»iTIESSEnGER« GLPI5ILO SLOVEDCEV V PU5TRALIJI
"Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A
"MESSENGER" - Voice of Slovenians in Australia
LETNIK XXXII Stev. 7
JULY 1987
ZASTOPNIKI SLOVENCEV PRI MINISTRU
Predsedniki Slovenskih organizacij v Viktoriji so ministru za Etnične zadeve Viktorije g. Spykerju izrazili potrebo naše skupnosti, da se obravnava kot samostojna etnična enota.
Na iniciativo Sveta SOV je minister za etnične zadeve Viktorije v četrtek 2. julija sprejel predstavnike naših društev in verskega centra.
V prijaznem pogovoru z ministrom je bilo našim zastopnikom možno ministru razložiti gotrebe slovenske skupno-stiv Viktoriji. Se posebej pa so podčrtali razlike, ki se v Viktoriji delajo pri podeljevanju podpor etničnim organizacijam, katere delujejo med naseljenci iz področja Jugoslavije. Saj podatki za zadnji dve leti kažejo, da so organizacije, ki si nadevajo ime 'jugoslovanske', v letu 1986 prejele skupno 33.000 dolarjev, letos pa že kar 34.000 dolarjev. Organizacije, ki se imenujejo srbske so letos prejele kar 7.250 dolarjev več kot lani. Niih podpora je skočila od 3.500 dolaije¥ na 10.750 dolarjev. Tudi makedonskim organizacijam so zvišali podporo , da so prejeli kar 7.250 dolarjev več kot lani. Njih podpora je skočila od 3.500 dolarjev na 10.750 dolarjev. Tudi makedonskim organizacijam so zvišali podporo in sicer od 5.500 na 6.750 dolarjev. Medtem pa se podpora
hrvaškim in slovenskim organizacijam znižala. Hrvatom več kot za polovico. V letu 1986 so prejeli 4.500 dolarjev, letos pa le 2.000.
Slovenci nikoli ne prosimo za veliko, a tudi to se je zmanjšalo. Lani so naše organizacije skupno prejele 3.500 dolarjev, letos pa 3.000.
Skupno so organizacije, ki se imenujejo jugoslovanske' prejele v dveh letih 67.000 dolaijev. Od teh je več kot levji delež odnesla Austrahan—Yugoslav Welfare Society, kar 57.000 dolarjev. Torej kar 17.500 dolarjev več kot vse druge organizacije skupaj .Koliko pa ta organizacija pomagala komu od Slovencev pa je veliko vprašanje.
Srbske organizacije so v dveh letih prejele 14.250 dolaijev, makedonske 12.250, hrvaške 6.500 in slovenske 6.500 dolaijev
G. Spyker je zastopnikom naših organizacij pokazal veliko razumevanje in jim za bodočnost omogočil veliko hitrejši dostop v vseh zadevah, pri katerih bi bilo njegovo ministerstvo lahko v r,omoč.
LJUBLJANSKI KOLODVOR DOTRAJAN
EDINOST, SRECA, SPRAVA
K NAM NAJ NAZAJ SE VRNEJO!
Narodna sprava je možni (bodoči)način bivanja ljudi neke družbene skupnosti, v konkretnem primeru: slovenskega naroda To je tisti in tak način naše človeške medsebojnosti, ki dopušča vsakega človeka v njegovi svobodi in njegovem dostojanstvu. Nobenega človeka ne ekskomunicira kot "sovražnika ljudstva", temveč vse ljudi in vsakega človeka radodarno dopušča in sprejema, da je, kar je v vsej
individualnosti, enkratnostni in neponovljivosti To pomeni, da sprava razume človeka kot zgodovinsko bitje, bitje, ki je zmotljivo, ker je končno in ima prav zato pravico do zmote, kot bitje ki mu pripada nedotakljivost, torej svetost življenja in posvećenost smrti.
/Prečitajte izvlečke iz zanimivega eseja Spomenke Hribar, na strani sedmi.)
VOLITVE - VOLITVE - VOLITVE
Kdor misli, da menim z naslovom nedavne volitve v Avstraliji se moti. V mislih imam zmago Slovencev, ki so jo imeli pred 120 leti. Takrat, v januarju, leta 1867 so bile v avstro-ogrskem cesarstvu razpisane volitve, ki so bile za usodo slovenskega naroda zelo pomembne. Saj so prvič v novejši zgodovini, ko se je po Pomladi narodov v letu 1848 tudi v habsburškem cesarstvu začel razvijati parlamentarizem, z uspehom nastopili tudi Slovenci.
Pri volitvah za v deželne zbore so v vseh slovenskih pokrajinah dosegli pomembne uspehe slovenski kandidati.
Ozemlje, naseljeno s Slovenci, je bilo takrat upravno razdeljeno na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško z okolico Trsta in na Istro. Posebne sijajne uspehe so Slovenci v primeri z Nemci in Lahi dosegli pri volitvah v deželne zbore v Ljubljani, Gorici in Gradcu.
Volitve so bile izpeljane tako, da so volilci najprej izvolili svoje volilne može, ti pa so kasneje volili poslance. Tako so bili na Spodnjem Štajerskem, kjer je bil nemški pritisk posebno močan, bili izvoljeni v mariborskem okraju dr. Ferdinand Dominkuš in dr. Josip Vošnjak, v Ptuju Mihael Herman, v Celju dr Razlag in Lipoid, v Brežicah Lenček in dr. Pre-log in v Slovenjem Gradcu Rak.
Na Kranjskem so bili na kmetih in v vseh mestih izvoljeni narodni kandidati.
Tudi na Goriškem so v vseh slovenskih okrajih bili izvoljeni Slovenci, prav tako tudi v okolici Trsta.
Le na Koroškem so bili rezultati za Slovence slabi.
Deželni zbori so se potem sestali v februarju ter izmed sebe izvolili poslance za v državni zbor na Dunaju. Ker so meje dežel Koroške in Štajerske bile tako speljane, da je v obeh prevladalo nemško prebivalstvo, so seveda v teh deželnih zborih imeli večino Nemci in so tako tudi v državni zbor izvolili predvsem svoje ljudi in v vsakem slučaju z lahkoto preglasovali Slovence.
Vendar je bilo leto 1867 za Slovence leto zmage narodnostne zavesti in prvi uspešen politični nastop. Navzlic temu, da so Nemci kasneje z intrigami in uradnim pritiskom deloma zavrli slovenske politične uspehe, jih za stalno niso mogli zaustaviti. Že samo petdeset let za tem, so slovenski poslanci v državnem zboru na Dunaju prečitali takozvano Majsko deklaracijo, v kateri so zahtevali samostojnost za vse slovenske kraje.
NOVI ODBORI
Julij je mesec ko si naša društva Odbor na'Planici'pa je sledeč:
izbirajo odbore za naslednjih dvanajst me-	„ , , „	¥ .
secev delovanja. Tako so imeli letni	S1™"*V .....Lojze Kovačič
občni zbor pri Zvezi 'Ivan Cankar' v	Podpredsednik----Zorko Abram
Geelongu, nato pri 'Jadranu' in v ne-	I?»1"?3.,.........Ivanka Kolačko
deljo 19 julija na 'Planici' in pri SDM.	\V. " " " -Janez Rotar
V	večini odborov so ostali na po-	Odborniki: Miro Franetič Frank Šabec, membnih mestih dosedanji ljudje, z iz- P¥enko'	Toplak, Darko jemo predsednikov, ki so se, razen v pri-	Erzetic, ^ Juze Culek, Oto Verdemk meru 'Jadrana' povsod zamenjali.	m Pavel.
