eri z nabavo iz istrskih in drugih cem entarn, največ pa iz povečanega uvoza, podob­ no kakor tudi druge republike. Obe slovenski cem entarni (Trbovlje in Anhovo) povečujeta svoje zmogljivosti z rekonstrukcijam i, ki pa bodo kon­ čane šele čez dobri dve leti. O m orebitnih viških proizvodnje bo moč govoriti verjetno najpreje šele po petih ali več letih. Od drugih osnovnih gradiv je zelo pomembna proizvodnja apna. Vendar se bo tud i tu m orala zmogljivost obstoječih peči povečati od dosedanje za 4 do 5-krat, poleg tega pa bo do konca p lan­ skega desetletja (1980) treba zgraditi tudi nove peči za apno, predvidom a vsaj 4. Zgraditi bo treba tudi še vsaj 2 h id ram i za proizvodnjo dveh kako­ vosti hidriranega apna. Tudi poraba gramoza in peska, bo že v p ri­ hodnjih letih narastla po realnih predvidevanjih na dvojno sedanjo količino tj. na ca. 3 m3 na p re­ bivalca oz. na 5 milijonov m3 na leto. Sedanjih 30 gramoznih in kamnolomskih separacij v Slove­ niji k rije komaj polovico potreb. V Sloveniji je 15 izrazitih konzumnih področij porabe gra­ moza in peska, ki naj bi imele v prihodnjem ob­ dobju skupaj vsaj 25 separacijskih obratov s teo­ retično zmogljivostjo poprečno 80 m3 na uro na­ sproti sedanji m aksimalni 20 m3 na uro. Le počasi se uresničuje tudi zahteva gradbeništva po proiz­ vodnji visoko kvalitetnega betonskega jekla (re­ brastega in konfekcijske arm ature), razviti pa se bo m orala še izbira asortim entov predvsem za debelejše profile in legiranega jekla. Sedanja pro­ izvodnja arm aturnega jekla za beton nikakor ne k rije potreb, ker naše slovenske železarne ne pro­ izvajajo teh v rst jek la (razen Jesenice), bo pa vse­ kakor potrebno, da se potrebe po arm iranem jeklu v bodoče pokrijejo doma. Ostala zanim iva gradiva za gradbeništvo so še: les kot osnovni konstrukcij­ ski in pomožni m aterial, k i pa se je iz ekonomskih razlogov (izredno visoka cena) skrčil na minimum te r so ga nadom estili beton, opeka in jeklo. Upo­ raba leisa se je omejila predvsem na gradbeno mizarstvo za okna, vrata, pode, obloge in vgrajeno pohištvo, pa se tud i na tem področju že močno pojavljajo tud i plastiki in kovine. Med lesenimi elementi bo tud i v bodoče obdržal svoje mesto pri uporabi leseni parketn i pod, čeprav na to pod­ ročje že močno prodirajo plastične mase in kera­ mika, pri čemer dopolnjujeta asortim ent za pode tekstil in um etna vlakna. Močno se uveljavljajo tudi že razni hidroizolacij ski m ateriali tako na osnovi bitumena, plastikov in gume, najbolj pa še žlindrine volne in raznih drugih kem ijskih pro­ duktov. Za izvedbo nakazanih nalog v smeri m oderni­ zacije in dviga kvalitete proizvodnje v gradbeni­ štvu bodo nujne tudi bistvene spremembe pri izobraževanju kadrov tako v kvaliteti in vsebini dela. Program e izobraževanja bo treba izpopolniti z novo tehnologijo in m ateriali, učnemu kadru pa omogočiti, da bo te spremembe uvajal v prakso prek posebnih učnih gradbišč, za kar bodo m orala tudi podjetja gradbeništva pokazati dosti več razu­ m evanja kot doslej. Z ustanovitvijo posebne in te­ resne skupnosti za izobraževanje v gradbeništvu, ki naj bi usklajevala vzgojno izobraževalno delo na vseh nivojih, sprem ljala in usm erjala racionalno porabo sredstev, ki so jih gospodarske organizacije po sklenjenem sporazumu namenile za vzgojo in izobraževanje, se bodo verjetno km alu pokazale tudi bistvene spremembe v kvaliteti celotnega izo­ braževanja. P reveriti bo treba mrežo srednjih strokovnih šol, upoštevati integracijo1 strokovnega izobraževanja, rešiti vprašanje prim anjkljaja va­ jencev in tudi šolanje delovodij uskladiti z mestom, ki delovodji pripada v moderni organizaciji dela, predvsem v specializiranih obratih. Gradbeništvo tud i potrebuje profil »obratnega inženirja« — organizatorja proizvodnje in naj — po smernicah program a razvoja — zasede tako mesto le tehnik s prakso, ki se je posebej izpopolnil še v tehniški višji šoli, k jer bo zato treba sprem eniti dosedanje program e šolanja in vključevanja v prakso. V izo­ braževalnem procesu za visokostrokovne kadre mora postati obvezno tudi znanstveno-raziskovalno delo ob vzporednem razvoju modernega učnega procesa, vezano na stalno izmenjavo kadrov med prakso in visokošolskimi zavodi. Za takšno sodelo­ vanje bodo vsekakor potrebni tudi posebni ustrezni ukrepi. V prihodnje bo treba načrtno in organi­ zirano zagotoviti tudi možnosti za poklicno p re­ kvalifikacijo, m lajšim kadrom pa omogočiti na razne načine poklicno dokvalifikacijo povsod tam, k jer ni bilo ali še ni ustreznih šol. Vse to bo zahte­ UDK 624:721.001 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19) St. 11, STR. 312—317 Maks Megušar: PROGRAM DOLGOROČNEGA RAZVOJA V GRADBENIŠTVU Članek vsebuje referat na letni skupščini Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov dne 5. novembra 1970 v Novi Gorici. Podrobno obravnava vprašanje, kakšna bo v prihodnjem obdobju desetih let ekonomska, teh­ nološka, prostorska in socialna usmeritev slovenskega gradbeništva v sestavu našega celotnega gospodarstva. Gre toreji za dolgoročni razvoj gradbeništva in indu­ strije gradbenega materiala Slovenije, in sicer po na­ slednjih panogah, ki so v referatu zelo izčrpno obrav­ navane : — projektiranje, — visoke gradnje, —- nizke gradnje in hidro gradnje, — industrija gradbenih materialov, in — izobraževanje ter zaposlovanje kadrov. valo tudi sistematično ureditev financiranja izobra­ ževanja in vzgoje, tako da bodo predvsem mogli doštudirati m arljivi in nadarjeni učenci in dijaki. Vse to bo povzročilo spremembe struk tu re zapo­ slenih, ki je zaenkrat p ri nas še neustrezna in bo število nekvalificiranih delavcev (sedaj 37 % vseh zaposlenih) moralo biti zmanjšano vsaj na polovico v korist kvalificiranih in visoko kvalificiranih. Vse to pa bo zahtevalo tud i pravilnejšo nagrajevanje vseh v gradbeništvu zaposlenih, ureditev družbe- no-ekonomskega položaja, osebnih dohodkov živ­ ljenjskih in delovnih pogojev delavcev tako doma, kot tistih, ki so začasno zaposleni v tujini. Brez zavestnega sodelovanja vseh v gradbe­ ništvu zaposlenih in sodelujočih ne bo možna reali­ zacija še tako trezno usm erjenega program a raz­ voja. Gradbeništvo zato upravičeno pričakuje, da bodo tudi vsi zunanji dejavniki tako vplivali na proizvodnjo, da bosta zagotovljena njen optimalni napredek in ekonomska učinkovitost. S tem v zvezi bo treba tudi z vso resnostjo pristopiti k dopolnitvi in modernizaciji številnih predpisov, tehnične regu­ lative, standardov in uzanc. Predvsem pa bo v bo­ doče zelo pomemben odnos, ki ga bodo do gradbe­ ništva zavzeli najrazličnejši investitorji, družbeno­ politične skupnosti, banke in drugi dejavniki, in od tega, v kolikšni m eri in na kakšne načine bodo vsi ti dejavniki pripravljeni omogočiti gradbeništvu izpolnitev nalog, ki si jih je v sedanjem in dolgo­ ročnem program u razvoja zastavilo. UDC 624:721.001 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (19) NR. 11, PP. 312—317 Maks Megušar: PROGRAM OF LONG-TERM DEVELOPMENT IN THE DOMAIN OF BUILDING The paper retains the report on the annual assem­ bly of the ACE of Slovenia on 5th November in Nova Gorica. It analyses the problem how the economical, tehnological, spatial and social orientation of the Slo­ vene building industry included in the system of our total economy will look in the future period of ten years. So the paper treats the long-term development of the building work and building m aterial industry in Slovenia, taking in account the following building do­ mains which are analysed in details: — planing of building works, —■ high buildings, — low buildings and hydro constructions, — building m aterial industry, and — education and employment of building staff. iz naših kolehtiiov VIADUKT NA »RAVBARKOMANDI« BO ZGRAJEN V ROKU Eden izmed najtrših orehov na odseku avto ceste V rhnika—Postojna je vsekakor skoraj 600 m dolg viadukt pri »Ravbarkomandi«. Gradi ga najm lajša poslovna enota »Gradis-Nizke gradnje«, v kateri so večinoma sami prekaljeni gradbeniki. Viadukt pri »Ravbarkomandi« je res impozanten objekt, saj je na eni polovici dolg 545,60 m, na drugi pa celo 587,70 m, torej le dobrih 12 m manj kot 600 metrov. Viaduk se razteza med področjem »Ravbar- komande« v lahnem loku z radijem 2000 m. Viadukt dvakrat seka sedanjo cesto L jubljana—Postojna in prav tako dvakrat železniško progo. Na vprašanja glede možnosti zastoja del je mladi vodja gradbišča tehnik Ivan Štrukelj pribil: »Mislim, da bo še največ težav zaradi zaščite proge. To bo p re ­ cejšen problem, ki ga bo treba skrbno preučiti in racio­ nalno rešiti v sporazumu z železnico. Sicer pa menim, da kakšnih izrednih težav ne more biti. Pomanjkanje gradbenega m ateriala ne sme biti ovira, končno je to prioritetni objekt. Morda bo nekaj težav tudi pri tere­ nu. Vsak steber ima svojo sondo in vsaj dosleji še nismo prišli do kraških vrtač. Seveda pa gre lahko sonda mimo in je vrtača zelo blizu sonde. Mislim pa, da bomo kos tudi vsem pastem, ki jih graditeljem nastavlja kraški svet.- KAKO PA NA VIADUKTU UNEC Delavci gradbenega vodstva »Gradis« Ljubljana že nekajl mesecev gradijo viadukt pri Uncu. To bo 200 m dolg objekt, ki bo imel osem polj, dolgih po 25 metrov. Šef gradbišča, tov. Gregorič, je povedal, da zdaj ta objekt forsiraj o, da bi bil čimprej izgotovljen in bi tako olajšali vse nadaljnje delo na celotni trasi odseka Vrhnika—Postojna. Ko smo obiskali gradbišče, so betonirali prvi opor­ nik. P ri tem je graditeljem zelo v pomoč črpalka znamke Wibau, ki potisne do določenega mesta tudi po 40 m 3 betona na uro. Njena prednost je tudi v tem, da ima k ar 18 m visoko ročico, kar pomeni, da lahko potiska beton na razmeroma visoke objekte. »Trenutno smo z delom v manjšem zaostanku, upamo pa, da bomo zamujeno lahko čimprejl nadokna-* dili,« je razlagal šef gradbišča. M anjša zamuda je nastala zaradi fundacij, ker noben temelj ni bil geo­ loško raziskan do vseh podrobnosti. Tako so s son­ dami že pri globini 5 m odkrili precej drugačne geo­ loške razmere, kot so bile tik pod površino. P ri več tem eljih so naleteli na kraške vrtače-vetm ice in seve­ da j‘e bilo treba prim erno ukrepati. Tako kot na drugih gradbiščih je tudi na Uncu čutiti nekatere probleme, ki gradbenikom v operativi povzročajo sive lase. 2e zdaj je vse bolj in bolj pereče pom anjkanje betonskega železa. Graditelji viadukta pri Uncu upajo, da bodo mor­ da lahko že letos m ontirali vsaj prvo polje, če jim bo vreme jeseni naklonjeno. Če pa bo prezgodaj p ri­ tisnila zima, potem računajo, da bo montaža prvega polja končana spomladi, celoten objekt pa naj bi bil povsem dograjen do konca leta 1971. Ljubljančani pa morajo usposobiti še en viadukt in sicer pri Ivanjem selu. Ta pa bo še nekoliko daljši, saj bo imel 9 polji po 25 m, tako da bo skupno dolg 225 m. Računajo, da bi bil viadukt pri Ivanjem selu povsem zgrajen do poletja 1972. Pohiteli pa bodo tudi z nadvozom pri Postojni, k jer je odcep na cesto Postoj­ na—Reka. Ta objekt bo dolg 70 metrov in širok 18 metrov. Šefa gradbišča smo vprašali, kako se med seboj sporazumevajo kolektivi, ki so člani združenja GAST. Odvrnil je, da jie vse v najlepšem redu in gredo drug drugemu vselej na roke, kolikor je le mogoče. Tako so na prim er graditelji »Primorja« najprej odstranili humus pri Postojni, da bodo naši delavci lahko nemo­ teno delali na nadvozu pri Postojni. H krati pa bo »Gradis« pohitel z gradnjo tega nadvoza, tako da ne bi pozneje kakor koli oviral delavcev »Primorja«, ki bodo delali cesto na tem odseku. In kaj bo pozimi, smo se vprašali pred odhodom. »Bržkone od decembra do februarja ne bomo delali nič. Seveda možno je, da bomo le nekaj delali, če bi bila zima izredno mila in naklonjena graditeljem. Sicer pa so v tenderju predpisani tako ostri pogoji glede delovne zaščite, da bi morali betonarno pokriti. Tako po vsej verjetnosti v naj hujšem mrazu in glo­ bokem snegu na gradbišču ne bo nobenega graditelja. Vrnili pa se bomo tedaj, ko nam bo to omogočilo pri­ m em o vreme.« PRAVILNIK O INFORMIRANJU ČLANOV DEL. SKUPNOSTI je SGP »Stavbenik« Koper dalo v vednost in obrav­ navo vsem članom kolektiva. Ta pravilnik je med prvimi tovrstnimi v gradbeništvu, ki ureja in razširja samoupravne pravice delavcev tudi na področju njiho­ vega inform iranja in zato zasluži vso pozornost ter posnemanje tudi v ostalih gradbenih delovnih orga­ nizacijah. IZOBRAŽEVALNI CENTER »STAVBENIKA« Isti kolektiv je prek lastnega izobraževalnega cen­ tra v šolskem letu 1969/70 štipendiral 17 rednih ter 15 izrednih dijakov na srednjih in študentov na višjih in visokih strokovnih šolah. Organiziranih je bilo več predavanj, seminarjev ter tečajev s 320 udeleženci. Vsi delavci, strokovnjaki in vodilni so obiskovali in opravili izpit iz HTV. Šolalo se je 87 vajencev raznih strok. Izobraževalni center je organiziral tudi več stro­ kovnih ekskurzij, nabavil precej strokovnih in drugih knjig, revij in literature. Finančni plan izobraževanja za leto 1970 izkazuje 3,98 ali okroglo 4°/o planiranega dohodka, oziroma skoraj 1 ,5 0 /0 več kot je dogovorjeno po samoupravnem sporazumu. NEIZKORIŠČENI MILIJONI »Gradisov vesnik« opozarja na izredno aktualno vprašanje, kako spodbuditi interes za racionalizacijo in novatorstvo v podjetjih. Takole piše med drugim: »Ko smo v letu 1966 izdali drobno knjižico — PRA­ VILNIK O DOLOČANJU IN IZPLAČEVANJU PRE­ M IJ V PODJETJU — nihče ni mogel slutiti, da bo apel tega pravilnika naletel na tako gluha ušesa, kar dokazujejo dosedanji zelo skromni rezultati. Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj tako? Zakaj se tako malo­ številni, rekli bi lahko le izjemni, oglašajo s predlogi za novatorstva ali tehnične izboljšave? Zakaj tako vztrajno odklanjajo zvišanje osebnega dohodka po tej možnosti? Morda so osebni dohodki teh kategorij de­ lavcev že dosegli tolikšno raven, da ni več intere­ santno pehati se za novimi dosežki? Ali je morda tako pridobljen dohodek premalo mikaven, premalo v so­ razm erju z vloženim trudom ali pridobljenimi sredstvi v korist podjetja? Z drugimi besedami: ali ni morda višina premije s svojo degresivno lestvico tudi desti­ mulativno vplivala na tiste redke, ki bi sicer radi dali marsikatero pobudo, pa so postali nezainteresirani? Lani je bilo zapisano v našem listu, da je bilo v podjetju Wibau iz ZR Nemčije, ki ima manj kot 2000-članski kolektiv in ki proizvaja, izključno le grad-' bene stroje, v minulih 20 letih prijavljenih nad 2000 patentov in nad 400 tehničnih izboljšav in racionali­ zacij. Torej poprečno vsak dan po en patent ali racio­ nalizacija. Kako da je med njimi, ki služijo kapitaliz­ mu in med nami, samoupravljavci, taka razlika? Kako naj! tudi razumemo trditve j'. S.-S. (Jeana Servana Schreiberja) v njegovem »Ameriškem izziva­ nju«, ko trdi, da predstavljajo glavni vir čistega do­ hodka modernega podjetja tehnične izboljšave? V na­ daljevanju pa navaja: »Izkušnje pa kažejo brez izjeme, da. je v moderni ekonomiki, ki jo bistveno določa ritem, pospešenih izboljšav, izumitelj novega produkta ali postopka v prim erjavi s svojimi konkurenti v ne­ primerno močnejšem položaju. Ce pristane, da z njim deli sad svoje iznajdbe, izvaja s tem gospodovalen pritisk, ki se kaže v naraščajoči ceni za odškodnino, ki jo zaradi tega seveda zahteva zase.« Tudi mi se zavedamo, da bi glavni vir čistega dohodka moral izvirati liz permanentne izboljšave teh­ nologije dela. Nobenega dvoma ni, da je tudi pri nas to delno res. Tudi naša tehnologija se venomer izbolj­ šuje, tega sami v tolikšni meri niti ne zapažamo, ker smo pogosto v sredini dogodkov, pa nam večina dela ali postopka zbledi. Nedvomno pa je glavni razlog te, naj jo imenujemo pasivnosti, nizki delež, ki g.a sprej­ me iniciator ali predlagatelji take izboljšave. Verja­ mem tudi, da se stvari ne bodo zasukale na boljše tako dolgo, dokler ne bomo prav iz tega grma spodili zajca. Šele takrat bodo ustvarjene razmere, ko bomo glavne vire čistega dohodka črpali iz tega, ne pa tam, kot to delamo že vsa leta —• is sistematičnim dviganjem cen. S tem bi se seveda tudi bistveno približali temu socialističnemu redu, ki trdi, da največ ima tisti, ki skupnosti več da. Vedeti namreč moramo, da je doba entuziastov močno za nami. Sedanji pravilnik bo potrebno temeljito predelati in z njim predvsem vzbuditi močnejše zanimanje za boljše sodelovanje našiih inženirjev, tehnikov, delovo­ dij in kvalificiranih delavcev. Priliv novih idej, pobud itd. bi moral biti v našem skupnem sistemu mnogo večji kot drugje. SODELOVANJE V KRANJU SGP »Projlskt« K ranj in GIP »Gradis« gradita skupaj veliko, moderno trgovsko hišo. Locirana je prihazi in ocene *V STANDARDIZIRANI OPISI DEL ZA VISOKE GRADNJE (Nekatere ugotovitve po prvem letu njihovega obstoja) Nad 20 let so že v uporabi GN normativi kot teh­ nični predpisi, več kot polovico te dobe pa tudji že tehnične norme, ki so si jih iz lastnih opazovanji in za lastno uporabo sestavila večja gradbena podjetja. Obe vrsti teh predpisov zadnja leta močno prehiteva sko­ koviti tehnični razvoj, zlasti elektronske računalne tehnike, ki prinaša povsem nove matematične metode in uporabo številnih sistemov računalnikov za široka področja praktične miselne dejavnosti. V mnogih državah Evrope in tudi pri nas povzro­ čajta te nove metode zahtevo po čim hitrejši in učin­ kovitejši prilagoditvi mnogih do sedaj veljavnih opi­ sov tehničnih del v gradbeništvu. Zaradi tega spozna­ nja se je v PZ GIPOSS, potem ko je GIPOSS že izdal sredi mesta, nasproti novega hotela »Čredna«. Sodelo­ vanje med obema gradbenima podjetjema je zelo do­ bro. »Gradis« je prevzel v subakordu vsa betonska dela, opaže in armaturo. Rok za III. fazo je 31. decem­ ber letos, ves objekt ,pa bo treba izročiti investitorju do 20. oktobra 1971. Nekaj zamude je že zaradi po­ m anjkanja cementa in betonskega železa. Načrte so pripravili v Investicijskem zavodu za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljlani. Nova trgovska hiša bo imela 6 etaž in okrog 14.400 m2 koristnih površin, od tega okrog 6500 m2 sa­ mo trgovskih površin. V pritličju bodo imela lokale kranjska podjetja »Merkur«, »Živila« in »Kokra«, v kleti bo med drugim tudi salon pohištva, v višjih nadstropjih pa bodo skladišča in prav na vrhu gara­ že. Stroški so ocenjeni na 3,3' milijarde S din. Od tega sama gradbena dela 1,3 milijarde, po 1 milijardo pa bodo veljala obrtniška in instalacijska dela. Novi objekt bo za Kranj nedvomno velika prido­ bitev. SODELOVANJE TUDI V KRANJSKI GORI SGP »Sava« in GIP »Gradis« gradita skupa ji nov hotel »Central« v Kranjski gori. Novi hotel bo trietažna stavba, imel bo 270 ležišč in celo bazen 6 X 16 m (v istavbi). Investitor novega hotela B kateg., ki mora biti usposobljen za sprejem prvih gostov do oktobra 1971, je jeseniško podjetje Gorenjka, ki jte že lastnik hotelov Razor, Prisank, Erika in tudi vseh žičnic pod Vitrancam. Na gradbi­ šču je zaposlenih 50 delavcev »Save« in 25 Gradisovih, ki se neumorno trudijo, da bi do zime spravili pod streho vsaj en trakt, tako da bi lahko pozimi delali v njem obrtniki. Objekt ima namreč tri trak te (X, Y, Z), celotna stavba pa bo predvidoma veljala 2,1 mili­ jarde S din. Načrte za novi hotel je napravilo podjetje »Beograd-pro j ekt«. Za novi hotel bo potrebno okrog 5000 ton betona in 300 ton železa. Fasada bo delno betonska, delno pa :iz jesenovega lesa. V nekaj dneh bodo začeli z izkopom gradbene jame še za drugi hotel, ki ga bo gradil jeseniški