Glasilo »INGRAD- Naklada 1500 Izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Odgovorni urednik Franc Vitanc Tehnični urednik Darko Maligoj Urejuje uredniški odbor Tiska: »Papirkonlekcija« Krško Gospodarski načrt 1972 CILJ: Proizvajati več, hitreje, kvalitetnejše in z nižjimi stroški — ob tem pa boljši življenjski standard za kolektiv ter večjo proizvodno in ekonomsko moč za podjetje! Ta oiilij smo si zastavili v našem razvojnem programu in vsako leto mu skušamo priti bliže. Prav letos, ko so se za vse slovensko in jugoslovansko gospodarstvo zaostrili gospodarski pogoji, je tudi za nas čas, da se zastavljenemu cilju približamo z odločnejšim in daljšim korakom, kot smo to uspeli v dosedanjih letih. Precej časa se pri nas že ne vprašujemo več ali je planiranje sploh potrebno in ali poleg tehničnih rabimo tudi ekonomske raziskave — zato o namenu plana ni potrebno govoriti. Vsi vemo, da ni dovolj, če ob koncu leta ugotovimo, koliko smo prigospodarili, ampak moramo vedeti vnaprej kakšen naj bi rezultat sploh bil, da bi bil zadovoljiv in kaj moramo storiti, da ga tudi dosežemo. Vemo tudi, da je vse to ena od bistvenih osnov za informacijski sistem ter za kibernetsko upravljanje in vodenje podjetja. Gospodarski načrt ne more biti le odraz naših želja, ki ne bi bile uresničljive. Kot merilo uspešnosti je uporaben le realen plan. Zato je pri sestavljanju plana upoštevano predvsem: 1. družbene smernice, 2. doseženi rezultati v dosedanjih letih v našem in v sorodnih gradbenih podjetjih, 3. razvojni program podjetja, 4. predvidena gibanja na grad-benem tržišču. Družbene smernice Prav v tem času najvišji organi v federaciji, republiki in v občini zastavljajo smer in proporce za bodoči razvoj gospodarstva, torej tudi gradbeništva. Poleg tega so naznačene smeri poslovno — političnega ukrepanja za gospodarske organizacije, ki naj jih te v svojih načrtih in programih tudi upoštevajo. Ker so te smernice zelo široko objavljene v sredstvih javnega obveščanja, jih tu nebi podrobneje navajali. Predvsem gre za potrebo po intenzivnejšem gospodarjenju in to z boljšo organizacijo dela, sodobnejšo tehnologijo, izkoriščanjem notranjih rezerv, boljšo strokovnostjo kadrov, boljšo produktivnostjo itd. Doseleni rezultati Predvsem je važna presoja, kaj smo že dosegli in kaj smo sposobni doseči. Pri tem pa stremimo za tem, da sc uvrstimo med najboljša podjetja in med njimi tudi ostanemo. Zato je bila pred sestavljanjem plana izvršena raziskava poslovnih rezultatov, ki smo jih dosegli v dosedanjih letih, posebno še v letu 1971, poleg tega pa smo svoje rezultate primerjali z reki so po obsegu sorodna naše-zultati vrste gradbenih podjetij, mu podjetju. Primerjalna analiza zaključnih računov za leto 1971 (časovno z 1970 in medpod-jetniška) je pokazala: 1. da je podjetje v letu 1971 občutno izboljšalo svoj poslovni rezultat napram prejšnjim letom, 2. da je rezultat nad povprečjem rezultatov gradbenih podjetij celjskega področja, so pa rezultati nekaterih gradbenih podjetij na drugih področjih boljši od našega. Podrobnejša raziskava teh razmerij in primerjava tržnih cen, zbranih na licitacijah, vsiljujejo zaključke: — da je gradbeno tržišče na celjskem področiu mnogo zahtevnejše od tržišča na večini ostalih področji Slovenije, — da na rezultate ugodno vpliva tudi delo v inozemstvu in — da so nekatera podjetja zaradi tega uspela v zadnjih letih močno izboljšati svojo opremljenost (tako osnovna, kot tudi obratna sredstva). Iz tega lahko povzamemo, da slabšim rezultatom na celjskem področju botrujeta poleg zahtevnosti investitorjev tudi razdrobljenost gradbenih kapacitet (podjetij) in nepovezana tržna politika. Iz raziskave jasno izhaja, da smo za najboljšimi nekoliko zaostali in kam naj usmerimo ukrepe, da bi zamujeno nadoknadili. Pri ukrepanju bomo morali paziti predvsem na naslednje: a) tesnejše poslovno-tehnično in poslovno-politično sodelovanje z drugimi gradbenimi podjetji na našem področju, še posebej pa v GIPOSŠ-u b) izpopolnitev tehnologije v proizvodnji c) izpopolnitev poslovnih metod d) vlaganje večjih sredstev v razširjeno reprodukcijo e) zainteresiranost vseh članov kolektiva, posebno pa vseh vodij za učinkovitejše delo in za doseganje boljših poslovnih rezultatov. Razvojni program Ena od tehtnih osnov za sestavo letnega proizvodno-finan- HSHSHSHSHSHSHSHSHSHSHS 6 pcazniku * , , g delci S čestitam® vSern etanom kolektiva /n njihovim Svojcem Uredništvo BNBHBHSHSHBHgHBHBHSHgl čnega plana je nedvomno razvojni program podjetja, ki ga je po razpravi v kolektivih enot sprejel delavski svet podjetja. Ker je bil elaborat o razvojnem programu obravnavan dovolj široko in so z njim seznanjeni vsi kolektivi enot, zato na tem mestu teh podatkov in u-krepov tu ne bi navajali. Ob analizi doseženih rezultatov in ob planu pričakovanih rezultatov za leto 1972 pa se je pokazalo, da so doseženi rezultati boljši od programiranih. To pa narekuje potrebo, da se izvrši rebalans razvojnega programa in da se prilagodi doseženim stopnjam pokazateljev. Tržni izgledi (proizvodni program) Med sodobne poslovne metode spada vsekakor intenzivna raziskava tržišča. Ker pa so naše možnosti glede trga precej različne od tistih, ki jih ima industrija, storimo pač vse tisto, kar moremo. Strokovna skupina, ki so jo sestavljali štirje vodje služb, je opravila tržno raziskavo za posamezne sektorje gradbene dejavnosti in za sektorje obratov. Ob sodelovanju s šefi sektorjev je ta skupina sestavila proizvodni program in sicer: — za sektorje gradbene dejavnosti z navedbo strukture objektov in z vrednostnim obsegom del, ki jih bomo letos predvidoma uvrstili v proizvodnjo, — za sektorje obratov z masovno proizvodnjo (proizv. gradbenega mat.) z ugotovitvijo možnih in potrebnih količin, — za sektorje obratov z individualno proizvodnjo pa z