Na'Jadranu' bo naslednje leto vodil	Slovenska zveza'Ivan Cankar'v Geelongu
delo g. "Frank Iskra, a kot tajnik mu bo	si je izbrala sledeči odbor:
stal ob strani g. Ivan Valenčič.	Predsednik.......Maqan Kontelj
V	Geelongu jej. Maqan Kontelj za-	podpredsednik . . . .Lojze Sertič
menjal g Ivana Sirco Na Planici je	Tajnica.........Pavlina Bencan
g. Lado Sluga prepustil mesto g Lojzu	Pom. tajnice......Liza Kolar
Kovaciču, a pri SDM je g. Peter Mandelj,	Blagajnik........Franc Kolenc
po vec letih plodovitega predsednikovan-	Pom blagajnika. . . .Jože Matkovič
ja predal krmilu mlajši generaciji: g. Fran-	PredsednikJ nadzornega odbora pa je
kuProseniku.	. .	Rudi Horvat.
Najbolj pomembna novica je to, da je v novem odboru SDM kar 7 članov iz	..	.
generacije, ki je že bila rojena in vzgo- ^ t V L L I Hl U L t I U jena izven Slovenije. In sicer so to: Slovenske organizacije v Viktoriji zdaj
m^säsä	~ flàuti
Hervatm, Stan Penca, Frank Pr0senik,	ŠSnS Or anLcfv^ikTo
Helen Trinnick roj. Campelj.	Po veljavl*h pJm bi ^ora, biti
Takole pa izgleda celi novi odbor SDM:	predsedujoči tega Sveta vsako leto eden
„ , , ..	j-, .	,	predsednikov včlanjenih organizacij,
Predsednik .....Frank Prosemk	vrsteč se po abecednem redu. Vendar so
Podpredsednik----Verner Remšnik	dosedaj vsi predsedniki odstopili svoje
Podpredsednik . . . .Stan Penca	mesto g. Petru Mandelju in mu s tem
Prejšnji predsed. . . .Peter Mandelj	pokazali globoko zaupanje v njegovo
Tajnica.........Lilian Conlan	predanost in sposobnost pri delovanju
Blagajnik........Ciril Campelj	Sveta.
Pomoč. Blagajnik . .Helen Trinnick	Letos bi moral nastopiti predsedstvo
Odborniki: Karel Beve, Frank Fekonja,	predsednik "Snežnika" iz Albury-Wodon-
Draga Gelt, Mici Hartman, John Hartman,	8a g- Rudi Kale. Tudi on je prosil g. Man-
Maks Hartman (jun.). Kevin Hervatin,	delja, da vodi Svet v naslednjih 12 mesecih
Viktor Lampe, Anica Markič in Tone	Tajniške posle pa bo še eno leto opravljala
Tomšič.	ga. Helena Van de Laak.
Ljubljanski kolodvor v času otvoritve južne železnice ( Litografija iz Muzeja v Ljubljani.)
Pri železniškem gospodarstvu Ljubljana so izračunali, da se bo na ljubljanskem kolodvoru leta 2010 zvrstilo 10,4 milijone potnikov. Študijo so naredili za to, da pokažejo, da je nujno potrebno zvečati zmožnosti postajnih naprav v Ljubljani. 2e sedaj ugotavljajo povečan potniški promet. Leta 1980 je skozi postajo prešlo 1,8 milijona potnikov, predlanskim pa že kar 3,2 milijona.
Ljubljanski kolodvor je bil zgrajen že leta 1848. enajst let po tistem ko je po avstrijskih tleh zapeljal prvi vlak. Že leta 1857 pa je takozvana Južna železnica preko Ljubljane povezala Dunaj s Trstom.

vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
P.O.Box 56, Rosanna, Vic., 3084, Tel.-459 8860 Lastnik - Publisher SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O. Box 185, Eltham, Vic, 3095 Tel.: 437 1226 PiPredsednik : F.Prosenik ;tajnik : L.Conlamik Odgovorni urednik - Editor MARIJAN PERŠIČ Sub-editor for English Section Irena Birsa-Škofic
Tel.:386 8758 Administracija in razpošiljanje:
Jana Lavrič, tel.: 459 3783
Tehnično oblikovanje:
Vasja Čuk, Tel.: 434 5768
Ljubica Postružin
Stavljenje:
Marta Strie in Vida Jančar Dopisniki - Correspondents:
Anica Markič (for S.D.M.)
Tel.: 876 3023 Darko Hribernik (za Jadran) Tel.: 366 3669 Maria Kromar (Albury-Wodonga)
TeL:(060) 244 850 Danica Petrič ( za N.S.W.)
Tel.: (02) 688 1019 Jože Judnič ( za Queensland)
Tel.: (075) 50 2225 Alojz Rossi ( za W.A.)
Tel.: (09)459 1828 Tiska - Printed by D. & D. PRINTING
Cena - price: 1 dollar per copy
Letno - Annual: Australia $ 12.00,
Overseas $ 18.00, Air mail $ 30.00
Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec
ŠE EN ETNIČNI RADIO
V	Melbournu pripravljajo novo etnično radio postajo. Ta naj bi bila v rokah posebno za to ustanovljene poslovne družbe, katere delnice naj bi nakupile etnične skupnosti v Viktoriji.
Za Svet SOV se je ustanovnega sestanka udeležil g. Verner Remšnik in je o tem poročal na sestanku Sveta SOV, ki je bil v nedeljo 12. julija v Geelongu. Člani Sveta so bili mnenja, naj bi se tudi naše organizacije vključile, kot delničarji v to organizacijo novega etničnega radia.
ZA DVESTOLETNICO
V	okviru proslavljanja 200 letnice, odkar so se belci pričeli naseljevati v Avstraliji se bo vršilo tudi mladinsko tekmovanje v balinanju. V Sydneyu bodo v juniju 1988 priredili "Bicente-nial World Junior Bocce Tournament" Podatki o tem pa se dobe po telefonu pri Raymond Cher, Tel. (03) 859 8716.
IMENIK ORGANIZACIJ
Federalna vlada v Canberri je izdala nov imenik z naslovi etničnih organizacij v Avstraliji v letu 1987.
V	temi imeniku je našteto preko 3000 organizacij, ki delujejo med 120 narodnostnimi in verskimi skupnostmi v Avstraliji.. Organizacije so navedene po abecednem redu za vsako deželo Avstralije posebej. Vsebujejo tudi imena funkcijonaijev. Prav tako so navedene v tem imeniku tudi vse publikacije, ki jih izdajajo etnične skupnosti.
Vse v imeniku navedene organizacije bodo prejele ta imenik brezplačno, kopije pa so proti plačilu na razpolago pri Australian Government Publishing Service.
Vida JANČAR
DOMAČA NALOGA
ŽELIM SI VEN NA ZRAK
Slovenski Socialni klub "Jadran" je dobil iz Slovenije izvanredno ganljivo prošnjo za pomoč. Mlada Metka Šker-janec iz kraja Hodi pri Radomljah trpi na težki in neozdravljivi bolezni pljučnih mišic, tako, da je ves čas navezana na posteljo. Naj vam navedemo njeno pismo, saj bo najbolj nazorno opisalo njeno stanje:
"Spoštovani, kljub temu da vas ne poznam sem se odločila, da vam napišem pismo v upanju in želji, da mi boste morda vsaj vi pomagali pri moji težavi.