Gra­ dis, investitor pa je podjetje Kompas. To bo še večji in luksuznejši hotel, saj bo v kategoriji A, imel pa bo okrog 500 ležišč. Bogdan Melihar svoje enotne gradbene norme GNG, pojavila zamisel, da bi se sestavili še standardizirani opiisi del za grad­ beništvo, ki bi omogočili hitro izračunavanje tudi na elektronskih računalnikih, ki tudi pri nas naglo in čssto celo premalo organizirano prodirajo na najraz­ ličnejša torišča dejavnosti. GIPOSS je ob tem celo načrtoval ustanovitev last­ nega računskega centra z večjim elektronskim raču­ nalnikom tipa IBM, vendar so prevladali utemeljeni pomisleki, da tolikšnega stroja zaradi izredno velikih investicijskih stroškov ne bi mogli dovolj izkoristiti. Vsa iniciativa se je zato usmerila v odločitev, da na­ mesto širokega koncepta raje »z majhnimi« toda za ­ nesljivimi koraki pristopimo k realizaciji že nakazane naloge tj. pripravi za elektronski računalnik prirejenih standardiziranih opisov del. Le-to je prevzel eden od članov GIPOSS — SGP Gorica, in jlo je njen avtor NARCIS FABRIZIO opravil vesitno, solidno in z veli­ ko mero pionirske strokovne prizadevnosti. Sedaj se že pojavlja potreba, da hi prvemu delu opisov za viso­ ke gradnje sledila še druga področja — nizke gradnje, gradbeni materiali, instalacijska dela ipd. Ob izidu knjige (decembra 1969) so bila temu po­ trebnem u priročniku zapisana na pot naslednji na­ potila: —- omogoča naj uporabo računalnika pri pripravi gradbenih predizmer, kalkulacij in polkalkulacij cen, predračunov in obračunov del ter gradbenih knjig; — nedvoumno naj definira vrste posameznih del, kakor tudi vrsto in kakovost vgrajenega m ateriala in naj služi kot zadostna osnova za sklepanje pogodbenih odnosov med investitorjii in izvajalci del, in naj — poenostavi in zmanjša računsko delo vsem stro­ kovnim delavcem v podjetjih, v prvi vrsti kalkulan- tom, pa tudi operativnemu vodstvu del pri neposred­ nem izvajanju ter analiziranju proizvodnje in poslo­ vanja podjetja. Avtorju N. Fabriziu je naloga uspela tudi zato, ker jo je že v začetku zastavil široko prek okvira le njegovega matičnega podjetja. Obseg naloge jie pove­ čala še potreba po nujni povezavi teih opisov z GN normativi, tehničnimi predpisi in pri nas obveznimi JUS. Opisi del za visoke gradnje so skladno z intencijo metode »majhnih korakov« prirejeni za izvedbo teh- nično-komercialnega programa na elektronskem raču­ nalniku »Philips-Data 8000« in slonijo na več kot 2100 opisih in 8000 variantah s praktično celotnega področja visokih gradenj. Predstavljajo zato velik in pogumen korak naprej na poti racionalizacije poslo­ vanja celotnega našega gradbeništva. Ta priročnik je namenjien projektivi in operativi gradbeništva, s po­ sebnim poukom in željo, da bi resnično segali po njem in ga s pridom uporabljali vsi, ki jim je namenjen. Po enem letu obstoja te kvalitetne strokovne pu- blkiacije bodo verjetno zanimive nekatere ugotovitve,' zakaj se je pri njenem uveljavljanju v gradbeništvu pojavljalo znatno več ovir, kot je to bilo pričakovati. Zlasti je bila že v začetku opazna 'skepsa kalkulantov in analitikov v projektantskih organizacijah in rahel odpor do te tehnične novosti, ki pa previdno ni bil nik jer izrečen na glas, ker pač ni bilo za pravo na­ sprotovanje dovolj dokazljivih utemeljitev. Verjetno so pravi razlogi za takšno reagiranje obstajali v tihem strahu, da bodo ogroženi dosedanji, malodane mono­ polni položaji, ki so jih ti strokovnjaki dosegli z dol­ goletnimi in preizkušenimi, vendar v nemali meri že šablonskimi metodami dosedanjega dela, ki je omogo­ čalo stalne in zanesljive ugodnosti vsem, ki so se teh načinov posluževali. vesti iz inozemstva *V LEGTJPREN Legupren, izdelek AG Bayer, je prvi penasti m a­ terial na bazi nenasičenih poliesterskih smol. Legu- pren-lahki beton je spoj leguprena kot vezilo z lahkimi agregati (polnili) kot so nabrekla glina, nabrekli skril itd. Uporabljivost legupren-lahkega betona v gradbe­ ništvu je tam, k jer se zahteva m aterial, ki dobro toplotno izolira in ima višjo visoko meh. trdnost kot lahke umetne pene, in k jer se zahteva visoka varnost proti ognju. V poštev prihajajo tile gradbeni elementi: prefa- bricirane sanitarne stene, montažni sanitarni bloki, nosilne zunanje in notranje stene brez stropnih plasti ali z njimi, različnih vrst (sandwich elementi), p re­ mične ločilne stene (vmesne stene), elementi za ograje, elementi za strehe in pode, gradbeni elementi za p re­ mična zaklonišča, pisarne, hleve, silose. Nosilne kon­ strukcije morajo imeti dovoljenje od gradbenih oblasti. Die B autechn ik 1470 10 Obenem se je ob sorazmerno hitrem nabavljanju elektronskih računalnikov že pokazalo, da se številni tehnični strokovnjaki le prepočasi spoznavajo z novimi pridobitvami te tehnike in jih čas v marsičem prehi-> teva. Prav zato bi vztrajanje na dosedanjih stališčih ne bilo več koristno, ne strokovnjakom samim niti ne gradbeni stroki v celoti. Če je že dolgo časa govor o modernizaciji, racionalizaciji in večji organizirano­ sti jutrišnjega poslovanja v gradbeništvu, potem si je p rav gotovo treba tudi v praksi čim hitreje, pa vendar razsodno prilagoditi novim postopkom na tem pod­ ročju. Razveseljivo je, da so se uporabniki elektron­ skih računalnikov v gradbeništvu že pričeli sporazu­ mevati. po posebni strokovni komisiji, ki trenutno deluje pri Biroju gradbeništva, medtem ko je tudi pri Svetu za gradbeništvo Gospodarske zbornice SRS že začela z delcm sorodna strokovna komisija za razvojno in raziskovalno delo. Z izmenjavo mnenj in prvih izkušenj se bodo gotovo postopno zmanjšali tudi mnogi dosedanji pomisleki o uporabi opisov del le za višoke gradnje. Ti so itak šele prvi člen verige in jim bodo morali slediti še opisi za druga področja, saj je to bilo očito že ob izidu prve knjige. Podjetja, ki se zanimajo za nove postopke, so že nakazala potrebo po dopol­ nitvi nomenklatur in šifriranja, predvsem pa tista projektantska podjetja, ki so se že vključila, računajo na čim večje in čim prejšnje sodelovanje tudi opera­ tive. Gospodarski zbornici in Biroju gradbeništva se ob tem nakaizuje posebna naloga za povezovanje, da ne bodo ne eni ne drugi uporabniki prevzeli teh no­ vosti preozko le vsak zase. Po enem letu preizkušenj naj bi ta uporabni teh­ nični pripomoček našel svoje meslto poleg projektive in operative gradbeništva tudi na mizah vseh nadzor­ nih organov številnih investitorjev in tehničnih stro­ kovnjakov v upravnih dn inšpekcijskih službah. P