8


V skladu s posinodalnim naèrtom je pa-
storalno leto 2005/2006 v refleksiji Cerkve na
Slovenskem leto t.i. oddaljenih kristjanov.
Kdo so oddaljenci? So nekakšen hibrid
ateizma in vere, modernizma in tradiciona-
lizma, liberalizma in kršèanstva. Ne moremo
jih imenovati odpadniki od vere, ker se do-
loèenih verskih praks dr`ijo, in ne moremo
jim reèi “cerkveni ljudje”, ker nekaterih mo-
ralnih postavk kršèanske vere obièajno ne
upoštevajo in ker rednega `ivega stika z
obèestvom verujoèih nimajo. Plenarni zbor
govori o ljudeh, ki »so prejeli le zakrament
krsta ali birme, niso pa za`iveli v obèestvu ve-
rujoèih, v Cerkvi« (PZ 58). Najveèkrat jim
pravimo “oddaljeni” ali “obrobni”, bolj iro-
nièno pa “velikonoèni kristjani”, v kolikor se
v cerkvi prika`ejo le za velike praznike.
Izraz oddaljeni morda ni najbolj primeren,
saj vzpostavlja vrednostno razmerje med sre-
dišèem in robom, ki lahko preide v sodbo in
obsojanje. Takoj namreè postavi ‘ta pridne’
kristjane v center, drugih pridnost pa se oce-
njuje po oddaljenosti od centra. Medtem ko
bi lahko t. i. oddaljeni kristjani rekli, da je od
njih oddaljen center. Da so oni paè tam, kjer
so, drugi pa se ne znajo in noèejo pribli`ati.
 Sam Plenarni zbor uporabi le nekajkrat
izraz “oddaljeni, oddaljiti” ter “obrobni”, je
pa v njegovem temeljnem nagibu odgovoriti
na izziv poveèane verske mlaènosti, kar naka`e
v sami zakljuèni molitvi, ko pravi: »Prosimo
te, da bi se znali pribli`ati zlasti tistim, ki so
se oddaljili od tebe ali pa vesele novice o tebi
še nikoli niso slišali«. Vendar pa, kot bomo
videli, Cerkev po Plenarnem zboru posebne
strategije za delo z oddaljenimi nima.
16	&
8
 

Vzemimo torej izraz oddaljeni kot teh-
nièni izraz, ki je primerljiv s podobnimi izrazi
v drugih jezikih.
#9
:
7&&((,	&
Benedikt XVI. je še kot kardinal Ratzin-
ger v zadnjih letih v razpravah in predava-
njih (najbolj odmevna je bila razprava z
Jürgenom Habermasom) zahodno civilizacijo
veèkrat razlagal kot sooèenje dveh velikih kul-
tur: kršèanske in razsvetljenske. Priznal je, da
je danes prav razsvetljenski racionalizem naj-
veèja operativna kultura na globalnem nivoju,
obenem pa je nanizal mnoge njegove pato-
logije in protislovja, od obèasne nestrpnosti
do zakljuèkov v iracionalizmu.
Ena prvih, èe `e ne prva in bistvena zna-
èilnost razsvetljenske kulture je emancipacija
èloveka od Boga. Emancipacija se zgodi v
imenu razuma in posameznikove svobode. Je
ideološka in filozofsko elitna ter sega v same
zaèetke novega veka, tja do znamenitega in
na prvi pogled nedol`nega Descartesovega
“cogito, ergo sum”; in je mno`ièna, ljudska.
Emancipacija od Boga še ne pomeni ateizma,
temveè redukcijo Boga na, kot pravimo, za-
kristijo oz. v dru`beno pa tudi v osebnostno
nepomembno sfero.
Ratzinger pripisuje kršèanstvu oèetovstvo
razsvetljenskega racionalizma. Kajti kršèans-
tvo je od vsega zaèetka religija logosa in ena-
kosti vseh ljudi. “V tem smislu je razsvetljens-
tvo kršèanskega izvora in ni sluèaj, da se je ro-
dilo izkljuèno v okolju kršèanske vere; tam,
kjer je kršèanstvo proti svoji naravi `al postalo
tradicija in dr`avna religija,” je bil kritièen
Ratzinger 1. aprila 2005 v predavanju “Raz-
 #
8