Samo še prej se vam bom na kratko predstavila.
Sem 23-letno dekle doma iz Slovenije, ki pa že od svojega 11-tega leta dalje ležim na postelji priključena na dihalnem aparatu.
Tu, ker sem tako samo na postelji in priključena na aparat vas lepo prosim če bi mi lahko zbrali kaj denarja za moj prenosni dihalni aparat iz Francije, ki bi mi po 12-letih spet omogočil iti malo ven na sveži zrak in toplo sonce, ki si ga že zelo želim.
Torej dragi prijatelji pomagajte mi saj mi boste tako izpolnili mojo največjo željo. HVALA.
Sicer sem pa doma iz revne družine saj sta oba starša zelo bolna, oče je upokojen zaradi ledvic, mama pa je zato doma, da neguje mene, pa še sladkorno ima.
Že vnaprej se vam najlepše zahvaljujemo tako jaz kot tudi oče in mama in vas lepo pozdravljamo iz oddaljene Slovenije.
Metka Škrjanec
P.S. Oprostite moji pisavi in napakam, ker pišem na postelji priključena na dihalnem aparatu.
Moj naslov je Metka Škerjanec, Hudo 36, 61235 Radomlje.
Če želi mi tudi lahko kdo piše ker sem vsake pošte zelo vesela.
Da ugotove resničnost navedbe v pismu, se je tajništvo "Jadrana" obrnilo na
krajevno skupnost Radomlje, od katere je potem prišlo potrdilo in pa tudi priporočilo, da je Metka res potrebna pomoči. Priloženo pa je bilo tudi zdravniško potrdilo Univerzitetnega kliničnega Centra Ljubljana, v katerem dr. Milan Čižman ugotavlja, da ima Metka kronično mišično bolezen neznanega vzroka, ki jo spremlja nezmožnost samostojnega dihanja že vse od leta 1975. Priključena mora biti po 12 ali več ur na dan na ostarel aparat, ki ji omogoča dihanje. Potreben pa ji bi bil nov prenosen in zanesljivejši aparat, katerega cena pa je nekaj nad 10.000 dolarjev. Seveda Metka, niti njeni starši take vsote ne zmorejo.
Klub "Jadran" je zadevo predložil Svetu Slovenskih organizacij v Viktoriji in zastopniki društev so bili mnenja, da naj bi se preko vseh društev organizirala zbirka, seveda ako v to privolijo posamezni odbori društev.
Na "Jadranu" so že pričeli zbirati denar in po poslednjih navedbah imajo že več kot 500 dolarjev nabranega.
Če pa kdo od naših čitateljev in njih znancev želi pomagati, lahko pošlje svoj prispevek tudi na uredništvo Vestnika Imena dobrotnikov bomo objavili.
Vsota 10.000 dolarjev res zgleda kar velika, toda samo 1000 prispevkov po 10 dolarjev bi jo doseglo. Primerjajmo se z nesrečno Metko, kadar uživamo čisti zrak na naših izletih v naravo, kadar se zabavamo na smučeh, kadar plešemo v naših dvoranah. Vsega tega Metki ni dano. Poglejmo naše otroke, kadar se veseli motovilijo med nogami odraslih, kadar jim priredimo bogato 'party' za polnoletnost ali ob porokah in zarokah. Metkini starši ji ne morejo dati niti možnosti svobodnega kretanja na zraku in soncu. Spomnimo se tega in radodarno poseži-mo v svoj žep. Naj bo naš dar v zahvalo za vse te osnovne dobrine življenja, ki jih Metka nima. Nekaj dolarjev se nam ne bo poznalo, Metki pa bo pomenilo skoraj novo življenje!
Ko sem začela s pisanjem sem se takoj spomnila na šolske in domače naloge v šoli s standardno temo prosti spis. Zato sem tudi tako napisala kar že naslov tega pisanja, ki je namenjeno vsem bralcem tega slovenskega časopisa. Mogoče pa upam, da bo zaradi tega malce obširnejši in imel vsaj kakšno stran več, ko ga pa vsi tako hitro preberemo, potem pa kar lep mesec čakamo na naslednjeg'a. Mogoče pa bi lahko vsak kaj prispeval, no saj ni pomembno samo opisovanje dogodkov, ki se dogajajo, pa hvalisanja; mogoče pa bi kritiziranje skoraj doseglo večji odziv pri bralcih in tako, da bi jih kar gnalo k pisanju. No, res se malce čudno sliši "gnalo" — vendar tako je, če hočemo ohraniti slovenski jezik in nasploh vso skrb za povezovanje in dograjevanje slovenstva in Slovencev v Avstraliji. Sicer pa velja ta izrek za vsakogar - ZMAGA IN USPEH
DE LOBANJE*na ~ Pomem*mo je S0-
Torej sem na pravi poti, da se danes prvič po enem letu mojega bivanja v Avstraliji oglašam in sporočam take ali drugačne novice. Res moram priznati, da me je malce sram, da se nisem že prej oglasila, ampak moram reči, da je pisanje težavnejše, sploh, ko si tako "nov" na tem velikem otoku - potem pa najprej primerjaš naravo, pokrajino, ljudi, materialne dobrine in finančno plat, navsezadnje pa še v politiko malo pogledaš in preučiš sistem, ki te ljudi vodi. No, potem pa iz tega lahko sklepaš, kaj je dobro, kaj je slabo, seveda s tem," da ne poza-
biš razdeliti dobro in slabo nase in na ostale ljudi. Kdo je pri tem pravzaprav prikrajšan in kdo dobi več?! To vprašanje je zakon narave, ki se pojavlja skozi celo Ii;w> našega človeštva. MOČNEJŠI
Na svetu se iz dneva v dan borimo za najbolj osnovne pravice; to je za svobodo, enakopravnosti, enotnost, proti rasističnim idejam in diskriminiranosti, šovinizmu itd. Vendar človek postaja vse bolj razočaran in nezadovoljen ob pogledu na svetovna dogajanja, kot so vojni nemiri, rasistični izpadi, lakota, naravne katastrofe... Iz tega sledi, da bo ta boj obstajal za vedno. Včasih še v družini - to je najmanjša oblika človeške skupnosti, kjer sta samo dva odgovorna za medsebojno sporazumevanje in dogovarjanje je usklajevanje želja in pravic težavno, kaj pa šele potem, da ne omenjam večjih in širših skupnosti, ki se povezujejo v republiko, te v državo in naposled v svetovno skupnost. Torej, kako uskladiti vse te pravice in dolžnosti? S tem vprašanjem se ukvarjajo vsi udeleženci gospodarske in ekonomske politike tega sveta , da bi čimbolj razbremenili pritisk in ogroženost posameznih dejavnikov.
Zelo lepo je ob misli na svobodo, enakopravnost, tihožitje, miroljubnost,nesebičnost,itd., zato je najboljša in čimkraj-ša rešitev, da vsi uberemo to misel in oddidemo po pravi poti, ki nas vodi v pozitiven razplet našega zelo zanimivega življenja in prihodnosti.