ro­ dor elektronske tehnike v vsakdanje življenje je ne­ zadržen. Temu naj prisluhnejo predvsem vsi mladi strokovni kadri, ki so tudi lažje dovzetni za vse novo, saj jim bodo nove metode omogočile velike prihranke časa in kar je najvažnejše, znatno višjo kakovost n ji­ hovega miselnega dela. Tako isi nova oblika standar­ diziranih opisov del, čeravno počasi in navzlic kritič­ nim stališčem, vendarle zanesljivo u tira lastno pot tudi na novih »trajektorijah« elektronske računalne tehnike pri nas. M aks M egušar, dipl. inž. ZA MORSKE GLOBINE MODERNA VRTALNA NAPRAVA V ladjedelnici v Trstu so skonstruirali zelo veliko vrtalno napravo, ki velja za največjo svoje vrste. Name­ njena je delom v morskem dnu za iskanje dragocenih surovin. Konstrukcijo sestavljajo jekleni stolpi, ki so povezani z nepotopljivim splavam. Stolpi nosijo ploščad, ki je dolga okoli 90 m, v sredini široka 30 m in leži 60 m nad vodo. Na plošči so montirani stroji (motorji) in vrtljivi žerjavi, K temu spada še komandni prostor (upravljalni prostor) in stanovanjski prostori za okoli 100 ljudi. Naprave omogočijo vrtanje do globine 180 m. Naprava je izdelana po naročilu italijanske vlade in nosi ime »Scarateo II«. Prvič so jo uporabili na obrežju Ancone za kopanje v globini do 80 m. Vrtalna naprava se za daljše razdobje po morju prevaža z vlačilcem, na delovnem mestu se premika z lastnimi motorji in ima avtomatsko upravljanje. Ima tudi radarsko na­ pravo, ki omogoča gibanje ponoči ali v megli. Za oskr­ bovanje in odvoz m ateriala služijo vlačilci in pdnese (ladjice). Der Bauingenieur 1970 8 Ing. E. M. INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X I 11 Serija: IZVEDBE NO VEM BER 1970 Tesnjenje fug v gradbeništvu I A. Uvod Fuge sprem ljajo gradbeništvo že od prvih za­ četkov, vendar so ise podrobneje začeli ukvarjati s problem atiko tesnjenja fug šele v zadnjem času. S pravilno razvrstitvijo in izvedbo fug preprečimo razpoke v konstrukcijah. V glavnem razlikujemo tr i osnovne tipe fug: 1. trde fuge (malte), 2. p rekrite fuge (razni profili), 3. mehke fuge (mase). Ta sestavek ima nam en služiti projektantom in izvajalcem za pravilno izvedbo »mehkih fug« — to je za pravilno dim enzioniranje in oblikovanje te r za pravilno izbiro m aterialov za tesnjenje, ki se pojavljajo na tržišču (tudi iz uvoza). Izraz »kitanje«, ki je v splošni rabi, pravza­ prav ne ustreza, ker se nanaša na prvotni pomen »kitov« — to je mas, ki so se na zraiku sčasoma popolnoma strdile. Te mase so za polnjenje reg neprim erne, čeprav v nekaterih prim erih presta­ nejo garancijsko dobo dveh let — ne morejo pa prevzeti nobenih raztezkov in skrčkov. S trajno- plastičnimi masami se je pojavila tudi beseda »mastiks«. Predlagamo pa, da se za vse m ateriale ohrani beseda »masa za tesnjenje fug«, z dodatno oznako njenih lastnosti. Tako ločimo v glavnem: 1 1. plastične mase, 2. elastične mase, 3. kombinacije plastičnih in elastičnih mas. B. Razvrstitev materialov po fizikalnih lasnostih 1. P l a s t i č n e m a s e Za te je značilno, da se med vplivom nateznih ali tačnih sil plastično deformirajo in ne ohranijo notranjih napetosti. Sem naj se uvrstijo tudi meh­ ke, plastične mase, za katere se na tržišču pojav­ ljajo oznake »elastoplastične mase« — čeprav znaša delež elastičnosti morda le 5'%. S takšnimi oznakami se lahko samo zavajajo projektanti in izvajalci. Biti si moramo tudi na jasnem, da z vzorci ne moremo ponazoriti stanja na zgradbi, k jer so mase izpostavljene vročini, mrazu, vlagi, suši te r sunkovitim premikom. Te mase se vtiskajo' s posebnimi brizgalkami (pištole), ali pa se vlagajo v obliki trakov. Spri- jemnost s stenam i fuge je ponavadi dobra, če te niso vlažne ali prašne. Uporabne so pri nekaterih okenskih priključkih ali za tesnjenje manjših ele­ mentov, širokih do 50 cm. Niso pa prim erne za večje raztezke in skrčke, ker sčasoma dobijo nagu­ bano površino, ali se celo pretrgajo zaradi tako imenovanega »efekta žvečilnega gumija«, ki je opi­ san ob slikah 1 a, b, c. Poznamo zelo dobre, akrilne in nizkomoleku- larne poliizobutilenske mase z dodatki polnil, m eh­ čalcev in razredčil, ki pa trajno zdržijo raztezke le do 5 ,9/» širine fuge. Lepljivost površine se neko­ liko zm anjša z dodatkom ustreznih polnilcev (npr. smukec), vendar se sčasoma le lahko prične zbirati Slika 1 a) Sirjenje fuge in raztezanje m ase b) K rčenje fuge in neenakom erno stiskanje m ase c) Ponovno širjenje fuge in povečano raztezanje m ase na oslabljenem m estu, kar po večkratnem postopku sčasom a privede do pretrga prah in nesnaga — s tem pa je treba računati (ne smemo takšnih mas uporabljati npr. pri oknih v bolnišnicah in podobno). nejše. Ce se sčasom a zarad i s ta ra n ja zm anjša kohe­ z ija v m asi, se ta lahko p re trg a tu d i po sredini fuge. Zelo važna je tu d i oblika, k a te ro dam o m asi p r i po ln jen ju fuge — k a r je razvidno iz slik 2 in S (prikaz napetosti p ri raz tezan ju z ozirom na obliko). U;J Sl. 3. Pri pravilnem bikonkavnem zapolnjenju so natezne napetosti v m asi enakom erno porazdeljene 2. E l a s t i č n e m a s e Njihova skupna značilnost je ta, da se pod vplivom sile elastično deform irajo — po razbrem e­ nitv i se skoraj popolnoma povrnejo v prvotno lego. Zaradi tega ostanejo v masi med časom obreme­ nitve no tran je napetosti, ki se prenašajo' tudi na stene fuge in lahko pri nategih privedejo do odtr- ganja. Zato se od elastičnih mas zahteva dobra sprijem nost — adhezija, katero se lahko poveča s predhodnim i namazi. Ti predhodni namazi, ki pro- niknejo tud i v globino sten, preprečujejo nevarnost odlepljenja zaradi vpliva vode. Za odlepljenje je lahko zelo nevarno tudi izluženje raznih snovi iz zidov oziroma iz fuge. Pozimi, ko se fuge ravno najbolj širijo, postanejo mase še trše in elastič- Sl. 2. Pri zapolnjevanju v isti ravnin i se natezne napetosti ob stenah še povečajo v prim erjavi z napetostm i v sredini m ase 3. K o m b i n a c i j e p l a s t i č n i h i n e l a ­ s t i č n i h m a s N ekateri avtorji jih im enujejo tudi »elasto- plastične« in »plastoelastične« mase. Zaradi po­ manjkljivosti, ki so se pokazale pri elastičnih in pri plastičnih masah, se v novejšem času v glav­ nem uporabljajo kom binacije obeh. P ri nekaterih masah lahko dosežemo vise vmesne stopnje — tako da lahko elastične in plastične lastnosti poljubno' uravnavam o oziroma pravilno uravnotežimo. P rav tako se lahko uravnava trdota (»Shore«) — za siporeks uporabljamo* npr. m ehkejše mase. Tako