vrednostnim obsegom na podlagi dosežene produktivnosti ter predvidene opremljenosti. Za vse sektorje je bila obenem ugotovljena tudi potreba po številu zaposlenih fizičnih in umskih delavcev. S tem imamo pregled, kakšne so kapacitete v posameznih dejavnostih, koliko teh je že zasedenih s prevzetimi deli (do-sedaj 60 %) in kje so še proste kapacitete, za katere moramo delo še pridobiti. Planirani obseg proizvodnje V proizvodnem programu so vsebovani objekti, ki bodo letos predvidoma uvrščeni v proizvodnjo in ne glede na to, ali bodo končani že letos ali šele v naslednjih letih. Predvideno je, da bodo od ce-(Nadaljevanje na 2. strani) (Nadalejvanje s 1. strani) Zaposlenost in produktivnost lotnega programa izvršene v le- sli dal v posameznih dejavno- za jzvrgjtev planiranega obse- slednje povprečno število fizič-tošnjem letu naslednje vredno- stih (v 000 din). ga proiZVQ^nje je planirano na- nih in umskih delavcev: bruto tuje lastna produkt storitve proizv. GRADBENA OPERATIVA 151,000 53,600 97,400 PGM Medlog 25,880 — 25,880 Proizvodni obrati 21,650 1,020 20,630 Mehanizacija 17,750 1,450 16,300 OBRATI 65,280 2,470 62,810 Projektivni biro 1,560 — 1,560 Delavsko naselje 515 — 515 I nozemstvo 6,500 — 6,500 OSTALE ENOTE 8,575 — 8,575 SKUPNO 224,855 56,070 168,785 Od tega naj bi posamezni sektorji in obrati dosegli naslednje vrednostni obseg proizvod- 1. GRADBENA DEJAVNOST nje ter zaposlovali naslednje povprečno število proizvodnih delavcev: sektor bruto produkt tuje storitve lastna proizv. proizv. del. Celje 55,000 19,000 36,000 324 Montaža 12,000 5,200 6,800 59 Štore 16,500 7,700 8,800 84 Konjice 8,500 4,200 4,300 43 Žalec 18,000 4,500 13,500 122 Ljubljana 34,000 12,500 21,500 194 Avtocesta 4,000 — 4,000 25 Izobraževalni center 3,000 500 2,500 20 Skupno 151,000 53,600 97,400 871 2. PROIZV. GRADB. MAT. MEDLOG Obrat biruto tuje lastna proizv. produkt storitve proizv. del. pes kolom 3,400 3,400 13 gramoznica 1,100 — 1,100 4 betonarna 4,000 — 4,000 6 maltama 380 — 380 2 opeka 2,800 — 2,800 15 cevi 2,250 — 2,250 17 cementniine 1,050 — 1,050 10 montažni elementi 2,900 — 2,900 16 okna 1,200 — 1,200 5 železokrivci 6,800 — 6,800 45 skupno 25,880 — 25.880 133 3. SEKTOR PROIZVODNI OBRATI Obrat bruto tuje produkt storitve lastna proizv. proizv. del. mizarstvo 3,200 140 3,060 35 tesartsvo 1,950 70 1,880 16 žaga 1,400 — 1,400 11 slikarstvo 2,500 460 2,040 30 zaključni 9,050 670 8,380 92 elektro 2,500 — 2,500 20 ključavničarstvo 2,400 50 2,350 20 kleparstvo 1,900 100 1,800 15 vodovod 2,400 — 2,400 18 centralna kurjava 3,400 200 3,200 18 kovinski 12,600 350 12,250 91 Skupno 21,650 1,020 20,630 183 4. SEKTOR MEHANIZACIJA obrat bruto • produkt tuje storitve lastna proizv. proizv. del. strojni park 6,750 — 6,750 42 avtopark 6,600 1,400 5,200 30 servisi 4,400 150 4,350 47 Skupno 17,750 1,450 16,300 119 proizvodni režijski skupno Celje 324 Montaža 59 Štore 84 Konjice 43 Žalec 122 Ljubljana 194 Avtocesta 25 Izobraževalni center 20 Gradbena operativa 871 110 981 Medlog 133 24 157 Proizvodni obrati 183 38 221 Mehanizacija 119 24 143 Obrati 435 86 521 Projektivni biro 20 3 23 Delavsko naselje 11 1 12 Inozemstvo 360 9 369 Sk-upne službe 119 119 Ostale enote 391 132 523 SKUPNO PODJETJE 1.697 328 2.025 Od tega skupnega števila bc ) za pošteno delavcev: proizvodni režijski skupno — v Jugoslaviji 1.337 319 1.656 — v inozemstvu 360 9 360 skupaj 1.697 328 2.025 Iz tega šetvila zaposlenih de- ramo doseči na 1 zaposlenega lavcev in iz planirane vredno- letno naslednjo vrednost proiz- sti proizvodnje izhaja, da mo- vodnje: bruto-produkt lastna proizvodnja — gradbena operativa 173.360 111.825 1 sn D7n 1/1/1 7QO Napram produktivnosti, doseženi v letu 1971, pomeni to povprečno 6,8% izboljšanje produktivnosti. To je realno možno doseči s tem, da izboljšamo koriščenje delovnega časa (storilnost) i.n intenzivnejšo udeležbo mehanizacije v proizvodnem procesu. Oboje pa je možno le z izboljšanjem priprave in organizacije v proizvodnji. Celotni dohodek V planu proizvodnje je za posamezne enote planiran njihov bruto-produkt, ne glede na to, za katerega naročnika proizvajajo. Ker pa pretežna večina obratov proizvaja polizdelke ali storitve za potrebe osnovne, t. j. gradbene dejavnosti, se ta del njihove realizacije šteje kot interna realizacija in se kot taka všteva v celotni dohodek. Predvideno je, da bodo ob koncu leta v zaključnem računu izkazani naslednji poslovni rezultati: bruto produkt enot 224,855.000 interna realizacija 49,855.000 eksterna realizacija 175,000.000 izredni dohodki 500.000 CELOTNI DOH. 175,500.000 vrednost substance nedov. proizv. 1. 1. + 11,829.000 nedov. proizv. 31.12. — 12,829.000 porabljen material in storitve 104,400.000 amortizacija 5,150.000 izredni izdatki 450.000 PORABLJENA SREDSTVA 109,000.000 DOHODEK 66,500.000 Dohodek in delitev Predvideno je naslednje doseganje dohodka (višina, struktura) ter naslednja namenska delitev: L Dosežen dohodek bruto 66,500.000 2. Obveznosti — pogodbene — zakonske — stan. izgradnja 2.150.000 1.290.000 2.060.000 5,500.000 3. Dohodek in razdelitev 61,000.000 4. Osebni dohodki 51,500.000 5. Ostanek dohodka 6. Razmerje delitve 9,500.000 osebni dohodki 84,4 % = 15 % ostanek dohodka 15,6% = 15% (Osnova: dohodek za razdelitev = 100 %). Družbeni plan V mesecu decembru 1971 je bil Skupščini občine Celje predložen družbeni plan podjetja za leto 1972. Ta plan je bil sestavljen v času, ko še ni bila oprav-(Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) Jjena tržna raziskava in še ni biil sestavljen proizvodni program za posamezne dejavnosti in enote, na razpolago pa so bili le podatki za tretji kvartal 1971. Izdelan proizvodni program, doseženi dejanslkirezulta-in na podlagi teiga planirane stopnje so vzrok, da je prišlo do razlik med predloženim in sedanjim planom. Ta korigiran družbeni plan, ki je prikazan v prejšnjih dveh odstavkih, to je celotni dohodek ter dohodek in delitev, je bil takoj po sprejetju dostavljen občinski skupščini. Osebni dohodki in skladi Iz sredstev, ki so iz dohodka namenjena za osebno potrošnjo in iz planiranega števila zaposlenih izhaja, da naj bi povprečni mesečni čisti prejemki na zaposlenega znašali: —- osebni dohodek 1.727 — terenski dodatek 174 — prevoz na delo 52 skupaj 1.953 za sklade, to je za skupno potrošnjo in za razširjeno reprodukcijo pa je planirana naslednja višina in namenska razporeditev sredstev: .