Vabljeni ste na
BALINARSKI PLES
v soboto 8. avgusta 1987 pri Slovenskem društvu Melbourne
82 Ingrams Road, Research,
kjer bodo tudi podeljeni pokali zmagovalcem tekem
Igral bo "Večerni zvon"
MUZEJ EMIGRACIJE
Nekaj manj kot 4 milijone ljudi se je naselilo v Avstraliji po koncu druge svetovne vojne. Štirideset od sto prebivalcev današnje Avstralije je bilo rojeno na Oni strani morja ali pa so otroci staršev rojenih izven Avstralije. Za sprejem in naselitev je bila potrebna ogromna organizacija, ki je oskrbevala preskrbo imigrantov v prvih dneh po prihodu v Avstralijo ter potem omogočila čimbolj gladko vključitev v tukajšnje ži-vljenske razmere.
Kot prvo je bilo nujno prišlecem nuditi začasno stanovanje in prehrano. V ta namen je bilo pripravljenih 23 centrov, <>d katerih prvi in največji je bila Bonegilla. V vsem času svojega obstoja do leta 1971 je skozi barake v Bonegilli prešlo 320.000 ljudi.
Bonegilla je bila med drugo svetovno vojno vzpostavljena za potrebe avstralske armije. Nahaja se nedaleč od glavne ceste med Melbournom in Sydneyem, Slabe četrt ure vožnje z avtomobilom od mesta Wodonge ob obali ogromnega u-metnega jezera Hume Weir. Dejstvo, da
je Bonegilla najbolj poznana med naseljenci, kot največji center za imigranti, pa tudi, da je razmeroma lahko dosegljiva iz Melbourna, Canberre, Sydneya in Adelaide, je napotilo skupino ljudi, da je sklenila osnovati v Bonegilli muzej imigracije. Poleg muzeja pa načrtujejo Vzpostaviti prenočišča v obliki hostela ter center, v katerem bi novejšim generacijam bila dana možnost raziskovati podatke o imigraciji ter zgodovinska in etnična ozadja posameznih narodnosti ki so šle skozi bonegillsko taborišče. Etnične skupine v Avstraliji bodo še posebej povabljene, da s svojimi prispevki povečajo zanimivost tega muzeja.
Za vzpostavitev in vzdrževanje muzeja bo skrbela organizacija "Bonegilla Immigration Miseum Inc.". Tej organizaciji lahko pristopi vsakdo. Članska pristopnina je 10 dolarjev, letna članarina pa je tudi 10 dolarjev. Informacije o včlanjenju in ostalih podrobnostih pa se dobe na naslovu: The Secretary, Bonegilla Immigration Museum Inc., P.O.Box 639, Wodonga, Vic. 3690.
foto-slikar
Simon Novak
Otroški in družinski portreti na domu
1 Poroke v domačem okolju ali po želji
Posebni družinski prazniki - rojstni dnevi, zaroke, obletnice in slično
Priporoča se vam vaš rojak Simon Novak
Kličite na telefon: 367 8405
društveno življenje
MAČEK MURI
DRAGA GELT:
Kot vsi vemo, so v mesecu juliju nastopile šolske počitnice. Ah- kakšen praznik! Otroci tega komaj čakajo, in takoj odvržejo šolske torbe natrpane z zvezki in knjigami v najbolj zakoten prostor, da jih skrijejo in prav gotovo prav nič ne vidijo za ta čas, saj le tako se lahko revčki oddahnejo po večmesečnem učenju in stalni pripravljenosti na kontrolne naloge in ustna izpraševanja.
Prejšnjo soboto dne ll.julija so učenci slovenske šole pripravili dokaj pester program v času šolskih počitnic. Se pravi, da so precej trdno delali oz. vadili med tem časom. Prireditev je bila pripravljena v poseben namen in sicer lO.obletnica slovenske šole na elthamskem hribčku, kot mu tako pravijo. Predstava je bila res odlična. Moram povedati,da so otroci zelo lepo nastopali, pa tudi izbor gradiva je bil zelo sodoben in izviren. Maček Muri je bil res najboljši s svojimi mažoretkajni. Tudi mentorice oziroma voditeljice programa in obenem tudi slovenske šole so se z uvodom predstavile in podale kratek pregled aktivnega delovanja slovenske šole SDM. Predsednik društva Peter Mandelj
HVALA ! HVALA ! HVALA
i
Sobote, 11 .julija so se otroci in mladina veselili, saj je bil na ta dan prvi ples organiziran v okviru slovenske šole pri SDM. Pripravile smo kratek program in vsi navzoči so se nam navdušeno zahvalili s ploskanj emNaj prej smo podale z Magdo Pišotek in Marijo Penca kratek pregled delovanja	šole pri
SDM. Naj dodam še, daje leta 1976 potekal pri SDM tečaj slovenščine, katerega sta vodili Jana in Viki Gajšek, sedaj gospe Lavrič in Zorzut. Gospa Vika Gajšek je lahko ponosna na svoje tri hčere - vse tri učiteljice.
V	sobotnem programu je Magda Pišotek prikazovala Disneyland v bleščečih oblekah in na melodije angleških otroških pesmi. Nastopali so: Samantha in Simon Penca, Nataša in Marie Pišotek, Tanja Marsič, Karen Urbančič, Veronika in Barbara Smrdel, Jana Brgoč in Frances Gelt.
V	drugem delu pa smo imeli telovadbo ob glasbi - oblečeni v črne in bele mucke na melodijo naslednjih pesmi: Maček Muri, Kdo je videl, Muca Maca, Tinka tenka in Nogometna tekma. Nastopali so: Lidija Markič, Beti Tomšič, Julie Krnel, Nataša Špilar, Geanette Urbančič, Diana Markezič, Mark Tavčar, Aleš Brgoč in Eric Gelt ter otroci: Simon in Samantha Penca, Nataša in Marie Pišotek in Tanja Marsič. Geanette in Diana ter Beti so kar mlade koreo-grafinje, toliko idej nosijo v sebi -hvala vam. dekleta!
Škoda, da starši niso pripeljali na ta ples otrok, ki so obiskovali slovensko šolo v preteklih letih. Vseh 18 učencev iz leta 1977 je prejelo brezplačne vstopnice za ta ples, prav tako tudi dekleta in spremljevalci, ki so sodelovala na letošnjem natečaju za Dekle slovenske skupnosti pri SDM. Na žalost jih ni veliko prišlo - a odboru SDM iskrena hvala za vstopnice.
Tema plesa so bile "Pravljice" in nekaj otrok se je temu primerno tudi obleklo.Prvo nagrado sta prejela "JANKO IN METKA" (Simon in Michelle), sin in hčerka Andreja in Anite Fistrič.
Drugo nagrado je prejela "PEPELKA", Danielle Haggett. Tretjo pa je dobila "ALICA V PRAVLJIČNI DEŽELI", Andrea Wilkes.
Glasba za ples je bila odlična. Igral je "Antipody", pri katerem igra tudi fant slovenskih staršev: Joseph Krnjak iz Wantirne. Mladi so se kar hitro odpravili na plesišče, pa tudi za nas "starejše" je bilo na razpolago veliko plesne glasbe. Iskrena hvala g. predsedniku Petru Man-delju za darila: Magda, Marija in jaz smo dobile peresa z datumom plesa; ga. Jana Lavrič za 1-letno poučevanje, ga. Marija
Penca za 3-letno in ga. Pišotek za 9-letno poučevanje v slovenski šoli pa so prejele spominske plošče slovenske šole z nagelj-čkom in rožmarinom.