mišljanja o kulturah, ki si danes stojijo nas-
proti”. Sodobno sekularizacijo z vsemi
spremljevalnimi pojavi torej lahko razumemo
kot reakcijo na kršèanstvo — to tezo imejmo
vedno pred oèmi.
 Posebno poglavje v tej veliki sekulariza-
cijski zgodbi so kristjani, ki imajo zakramente
uvajanja, a so svoj `ivljenjski slog — vsaj tako
izgleda - zastavili po naèelih emancipacije od
Boga. So od Boga emancipirani kristjani, kar
je paradoks!
+((	&&-&	((,	&$8
Sinoda oddaljene definira kot tiste, »ki so
se oddaljili od Tebe«. Kar je lahko te`ka sod-
ba, saj vemo, da se potom greha vsi oddalju-
jemo od Boga. Bolj nevtralna je definicija: »ti-
sti, ki so birmani, ne `ivijo pa v obèestvu ve-
rujoèih«.
Posebno vlogo imajo kriteriji. Višje kri-
terije pripadnosti `ivemu jedru Cerkve ima-
mo, o`je bo `ivo jedro in veè bo oddaljenih.
Dovolj bi, recimo, bilo, èe bi rekli, da mora
kristjan vsaj dvakrat ali trikrat na leto k maši
in statistièno izmerjenih oddaljenih bi bilo
zelo malo.
Nadaljnji faktor je predstava o Cerkvi, ki
jo gojimo v jedru. V glavnem gojimo pred-
stavo o velikem tisoèletnem drevesu, ki
mora po razburkanem obdobju sekulariza-
cije in protiverskih ideologij spet zacveteti
v vsej svoji mogoènosti. Ni èudno, da nas
tako razmišljajoèe fenomen oddaljenih jezi
in zelo vznemirja. Kajti prav oddaljeni krist-
jani so prvi krivci, da to veliko drevo ne zac-
veti. Èe pa bomo preklopili na drugaèno
predstavo o Cerkvi in Bo`jem kraljestvo, na
predstavo o gorèiènem zrnu — k èemur nas
spodbuja sam Ratzinger, bomo tudi feno-
men oddaljenosti do`ivljali drugaèe. Bolj
mirno, bolj sprošèeno, bolj pronicljivo.
Vendar bolj ko se pojavu pribli`ujemo,
bolj nam definicija uhaja. Poglejmo razne
vidike.
5-&,& &(&
Sociologija religije je tovrstne pojave raz-
èlenila in uporabila naslednje pojme, ki jih to-
krat razumemo v zvezi s pojmom oddaljeni:
— razširjena religija (za razliko od o`je kult-
ne oz. t.i. “cerkvene” religije);
— implicitna religija (za razliko od eksplicit-
ne, dogmatiène, regulirane);
— ljudska religija (religiozna kultura, ki so
jo je ljudstvo naredilo po svoje);
— nevidna religija (pojem Thomasa Luckmana);
— civilna religija.
Skupno tem raziskavam in razmišljanjem
je dognanje, da se je na Zahodu v èasu seku-
larizacije ob klasièni uradni religiji razvil širok
pas religiozne kulture, ki odstopa od prièako-
vanj in zapovedi uradne religije. Vendar ne
gre za novo religijo. Gre za formalni del stare
religije. Ni se pojavilo novo kršèanstvo, paè
pa se še vedno upošteva tradicija starega
kršèanstva, obenem pa se mimo hierarhiènega
dovoljenja vnašajo dr`e in vsebine liberalne
in razsvetljenske kulture.
To odstopanje od uradne religije oz. ta
pas religiozne kulture je empirièno izmerljiv,
bodisi ko v cerkvah merimo nedeljski obisk
bodisi ob javnih moralno-politiènih vprašan-
jih. Zlasti slednja so razkrila, da se statistièna
katoliška veèina lahko zlahka opredeli za ti-
pièno nekatoliško in nemoralno opcijo, kot
je pravica do splava (spomnimo se velike bit-
ke ob referendumu o splavu v 1970-ih v
katoliški Italiji).
Kristjane, ki spadajo v ta širok pas neu-
radne religiozne kulture, tokrat imenujemo
oddaljeni.
9&(&#&	(&&	
Naj ob tem spomnimo, da sociološko gle-
dano oddaljeni niso problem, paè pa dejstvo
oz. zakonitost vsake velike zdru`be ljudi.
Tudi prostovoljno gasilsko društvo ima svoje
oddaljene, pa pevski zbor in politièna stranka
... V naravi mno`iènih zdru`b je, da niso vsi
	