se lahko na eni stran i izognemo opisanemu »efektu žvečilnega gumija«, na drugi pa ohranitvi preveli­ kih notranjih napetosti, katere povzročajo odtrga- nje od sten ali pretrge v m aterialu. Spremeni se torej tudi razm erje med kohezijo in adhezijo v masi. V to grupo spadajo skoraj vse danes upo­ rabne mase. (Slika 4, 5, 6) Te karakteristične krivulje pa se zelo spremi­ njajo z ozirom na hitrost raztezanja in spremembo tem perature. Te krivulje nam tudi pokažejo, kako se p ri nekaterih m asah s spremembo tem perature sprem injajo tudi elastične in plastične lastnosti. P ri nekaterih masah, npr. za določeno polisul- fidno maso, podatki pokažejo, da se porušna na- tezna trdnost pri spremembi tem perature od Slika 4 kaže diagram nateznih napetosti pri počasnem raztezanju: E elastična masa Ep elasto-plastična masa PE plasto-elastične m ase P plastična masa S l i k a 5 k a ž e d ia g r a m n a t e z n i h n a p e t o s t i p r i s u n k o v i t e m r a z t e z k u d o p r e t r g a S l i k a 6 k a ž e d ia g r a m n a t e z n i h n a p e t o s t i v o d v i s n o s t i o d t e m p e r a t u r e o o + 20° C na — 20° C spremeni-od 3,3 na 10,8 kg/cm2: raztezek pa pade od 600 na 280'%. P ri nizkih tem ­ pera tu rah se elastične lastnosti in s tem tudi na- tezne sile povečajo na približno- trik ra tno vrednost. Poleg tega pa je v praksi treba računati še z do­ datno napetostjo, ki se pojavi v nekaterih masah zaradi skrčenja pri vezanju. To skrčenje znaša od 2—10 '% širine fuge. C. Opis posameznih mas z ozirom na kemijsko sestavo Kot smo že opisali, delimo osnovne m ateriale um etnih mas v term oplaste, duroplaste in elasto- mere, od česar so odvisne osnovne lastnosti mas: elastičnost in plastičnost. Ostale lastnosti pa bomo še podrobneje obravnavali. 1 1. B i t u m e n s k e m a s e Te so zelo term oplastične — v vročini se moč­ no zmehčajo, v m razu pa postanejo krhke. So pa sposobne, da zaradi »hladnega tečenja« p ri norm al­ nih tem peraturah same izravnajo npr. nagubano površino. Olja, katera dodajamo kot plastifikatorje, se sčasoma izločijo in masa postane krhka. Zaradi močne plastičnosti in lepljivosti te mase niso p ri­ m erne za fasade (nevarno je tudi zamazan j e oko­ lice z rokam i — npr. p ri šolah), pač pa se uporab­ ljajo za tesnjenje horizontalnih fug v kleteh in podobnih pokritih fug. Praktično uporabni razte­ zek je zelo m ajhen (1,5'%). 2. I z b o l j š a n e b i t u m e n s k e m a s e Te so izdelane na enak način kakor navadne bitum enske mase — s polnili, s tiksotropiranjem ter z dodatkom mehčalcev (olj). Z dodatkom kav­ čuka, disperzij in lateksov se izboljšata razteznost in penetracija. Takšne mase ohranijo svoje term oplastične lastnosti, hladno tečenje, staranje zaradi izpareva­ n ja mehčalcev — -in dodatno še staranje zaradi kavčuka. Im ajo dobro sprijem nost — posebno z betonsko in kam nito površino. Koristen raztezek je še vedno- m ajhen (2,8 '%). Uporabljajo se pred­ vsem za tesnjenje manj zahtevnih horizontal­ nih fug. Sem spadajo tudi bitum enske mase, ki tvorijo z dodatki um etnih smol in elastomerov homogene sisteme, te r mastiksi, ki vsebujejo večje količine elastomerov (butilkavčuka do 70'%) z dodatkom topil in mehčalcev. Te mase se lahko toplo brizgajo ali vlagajo v obliki trakov. Uporabljajo se tud i za podkitanje zasteklitev. J o š a M o le , d i p l . i n ž . a r h . (N adaljevanje prihodnjič) vam svetuje L J »JUB« KEMIČNA INDUSTRIJA, DOL PRI LJUBLJANI EGO-U SPECIALNI KIT ZA PROFILIRANO STAVBNO STEKLO V g ra je v a n je s t e k e l U p ro f ila (e n o jn o ) V predhodno očiščene profile je treba vložiti neoprenske trakove debeline ca. 3— 4 mm in nanje položiti očiščena stekla. Stekla se vloži po vsej dolžini in določi razmak, in sicer: A. med stekli B. med stekli in profilom — prednjo in zadnjo stranjo Podrobne informacije vam posreduje naša tehnično informativna služba: »JUB« kemična industrija Dol pri Ljubljani Telefon: 061/76 512, 76 513 Telegram: »JUB« DOL PRI LJUBLJANI Žel. postaja: Ljubljana-Moste Razmak med posameznimi stekli mora biti 3 mm. Enako morajo biti zunanje plasti kita debele najmanj 3 milimetre (na zgornji, spodnji, levi in desni strani elementa). Ta razmak se določi z distančniki. Distančniki se mora­ jo vgraditi tako, da se lahko po kitanju zopet odstra­ nijo. Krajna stekla je treba utrditi tako, da se med končno rebro in rob profila vloži distančnike, ki morajo biti tako trdno vtisnjeni, da trdno drže vso vrsto stekel. Ko je vsa vrsta vložena in utrjena, je treba vbrizgati kit v razmake med posameznimi stekli in nato plast kita na zunanji stra­ ni. Nato je treba odstraniti distančnike iz zakitanih površin. Distančnike na končnih steklih je treba po možnosti vtis­ niti v neopren tako, da ostanejo po zasteklitvi v utoru. Razmaki med posameznimi stekli kakor tudi zunanje plasti kita morajo biti kompaktno izpolnjene, da se vbrizgani kit dobro veže na steklo in stene utora. Praksa je pokazala, da se razmak med steklom najhitreje in najbolje zapolni z dvema istočasno delujočima pištolama tako, da se kit vbrizga enakomerno in istočasno z obeh strani (notranje in zunanje). Če tak način dela ni mogoč, je priporočljivo, da se vbrizgavanje kita opravi z zunanje strani. Do dosežemo za­ dosten in pravilen pritisk kita na stene profila, je treba na strani, kjer kit izstopa, držati daljšo leseno ploščico, da z njo zaustavljamo kit. Po končanem vbrizgavanju je treba les odstraniti in sicer s potegom na strani in končno kit, ki gleda prek roba, odrezati in neoporečno zgladiti. Vsa dela je treba opraviti s plosko šobo 6 x 30 mm. slika A V g ra je v a n je U s t e k e l (d v o jn o ) Zunanja stekla se vgrade tako, kot je opisano pod A. Pri vgrajevanju prekrivnih stekel (notranjih) je treba paziti, da je med priključenima stranema nasproti ležečih stekel naj­ manj 8 mm prostora (glej skico). Ko so zunanja pravilno vstavljena stekla popolnoma zaki- tana, se vmesni prostori zgladijo in šele potem se vstavi in pravilno namesti notranja stekla. Sledi vbrizgavanje kita na notranji strani. Ko je ta operacija končana, odstranimo distančnike. Končno zapolnimo še notranje navpične praz­ nine med stekli s plosko šobo ca. 10 mm globoko. V g ra je v a n je p r e z ra č e v a ln e o k n ic e Tudi tu delamo podobno kot pod A. Nato vstavimo prezra­ čevalno oknico in na obeh njenih robeh dvojno vgradimo in učrvstimo U stekla in jih zakitamo. Delo nadaljujemo kot je opisano zgoraj. JUB — KEMIČNA INDUSTRIJA DOL PRI