Iskrena hvala tudi Mariji Penca, Magdi Pišotek in vsem otrokom in mladini za prelepa nageljna in čestitko za deset letnico mojega poučevanja. V imenu šole naj se zahvalim odboru SDM za podarjeni album za slike. Hvala tudi vsem mamicam, ki so pomagale pri izdelovanju oblek: Mileni Brgoč, Mariji Krnel, Dragici Gomizelj, Anki Brgoč in Anici Smrdel. Hvala tudi Tanji Brgoč za izdelavo povabila in plakata.
Prisrčna zahvala družini Sdraulig za povabilo folklorni skupini na poroko sina Jožeta in Bronwyn - z veseljem so zaplesali 7 plesov. Gospe Almi zahvala za lepo vsoto denarja in za rože. Prav tako hvala tudi nevesti za bon-bone vsem nastopajočim.
Mladi plesalci bili ste odlični. Hvala
vam.
Congratulation and a big "thank you" to all participating youth on an excellent performance at the recent wedding and at our "Fairy Tale Evening".
Naj ob koncu izrečem, v imenu Slovenske šole, iskreno sožalje družini Fistrič ob smrti gospe Zorke. Lani za očetovski dan sta gospa Zorka in sin Andrej sodelovala pri plesu, prav na Šolskem plesu v soboto pa se je gospa Zorka posvetila vnučkom in se veselila z nami.
se jim je lepo zahvalil v imenu vseh za njihovo požrtvovalno in ustvarjalno delo, saj to zahteva precej napora in vztrajnosti, obenem je pa še prostovoljno - to pomeni brez kakršnegakoli plačila. Vsi mi smo lahko počaščeni in ponosni, ko spoznamo, koliko truda je vloženo v razvoj in uresničevanje nadaljne slovenske kulture v tujini. Vsi udeleženi smo bili nekam razočarani nad maloštevilno prisotnostjo. Sam predsednik društva je izrazil to nezadovoljstvo, saj bi se ljudje morali odzvati taki prireditvi in s tem dati precejšnjo podporo in spodbudo otrokom oziroma učencem, ki so se trudili in pripravili ta program posebno za Slovence.
Otroci so presrečni, ko s takim nastopom še posebej v slovenščini, lahko neizmerno osrečijo in zadovoljijo svoje starše in ostale poslušalce. Vendar popolnega odziva ni bilo in lahko si predstavljamo občutke nastopajočih. Kljub temu je navsezadnje nastop potekal čudovito in kot se temu reče v goriškem žargonu je bilo "ena A s črtico".
V upanju, da se bodo otroci še predstavili s tem programom, priporočam vsem ostalim članom pa tudi nečlanom slovenskih društev, da si vstopnice rezervirajo v naprej.
VIDA JANČAR
DRUŠTVENE PRIREDITVE
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
8. avgusta..........................Balinarski ples
6 septembra..........Dan očetov (nedelja popoldne)
12. septembra........................ Lovski ples
11. oktobra...................Kulturni dan (nedelja)
S.P.S.C. JADRAN	^ . ,
15. avgusta.........................Domače kohne
5. septembra........................Očetovski dan
10. oktobra........................Obletnica kluba
"Snežnik" ALBURY-WODONGA	.
22. avgusta.............................P ®s
19/20 septembra..............Meddrustveno balinanje
NAZAJ V BONEGILLO GLEDALIŠČE NA HRIBU
Letos 5. in 6. decembra bo mesto Wodonga priredilo festival pod naslovom "Back to Bonegilla". Ta festival bo v proslavo 40. obletnice prihoda prvega večjega vala imigrantov ne-britanskega porekla v Bonegillo.
Na festivalu bodo predstavili razne vrste hrane in pijače, karakteristične za kraje odkoder so prišli novonaseljenci. Na programu bodo nastopi številnih umetnikov, domačih in pa tudi z onstran oceanov. Nastopile pa bodo tudi številne folklorne skupine.
Organizatorji pričakujejo na tisoče obiskovalcev, predvsem ljudi, ki so svoje prve dni življenja v Avstraliji pričeli v Bonegilli in njeni okolici. Že sedaj se je pričel naval na rezerviranje prenočišč v hotelih in motelih v Albury in Wodongi. Zato je nujno, da si že sedaj zagotove prenočišča vsi oni, ki bi hoteli obiskati Bonegillo in ta festival, na katerega pripravi sodelujejo tudi Slovenci v okviru našega tamošnjega društva 'Snežnik'.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv.: 336 7171
Sto j i k svojim
V soboto 18. julija je na „hribu" pri SDM gostovala slovenska odrska družina iz Merrylandsa, NSW, z veseloigro F.X Svobode 'Poslednji mož',katero je režiral g. Ivan Koželj.
Čeprav obisk ni bil tako številen, kot bi bilo pričakovati, kajti na isti večer je bil pri Slovenskem verskem centru pripravljen sprejem za tržaškega škofa Enza Bellomi-ja, nikomur ni bilo žal, daje mrzel večer prebil v dvorani SDM. Humor ki je vel z odra je zbujal toliko smeha, da mraza še občutiti ni bilo.
Igralci so se potrudili in treba je vpo-števati, da po celonočnem potovanju z zvtobu'som njih naloga ni bila lahka. Vidi se, da so res 'družina', katere člane veže ljubezen do odreskega dela. Tudi predvajanje na tujem odru ni lahka naloga. Saj tuj oder nima istih pogojev, kot domač, kjer so se vadili. Razlike so tudi v akustičnih pogojih, katere se lahko obvlada šele s temeljitim preiskušanejem, ki vzame mnogo časa.
Navzlic temu so igralci opravili zadovoljivo. Sedaj pripravljajo igro 'Domen'. Ta pa je v vsakem pogledu mnogo bolj zahtevna. Upajmo, da jim uspe in, da jo bomo tudi imeli priliko videti.__
NOGOMET PRI JADRANU
Nogomet na 'Jadranu' še živi, in to celo trdneje kot kdaj poprej. Fantje so si že oblizali rane, katere jim je prinesel podvig v prvo amatersko ligo. S pričetkom drugega dela sezone so se stvari obrnile na bolje. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da so nasprotna moštva mnogo močnejša kot v pretekli sezoni.
Pa poglejmo nekaj zadnjih rezultatov:
5.julija so igrali proti Hawthorn United ter izgubili 1:0; rezerva pa 3:0; 12.julija so premagali Balwyn City 3:1, rezerva pa 2:1; 19.julija so tolkli Waver-ley Wanderers s 3:1, rezerva pa 6:1.
NAŠI DOPISNIKI SE OGLAŠAJO
LUCIJ AN KOS
iSMili
DANICA PETRIČ IZ SYDNEYA
del ob lej sliki in ob odprti televiziji. Slika je bila končana veliko prej kot moja, pa čeprav je bila njegova večje in je bil začetnik.
Lucijan je bil v Sydneyu zelo priljubljen in znan posebno pri Slovenskem društvu. Vsi smo ga imeli radi, vsi smo ga spoštovali in vsi smo ga cenili zaradi njegove skromne, tihe in mirne narave in zaradi njegove poštenosti. Naj se je zamenjal predsednik ali celoten odbor SDS, Lucijan je ostal, vedno pripravljen poprijeti za delo in darovati za slovensko stvar. Dolga leta je bil tudi pevec pri cerkvenem pevskem zboru.