èlane le-teh enako motivirani in vsi enako ak-
tivno vèlenjeni v dejavnosti. Veèje je število
èlanov, veè bo oddaljenih oz. slabo motivi-
ranih, pasivnih.
Niti kršèanska religija ni izvzeta iz te za-
konitosti. V zahodnem svetu je še vedno
mno`ièen fenomen in dominantna veroizpo-
ved. To pomeni, da bodo vedno nove gene-
racije zahodnjakov vsaj formalno postajale
kršèanske. Takšne bodo postajale skozi me-
hanizme splošne socializacije in avtomatskih
navad, ki vkljuèujejo tudi nekatere verske
obrede, zaèenši s krstom. Katoliška Cerkev
bo še kar nekaj èasa bele`ila precej krstov, to-
rej število èlanstva ji formalno ne bo dra-
stièno upadalo. Obenem bo v tem okolju ne-
nehno imela svoje oddaljene, saj je jasno, da
mno`ica krstov še ne pomeni mno`ice
moènih in premišljenih osebnih odloèitev za
pripadnost Cerkvi — kar je bila znaèilnost
predkonstatinske Cerkve.
&$#	('& &(&
Oddaljenost, ki nastopi po birmi, je tesno
povezana s pojavom pubertete. S puberteto
se otrok zaène zavedati lastne intime. Zaène
jo gojiti in skrbeti za notranje ravnovesje. S
puberteto otrok la`je zaznava notranja nes-
8

Helena Valentin: Prebodeno srce, 2002, akril na platnu, 30 x 40 cm.
 #
kladja, med katerimi je najpogostejše ravno
versko neskladje. Otrok namreè, ki prihaja iz
dru`ine, v kateri ni bilo `ive prièevanjske vere,
zdaj zaèuti, da v bistvu tudi sam ne veruje.
Opravlja še nekaj verskih dejanj, ki jih zah-
teva splošna socializacija (verouk, priprava na
birmo), vendar teh dejanj ni ponotranjil in
jih noèe ponotranjiti. Njegova dr`a je shi-
zoidna, in vse bolj se tega zaveda. Ko se bo
po birmi poslovil iz cerkvenega okolja, bo to
storil tudi zato, da bi mu bilo manj muèno,
da bi bil bolj en in manj dvojen. Do birme
bo seveda vztrajal, ker je obredno bitje in ker
`ivi v obredni dru`bi, v kateri so obredi pre-
hoda pomembni.
Velika in prva botra njegove oddaljitve je
dru`inska vzgoja. V zgodnjem predšolskem
obdobju v hiši ni bilo `ivega Boga, se pravi,
dialoga dru`ine z Bogom, bile so le doloèene
prilo`nostne verske navade, kar je v otroku
ves èas utrjevalo preprièanje, da je Bog, ko
odrasteš, nepotreben.
,& &(&
Ali so oddaljeni kristjan moralno slabi
kristjani? Mnogi so res oddaljeni od cerkve-
nega dogajanja, `ivijo pa povsem povpreèno
moralno `ivljenje, ki seveda vkljuèuje `rtvo-
vanje za drugega, skrb za odnose ipd.. Ne
moremo torej vsake posamezne oblike odda-
ljenosti od verske prakse enaèiti z moralnim
odklonom, zlasti ker so mnoge slabosti in gre-
šna nagnjena, ki jih opa`amo pri oddaljenih,
prisotne tudi pri tistih, ki so blizu.
Vsekakor ostaja v veljavi — in to redno opa-
`amo –, da oddaljenost od Boga in vere po-
veèa mo`nosti za moralni propad. @e zato so
oddaljeni pastoralni problem in se Cerkev paè
ne more sprijazniti s tem pojavom, èeš, so-
ciologija pravi, da je tako, kot je, normalno.
9&(& 	&%#	(& &
.		&
Oddaljenega kristjana je potrebno razliko-
vati od “tistih, ki Kristusa ne poznajo” (prim.
PZ 58), oddaljenost še ne pomeni nevere. To
pove `e suha statistika. Obisk nedeljskih maš
je, recimo, 20 % ali ni`ji, za verne pa se ima,
recimo, 70 % Slovencev in Slovenk. 50 % in
veè je torej take verske prakse, ki je bolj ali
manj oddaljena od uradnih prièakovanj in sto-
letnega predpisa Cerkve: “Bodi ob nedeljah in
zapovedanih prazniki pobo`no pri sv. maši!”.
Tudi z vidika odnosa do skupnosti ne mo-
remo reèi, da oddaljeni a priori ne marajo
skupnosti ali da so polemièno ali celo sovra`-
no nastrojeni do Cerkve. Pri mnogih akcijah
za obnovo cerkvenih stavb ali pripravo farnih
prireditev t. i. oddaljeni brez te`av sodelujejo
in ka`ejo èut odgovornosti za skupno stvar.
Toda ta pripadnost je selektivna, gre do neke
meje. Br` ko jih bomo poskušali pritegniti
v duhovno osrèje obèestva, tj. v molitveno in
zakramentalno dogajanje, se bodo odtegnili.
Oddaljeni so paradoksni èlani obèestva. “Smo
z vami, ampak ne pri pobo`nostih,” pravijo. Ali
kot je razmišljal nek najstnik, ko je opravièeval,
zakaj po birmi veè ne ministrira in ne hodi k ma-
ši: “Saj ni treba moliti, da si kristjan!”.
6 

