ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII 8. FEBRUARJA 1931 ŠT. 6
PISATELJ F. S. FINŽGAR - ŠESTDESETLETNIK
42
Naš kraljevski par v Zagrebu
v nedeljo, dne 25. p. m. je prispel v Zagreb naš kralj Aleksander s kraljico Marijo, da prebije nekaj dni v hrvaški metropoli. Spremljalo ga je več ministrov, a meščanstvo mu je priredilo velikanski in navdušeni sprejem.
Kralj prillala iz dvornega vlaka na peron zagrebškega kolodvora, kjer ga pričakujejo neštete deputacije.
Na levi: Nepregledne množice pričakujejo kralja pred zagrebškim kolodvorom.
Na desni: Prvo zasedanje našega ban-skega sveta. Dne 20. p. m. se je pričelo v dvorani ljubljanske Zbornice za TOI prvo zasedanje ban. sveta naše Dravske banovine, ki ga je otvoril ban dr. Marušič z obširnim govorom. Banski svet je obravnaval proračun za 1. 1931-32, ki znaša z vsemi dodatki vred 145 mil. Din (sedanji znaša 136 milij.). Ob priliki proračunske debate so povedali posamezni svetniki mnogo želja in pritožb prebivalstva. Za predsedniško mizo vidimo na sliki bana dr. Marušiča, na levo od njega pa pod-bana dr. Pirkmajerja.
Spodaj: Dom naši)i grafikov (tiskarjev) pod streho. Nasproti ljublj. glavn. kolodvora je zrastla letošnjo jesen monumentalna palača organizacije slovenskih tiskarjev, ki jo gradi Ljubljanska stavbena družba. Ta družba je zgradila že tudi celo vrsto drugih vele-stavb na Slovenskem.
Ban dr. Marušič v Murski Soboti.
Pretekli mesec je naš ban službeno obiskal vse večje kraje bivše Štajerske, da pregleda urade in zasliši želje in pritožbe prebivalstva. Povsod je bil lepo sprejet in zlasti v Prekmurju se je mogel prepričati o iskrenih čuvstvih prebivalstva za našo državo.
Na levi: Dr. Albert Kramer, voditelj bivše Samost. dem. stranke v Sloveniji in ravnatelj dnevnika »Jutro«, ki je bil imenovan za našega poslanika v Pragi. Na svoje mesto je odpotoval 26. p. m.
43
K 60 letnici
pisatelja F. S. Finžgarja
Na levi: doma.
Na desni: Na obisku v Sori. Zadaj stoje od leve na desno dr. Iz. Cankar, Anton Verovšek in Iv. Cankar, spredaj pa Finžgar.
Spodaj na levi: Zelimi je pri Ljubljani, kjer je bil Finžgar za župnika od 1. 1902—1907. in kjer je napisal roman  »Pod svobodnim solncem«.
Spodaj: Finžgarjev ded Joža Ažman
(materin oče), ki je bil rojen 1. 1795. Ta je pripovedoval Finžgarju večino zgodovinskih dogodkov v »Naši krvi« izza francoske okupacije. V .sredini stoji pisateljev brat Janez, sedanji brezniški župan, na desni pa Jož. Zupan, Finžgarjev stric, bivši dekan in kanonik tržaške škof.
.Spodaj na desni: Sera na Gorenjskem, kjer je bil Finžgar za župnika od 1. 1907—1918. Tu je napisal velik del svojih najbolj znanih povesti in romanov.
Igralci »Mlinov pod zemljo«, ki so jih prvič uprizorili gojenci ljubljanskega Alojzijevišča 1. 1888. v režiji Ign. Borštnika.