Ko smo ga v sredno 24. junija spremljali na njegovi zadnji poti, se je v slovenski cerkvi zbralo veliko število rojakov. Lucijan je ob neki priliki dejal, da ima zelo rad Slovence in polna cerkev ljudi, ki so se prišli posloviti od njega, je dokaz, da smo tudi mi vsi njega imeli zelo radi. Pevci so mu zapeli, njegovi najožji prijatelji pa so njegovo krsto ponesli iz cerkve. Nobeno oko ni ostalo suho. Pogrešali bomo dragega prijatelja, ki so ga otroci klicali "stric Lucijan"; Znal se je tako prijetno šalilti z njimi in jim skrivati bonbončke po vseh žepih.
Njegovim sorodnikom na Primorskem v Sloveniji, kjer je bil rojen naš Lucijan, izrekamo iskreno sožalje, kakor tudi sorodnikom v Argentini. Naj mu bo lahko avstralska zemlja in prepričana sem, da na njegovem grobu ne bo nikoli manjkalo cvetja, vsaj dokler bomo živi mi, ki smo ga imeli za svojega.
Predsednik SDS g. Štefan Šemek je na njegovem grobu tudi spregovoril sledeče: "Dragi Slovenci, danes smo se zbrali, da se poslovimo od našega brata, zavednega Slovenca, dragega nam Lucijana Kos.
Naš Lucijan je bil vedno zvest in ponosen Slovenec. Bil je dolgo vrsto let odbornik Slovenskega društva Sydney. Nikoli ni zapustil društva, vedno je pridno delal in se boril za skupnost slovenstva..
Ko smo kupili novo zemljišče za naš novi slovenski dom, je Lucijan prišel k meni in rekel: "Štefan za ograjo bom pa jaz poskrbel, to kar meni prepusti. " In res je s svojimi prijatelji izdelal lepo ograjo.
Dragi bratje in sestre, naj nam bo dragi Lucijan za vzgled marljivega in poštenega delavca, ki ga ne bomo nikoli pozabili. " Lucijan je vse slike, ki jih je imel na stenah v svoji hiši, kakor tudi vse cvetje, podaril za novi slovenski dom in upam, da se bo v tem domu našel kotiček, ali soba, ki jo bomo imenovali; "SOBA LUCIJANA KOS". S svojo požrtvovalnostjo sije to zagotovo zaslužil.
V nedeljo, 2l.junija smo se po slovenski maši v Merrylandsu pogovarjali o Lucijam, da se je njegova bolezen spet poslabšala in daga moramo obiskati v bolnišnici... Komaj pa smo dobro prišli domov od maše , je že zvonil telefon in možu so se zasolzile oči, ko je rekel; "Lucijana ni več med nami!" Njegovo življenje se je končalo v lepem nedeljskem jutru, ko je že ves slaboten prosil: "Peljite me na slovensko zemljo... " Zadnja želja se mu ni izpolnila. Ni dočakal prvega vseslovenskega piknika na novi slovenski zemlji in blagoslovitve temeljev za novi dom, ki bo 12. 7. 87. Tudi sam je z močno voljo in upanjem, čeprav zelo bolan, pridno pomagal Njegov boj z rakovo boleznijo na žlezah je trajal 11 mesecev.
Lucijan KOS se je rodil 7. novembra 1933 leta v Kanalu ob Soči. Bilje samski in si uredil prijeten dom v Lidcombe. Bil je zelo marljiv delavec, zelo natančen in spreten. Prijel se je vsakega dela in vsaka pokvarjena stvar, če je bila le kaj vredna, je pod Lucijanovimi prsti spet delala kot nova. Ko smo se preselili v novo hišo nam je sam izdelal samokol-nico in večkrat sem se na račun te "šaj-terge" pošalila, da izgleda lepša kot tiste v trgovini. Tudi keramične ploščice okoli peči nam je Lucijan položil in ko me je videl
šivati sliko — gobelin, me je prostil; "Daj, pokaži, kako se to dela, bom še jaz poiskusil. " Rade volje sem mu pokazala in kako sem bila čez kak teden presenečena, ko sem ga zalotila. šivati zelo veliko sliko-pokrajino v rumenni jeseni. "Malo preveliko sliko si si izbral za prvič," sem mu šaljivo rekla in si ogledovala njegovo šivanje. Lepo mu je šlo od rok in je ure in ure prese-
KONCERT IN LITERARNI VEČER
V soboto 13. junija se je v cerkveni dvora-rani verskega središča v Marylandsu vršil koncert moškega pevskega zbora Slovenskega društva Sydney, ki ga vodi g. Jože Urbas. Koncert je tudi tokrat napovedala gospodična Milenca GODEC. Pevci so koncert posvetili g. Ludviku v spomin, saj je bil ravno on tisti, kijih je dolga leta vodil, učil in navdušil za petje. Koncerta sta se udeležili njegova žena gospa Marica Klakočer in njuna hči Muca z možem.
Ker je bil koncertni del programa isti kot prvi koncert v Horsley Parku, ga ne bom še enkrat podrobneje opisovala. Povem naj vam le, da so se pevci tudi na tem drugem koncertu odlično odrezali.
Po koncertu so člani Zveze slovenske akcije, ki se bore za ohranitev naše lepe materine besede, priredili svoj kratek literarni večer. Najprej je nekaj besed o Zvezi slovenske akcije povedal p. Ciril Božič, sledil mu je g. Lojze KMETIČ, najbolj navdušene besede pa so prišle iz ust tajnika Zveze g. Ivana Kobal. Z domoljubno pesmijo so se predstavile tudi gdč. Marta Jereb, Danica. Petrič in mala Barbka Petrič, ki je v narodni noši zapela "Sem slovenska deklica". Vsi skupaj smo preživeli zelo lep večer, na
kulturni ravni in smo se duševno obogateni nato tudi naplesali ob zvokih ansambla "Alpski odmevi."
Članice Zveze so poskrbele tudi za stojnico, na kateri je bilo moč kupiti slovenske knjige in organizirale tudi loterijo.
Upamo, da se nam bodo pevci še kdaj predstavili s svojim samostojnim koncertom, kakor upamo, da bodo tudi zvezov-ci prav kmalu našli korajžo in se nam predstavili s samostojno kulturno prireditvijo. Korajža velja! Naj živi slovenska pesem in naj živi SLOVENSKA BESEDA!
SLOVENSKI FILM
V ponedeljek, 29. 6. sem po dolgem času spet zasledila na programu etnične TV slovenski film "LETA ODLOČITVE" Obvestila sem vse dosegljive prijatelje. Kako vesela pa sem tisti ponedeljek bila, da se je film začel šele ob 9.3o in da so otroci že spali. Film vsebinsko zelo reven, kar brez glave in repa bi se reklo, s perverznimi izrazi in golimi przori, si res ni zaslužil potovanja v Avstralijo. Ko smo v torek zvečer imeli vajo za igro, smo igralci kar vsi vprek kritizirali in predlagali, da napišemo protestno pismo. Takih filmov si ne želimo več. Raje nič,kot take!