Z vidika zakramentov so oddaljeni krist-
jani svojevrsten paradoks. Veèinoma imajo za-
kramente kršèanskega uvajanja (krst, obhajilo
in birma), vendar intenzivnega zakramental-
nega ̀ ivljenja ne ̀ ivijo. Paradoks je toliko veè-
ji, ker so v veliki veèini iz cerkvenega jedra
odšli takorekoè takoj po koncu mistagogiè-
nega procesa, tj. takoj po birmi. S tem kot
da so postavili pod vprašaj uèinkovitost za-
kramentalne milosti. Kot da je ta milost ime-
la ravno obratni uèinek, kot od nje prièakuje
naša dogmatika.
Oèitno je, da so k birmi šli z drugaènimi
prièakovanji in predstavami, kot jih ima o
birmi Cerkev. Birme so si moèno `eleli, toda
ne zaradi njene zakramentalne vsebine.
Tukaj lahko odpremo `goèo debato o pa-
storali podeljevanja zakramentov. Na nek na-
8

	




èin lahko ponovimo prastaro polemiko med
donatisti in sv. Avguštinom. Na nek naèin to
ves èas delamo - vsaj na ravni konkretne pa-
storale –, ko se pri birmancih in njihovih bo-
trih lovimo med rigoristiènimi in popustlji-
vimi pastoralnimi prijemi ter ko podvomimo,
èe se bo birma sploh zgodila.
Ker seveda noèemo biti donatisti in se dr-
`imo dogmatiène sintagme “ex opere opera-
to”, gremo z najstniki vsako leto znova skozi
enak trofazni postopek:
— naporna, zanimiva, tudi vesela priprava
birmancev na birmo;
— veselo obhajanje birme, obredni zanos, èut
medsebojne povezanosti;
— `alostno preštevanje ostanka po birmi, pa-
storalna potrtost.
:((,	&  &	,&
-		&$ %#	(&
Poskušajmo zdaj z definicijo. Èe si poma-
gamo z govorico klasiènega katekizma, lahko
reèemo, da so oddaljeni tisti kristjani, ki se
po prejetih zakramentih kršèanskega uvajanja
ne dr`ijo petih cerkvenih zapovedi, zanemar-
jajo molitveno `ivljenje, slabijo v poznavanju
in priznavanju šestih resnic ter so vedno bolj
izpostavljeni glavnim grehom in kršenju de-
setih bo`jih zapovedi.
V definiciji povemo:
— da gre za kristjane, ki so obièajno tudi bir-
mani in so torej v njih polo`ene bistvene
zakramentalne milosti;
— da jih empirièno zaznamo kot oddaljene,
ko v zreli `ivljenjski dobi za`ivijo mimo
cerkvenih zapovedi; se pravi, da ne hodijo
k sv. maši, se ne postijo, se ne spovedu-
jejo in ne prejemajo sv. obhajila, ne skle-
pajo cerkvene poroke;
— da je zanje znaèilno, da ne gojijo osebne
molitve in duhovnega `ivljenja;
— da je veliko pokazateljev, ki ka`ejo odda-
ljenost kot `goè duhovni in morali prob-
lem, kot uvod v duhovni in moralni nered.
:((,	&  &%'
,	& &&
To je pogled od zunaj, pogled iz pastoralnih
statistik, od sociologije oku`en pogled. Èe na
oddaljene pogledamo od znotraj in jih obrav-
navamo kot osebno duhovno zgodbo, se znaj-
demo v vzorcu Jezusove zgodbe o izgubljenem
sinu (prim. Lk 15). Oddaljenost je v odnosu do
Oèeta. Oddaljeni ima šibko poznavanje Oèeta
in moènejšo vero vase kot v Oèeta. Oddaljeni
vzame Oèetovo dedišèino (svobodo in èast) in
se poskuša v ̀ ivljenju dokazati brez njega. Oèeta
sumi tiranskih nagibov in ga do`ivlja kot gro`njo
svoji svobodi. Oddaljenost je zato v svojem naj-
globljem bistvu kot tiha zamera, tiha (podza-
vestna) polemika duše z Bogom. Oddaljeni ne-
nehno sporoèa Oèetu: “Glej, kako mi je fajn
brez tebe! Glej, kaj zmorem brez tebe!”. Vrnitev
k Oèetu je zato v znamenju celjenja ran in
èišèenja podobe Boga.
Cerkev kot analogija Oèeta ima bistveno
vlogo tako pri oddaljevanju kot pri prib-
li`evanju.
##	,
.