Med njimi je videti mnogo, sedaj znanih in odličnih osebnosti. Spredaj ležijo (od leve na desno): t L. Prežel j, t L- Tičar, dr. Raznožnik in f župnik Jarc. — V srednji vrsti stoje: F. S. Finžgar, župnik Štrukelj, dr. V. Kušar, dr. M. Opeka, prof. F. Prosenc, t ]• Bernard. Iv. Renier, župnik Bleiweis, Valenčič, Ign. Nadrah in t J- Kobler; v zadnji vrsti pa stoje: Fr. Pretnar, dr. Zdešar, dr. Gr. Pečjak, + J. Krištof, župnik J. Beruik in župnik Iv. Rihtaršič.
44
45
j Ob 60 letnici pisatelja Fr. S. Finžgarja
»Finžgarjeva vojna epika je ob Krekovem pokretu let 1915—1917 najglasnejši dokaz, kakšna je duša slovenske katoliške narodnosti, je dokument slovenskega jugoslovan-stva v katoliškem izobražencu, je naš idealizem.« Tako nekako sem označil pred desetimi leti Finžgar-jevo pisateljsko delo in s tem opredelil pesnika in pisatelja Finžgarja kot izrazito našega socialnega in kulturnega delavca, ki gre, zata-jivši do skrajnih mej samega sebe in svoj umetniški obraz, za tem, da biez sleherne osebnostne kretnje in ambicije da svojemu času, svoji zemlji in svojemu ljudstvu vse, kar je njemu in v njem najlepšega in najboljšega, v plodnem in zrelem slovstvenem delu do petdesetega leta. Dotlej so bili tudi določno vidni uspehi njegovega dela in duha, njegovi umetniški triumfi: Ko so njegove igre poplavljale slovenski ljudski oder in žele tudi v tujini uspeha, ko je edinstveno njegova in naša knjiga Pod svobodnim solncem našla rekordno višino bravcev, ko je ta in še drugačen spis (Dekla Ančka n. pr.) danes podobno aktualen pri Čehih, Ukrajincih, pri Slovakih in Srbih, kakor je bil in je še vedno v vsem slovenskem svetu. Moč pisane in govorjene Finžgarjeve besede se tudi v zadnjem desetletju ni obletela. Tudi v svojem šestdesetem letu Finžgar kot oblikovatelj še živi (Zbrani sfjisi. Razvaline življenja, Strici i. dr.), dasi se je hotel v tem zadnjem času nekam namenoma in preudarjeno zrelo kot pisatelj skriti. Hotel, pravim, da bi mogel uspešneje vršiti delo, ki mu ga je naložil novi čas. Finžgarjevo delo v šestem njegovem desetletju je namreč še izraziteje sloven-sko-socialno. Finžgar je danes
naš najbolj delavni in najbolj razboriti organizator slovenske knjige, osrednji mož vknjištvu Družbe sv. Mohor a. Nove Založbe i. dr., neosebni kulturni delavec, kar je bil in hotel biti že od začetka. Tako torej je zrastel v svojega moštva polnost in ves namen iu obraz: da je v naši knjižni kulturi in srenji kot svečenik, prvi za Bogom pred Bogom in ljudmi in vendar, ves izven sebe, le Boga, ki Mu služi, in srenji, ki jo ljubi. Pisateljsko in kulturno svečeništvo Finžgarjevo pa je njegova b e s e -d a ; beseda, ki ni evropstvo v smislu Župančičevih mojstrovin, pač pa slovenska duša, vsa in polna, nas vseh najbolj verni in ti-)ični izraz, naša beseda, skratka, cakor je tudi Finžgar mimo drugačnih atributov in priznanj, ves naš in bo tak ostal do zadnjega ^dela ob mraku. Bog blagoslovi!
Dr. I. P.