LJUBLJANI predelava lesa I j u b I j a n a langusova 8 Investitorji, projektanti, izvajalci! S sodobno tehnologijo in po vaših željah izdelujemo: stavbeno pohištvo lesene strešne konstrukcije v klasičnih in sodobnih izvedbah montažne objekte iz prefabriciranih elementov in lepljenih konstrukcij montažne garaže in letne hišice vgrajeno pohištvo v vseh izvedbah in po zahtevah naročnika POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG. ZA SOLIDNO, HITRO IZDELAVO IN DOBAVO JAMČI »HOJA« PREDELAVA LESA LJUBLJANA, LANGUSOVA 8, TEL. 22 042, 20 122 Lite vodovodne in Proizvajajo se po postopku centrifugalnega litja, s čimer je zagotovljena kompaktnost osnov­ nega materiala in druge prednosti, ki izhajajo iz takega načina litja. Vodovodne cevi se proizvajajo z dvema vrstam a spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), tesnjenje z žele­ zom od 0 50 do 0 700 mm, 2. spoj z navojem (UNION), tesnjenje z gu­ mastim prstanom in matico od 0 50 do 0 500 mm. Matica in gumasti tesnilni prstan se dobav­ ljata skupno s cevmi in sta njihov sestavni del. kanalizacijske cevi Kanalizacijske cevi se izdelujejo v dimenzi­ jah od 0 50 do 0 200 mm. Fazonski komadi za vodovodne cevi se prav tako proizvajajo z dvema vrstama spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), 2. spoj s prirobnico (PRIROBNICA). Cevi in fazonski komadi se toplo premazu- jejo z notranje in zunanje strani z zaščitnim premazom, ki je obstojen proti vplivu korozije in ne vsebuje nikakih snovi, ki bi bile škodljive za zdravje. Proizvajalec: RUDARSKO-METALURŠKI KOMBINAT ZENICA - Zenica Telefon 21244, lokal 224 - Telex 42121 • Predstavništvo: Beograd, Topllčin venae3/1 Prevozna betonarna TIP PM 250 Tehnični podatki: kapaciteta: 9 m3/h svežega betona deponija gramoza: 200 m3 instalirana moč: 25 kW MERE: med prevozom: dolžina 6500 mm višina 3800 mm širina 2500 mm med obratovanjem: dolžina min. 6500 mm; maks. 6730 mm višina min. 4530 mm; maks. 4930 mm širina min. 2500 mm; višina izpusta min. 2100; maks. 2500 mm teža med prevozom: 8300 kp potovalna hitrost: 40 km/h Oprema: 1. Protitočni mešalec s prisilnim mešanjem 250 1 2. Delilna zvezda za 4 frakcije 3. Ročni skreper 4. Tehtnica za gramoz 5. Polnilna posoda s poševno progo 6. Tehtnica za cement 7. Pnevm atska instalacija 8. Komandna miza 9. Vodni števec s priključkom 1 iU" 10. Štirje kosi mehaničnih dvigalk Vsa omenjena oprema je montirana na šasiji z odstav­ ljivim prednjim in zadnjim kolesnim stavkom. Ostala oprema, tj. silos za cement 30 ton, polž, podstavek tehtnice in podaljšana montažna stena zvezde, se pre­ važajo posebej. Dimenzije betonarne v prevoznem stanju so v dopustnih m ejah cestnoprometnih pred­ pisov. Eetonarno montirajo 4 delavci v enem dnevu. Dvigamo jo s 4 mehaničnimi dvigalkami. Cementni silos je sa- mopostavljiv. Za delovanje betonarne sta potrebna dva delavca. Njeno delovanje je polavtomatsko. De­ lavec ob komandni mizi regulira doziranje gramoza, medtem ko drugi upravlja ročni skreper. Vse ostale operacije so popolnoma avtomatizirane. Minimalni pri­ tisk vode je 3 atm; voda mora biti brez primesi — iz vodovodnega omrežja ali filtrirana. Asfaltna baza GRADIS AB 2-15 Uporabljamo jo za proizvodnjo asfalta pri grad­ nji in popravilu manjših in srednjih cest. Suh m aterial doziramo težinsko, s kompletno bazo pa upravlja en delavec prek komandne plošče. T e h n i č n i p o d a t k i : dolžina 26 500 mm širina 11 500 mm višina 7 005 mm teža ca. 19 500 kg priključna moč instaliranih elektromotorjev ca. 40 kW Za gradbeno operativo izdelujemo v Kovinskih obratih Ljubljana in Maribor stroje in opremo: Iglasta dvigala — Ročne skreperje — Mehanične dozatorje 18 m3/h in 30 m 3/h — Pralne valje 12 m3/h in 20m 3/h — Dehidratorje 7 m ’/h in 12 m3/h — Nakladalne naprave za beton 4,5 m3 — Stabilne in prevozne betonarne — Protitočne mešalnike PM 250 in PM 500 — Mešalnike malte MM 150 — Asfaltne baze AB 2-15 — Cestne pihače — Razporne stojke ter drugo strojno opremo po naročilu. Opravljamo generalni remont lahke in težke gradbene mehanizacije, Wacker-Servis, ter stavbno ključavničarska dela. KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA IN IVI ARI BO KOMUNSKE KADI IN RADIATORJI NI SODOBNIH HIŠ BKEZ KVALITETNIH IN ELEGANTNIH KADI IN RADIATORJEV Izključni izvoznik MECANOEXPORT državno podjetje za zunanjo trgovino IZVOZ — uvoz BUCUREST — ROMUNIJA 10, rue Mihail Eminescu, tel. 12 46 00, telex 269 MECANEX t / f * » m NA ZAHTEVO DOSTAVLJAMO KOMPLETNE PONUDBE Za podrobna sporočila se obrnite na Trgovsko predstavništvo pri Ambasadi Socialistične repu­ blike Romunije, Beograd, Nemanjina 4/IV Obvestila iz naših laboratorijev za preiskavo sredstev za zaščito zgradb Za zaščito zgradb pred atmosferskimi vplivi in za zagotovitev trajnosti toplotne izolacije hišnih zidov se že dolgo uporabljajo silikoni zaradi od­ pornosti proti atmosferilijam in nepropusnosti za vodo. Silikonska sredstva za impregnacijo ščitijo zgradbe pred atmosfersko vlago, prepre­ čujejo osončenje fasad in tvorbo plesnobe na zidovih. Impregnirane fasade imajo odlično pre­ vodnost za vodne pare, kar ugodno vpliva na toplotni režim in ustvarja ugodno stanovanjsko klimo. Silikonske barve za premaze je možno nanašati tudi na svežo in mokro malto. Premazi dobro prepuščajo vodno paro, pospe­ šujejo utrditev maltne plasti pod premazom in sušenje zidov. Silikonski osnovni premaz preprečuje prodiranje atmosferske vlage in za- pečenje disperzin barve na poroznih podlagah ter utrjuje površine premazane podloge. Disper­ zin barve imajo dobro sprijemnost. Za vsa zaščitna sredstva za stavbe dobavljamo surovine. Sporočimo vam na željo podjetja, ki dalje predelujejo te surovine, ter vam stavimo na razpolago podrobno informativno dokumen­ tacijo. W A C K E R — C H E M I E GMBH 8 München 22, Postfach, Telephon: (0811) 21 091 Telex: 05/28 121 Zvezna republika Nemčija S 5569 vp jlT Q U T J| tekoi s v e t u j e Zaščita betonskih tlakov v industriji V industrijskih obratih, rem ontnih delavnicah, skladiščih in podobnih prostorih so betonski tlak i izpostavljeni zelo visokim Obremenitvam, kot: pogosti udarci, perm anentna tren ja , vlaga ali agresivne kem ikalije. Te obrem enitve v večji ali m anjši m eri vpli­ vajo na propadanje nezaščitenih tlakov. Posledica tega je prekinitev obratovanja v proizvodnji ali v milejši obliki zastoj, ki je v mnogih prim erih nujen, da bi lahko pristopili k sanaciji betonskih površin. To je povezano z velikimi stroški in tehničnim i