,   
&#,'&	 ((,	&$
V zrelem `ivljenjskem obdobju se odda-
ljenost oblikuje v veè ali manj stabilno bivanj-
sko dr`o. Naèinov oddaljenosti je seveda to-
liko, kolikor je oddaljenih. Vseeno si poma-
gajmo s tremi splošnimi tipi, ki jih lahko
pribli`amo trem centrifugalnim momentom
oz. trem primarnim gibalom oddaljenosti:
— ko me nekaj od zunaj vleèe vstran od je-
dra: gibalo oddaljevanja je mno`ièna in
dominantna kultura, splošni mišljenjski
vzorci, posvetna lestvica vrednot;
— ko se sam oddaljujem od jedra: gibalo je
lahko moj osebni greh ali pa osebna izgu-
ba vere oz. zavestna zavrnitev kršèanskega
preprièanja;
— ko me jedro potiska vstran od sebe: gibalo
oddaljevanja je lahko poni`anje ali `alitev,
ki ju do`ivim predvsem s strani duhovni-
8


 #
ka, ali pa enostavna nesposobnost jedra,
da bi se znalo ukvarjati z malo bolj širo-
kim krogom ljudi.
Poglejmo te tipe pobli`je.
;-&#-&&-(1'
Najpogostejši tip oddaljenca ne nastane
po premišljenih odloèitvah ali zaradi èustve-
nih zamer ali zaradi neke moène zunanje pri-
sile. Gre za spontano prepustitev splošnemu
kulturnemu toku, ki religijo postavlja na zad-
nja mesta med èlovekovimi potrebami. Gre
za emancipacijo mno`ic od Boga. Vendar ker
v ozadju ni zavestne odloèitve proti Bogu in
Cerkvi, tovrstni kristjan ohranja bolj ali manj
ohlapno pripadnost Cerkvi. Ne pusti pa, da
bi se Cerkev, kot rad pravi, vtikala v njegovo
zasebno `ivljenje in osebno moralo.
Vzemimo primer mladih. Emancipacija se
zgodi v znamenju brezbri`nosti do vere, kot
jo uèi Cerkev, kar je zlasti opazna dr`a pri mla-
dih. Postindustrijski procesi in postmoderna
kultura ustvarjajo ljudi brez korenin, brez pop-
ka, ki bi jih vezal na kakršno koli “mater”,
vkljuèno na mater Cerkev. Mnogi mladi se s
tem v svojih kulturnih izrazih tudi postavljajo.
So emancipirani in so sami sebi dovolj.
Vendar v kolikor je ta indiferenca med mla-
dimi trend, ki ga naèrtno promovira pop-kultura,
ne moremo veè govoriti o èisti indiferenci, ampak
`e o nekakšni ideologiji brezdomovinskosti. V
kolikor taisti krogi pop-kulture uporabljajo Cer-
kev in njeno simboliko za obraèun s svetom, ki
ga ne marajo (kar zasledimo v mnogih oblikah
rock glasbe), prav tako veè ni brezbri`nosti, tem-
veè polemika s Cerkvijo, kar je `e odnos.
8

Helena Valentin: Str`išèe 1, 2002, akril na platnu, 60 x 80 cm.
	