*
Fr. S. Finžgar je bil rojen dne 9. febr. 1. 1871. v Doslovčah pri Breznici. Njegov oče je bil krojač, ki si je postavil pozneje v Breznici nov dom in si doKupil zemlje, tako da ima sedanji lastnik, pisateljev brat Janez, srednje veliko kmetijo. Naš pisatelj je obiskoval osnovno šolo na domači enorazrednici in v Radovljici, 1. 1882. je vstopil v ljubljansko gimnazijo, ki jo je dovršil z odliko 1. 1891. in vstopil nato v semenišče. Posvečen je bil 1. 1894., služboval je nato kot kaplan v Boh. Bistrici, na Jesenicah, v Kočevju, v Idriji, pri Sv. Joštu, v Škofji Loki in kot kurat v ljubljanski prisilni delavnici, a 1. 1902. je postal župnik v Zelimljah, nato v Sori, a od 1. 1918. je pa župnik trnovske fare v Ljubljani.
Finžgarjeva roj. hiša v Doslovčah p. Breznici. Zgoraj na levi: Pisateljeva mati Reza (t 1918). Levo: Prizor iz »Razvaline življenja« na odru
P. d. v Domžalah. Spodaj na levi: Osmo-šolec leta 1891, urednik »Dom. vaj« in pisatelj ¦»Gozd. sina« ter »Zaroke o polnoči«. Spodaj v elipsi: Kaplan v Idriji, pisatelj »Deteljice« in prevaj. oper. Spodaj: Finžgar v »kik-Ijici«, s starši in bratom, na desni botra Fintar.
Popoldanski oddih. Na desni: V kotu svojega kvartirja
Sedanji   dom   Finžgar-jevih na Breznici.
Zgoraj na desni: Pisateljev oče France (t 1918); Na desni: Turist južina
v ogljarski koči. Spodaj na desni: Župnik v Sori, pisatelj Dekle Ančke, Verige, Prerokovane, Naše krvi. Kronike gospoda Urbana itd. Spodaj v elipsi: Žnpnik v Zelimljah, pisatelj »Pod
svobodnim solncem.« Spodaf:   Finžgarjevi  z Breznice:   starši,   brat, svakinja in teta Neža (na desni).
Nekaj Finžgarjevih del. Na levi: Na petelina.
46
Na otočju južnega morja
Med južno vzhodno Azijo in Avstralijo se nahaja velika skupina majhnih in velikih otokov, ki spadajo med najzanimivejše na naši zemeljski obli. Med večjimi navajamo le Sumatro, Borneo in Javo, ob teh in med temi je pa natresenih ne-
Eregledno število drugih. Vsi so vul-aničnega izvora in zato izredno rodovitni, saj na tleh iz lave pri primerni klimi najbujnejše uspeva vse rastlinstvo. To vidimo že po tem, da spada n. pr. Java med najgostejše naseljene pokrajine sveta sploh. Izredno rodovitr tla namreč z lahkoto preživljajo milijone skromnega prebivalstva, razen tega pa dajejo še njih evropskim gospodarjem bogate obresti za njih investicije v teh daljnih kolonijah.
Večina tega otočja je holandska fast. Le malokdaj in redkokje kaj beremo o liolandskem gospodarstvu v kolonijah, zato o tej plati Ho-landcev skoro ničesar ne vemo. Toda ravno današnje kulturno, politično in gospodarsko stanje tega otočja nam jasno dokazuje, da so Holandci morda še spretnejši upravitelji svojih kolonij nego Angleži, zato cveto te kolonije danes v vsakem pogledu in donašajo Holand-cem tudi lepe redne dohodke.
Velezanimivo nam opisuje življenje in razmere na teh daljnih otočjih potopis, ki ga je pred kratkim izdalo Ullsteinovo založništvo v Berlinu pod naslovom »Veseli dnevi z rjavimi ljudmi« (Heitere Tage mit braunen Mense h e n) in ki ga je napisal R. Katz. Pisatelj nam ne slika, kakor žal le premnogo potopiscev, svojih prihodov in odhodov iz hotelov, voženj po parnikih in železnicah, temveč nas vodi sredi mestnega vrvenja, za mizo oddaljenih farmarjev in lastnikov obširnih plantaž, k ognjiščem domačih Mala j cev, skratka: križem tega bujnega tropičnega otočja, tako da so nam prebivalstvo, dežela sama in razmere nazorno pred očmi. Ena izmed prav dobrih knjig v današnji povodnji potopisne literature. Tudi naše štiri s ike so vzete iz te knjige.