— skupna poraba — stanovanja 2,060.000 — skupna poraba — ostalo 1,500.000 — poslovni sklad — osnovna sredstva 2,500.000 — poslovni sklad — obratna sredstva 4,450.000 Investicijska vlaganja Vsako leto lahko vložimo v razširjeno reprodukcijo toliko, kolikor znaša funkcionalna a-mortizacija iz tekočega leta in ostanek dohodka iz preteklega ga leta. Na tej podlagi je sestavljen investicijski program za leto 1972, ki ga je potrdil delavski svet podjetja in je objavljen posebej. Iz letošnjega plana pa lahko sklepamo že na višino investicijskih vlaganj za leto naprej, to je za leto 1973. Ta vlaganja bodo takrat znašala: a) povečanje lastnih obratnih sredstev 4,450.000 din b) nadomestitev in povečanje o-snov.nih sredstev iz — amortizacije 5,150.000 — ostanka dohodka 2,500.000 7,650.000 skupno 12,100.090 Poslovna politika in ukrepi V družbenem planu republike je rečeno:»... morajo vsi nosilci dvigniti gospodarjenje na sodobno raven. Predvidene izpopolnitve v gospodarskem sistemu bodo ustvarjale ugodnejše družbeno-ekonomske pogoje za tako orientacijo, hkrati pa bodo terjale od gospodarskih organizacij, da svoje poslovanje čimbolj prilagodijo zaostrenim ekonomskim merilom gospodarjenja«. Ta orientacija, ki je vsebovana tudi v razvojnem programu našega podjetja, mora biti osnova za vodenje tekoče poslovne politike. Pri tem pa na gospodarjenje podjetja vplivajo: — zunanji činitelji, na katere ima podjetje le posreden in še to neznaten vpliv ter — notranji činitelji, ki so sicer pod vplivom podjetja, vendar so znatno odvisni od zunanjih činiteljev. Uspešnost poslovne politike in strategije je torej neposredno odvisna od tega, v koliki meni so obvladani ter usmerjeni notranji činitelji in v koliki meri podjetje vpliva na zunanje činitelje. S podpisom samoupravnega dogovora, ki so ga sklenila vsa gradbena podjetja Slovenije, je tudi naše podjetje sprejelo obveznost, da bo izpolnjevalo zahteve iz tega dogovora. Zahteve dogovora se v glavnem nanašajo na: 1. dvig družbenega standarda zaposlenih (osebni dohodek, stanovanje, prehrana, varstvo pri delu, izobraževanje, rekreacija) in 2. dvig materialne osnove podjetja (sredstva za razširjeno reprodukcijo v osnovna sredstva in v lastna obratna sredstva). V proizvodno-finančnem planu za leto 1972 so vse te zahteve upoštevane. Izpolnitev zahtev bo možna le ob uspešni po- slovni politiki, za kar so predvideni organizacijski, tehnični, ekonomski in socialni ukrepi, predvsem: a) izpopolnitev organizacije in poslovnih metod, b) izpopolnitev tehnologije v proizvodnji, c) vlaganje večjih sredstev v mehanizacijo, v lastna obratna sredstva in v strokovne kadre, d) ekspanzija na domačem in inozemskem tržišču, e) zagotovitev ustreznih delovnih pogojev, stimulativnosti v nagrajevanju, zaostritev odgovornosti itd. Namesto zaključka. Zastavljeni cilj ne bo lahko doseči, še posebno ne v letošnjem letu, ko se gospodarski pogoji občutno zaostrujejo. Zato bo potrebno, da Sleherni član kolektiva kot delavec in kot upravljalec prispeva svoj največji možni delež k ostvanitvi planiranih nalog. V tem sestavku niso navedeni podrobni podatki, temveč le tisti, ki so najbolj bistveni. Niti niso navedeni podrobni ukrepi, ki so predvideni za izvršitev. Podrobni podatki, ukrepi in napotki so navedeni v elaboratu gospodarskega načrta, ki so ga prejeli vsi sektorji in v izvlečku, ki so ga prejeli vsi člani samoupravnih organov. Ti podatki so dostopni slehernemu članu kolektiva. Zato priporočamo, da v razprave (tudi med letom) na posameznih sektorjih vključimo tudi ta vprašanja in vedno znova pregledamo, kaj od predvidenega je izvršeno in kaj je še za storiti. Kot podlaga za te razprave pa bodo služile informacije, ki jih bodo dajala vodstva sektorjev in vodstvo podjetja po preteku vsakega meseca. LUDVIK ARNUŠ, econ. šef plansko analitske službe Osnovna šola Dušana Jereba. Konjice, posebej pa njihovi mladi prebivalci so dobili sodoben šolski objekt. RAZPIS volitev v delavski svet in svete poslovnih enot podjetja GIP Ingrad Celje VOLITVE V DELAVSKI SVET PODJETJA I. Na podlagi 58. in 83. člena statuta podjetja je delavski svet na svojem zasedanju dne 10. aprila 1972 sprejel sklep o razpisu volitev za člane delavskega sveta podjetja. Volitve bodo dne 10. maja 1972. II. V delavski svet bodo volili člani GIP Ingrad 31 članov za dobo dveh let. III. Volitve bodo opravljene po volilnih enotah in sicer: — volilna enota sektorja Celje, ki voli 5 članov — volilna enota sektorja montaže gradnje, ki voli 1 člana — volilna enota sektorja Slov. Konjice, ki voli 1 člana — volilna enota sektorja štore, ki voli 2 člana — volilna enota sektorja Ža- lec, ki voli 3 člane — volilna enota sektorja Ljubljana, ki voli 4 člane — volilna enota sektorja vzdrževalnih obratov, ki voli 2 člana — volilna enota sektorja Medlog, ki voli 3 člane — volilna enota sektorja za mehanizacijo, ki voli 3 člane — volilna enota sektorja proizvodnih obratov, ki voli 4 člane — volilna enota uprave, ki voli 3 člane. Pri določitvi števila članov delavskega sveta v vsaki volilni enoti, so upoštevani kriteriji, ki jih določa 59. člen statuta in so: število delavcev zaposlenih v posamezni enoti in pomembnost nalog. IV. Kandidatno listo oziroma