IZ PERTHA LOJZE KOSSI
UMRL JE NAŠ "POLKA KING"
Slovensko skupnost v Perthu je zopet joletel težak udarec, ko smo izgubili zelo uglednega človeka, moža, očeta, brata in prijatelja, Jožeta BEZGOVŠKA.
Pokojnik je umrl v bolnišnici na 25. junija po dolgotrajnem trpljenju na bolezni raka. Rojen pa je bil 31. januarja 1931 v Litiji.
V Avstralijo je prispel leta 1949. Preživel je 17 let v Northamu, se preselil v predmestje Pertha in si končno postavil hišo v Melville.
Kot izučen frizerski mojster sije vzpostavil svoj salon. Bil je zelo priljubljen in kadarkoli je premestil svoj salon so prišli odjemalci za njim, kajti všeč jim je bila njegova vljudna in odlična postrežba.
Že v svojih mladih letih je postal odličen harmonikaš, a pred kakimi osmimi leti je ustanovil svoj ansambel pod imenom "Polka Kings". Ker so člani tega ansambla bili različnih narodnosti, so bili zelo priljubljeni pri celi vrsti etničnih klubov in seveda tudi pri našem slovenskem klubu.
Na ppgrebu, katerega se je udeležilo 180 do 200 ljudi smo imeli občutek kot,-da stojimo na postaji in se poslavljamo od nekoga iz svoje družine, katerega ne bomo nikdar več videli. Po poslovilnih besedah, katere je spregovorilo več
posameznikov, mu je naš pevski zbor zapel v slovo: Gozdič je že zelen.
Po pogrebu se je zbralo kakih 50 rojakov in bivših prijeteljev v njegovi hiši, da se ga v razgovoru spominjajo in, da s svojo prisotnostjo vsaj nekoliko olajšajo globoko žalost svojcev.
Jože, ločitev od tebe je bila težka. Slovenski klub, Slovenska katoliška družba in številni rojaki te bomo za vedno obdržali v spominu. Naj ti bo tuja zemlja lahka
Z ZLATE OBALE PIŠE JOŽE JUDNIČ
Zopet se oglašam z Zlate obale. Verjemite mi, res je zlata. Iz dneva v dan nas •greje zlato sonce. To je tudi vsa naša kurjava. Hiše brez gretja, v sredi zime sončenje na vrtu ali kopanje v moiju.
Na Zlati obali pa čas strašno hitro beži, saj je že leto in pol odkar sem zapustil Melbourne. Sam ne morem verjeti, da sem še tukaj, ko pa mi je toliko ljudi napovedovalo skorajšen povratek. Verjemite mi, veliko jih bo sledilo meni, malo pa jih bo zapustilo Zlato obalo. Ti, ki se bodo odločili za pot k nam bodo toplo sprejeti tudi v Slovenskem društvu Planika. Pri Planiki so vrata odprta vsakomur. Prijazni obrazi vas takoj povprašajo odkod prihajate. Ko poveste, da ste iz Melbourna pa beseda steče kar sama.
Veliko članov Planike je nekdaj živelo v Melbournu, zato vsakdo povpraša po prijateljih ali po slovenskih društvih. Tukaj imamo samo eno društvo in se v njem kar lepo razumemo. Dvakrat na mesec imamo piknik, ki je vedno dobro obiskan, vendar želimo še več obiskov. Saj za ta denar, za katerega vam nudijo kosilo naše pridne gospodinje, si ne morete sami boljšega narediti. Tu je tudi balinišče, katero je pristopno vsakomur, posebno pa so dobrodošli novi balinarji, saj jih tu primanjkuje. Ves denar od piknikov pa se hitro spremeni v materijal za opremo nove kuhinje in dokončno ureditev dvorane.
V Juniju smo imeli volitve za odbor naslednjega leta. Obisk na sestanku je bil kar zadovoljiv, a vendar bi bil lahko
boljši. So še člani, ki radi pozabijo na ta dan, pozneje pa imajo razne pripombe. Vendar mislim, da je pravo mesto za te le na Planiki sami.
Po kratkem poročilu, katerega je podal predsednik gospod Edi Andlovec in potem še blagajničarka ga ga. Vah, je bil stari odbor razrešen. Pri izbiranju novega odbora pa tudi ni šlo tako gladko, vsakdo se pač brani obvez. Kmalu pa so pokazale ženske članice, da so enako vredne moškim. Sklenile so, da bodo prevzele vse naloge one. Ko je videl gospod Andlovec to hrabrost se je tudi sam ohrabril in prevzel dolžnost predsednika še za eno leto. Torej štiri ženske in en moški. Kar tako hrabro naprej ženske!
Začasno nas je predsednik zapustil, ker je odšel na dopust v Slovenijo. Pravi, da bo ob Teranu, Merlotu in kraškem pršutu nabral novih moči. Med tem časom pa je prevzela dolžnost predsednika ga. Anica Cuderman, ki ima drugače mesto podpredsednice. Ker je bil nje soprog Mirko Cuderman dolgo let predsednik, verjetno ne bo imela preveč težav. Sicer pa je družina že itak del Planike, saj sodeluje na vseh poljih.
Novemu odboru želimo veliko uspeha pri delu. V slogi je moč. Če bomo složno delali bomo kos vsem težavam. Predsednik Edi pa mi je zaupal pred odhodom, da bo dom to leto gotov in, da ne bomo nikomur nič dolžni. Torej, dragi prijatelji, dobrodošli v Slovensko društvo Planika v Kraljičini zemlji - Queenslands
ZAHVALA
Hudo pretreseni, da je zahrbtna bolezen, daleč od domačih gajev, iztrgala življenje našega dragega brata in strica
LUCIJANA KOS
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu kakorkoli pomagali v času njegove bolezni, ga obiskovali na domu, v bolnišnici, mu vlivali moči in poguma ter nas obveščali o njegovi bolezni.
Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje ali poklonili dobro misel. Hvala gospodu predsedniku in članom kluba Slovenska zemlja, gospodu duhovniku za opravljeni pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Se posebno smo in bomo hvaležni gospe Emiliji Sperling in gospodu Karlu Dolmark, ki sta mu bila vseskozi blizu, posbej pa v času njegove bolezni in ob smrti ter mu vsestransko pomagala Vsem jn vsakemu posebej srčna hvala za vse, kar ste mu storili dobrega za življenja, med njegovo boleznijo in ob smrti. Naredili ste zanj vse tisto, česar mi, njegovi najbližji nismo mogli, ampak smo bili z njim le z mislijo in globoko žalostjo v srcih.
V kolikor vas bo pot zanesla v Evropo in boste obiskali prelepo Soško dolino, bomo zelo počaščeni če nas obiščete v Kanalu.
Kanal, 28.6.1987.	Sestri in bratje z družinami
kaj, kje, kdo ?
V soboto, 4. julija t.l. sta se v katedrali sv. Patrika poročila Joe SDRA ULIG in sin Alme in Brunota Sdraulig - in Bronwyn BEARD. Na svadbi, ki je bila v dvorani SDM je zaplesala tudi folklorna skupina SDM.
Novoporočenca bosta živela v Geelongu, kjer je Joe zaposlen pri policiji Viktorije.
+FRANC PLESNIČAR
Na 21. aprila letos je v New Orleans-u, v 59.letu svoje starosti umrl prof. ekonomije na univerzi v New Orleans-u rojak g. Toussaint Hočevar.