težavami, ki jih takšen zastoj povzroči. Zaradi tega je nujno' da se betonske površine industrijskih ob­ jektov (monolitni konstrukcijski beton, beton — estrih itd.) zašči­ tijo. Zaščito izvedemo z im pregnacijo ali prevlekam i z umetnimi maisami in tako izboljšamo odpornost površine tlakov. S tem do­ sežemo daljšo življenjsko' dobo- in zm anjšanje stroškov za vzdrže­ vanje. Seveda danes še ne poznamo takšnih materialov, ki bi bili vsestransko odporni nasproti vsem obrem enitvam in drugim po­ gojem eksploatacije. Uspešnost zaščite je pogojena od posameznih v rst m aterialov oziroma sistemov zaščite te r se ta določa v odvisno­ sti od vrste obremenitve, možnosti p rip rave betonskih površin. Sistem zaščite tlakov v industrijskih -objektih lahko razdelimo v š tiri skupine: pinä Vrste tlakOT 1. Monolitni beton 2. Hidravlično vezan estrih ali ob­ loge — magnezitna obloga (Stein­ holz), anhidrit, estrih, beton estrih itd. 3. Bitumenski estrih ali podloge iz plošč — kuhan asflatni estrih (Gussasfalt), plošče iz prešanega asfalta, hladni bitumenski estrih. 4. Klasične obloge: keramične plošče, klinker plo­ šče, trdo betonske plošče, jekle­ ne plošče itd. Sistem zaščite S sintetskimi smolami Pogostokrat, vendar v manj p ri­ merih kot monolitni beton s sintet- skiimi smolami. S sintetskimi smolami, vendar sta kvaliteta in vzdržljivost — odpor­ nost te zaščite odvisna od trdnosti in strukture podloge. Zaščita takšnih tlakov z reakcij­ skimi smolami je popolnoma odveč iz preprostega razloga, ker smole ne morejo prodreti v pore in fuge kapilarnih velikosti, kot je to pri­ m er p ri betonu. V če trti skupini tlakov so navedene plastične obloge. Danes jih v določenih prim erih več ne uporabljamo, ker jih je mogoče zame­ n ja ti ;S cenejšo in v nekaterih prim erih kvalitetnejšo prevleko iz reakcijskih m as brez topil in z dodatkom izbranih polnil. Te imajo visoko mehanično' in kemično odpornost. Prevleke betonskih površin Betonska podloga m ora b iti statično stabilna, fuge pravilno iz­ vedene, obrobe -in razni kanali pravilno vgrajeni. Površina betona m ora b iti p red nanosom prevlek tako- obdelana, da se ne kruši. Ne priporočamo »likanje« površine betona z jekleno plazno, ker ;s tem dobimo preveč gladko površino. Za izravnavo je bolje uporabiti leseno plazno, ki površino zravna, ostane pa še vedno dovolj h rapava za dobro vezavo z um etno maso. 1. Priprava osnove (površine) za prevleke Z nanašanjem prevlek lahko pričnemo, ko je površina betona dovolj suha, čista, ravna in nekoliko hrapava oziroma površinsko porozna. Oljne madeže in druge maščobe moremo popolnoma odstraniti le s kemičnimi ali p raln im i sredstvi. Vsem drugim pogojem zado­ stimo s peskanjem . P ri manj zahtevnih pogojih vršimo pripravo površine tud i samo z ročnim in kemičnim čiščenjem. us ta 2. Načini nanašanja prevlek 2.1 Prevleke z reaktivnim i premazi nanašamo z namenom, da izboljšamo fizikalne in kemične lastnosti betonskih površin. Za najtežje obremenitve betonskih tlakov uporabljamo prevleke z re ­ aktivnim i masami brez topil. Sistem dela poteka v naslednjih fazah: — priprava površine s peskanjem, brušenjem ali žičnimi ščet­ kami, — nanašanje osnovnega impregnacijskega premaza, — nanašanje dveh do treh pokrivnih reaktivnih premazov. 2.2 Prevleke z reaktivnim i masami: P ri tem načinu zaščite dosežemo do 2 mm debeli sloj, k i je gladek in homogen te r podoben emajlu. Tako zaščito uporabljamo tam, k jer se zahteva velika mehanska in kemična odpornost ter možnost čiščenja prevlek z raznimi kemi­ kalijami. Sistem dela: — peskanje, — osnovni impregnacijski premaz, — nanašanje reaktivne mase, — nanašanje glazure, če je potrebno. 2.3 V strojnih tovarnah in povsod tam, kjer nastopajo velike mehanske obremenitve, bodisi pritiski, tren ja in abrazija, uporab­ ljamo tako imenovane m alte z vezivi iz um etnih mas. V tem prim eru polnimo umetno maso s peškom, korundom, gra­ fitom ali pa uporabimo prevleko s stekleno tkanino. Izbira m ate­ rialov, kakor tud i debelina nanašanja slojev, je specifična za posa­ mezne pogoje. Sistem dela: — peskanje, — nanašanje osnovnega impregnacijskega in vezivnega sloja, — nanašanje um etne malte, — po potrebi nanašanje pokrivnega premaza. P ri tem sistemu priporočamo, da fuge ostanejo 'proste in jih naknadno zalijemo s trajno elastičnim kitom ustrezne trdote. Inženiring podjetja TEKOL vam lahko s področja zaščite indu­ strijskih betonskih tlakov svetuje, izdela projekte in izvrši storitve. Stroj za preiskavo trdnosti na pritisk DrMB 300 Stroj za določanje trdnosti na pritisk in upogib gradbenih materialov in konstrukcijskih delov s preizkuševalno močjo do 30 Mp Trdnost na pritisk se preiskuje v prvi v rsti na kockah, trdnost na upogib pa na gredicah. Obe vrsti preizkušancev je treba p ri­ prav iti po predpisih TGL 0-1048 in DIN 1048. Preiskave dajo podatke o sestavi, kvaliteti in stopnji s trjevan ja’ ki so neobhodni za določitev trdnosti betona v odvisnosti od n je­ gove sestave. Te preiskave tudi omogočajo sklepanje o verjetn i trdnosti zgradbe te r hk ra ti olajšujejo odločitev glede odstranitve opaža. K onstrukcija preizkuševalnega prostora stro ja za preiskavo trdno­ sti na pritisk DrMB 300 omogoča tud i preiskavo gotovih gradbenih delov oziroma konstrukcijskih deliv na tlak in upogib. VEB Werkzeugmaschinenkombinat »Fritz Heckert« Karl-Marx-Stadt Betrieb Werkstoffprüfmaschinen Leipzig Izvoznik: intermed-export-import VOLKSEIGENER AU SSEN H AN DELSBETR IEB DER D E U T SC H E N D E M O K R A T IS C H E N R E P U B L IK DDR 102 BERLIN, SCHICKLERSTRASSE 5/7, RQB.17 Nemška dem okratična republika Inform acije nudi: TEHNOSERVIS BEOGRAD, Brankova 13-15 niv o na ra sen Z id n e o b lo g e iz p lu tov ine lahko uspešno uporabite za opremo reprezentančnih, poslovnih in stanovanjskih prostorov. Plošče form ata 300 X 300 X 3 mm pritrd ite na zid z lepili na bazi neoprena (Neostik, Syntelan ipd.) Nizek koeficient toplotne prevodnosti in dobra zvočna absorpcija plutovine pomembno prispevata k udobju delovnega prostora in stanovanja. Im pregnacija s težko taljivim parafinom omogoča čiščenje obloge z raztopino detergenta. Izbira vzorcev v tem nih in svetlih naravnih tonih omogoča estetsko privlačne barvne kombinacije celotne obloge. Zidne obloge in vse potrebne informacije vam posreduje: PLU TđL - Ljubij ana, Celovška 32, telefon 311 2bg S .G .P . »PIONIR« NOVO MESTO kette jev drevored 37 • telefon 21826 • telex 33 710 tekoči račun pri SDK 521-1-29 novo mesto