kandidate za člane delav- skega sveta predlagajo zbori delovnih ljudi po zgoraj navedenih enotah. V. Delavski svet je imenoval volilno komisijo za izvedbo volitev v naslednjem sestavu: Karner Franc, predsednik Jagrič Marija, član Olešnik Vili, član Jankovič Drago, namestnik Jan Marija, namestnik ing. Kukovec Milena, namestnik. Volilna komisija imenuje volilne odbore, določa volišča, imenuje komisijo za sestavo volilnih imenikov, določa čas, ko so volišča odprta, sprejema kandidatne liste in jih potrjuje, pripravlja volilni material, daje navodila za postopek v zvezi z volitvami, če nastanejo določene nejasnosti, ugotavlja in razglaša izid volitev. (Nadaljevanje na 6. strani) SEKTOR Konjiška občina, področje, na katerem dela sektor Slovenske Konjice, spada med srednje velike in srednje razvite občine v Delovodja Brecelj Karl je dolgoletni član kolektiva. Sloveniji. Po upravni razdelitvi in pripadnosti se uvršča v celjsko regijo. Na vzhodu meji na občino Slov. Bisčrico, ki spada pod mariborsko regijo, na za-padu pa meji na občino Celje. Lego občine sem poudaril zaradi tega, ker je obseg del vezan na sorazmerno ozko območje in na vsakokratno nihanje gospodarske moči občine in posameznih podjetij. Prodor na mariborsko področje pa je izredno težaven, saj vsa dela tamkaj izvajajo predvsem mariborska in lokalna podjetja. Smo majhen sektor v okviru velikega podjetja. Kljub temu pa realizacija konjiškega sektorja predstavlja pomemben delež v celotni realizaciji podjetja. Če pogledamo poslovanje nazaj, vidimo, da so bila posamezna leta zelo uspešna na konjiškem sektorju. Ne moremo se seveda pohvaliti z velikimi in zahtevnimi objekti, če bi pa na vsakem objektu, ki smo ga zgradili napisali poleg letnice tudi ime našega podjetja, potem bi lahko dejali, da smo v Konjicah in o-kolioi zgradili zelo veliko. Zato se ne smerno čuditi, če vsak naš delavec gleda s ponosom na delček vloženega truda in pred- Šuperger Jakob, tesar, je v podjetju že od leta 1959. SLOVENSKE KONJICE Večino vseh pomembnejših objektov v Industrijskem kombinatu KONUS je zgradilo naše podjetje, oziroma sektor. V zadnjih letih je predvsem zanimiv kompleks treh objektov: jedilnica, gasilski dom in Koko. Posebno zahteven je bil objekt Koko, zaradi težavnega fiundiiranja in svojevrstne arhitekture. Lahko rečem, da je bil investitor z našim delom dosedaj zadovoljen in upamo, da bomo tudi v bodoče uspešno sodelovali. vsem na rast konjiške občine. Večina delavcev našega sektorja stanuje v konjiški občini. Navezani so na svoj kraj, navezani pa so tudi na podjetje. Nikomur ni vseeno, če imamo premalo dela, saj vsaka premestitev iz Konjic, pomeni zanj premestitev od doma. Ne smemo torej mimo tega, če se na proizvodnih sestankih pojavljajo tudi vprašanja, zakaj pni stanovanjskih posojilih, pri pogojih izobraževanja in pri raznih akcijah družbenega standarda delavci našega sektorja niso povsem izenačeni z delavci na področju matičnega podjetja. Mnogo je delavcev, ki so se v preteklih letih zaposlili pri drugih organizacijah, vendar so se vedno ponovno vrnili k podjetju GIP Ingrad. Naše delo je bilo povezano z rastjo Konjic, .naši najpomembnejši investitorji pa so bili: Skupščina občine Konjice. V novem naselju smo zgradili vrsto stanovanjskih objektov, tako v Konjicah kot v Zrečah. Z ukinitvijo stanovanjskega sklada se je gradnja družbenih stanovanj v Konjicah prekinila, S tovarno za proizvodnjo usnjarskih strojev je Kostroj dobil sodobne prostore za tehnične postopke in povečal svoje kapacitete. Tudi za LIP Konjice smo zgradili vrsto objektov v Konjicah in obnovili obrat v Poljčanah. Želimo, da bi sodelovali tudi pri izgradnji bodočih objektov. Pogled na panoramo Konjic s strehe objekta v Konusu. Izvršena dela si ogleduje šef sektorja, ki je na levi strani. vo šolo Dušana Jereba v Konjicah, novo šolo v Vitanju, popravili šolo v Špitaliču in Tepanju, sedaj pa adaptiramo prvo osnovno šolo v Konjicah. Dela na slednjem objektu ne na- predujejo v skladu s sprejetim rokom. Nekaj po krivdi sektorja, več pa po krivdi obrtnikov, ki niso izvršili svojega dela do zimske sezone, tako, da smo morali v zimskem času adaptacijo ustaviti. Pred kratkim smo oddali tudi novi zdravstveni dom v Konjicah. Dela na tem objektu so bili a izredno težavna zaradi nepopolne tehnične dokumentacije. vendar upamo, da se bo v letošnjem letu oziroma prihodnjih letih nadaljevalk) z izgradnjo družbenih stanovanj. S sprejetjem novega zakona o gradnji stanovanj so tudi v konjiški občini spoznali, da je treba nitjino nadaljevati z izgradnjo, ne samo individualnih stanovanj, ki zahtevajo veliko sredstev za ureditev komunalnih naprav, pač pa predvsem z gradnjo cenejših družbenih stanovanj. V Konjicah nismo zgradili niti enega stanovanjskega objeikta za trg, zato menim, da bo morala temu vprašanju komercialna služba podjetja posvetiti več pozornosti. Za občino smo v zadnjih letih gradili predvsem šolske objekte. Veseli nas, da so občani zadovoljni s kvaliteto in izgradnjo šolskih objektov, saj so s samoprispevkom prispevali pomemben dellež k izgradnji teh objektov. Tako smo zgradili no- Za investitorja LIP Konjice smo zgradili več objektov. Na sliki proizvodna hala in kotlarna z ekshaustorskimi napravami. V SLIKI IN BESEDI S Kovaško industrijo Zreče v zadnjih letih nismo toliko sodelovali kot popreje. Zanimiva pa je bila izredno zahtevna gradnja kesona za temelje težkega kladiva v kovačnici. Delo nam ni povsem usipello zaradi napačnih podatkov geologov. Zreška industrija se zadnje čase hitro razvija in z njo zaselki ob Zrečah, zato bo tudi v perspektivi dela na tem območju. Kostroj je edino podjetje za proizvodn jo usnjarskih strojev v Jugoslaviji. Za tega investitorja smo pred leti zgradili glavno proizvodno halo. Sedaj pa uvajajo še proizvodnjo plastičnih oken. Za