Ogromni kip smrtnega demona pri
mestu Tabanan na otoku Bali.
Zgoraj na desni: Petelinji dvoboj, najljubša  zabava  prebivalcev   na otočju Južnega morja.
Desno: Pagode (poganske cerkve), nazvane meru, v čakranegarskem parku v zapadnem Lomboku.
Spodaj: Kjer teče voda se naselijo Malajci. Malajska vas ob reki Musi na Vzhodni Sumatri.
47
Pogled na zadnje zasedanje sveta Društva narodov,
ki je imel na programu celo vrsto važnih vprašanj, a rešil ni ničesar, ker izgublja ta prevažna institucija očividno od leta do leta več moči in avtoritete. Za posvetovalno mizo je videti od leve na desno kot tretjega Quinonesa de Leon (Španija), dr. Curtiusa (Nemčija), Grandija (Italija), Brianda, predsednika Hendersona (Anglija), Avenola (namestnika gener. tajnika) in Zaleskega (Poljska).
Na desni: Turška mladina demonstrira v Carigradu za predsednika Kemala. Pred kratkim je bila odkrita na široko zasnovana zarota konservativnih elementov proti sedanjemu revolucijonarnemu kurzu v Turčiji, kar je dalo izobraženstvu in mladini povod za hrupne manifestacije po vseh turških mestih.
Spodaj: Nove antične izkopine ob ustju Tibere, ki
so jih pred kratkim odkrili. Posebno važno je izborno ohranjeno antično pokopališče.
Spodaj: Najnovejša slika predsednika kitaj, narodne vlade, Čankaišeka in njegove soproge ob priliki njiju obiska v Šanghaju, kjer je obiskal grobove svojih staršev. Zanimiva je napol evropska noša maršala in njegove žene.
Na levi: Ana Pavlova, najznamenitejša plesalka sedanjosti, ki umrla 21. p. m. v Haagu.
Na desni: Dr. Fr. Ringer, dunajski kemik, ki je iznašel vžigalico, katero je baje mogoče stokrat prižgati. Njegova iznajdba utegne popolnoma preobraziti vžiga-lično industrijo.
48
K smuškim tekmam
na Pohorju
Planinka pod snegom.
Dne 11. jan. so se vršile pri Ruški koči tekme, katerih prireditelj je bil mariborski smučarski klub. Okoli 80 smučarjev se je zbralo pri koči, ki so z zanimanjem sledili plemeniti borbi mladih moči. v disciplini seniorjev je nastopila ekipa 5 članov smuškega odseka dij. inž. čete iz Maribora, kar je posebno ugoduo vplivalo na udeležence. In če pomislimo, da so se kljub tolikim težavam, katere vsebuje voja.ška služba, tako dobro plasirali, so nam s tem le še bolj dokazali svojo veliko sposobnost. Vojaška oblast pa je ponovno potrdila naše mnenje, da je in bo z vso vnemo uvajala v našo mlado armado lepo misel smučarstva.
Tekmovali so seniorji, juniorji in dame. Prvenstvo seniorjev si je priboril g. Neumann in s tem postal prvak M. S. K. za 1. 1951. Juniorsko prvenstvo si je pridobil g. Ivič pred Jurincem. V damski disciplini se je kot prva plasirala gospa II. Mis in s tem osvojila damsko prvenstvo.
Slike je posnel g. M. iz Maribora. Med tekmovalci sta tudi Neumann in Ivič.
Na   levi:   Dve   Smrekarjevi karikaturi Finžgarja. Zgoraj: lovska idila. — Spodaj: ekonom na Robežu med vojno.
Vojak na startu.
Tekmovalci pred Ruško kočo.
Zemljevid lesne industrije V Dravski Bamovini
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - Ponatis posameznik slik dovoljen le s pripovljenjem uredništva