Ko se mladi zaposlijo in si ustvarijo dru-
`ine, trendovska brezdomovinskost z dotièno
pop-kulturo vred seveda popusti.
5#& &#&
Zlasti po prvih spolnih izkušnjah in na-
daljnjem koruzništvu se mnogi v svoji indi-
ferenci do Cerkve dodatno utrdijo. Toèno
vedo, kakšno je mnenje Cerkve o teh zade-
vah, in toèno vedo, da so “mimo” Cerkve.
Èutijo se kot tihi obsojenci. Èe so vmes spla-
vi ali druge oblike moralnega propada, se
bodo Cerkve vedno bolj bali in morda sèa-
soma v lastno obrambo zavzeli agresivno ali
posmehljivo protiversko dr`o. Moralno
stranpotništvo oz. greh bo vedno navzoè de-
javnik oddaljevanja.
Drugaèen tip, ki se sam oddaljuje, je
ideološki nasprotnik vere. To je tip v zami-
ranju. Vse manj je kristjanov, ki so se od
Cerkve oddaljili iz svetovnonazorskih razlo-
gov. Za tako poèetje tudi nimajo veè zunanje
zaslombe, kot so jo še imeli v komunizmu.
Èisti ateizem ni veè glavna moda in ga je na
Slovenskem okrog 13 %. Danes se javno nas-
protuje Cerkvi predvsem iz trivialnih politiè-
nih razlogov in zato je te`ko prièakovati, da
bo nekdo rekel: “Ne verujem v Boga, ker je
Cerkev dobila nazaj pokljuške gozdove”.
:((,	&<	 	(&	&#$
Nekateri se oddaljijo zaradi slabih izku-
šenj z duhovniki in o`jim cerkvenim oko-
ljem. Oddaljenost je potem v znamenju
èustvene ranjenosti. Pri tem je mo`no, da
gre za izgovore. Nekdo, ki išèe razlog, da bi
zapustil obèestvo, ga bo hitro našel v tej ali
oni duhovnikovi napaki. Toda bodimo in-
telektualno pošteni!
Splošno mnenje pa hoèe - in z marksi-
stiènim naukom je podkrepljeno –, da je t.
i. institucionalna Cerkev sama ustvarila od-
daljene. Do neke mere to velja in tega dejs-
tva ne skrivamo, saj sami ugotavljamo, da je
se je najhujša oblika ateizma pojavila ravno
v de`elah, kjer je bilo kršèanstvo tesno speto
z oblastjo ali je celo nastopalo kot dr`avna
religija. Ko je zahodni èlovek zaèel ustvar-
jati demokracijo, je skupaj z okostenelimi
monarhijami in absolutizmi zavrgel tudi
Cerkev, ki se mu je zdela politièno kompro-
mitirana in prebogata. Zaèutil jo je kot reak-
cionarno, oblastno, brez posluha za tuzem-
ske te`ave vsakdanjega èloveka. To, kar velja
na makroravni zahodne civilizacije, velja tudi
na mikroravni naših `upnij. Oddaljeni,
èetudi so kršèeni, `upniji ne priznavajo “ob-
lasti” nad seboj, noèejo `upnikovega nadzora
nad intimno in moralno sfero, so alergièni
na “bogato” cerkev ...
Kolikšna je duhovnikova krivda pri vsem
tem? Najprej se morajo duhovniki znebiti
obèutkov krivde za oddaljene. Oddaljenost
je paè velik zgodovinski proces in boleèe
oèišèevanje zahodne civilizacije, ki enostavno
presega duhovniški stan. @upniki so lahko
mojstri komunikacije, pastoralni geniji, lah-
ko so globoki molivci in tihi svetniki, še ved-
no bodo v njihovem okolju oddaljeni in med
njimi taki, ki jim ne bodo zaupali ali jih
bodo celo sovra`ili. Splošna kultura in pre-
vladujoèe ideologije kakor tudi egoizem mo-
dernega èloveka so premoèni.
Spet pa moramo biti strogi sodniki. Pogle-
dati moramo globoko v duhovniški sistem.
Preveriti moramo vzorce, po katerih razume-
vamo sebe in svet, vzorce, po katerih poteka
duhovniška vzgoja še danes. Sooèiti se moramo
z “duhom gospodovalnosti”, o katerem kot o
duhovniški deviaciji govori celo Katekizem ka-
toliške Cerkve. Duh gospodovalnosti namreè
ni samo konkretna `elja po komandi in nad-
zoru in ni vezan samo na bolj avtoritarne ka-
rakterje. Ta duh je lahko tudi sistemska in
strateška miselnost, ki obvladuje kler, èetudi
so mnogi kleriki milega znaèaja. Duh gospo-
dovalnosti je namreè zasidran v tisoèletni tra-
diciji dru`beno dominantne religije.
8

 #
8

Ob globinski refleksiji sistema in pojmo-
vanja duhovništva bodimo pozorni na meha-
nizem pohujšanja, na katerega je tolikokrat
opozoril Jezus. Ta mehanizem deluje. Èe jav-
no in moèno Bogu zavezani mo`je `ivijo, kot
da Boga ni, je to pohujšanje. Pohujšanje ruši
vero v šibkih. Pohujšanje je širjenje nevere iz
“uradnega” središèa vere navzven.
###
 