proizvodnjo teh oken gradimo novo proizvodno halo. Prepričani smo, da ima ta po- Kompleks objektov, ki smo jih v zadnjem času zgradili za Konus in sicer: jedilnica, gasilski dom in Koko. šuperger Jakob, tesar, je v podjetju že od leta 1959. mernben proizvod za gradbeništvo lepe perspektive. Poleg omenjenih objektov, smo zgradili v Konjicah tudi več manjših objektov. Prav pred kratkim smo oddali Trgovskemu podjetju »Dravinjski dom« novo samopostrežno trgovino. Ce na kratko ocenim, so bili odnosi z investitorji zadovoljivi. Seveda smo bili včasih deležni pohval, včasih pa tudi upravičeno kritizirani. Če pogledamo Konjice in ostale kraje v občini, lahko ugotovimo, da je mnogo objektov zraslo z delom naših delavcev, zato želimo, da bi bil tudi bodoči razvoj Konjic povezan z našiim podjetjem. Odnosi s službami, obrati in vodstvom podjetja so dobri, pogrešamo pa pogostejših obiskov in večjo zavzetost naših obratov. Iz,gleda pa, da zaradi premajhnega obsega proizvodnje o-ziroma pomembnosti naših objektov, nismo tako veliki, da bi lahko bili na prioritetni listi podjetja. Šef sektorja Polde Rihteršič, dipl. gradb. ing. DELAVSKI SVET PODJETJA SPREJEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in odobravanju posojil Na predlog Odbora za delovna razmerja in nagrajevanje ter po opravljeni javni razpravi je delavski svet na svojem zasedanju dne 10. aprila t. 1. sprejel spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju stanovanj in odobravanju posojil. Tako bodo člani delovne skupnosti Ingrada v bodoče lahko dobili za gradnjo lastne e-modružin&ke stanovanjske hiše 50.000,- din posojila. Posojilo pa se lahko odobri in koristi le za zaključna dela po III. gradbeni fazi. Izjemoma se posojilo lahko odobri delavcu na začetku gradnje, če ta dokaže, da bo imel skupaj z odobrenim posojilom zagotovljena sredstva za vrednost celotne gradnje. S ta- kim načinom delitve posojil se hoče zagotoviti, da bodo gradili hiše le tisti, ki so finančno sposobni, da bodo dosedanja stanovanja sprostili za druge delavce podjetja. Že itak skromna sredstva naj se dodelijo delavcem, ki si bodo hišo dokončali in vselili. Doslej se je namreč često dogajalo, da so delavci dodeljeno posojilo porabili za prve faze gradnje. Ker pa niso imeli lastnih sredstev za dokončanje, so tako sredstva podjetja ležala zamrznjena, od katerih ni imel nihče koristi. Tako slabo gospodariti s temi sredstvi pa seveda nimamo pravice. S posojili se bo v bodoče bolj stimuliralo nakup stano- vanj. Delavec bo lahko v bodoče dobil za nakup stanovanja do 70.000,- dinarjev posojila, izjemoma pa bodo delavci, ki bodo kupili stanovanje v Ljubljani, kjer so cene za cca 20 % višje, lahko dobili posojilo v višini do 80.000,- din. Vsa posojila se bodo lahko odobravala največ za dobo do 25 let in z najmanj 2% obrestno mero. Novost je še v tem, da se bodo posojila lahko odobravala odslej tudi delavcem, ki bodo gradili oz. kupovali stanovanje v^ oddaljenosti do 10 km od sedeža stalne dejavnosti podjetja. Doslej so lahko po pravilniku dobili posojilo le delavci, ki so gradili oz. kupovali stanovanja oddaljeno le do 10 km od sedeža podjetja. Vsi kriteriji za dodeljevanje posojil ali stanovanj pa ostanejo še v bodoče nespremenjeni. Na istem zasedanju je sprejel delavski svet tudi spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Od 1. aprila dalje bo najvišji osebni dohodek na uro 5,50 din ali 1.000,- din na mesec. Pri tem pa je poudariti, da to le ob pogoju, da izpolni delavec 100% učinek na svojem delovnem mestu. Korekture osebnih dohodkov za druge kategorije delavcev bodo izvršene, ko bodo določene spremembe z družbenim dogovorom. To pa pričakujemo v sredini leta. (Nadaljevanje s 3. strani) VOLITVE V SVETE POSLOVNIH ENOT PODJETJA Na predlog družbeno političnih organizacij podjetja GIP Ingrad je delavski svet na istem zasedanju sprejel sklep o izvolitvi organov u-pravljanja v enotah podjetja. S tem v zvezi je sprejel naslednje začasne sklepe: — V predhodnem obdobju se formirajo sveti posl. enot. Poslovna enota ni identična sedanji organizacijski strukturi v gradbeni opera-tivi in se ne pokriva s sedanjimi gradbenimi sektorji. Z ozirom na to, da imajo obrati svoje specializacije, se sveti poslovnih enot izvolijo v vsakem sektorju obratov posebej. — Organ upravljanja v poslovni enoti je svet poslovne enote, ki odgovarja za svoje delo članom delovne skupnosti poslovne enote, od katerih je izvoljen, in delavskemu svetu podjetja. — Pravico voliti in biti izvoljen v svet poslovne enote imajo vsi člani delovne skupnosti poslovne enote in tisti, ki jim je ta pravica zagotovljena z veljavnim predpisom. Vodilni delavci ne morejo biti člani sveta poslovne enote, obvezno pa sodelujejo na sejah sveta. Kandidate za člane sveta poslovne enote volijo člani poslovne enote na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice s tajnim glasovanjem. Volitve izvede volilna komisija, ki jo imenuje delavski svet podjetja in sicer istega dne, ko bodo volitve v delavski svet podjetja. — Svet poslovne enote šteje od 7 do 21 članov. Število članov sveta posamezne poslovne enote določi delavski svet pred volitvami z upoštevanjem števila članov delovne skupnosti poslovne enote, člani sveta poslovne enote se volijo začasno do dopolnitve statuta in realizacije ustavnih amandmajev. Za volitve in odpoklic članov sveta poslovne enote veljajo določbe, ki se uporabljajo za volitve delavskega sveta podjetja. — Svet poslovne enote si na svoji prvi seji izvoli izmed svojih članov predsednika in namestnika predsednika. — Seje sveta poslovne enote sklicuje in vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnost; pa njegov namestnik. Predsednik ali njegov namestnik mora sklicati sejo sveta poslovne enote na zahtevo: 1/3 članov sveta enote, šefov sektorjev, sindikalnega