Siničica, siničica . . .
SiniČica, siničica                                 Kako glasi se tvoj čink, iink
na vejici zeleni,                                   med cvetjem, mcd peresci,
zapoj mi pesemco, zapoj                     kako šegavo doli ti
in žalost mi preženi!                         upiraš v me ocesci!
Oblaki težkih sa skrbi                       Lahko ti poješ cicifuj:
zakrili mojo zvezdo. —¦                     sestrice imaš, bratce;
Ti imaš Ijubko pesemco,                     in vse vas tnkaj Ijnbi, vse —
ti imaš mehko gnezdo . .  .                vas, pisane krilatce . . .
Ti imaš širni, daljni svet,                Sinioica, siničica,
cvetočo vso prirodo. —                      jaz nimam je sestrice
Perutce tvoje pisane                            in bratca ne, nikogar ne —
veslajo ti v svobodo . . .                   imam jih le solzice.
Ah, žalost le, tako težka družica mi je zvesta, povsod sem sam, povsod sern sam, moj dom je daljna cesta ...                                        >
Fran Žgur