 


9
&&.	'8
Cerkev se za razliko od sekt do svojih od-
daljenih vede dokaj liberalno. Vrši nekak pri-
digarski pritisk na njih, kak duhovnik se mor-
da preveè zgra`a in huduje, na koncu pa Cer-
kev dejstvo oddaljenih sprejme in nekako
vraèuna v svojo prakso in same infrastruktur-
ne standarde. V bistvu oddaljeni niso neka
posebno velika novost. @e v `upnijskih kro-
nikah iz avstro-ogrskega èasa lahko zasledimo
zapise o tem, kako mladi neradi hodijo v cer-
kev in kako med verniki hitro prevladata èut-
nost in pijaèa. Še veè; oddaljenost najdemo
v Svetem pismu — dovolj je brati zgodbe o
prerokih ali pa kar prigodo o zlatem teletu.
Svojevrstno oddaljenost je do`ivel Jezus sam,
ko so ga v najte`jih urah zapustili uèenci. Ne-
nazadnje je tudi on sam bil za takratno ver-
sko oblast oddaljen, saj ni spoštoval sobote
in bojda se je šel verskega liberalca.
Kaj je torej novega? Nova je razširjenost
pojava in njegova nadaljnja širitev (obisk ne-
deljske maše v glavnem pada). Nova je nje-
gova dru`benokulturna samoumevnost.
Cerkev na Slovenskem odgovarja s Plenarnim
zborom. Kajti èeprav razumemo velika zgodo-
vinska ozadja pojava, kakor tudi vse vpletene psi-
hosocialne zakonitosti in ves sklop kulturoloških
vplivov, Cerkev do oddaljenih ne more biti in-
diferentna in pasivno prepušèena sprotnosti.
,	&%
 &#,((,	&$
 S Plenarnim zborom se je Cerkev na Slo-
venskem pognala na pot nove evangelizacije
(prim. PZ 59). Pri tem je odloèno zapisala:
“Cerkev na Slovenskem se v duhu drugega va-
tikanskega koncila in pokoncilskih dokumen-
tov zavestno odloèa za slu`enje današnjemu
èloveku po naèelu, da je èlovek pot Cerkve”
(PZ 43). @e kazalo Sklepnega dokumenta PZ
nam naka`e cilje in strategijo. Dokument je
strukturiran troèlensko: svet–Cerkev–svet (rekli
bi, Cerkev v oklep(aj)u sveta). Kratkemu
sooèenju s stanjem v svetu (prvo poglavje)
sledi kratek oris strategije (drugo), nakar se
za dolgo èasa zazremo vase — vse do ravni pa-
storalnega drobnjakarstva (tretje, èetrto in
peto), zakljuèimo pa s projekcijo v sodobno
dru`bo in dr`avo (šesto poglavje).
Iz strukture besedila in zajetnosti posa-
meznih poglavij je razvidno, da prvi in ne-
posredni cilj posinodalne prenove niso “ti-
sti, ki Kristusa ne poznajo”. Neposredni
cilj smo mi, deklarirani kristjani, obèestvo
verujoèih, bodisi da smo vsako nedeljo pri
maši bodisi samo za polnoènico. To je me-
todološko vsekakor korektna pot nove evan-
gelizacije: iz notranje prenove, zaèenši ka-
kopak z liturgijo — s srcem in virom obèes-
tva –, èrpati moè za oznanjevanje navzven.
Nenazadnje sam PZ citira dr. Franca Ro-
deta: “Najveèja te`ava, da tega cilja /nove
evangelizacije/ ne dosegamo tako, kot bi `e-
leli, ni zunaj Cerkve in v današnji kulturi,
ampak znotraj Cerkve, odvisnaod nas, od
naše slabotne vere ...” (PZ 59).
Vitalno in sprošèeno ter v Boga zazrto ob-
èestvo namreè samo po sebi deluje sredote`no
in privablja v jedro zunanje kroge kristjanov.
1	%	'	-	#
Plenarni zbor tudi ne briljira v domišlji-
ji, kako toèno evangelizirati “nove pogane”,
èeprav bi iz uvodnih razglasov in himniènih
tonov to prièakovali, paè pa se na široko raz-
piše o bogoslu`ju, o zakramentalni pastorali
in o katehezi. Iz tega lahko razberemo, naj
se pastorala oddaljenih zgodi predvsem skozi
	