organa enote, delavskega sveta podjetja in na zahtevo 1/3 članov poslovne enote. Sklepčnost sveta je podana, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Svet sklepa z večino glasov navzočih članov. Za delo sveta poslovne e-note na sejah velja postopek, določen za delavski svet podjetja. — Svet poslovne enote ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti: a) sprejema gospodarski načrt poslovne enote v skladu z gospodarskim načrtom podjetja, b) skrbi za pravilno upravljanje s sredstvi v poslovni enoti, c) razpravlja in obravnava predloge splošnih aktov podjetja, č) imenuje občasne komisije, d) predlaga razpored sredstev za osebne dohodke na način, ki je določen s statutom in pravilnikom o delitvi OD in dohodka podjetja, e) razpravlja in odloča v okviru splošnih aktov o varstvu članov delovne skupnosti, f) pregleduje obračun dohodka poslovne enote, g) sodeluje pri osebnih ocenitvah in razvrstitvah delavcev na delovna mesta, h) predlaga izplačilo posebnih nagrad za racionaliza-torske in novatorske predloge članov poslovne enote, i) odloča o odvzemu pravice do udeležbe na individualnem in kolektivnem učinku za posamezne delavce, j) daje predloge za sprejema nje novih delavcev, k) predlaga prenehanje dela delavcem poslovne enote, o čemer odloča odbor za delovna razmerja in nagrajevanje, l) predlaga revizijo normati- vov porabe časa in materiala, m) poroča o svojem delu delavskemu svetu podjetja vsaj enkrat letno, n) opravlja in odloča o drugih poslih na podlagi statuta in splošnih aktov podjetja. Na podlagi gornjih začasnih sklepov je delavski svet razpisal volitve v svete poslovnih enot podjetja. Volitve v svete poslovnih enot podjetja bodo istočasno z volitvami v delavski svet podjetja t. j. 10. maja 1972. Nekatere ugotovitve po Zli za 1.1971 Tudi preteklo leto smo s posebnim poudarkom obravnavali problem nelikvidnosti in s tem v zvezi iskali možnosti za povečanje lastnih obratnih sredstev v poslovnem skladu podjetja. Vprašanje likvidnosti je zahtevalo ažurno spremljanje in -ugotavljanje stanja obratnih sredstev ter njihovega stalnega gibanja, na drugi strani pa tudi nihanja virov obratnih sredstev. Iskati smo morali načine kako priti do likvidnih sredstev tudi v vseh mogočih primerih, ko so bili a obratna sredstva pogodbeno in garancijsko sicer zagotovljena. Tudi finančna sredstva za stanov, izgradnjo niso bila v tem letu zagotovljena v dovolj-ni višini. Priprave in odlaganja okrog novih stanovanjskih objektov pa so predstavljala poseben problem, ki se je odražal pri bančnih kreditih v negativnem smislu. Zaradi splošno znanih vzrokov nelikvidnosti smo včasih morali prevzeti gradbena dela pod zelo neugodnimi pogo ji. Dejstvo je, da bi zaradi splo- šnega pomanjkanja investicijskih del, ki bi imela v celoti zagotovljeno finančno kritje, druga konkurenčna gradbena podjetja prevzela vsako ponujeno delo, čeprav ne bi bilo tudi finančno urejeno, naše podjetje pa bi ostalo brez zagotovljenih del v planirani in dovoljni količini. Poleg raznih notranjih pro- blemov je financiranje eno od' najvažnejših odprtih vprašanj, ki ga pa zaradi znanih razlogov ne more rešiti samo eno gradbeno podjetje. Dolgoročno vezana finančna sredstva (naložitev sredstev z odpovednim rokom, daljšim kot eno leto ali pa odlaganje oziroma kreditiranje plačil) pri investitorjih morajo dokončno prenehati, ker bodo sicer še naprej v znatni meri izgubljala na svoji vrednosti (zaradi razvrednotenja in inflacijske stopnje). Nove zahteve časa od nas še bolj odločno terjajo, da se sku- šamo stalno prilagajati tekočim potrebam podjetja. Skrajni čas je, da se na samoupravni rav-in odločneje obravnavajo vsi odprti problemi. Likvidnost je bistveno odvisna od vseh odprtih vprašanj, od raznih organizacijskih ukrepov pogodbenih odnosov z investitorji itd. Pri tem še poudarjamo, da smo, kakor vedno, pri razporejanju denarja na žiro računu stalno skušali dajati prioriteto tistim nakazilom, ki so bila najnujnejša t. j. od osebnih dohodkov, obveznosti do skupnosti, kritičnih materialov itd. Obratna sredstva v poslovnem skladu so se povečala za del dobička, ki ga je razdelil delavski svet, kakor tudi za del finančnega rezultata investicijskih del v tujini. Zadnje mesece odobravajo poslovne banke kredite za gradnjo stanovanj le na podlagi garantnih pisem kupcev stanovanj. Dobavitelji so v letu 1971 v povprečju znašali din 16,041.618. — im so podjetje kreditirali 85 dni (v iletu 1970 53 dni, 1969 pa 44 dni). Omenili smo že spredaj problem nelikvidnosti, ki je iz priloženega pregleda mesečnih obveznosti še posebej razvidna kot zelo težko rešljiva v sedanjih pogojih financiranja investicij. Odnos povprečnih terjatev in obveznosti v letu 1971 ■maša 2.35 : 1. Zaloge materiala in drobnega inventarja so bile tudi v letu 1971 previsoke in so nekateri materiali precej presegli optimalno raven, kljub temu, da jih je v znatni meri primanjkovalo in je prav zaradi toga na nekaterih objektih pešala proizvodnja. Zaloge surovin in ostalega materiala so znašale v povprečju din 10,542.168 .—. Povprečno obračanje materiala je bilo 93 dni (v letu 1970 86 dni, 1969 pa 79 (Nadaljevanje na 7. strani) Samopostrežna trgovina, ki je pričela pred kratkim poslovati za področje škalce. (Nadaljevanje s 6. strani) dni). Tako stanje zahteva odločnejše ukrepe, kar je bilo še posebej poudarjeno pri popisu materialov. Iz pregleda dolžnikov je razvidno, da je znašalo mesečno povprečje terjatev din 37,663.109 —. Povprečno kreditiranje kup-cej je trajalo 100 dni (1970 98 dni in 1969 87 dni), kar pomeni, da se nelikvidnost še naprej veča. V seznamu dolžnikov so navedeni saldi, iz katerih se vidi, da tudi investitorji gradbenih objektov ne plačujejo pravočasno svojih obveznosti, pa čeprav imajo formalno urejeno zavarovanje finančnih sredstev. Neupoštevanje pogodbenih obveznosti nas je pripeljalo že tako daleč, da moramo ukreniti prav vse, kar je nujno potrebno za izterjavo zapadlih terjatev. Z nabavo nekaterih osnovnih gradbenih materialov smo v letu 1971 imeli zelo velike težave. Kjub temu, da je bilo včasih precej kritično z dobavo cementa, betonskega železa, opeke, profitnega železa, cevi itd., je gradbena operativa v glavnem le izvršila postavljene naloge. Popis materialnih vrednosti v podjetju se je za leto 1971 pričel, zaradi slabih izkušenj v preteklih letih, v nekaterih obratih 22. 11. 1971. Kakor vsako leto so bila tudi v letu 1971 izda-dana izčrpna navodila in dodatna pojasnila za izvedbo inventure. Na podlagi popisnega materiala je centralna inventurna komisija ugotovila, da so se v letu 197,1 premiki materialov iz skladišč na gradbišča in iz posameznih gradbišč na gradbišča vršili zelo površno in nestrokovno (posebno cevni odri in jeklene podpore), kar je posledica v manjkih, pa tudi viških raznega materiala. Železokriv- ski obrat ima velike težave zaradi pomanjkanja prostora. Zato velike količine betonskega železa povzročajo nered. Manjka pa primerna tehtnica, ker nastopajo prevelike razlike v teži, če se železo preračunava po tablicah. Potrebno pa je posvetiti čim več pozornosti prevzemanju ždleza, manipulaciji in tudi evidenci. Ponovno moramo ugotoviti, da so se pri inventuri zopet pokazali slični problemi kot pretekla leta. Vse popisne komisije niso dobro izvršile svojih nalog in so bile tudi premalo kontrolirane po nadrejenih organih. Pokazalo se je zopet, da je ravnanje z materiali, pa tudi vse ostalo poslovanje v zvezi s tem, še vedno precej neodgovorno. Stimulacija za pravilno organizacijo in vodenje poslovanja ni bila zmeraj razporejena po vloženem delu. Čuta odgovornosti ni dovolj in vzroki bi se dali ugotoviti, če bi se dogajanjem odločno in objektivno pogledalo do dna. Po programu za nabavo osnovnih sredstev v letu 1971 je bilo predvideno samo za prvo prioriteto, to je za najnujnejše stroje in opremo din 9,063.350. —. Od tega je bilo nabavljeno in so se povečala osnovna sredstva: a) -stroji din 4,609.233.55 b) poslovni inventar din 951.388,25 skupaj din 5,560.621,80 Amortizacija, ki je bila obračunana po predpisanih stopnjah je znašala din 2,550.852.— in je zato s 45,87 % pokrivala nabavljene investicije. Za ostali del nabavljenih osnovnih sredstev pa je bila delno planirana funkcionalna amortizacija, delno pa sredstva poslovnega sklada. Mogoče ni odveč, če že kar pri tem poudarimo, da bodo morale biti nove naložbe v le- tu 1972 še posebej pretehtane in res utemeljene, ker bodo, kakor z ozirom na sedanje stanje likvidnih virov vidimo, na razpolago za investicije le amortizacijska sredstva. Stalno moramo imeti pred očmi in spremljati vse gospodarske ukrepe, ki bodo skušali urejati nastale razmere in zmanjševati nelikvidnost. Še je odprtih vprašanj in problemov, ki jih tudi v težkih situacijah v zvezi s stabilizacijo gospdar-stva moramo sami reševati. Zavedati se moramo, da tudi uspeh zaključenega leta postavlja nadaljna razvojna vprašanja vse bolj posodobljene proizvodnje. Poleg notranjih težav se bodo stalno pojavljale objektivne težave in nas bodo brezpogojno silile k intenzivnejšemu izpolnjevan ju postavljenih nalog v podjetju. Odlaganje posameznih proble- mov le povečuje negotovost in celo malodušnost, za kar pa seveda ni prav nobene podlage, če se stvari urejajo pravočasno in na dobro organiziran način ter odločno sproti odstranjujejo ovire, ki še zadržujejo normalen razvoj. Prav bi bilo, da bi vse te pripombe služile predvsem kot spodbuda k nadaljnjim razmišljanjem in določenim sklepom, ker današnji čas pač nepopustljivo zahteva svoje. Končno je potrebno, da podčrtamo tudi to, da se gospodarska gibanja v letih 1971 in 1972 ne morejo v celoti primerjati z omejitvami (restrikcijami) gradbeništva v preteklih letih in bomo prav zato morali še toliko bolj dosledno upoštevati določila samoupravnega sporazuma. Šef GRS STANE KULOVEC Hotel na ljubljanski cesti že skoraj leto dni sprejema goste. Zgrajen je bil za investitorja AMD Šlander in Merx Celje. Tolmačenje nejasnih določil samoupravnega sporazuma Biro gradbeništva Slovenije je poslal podjetju tolmačenje službe družbenega knjigovodstva — Centrala za SRS v iLju-bljani o nekaterih nejasnih določilih samoupravnega sporazuma. Iz tega (tolmačenja je razvidno naslednje: 1. Organizacija združenega dela lahko v skladu z določili svojih splošnih aktov plačujejo terenske dodatke ne glede ina stalno bivališče delavca pod pogojem, da delavec dejansko dela na gradbišču oz. delovišču. Z drugimi besedami povedano, delavcem lahko pod pogojem, ki so določeni v splošnem aktu, plačujemo terenske dodatke tudi v kraju, kjer delavci stalno bivajo, če delajo na gradbišču, oziroma delovišču. 2. Nadomestila stroškov za prevoz delavcem na delo in z dela ne smemo izplačevati za iste razdalje v različni višini, ki je odvisna od kvalifikacijske strukture delavcev. Načelno je nadomestilo za stroške prevoza delavcev plačati največ v višini dejanskih stroškov. 3. Regresiranje letnega dopusta vključno z regresom oskrbnega dne v počitniških domovih lahko izplačujemo v iskladu z določili naših splošnih aktov ne samo delavcem ampak tudi vajencem. Ta regres znaša po samoupravnem sporazumu gradbene operative najmanj 300,00, največ pa 600,00 din letno, po samoupravnem sporazumu industrije gradbenega materiala, pa najmanj 400,00, največ pa 600,00 dinarjev letno. 4. SDK, Centrala za SRS priporoča, -da organizacije združenega dela izdajo delavcem listine v zvezi s plačevanjem terenskega dodatka. To je zlasti še pomembno kadar gre za delavce, ki delajo sicer na deloviščih — gradblščnih obratih a so pretežno na terenu (n. pr. železo-krivci na polaganju armature, ipd.). SDK ne bo priznavala upravičenosti do izplačevanja terenskih dodatkov delavcem pretežno zaposlenim v stalnih obratih (n. pr. v kamnolomih, stalnih betonarnah ipd.). Na podlagi prednjega tolmačenja SDK — Centrala za SRS je odbor za delovna razmerja in nagrajevanje na svoji seji dne 31. 