!
8

redno dejavnost, ki na `upnijah `e poteka
in ki se je oddaljeni prilo`nostno in po do-
loèenih pravilih udele`ujejo. Èeprav se nam
na tej toèki PZ zazdi nekoliko medel in pla-
šen, je vendar na delu pastoralna modrost
in previdnost. Oèitno se PZ zaveda, da so
standardne dejavnosti Cerkve v veliki meri
neizkorišèene oz. nezadostno kakovostne, da
bi z oznanilom prodrle globlje med ljudi in
prišle do srca. Oèitno je tudi, da PZ vraèuna
kadrovsko šibkost Cerkve na Slovenskem in
zato ne prenaša te`išèa iz klasiène zakramen-
talno-katehetske pastorale v kategorialno pa-
storalo, za katero vemo, da zahteva posebej
pripravljene in s posebno karizmo obdarjene
ljudi, ki po mo`nosti ne bodo vpeti v redno
`upnijsko pastoralo.
V povzetku povedano: Cerkev na Sloven-
skem na izziv oddaljenih odgovarja predvsem
tako, da nas poziva k osebni in obèestveni
prenovi, k èrpanju iz neusahljivega Bo`jega
vira, da bi dobili moè in spoznanje za bolj ka-
kovostno in bolj goreèe delo na podroèjih,
kjer `e delujemo, ter da bi se nam še posebej
obnovil posluh za `ivljenje obrobnih.
Kdor je prièakoval neko novo recepturo
ali makrometodo za pribli`evanje oddaljenih,
je ostal razoèaran. PZ ni “našel Amerike” in
bil bi èude`, èe bi jo. Tudi na širši evropski
ravni Cerkev še ni našla neke nove razvidne
strategije, ki bi po vzorcu katoliške obnove
iz 16. in 17. stoletja reševala problem.
		,	 	&-	 % &	%&
#,((,	&$
 Plenarni zbor za prenovo `upnije med
drugim naroèa, da mora `upnija preiti “od
ukvarjanja z zgolj notranjimi `upnijskimi
vprašanji k evangelizaciji oddaljenih in ne-
verujoèih na podroèju `upnije, k zanimanju
za širša vprašanja naroda, dr`ave in sveta” (PZ
427). Povrh tega je v naravi nove evangeliza-
cije, da ni nova samo zato, ker je ponovitev
ene prejšnje, temveè je nova tudi v metodi in
govorici. Natanèen pregled sklepov PZ pa ne
nakazuje, kakšne naj bodo nove in izredne ob-
like pastorale tistih, ki so na robu ali zunaj
Cerkve, in katere naj bodo strukture, ki se
bodo naèrtno s tako pastoralo ukvarjale. Tu
in tam naletimo na kakšno strukturno novost,
ki nekoliko pose`e tudi na podroèje oddalje-
nih (npr. priporoèilo k bolj intenzivni upo-
rabi modernih medijev), in to je vse.
Odgovor o izredni praksi si pomagajmo
poiskati na ravni strategije (drugo poglavje)
in pojmovanja Cerkve (tretje poglavje). V
strategijo so zapisane naslednje odloèitve in
usmeritve, ki jih lahko razumemo tudi kot
kriterije za ustvarjanje konkretnih metod v
pastorali oddaljenih:
— odloèitev za èloveka: vkljuèuje neelitistiè-
no gledanje na èloveka; zanima nas vsak
èlovek in spoštujemo zgodbo vsakega po-
sameznika; kot dobri poslušalci se bomo
poskušali vsakemu pribli`ati;
— odloèitev za dru`bo solidarnosti: posebno
pozornost bomo posvetili ubogim in odri-
njenim; naša ljubezen do zadnjih je naše
najmoènejše prièevanje in oznanilo Kri-
stusa v sodobnem svetu;
— Cerkev na poti nove evangelizacije: ne
bomo se ustrašili povsem novih prijemov
in poti do sodobnega èloveka; šli bomo iz
naših okostenelih struktur èloveku naproti;
— Cerkev kot prostor dialoga: Cerkvi bistve-
no je, da smo si vsi bratje in sestre, da se
torej pogovarjamo med seboj in spoštu-
jemo v svojih razliènostih; Cerkev tudi v
odnosu do sveta in obrobnih preveva op-
timizem, zato išèe, najde in ceni, kar je v
ljudeh dobrega.
Skratka, do oddaljenih vodi potrpe`ljiva
pot dialoga in prilagajanja govorice z veliko
solidarnostnega posluha. Kakšna bo opera-
tivna podoba vsega tega, pa bo morda odvi-
sno od Drugega plenarnega zbora Cerkve na
Slovenskem.