3. 1972 sprejel naslednje sklepe: 1. Delavcem sektorja proizvodnih obratov bo podjetje izplačevalo terenski dodatek in znižane dnevnice kot sledi: — za čas dela v delavnici terenski dodatek delavcem ne pripada, — za delo na terenu, oddaljeno od 0 — 12 Ikm pripada terenski dodatek v višini, ki je določena za gradbišče, na katerem idelavec dela, — za oddaljenost od 13 —25 km pripada znižana dnevnica v višini 18,00 din, — za oddaljenost od 26 — 40 km pripada znižana dnevnica v višini 22,00 din, — za oddaljenost od 41 — 55 km pripada znižana dnevnica v višini 28,00 din — za oddaljenost od 56 — 75 km pripada znižana dnevnica v višini 36,00 din, — za oddaljenost nad 75 km pripada znižana dnevnica v višini 42,00 din. 2. Šoferjem sektorja za mehanizacijo bo izplačevalo podjetje znižane dnevnice v višini 15.— din dnevno za oddaljenost do 75 km. 3. Strojnikom pripada terenski dodatek in znižane dnevnice v višinah, kot so določene za delavce sektorja proizvodnih obratov. 4. Delavci servisnih delavnic partipioirajo z ustreznim odstotkom na uspešnost rvseh obratov in gradbišč, na katere uspešnost imajo direkten ali indirekten vpliv. 5. Iz tolmačenja je razvidno, da podjetje ne sme izplačevati terenskega dodatka stalnim obratom, ki nimajo terenskega značaja. Tako bo lahko podjetje izplačevalo terenski dodatek v sektorju PGM le delavcem zaposlenim v železokrivskii delavnici in to za čas dela na terenu, v višini, iki je določena za gradbišče, na (katerem delavci delajo. Ostali obrati tega sektorja niso upravičeni na prejemanje terenskega dodatka. Zato ije odbor sprejel sklep, da podjetje takoj preneha z izplačevanjem terenskega dodatka (Nadalejvanje na 8. strani) Na višji tehnični varnostni šoli v Zagrebu sta februarja letos diplomirala Golner Hubert in Kotnik Marjan, kjer sta bila vpisana kot izredna študenta. Ob tem velikem uspehu jima uredništvo iskreno čestita. Februarja meseca Je odšla v pokoj tovarišica Tllčka Žager, dolgoletna članica našega kolektiva. V vsem času svojega službovanja je neumorno delovala na strokovnem področju, prav tako pa tudi v samoupravnih or rjanih in v družbeno-političnih organizacijah. Njeno prizadevanje, ideje in neposrednost so se prav posebno odražali na njenem zadnjem delovnem mestu kot analitik proizvodnje, kjer je mnogo doprinesla k izpopolnjevanju poslovanja ter k informiranosti vodstva, organov in kolekt va. Sodelavki Tilčki žalimo šs mnogo srečnih let in dobrega zdravja. (Nadaljevanje s 7. strani) delavcem v obratih PGM, ki na prejemanje le-tega niso upravičeni. Nesporno je odbor ugotovil, da so delovni pogoji v teh obra tih precej drugačni — itežjii — od ostalih stalnih obratov, saj so delavci v teh obratih izpostavljeni raznim škodljivim vplivom, kot so: prah, prepih, vremenske nepnilike, nevarni — zdravju škodljivi materiali, močne vibracije, hrup itd. Zato je odobril delavcem v teh obratih izplačevanje dodatka za težje pogoje dela, v naslednji višini: — za NK, PK, PU delavce 0,80 din na vse delovne ure, — za VK, K, delovodje, skupi-inovodje 1,00 din na vse delovne ure. Šef sektorja PGM in šef obratov na plačilo 'tega dodatka niso upravičeni. 6. Odbor je pri odločanju o razdelitvi sredstev sklada za rekreacijo imel v vidu določilo samoupravnega sporazuma, ki pravi, da lahko znaša regres za letovanje največ 600,00 din letno na člana kolektiva. Odbor je ugotovil, da ima naše podjetje letos na razpolago za re-keracijo članov kolektiva 675.000 din, kar predstavlja 1,5 % od bruto osebnih dohodkov. Razpoložljiva sredstva je odbor namenil za naslednje: — plačilo članom kolektiva za prevoz na dopust, vsem v enakem znesku po 300.— din. Izplačilo bo opravljeno pred prvomajskimi prazniki. — regrese za letovanje v naslednjih višinah: (v odvisnosti od dohodka na člana družine). če znaša dohodek na člana družine 300 din, prejme regres v višini 45,00 din na dan, če znaša dohodek na člana družine od 300 do 350.— din prejme regres v višni 40.— din na dan, če znaša dohodek na člana družine od 350 do 400.— din, prejme regres v višini 35.— din na dan, če znaša dohodek na člana družine od 400 do 450.— din prejme regres v višini 30.— din na dan, če znaša dohodek na čb.n-t družine nad 450.— din, prejme regres v višini 25.— din na dan. Otroci do 10 let starosti prejmejo 50 % regresa. Člani kolektiva pridobijo pravico do koriščenja regresa po 11 mesečni zaposlitvi v podjetju. Enaki kriteriji veljajo za vajence in delavce, ki so zaposleni v inozemstvu. Regres se lahko koristi za najmanj 6 dni. Skupno z izplačanim zneskom za prevoz na dopust pa ne sme presegati zneska 600.— din. — Dotacije organizacijam podje- — za meseca junij in september — za meseca julij in avgust tja (sindikalna organizacija, ZB, ŽM, ZK, sindikalno športno društvo, Trim). — Ureditev počitniških domov. Odbor je prejel naslednje cene penzionskih uslug v naših počitniških domovih za leto 72: 45,— 50,— Obveščamo in vabimo člane kolektiva — športnike, da se že sedaj intenzivno pripravljajo za športne igre gradbincev Slovenije, ki bodo v dneh 31. junija ter 1. in 2. julija v športnem parku na Kodeljevem v Ljubljani. Upravni odbor SŠD Ingrad. Za Ingrad 40,- Za tuje goste 45,— rau—l S. ‘uka PTICA PEVKA IVtTACA, iK ANO'NAV ...... i & UKADNI ATINEKA IOLATOR IZ.VIR, POREKLO HODITI WOC.BA6y ■ ; j ' - VTiTi U(EM NA6AV vari A ČLOVE* V h P UTEŽNE MERC NA E le ne nt IGRALKA f F. V A) Itefok buch- PUH VUK IT MCE PREVOZ.N '»•LE&STVO W'“C” Keka v PAKI vr AN L NIOSKO IMS — r PANOGA ■ fcAlTARIC A k AVTU N/ TtORE - TIČNO 1 fcREZ- aoiEc ... .