Prof. Hočevar je bil ustanovni član združenja Society for Slovene Studies. Prav tako je bil tudi avtor števila knjig in esejov o zgodovini ekonomije v Sloveniji ter Srednji Evropi.
P. Bazilij Valentin je zopet prejel odlikovanja. Na 24. junija so mu v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kew podelili Članstvo viteškega reda sv. Janeza Jeruzalemskega (Order of St. John of Jerusalem). Istočasno je postal tudi član reda vitezov templarjev. Ta red mu je podelil princ Andrej, kot predstavnik rodbine Karadžordževičev.
V soboto 18. julija sta se v cerkvi sv. Jožefa v Malvernu poročila Jaqueline Francken in Pierre van de Laak. Pierre je mlajši sin ge. Helene Van de Laak, Jaqueline pa izhaja iz družine nizozemskega porekla.
Poročni obred je opravil Fr. B. V.Scott, družici pa sta bili Micheli Francken in Angelique Van de Laak, ki se je pravkar vrnila iz Slovenije, kjer je eno leto studirala slovenski jezik.
Formalna svatbe se je potem vršila Village Green Reception Rooms. Sledilo je nadaljevanje veselja pri teti in stricu ženinove mame, ge Mariji in Janezu Dolencu.
S TRŽAŠKIM ŠKOFOM
Te dni je bil v Melbournu na obisku tržaški škof Enzo Belloni, po rodu Italijan iz Verone.
V naši cerkvi sv. Cirila in Metoda se je zbrala lepa skupina Slovencev pri sv. maši, ki jo je daroval škof v slovenn-skem jeziku. Tudi pridigal je po slovensko. Lepo so zvenele njegove besede. Pohvalil nas je, da smo Slovenci pošten in delaven narod.
Pozneje je v dvorani pri zakuski prav vsakemu stisnil roko. Prevzvišenemu škofu Bellotiju se Slovenci prisrčno zahvaljujemo za tako lep sprejem in lepe besede v slovenskem jeziku, katere nam bodo do smrti ostale v spominu.
Marcela Bole
+ ZORKA FISTRIČ
Med Slovenci v Melbournu je odjeknila žalostna vest, da je na svojem domu v Bulleen-u, v soboto 4. julija 1987, radi srčne kapi v svojem 67. letu nenadoma preminul, še čil in aktiven Franc Plesni-čar. Čeprav se ni počutil nič bolan je omahnil in za vedno zaspal.
Gotovo pa je slutil, da se mu dnevi iztekajo, ker je težko prenašal ženino odsotnost, ko je odšla na kratek obisk v domovino. Stalno ji je telefoniral, kako se ima in kje je sedaj, ter da jo zelo pogreša. Predno ji je dopust potekel se je vrnila domov. Komaj sta se pogovorila o vtisih in domačih, je po par dnevih po njeni vrnitvi izdihni, skoraj njej v naročju.
Njegova življenska pot, kot mnogih, ni bila lahka, saj je po vojni, kot žrtev vojne emigriral v Argentino, odkoder je z družino leta 1962 prispel v Avstralijo.
Z ženo Tončko, rojeno Božič sta v slovenskem duhu vzgojila tri sinove, ki so med rojaki v Melbournu dobro poznani še od časov, ko so imeli svoj plesni ansambel. Ti sinovi pa so ime svojega ansambla tudi ponesli v staro domovino, kjer so dosegli lep sloves.
Največkrat so nastopali z očetovimi pesmimi, ki jih je sam komponiral pa tudi sestavil besedila. Bil je tudi poet, toda v javnosti kot tak nepoznan. Pesmi so bile le domoljubne, o usodi, običajih in krasoti svoje domovine, predvsem Cerkljanske pokrajine, kjer je nekoč preživel srečna, pa tudi burna leta.
Bil je tih, pošten in veren, zaveden Slovenec ter dober in skrben oče. Zelo je ljubil svoje vnučke in družino, kot tudi svojo novo domovino, ki mu je dala toplo zavetje, mir, svobodo in urejen dom.
V cerkvi in ob grobu smo se od dragega rojaka poslovili v velikem številu, kar je priča kako je bil spoštovan.
Pokojnik je bil rojen leta 1919 v kraju Dobec, Begunje pri Cerknici. Poročil pa se je v Gorici leta 1947.
Naj mirno spi v avstralski zemlji, užaloščeni družini pa naj bo v tolažilno zavest, da bo vsem rojakom v Melbournu ostal v spominu kot zaveden Slovenec in spoštovan član naše skupnosti.
Vika Gajšek
ŽALOSTEN JULIJ
Za slovensko skupnost v Melbournu je bil letošnji julij izredno žalosten. Komaj par dni za tem, ko smo pokopali nenadoma umrlega Franca Plesničarja, nas je kot strela iz jasnega neba zadela zla vest: Umrla je ZORKA FISTRIČ.
Skoraj nismo mogli verjeti. Saj je še v soboto 11. julija na večeru, ki ga je priredila šola SDM v proslavo svoje desete obletnice, vsa vesela in razigrana pripovedovala, da je mož Andrej odšel s prijatelji na lov, in da se nadeja, da ne bo potrošil municije zastonj, ampak prinesel domov tudi kak kos dobre divjačine.
Kdo od njenih sobesednikov bi mislil, da bo še isto noč v miru in za vedno zaspala. Srce ji je odpovedalo in izpolnila se ji je žalja, ki jo je izrazila ob pogrebu pok. Franca Plesničarja: Kako lepa smrt, tudi jaz bi si želela tako.
Izpolnila se ji je želja, toda v njeni družini je nastala rana, katere bolečino bo ublažil le čas. V domu SDM pa se je naredila vržel, katere ne bo lahko premostiti. Saj pokojnica je bila z vso svojo družino delovanju Slovencev v tem društvu vedno v veliko oporo.
Velika zasluga pokojne Zorke je v tem, i da je veliko > svojega časa vložila v delo pri ženskem odseku SDM. Še večja zasluga pa je v tem, da je svoje otroke vzgojila v zavednem slovenskem duhu in jih v tujem okolju ohranila naši skupnosti. To je njena velika zapuščina Slovencem Melbourna in SDM.
Zorka se je rodila leta 1928 v kraju Trilično, župnija sv Roka ob Sotli v družini Artičevi. Z Andrejem Fistričem se i e poročila leta 1950; v Avstralijo pa so Fistričevi prišli leta 1957. V zakonu sta z Andrejem imela štiri otroke: sinova
Andreja in Alberta ter hčerki Sonjo in Eriko. Razen Sonje so že vsi poročeni.. Sonja pa bi morala stopiti pred oltar v nekaj mesecih.
Prijatelji pri SDM so Zorki posvetili sledeče verze, katere je ga. Jana Lavrič prečitala pri odprtem grobu:
PRUA TELJICI ZORKI FISTRIČ
Dan za dnem zdaj redčijo se naše vrste, čeprav še srednjih let, polni energije, upov, ideala, se zvrnemo kot pokošena trava.
Vsak dan že zvonček k slovesu pozvoni, tega in tega dragega med nami zdaj več ni. Marsikdo nagle smrti, brez trpljenja -bolečin si zaželi,
kot si na prijatelja pogrebu pred par
dnevi — željo izrazila tudi ti.
Sedaj te draga mama, prijateljica in
sotrpinka, med nami res več ni;
toda prezgodaj si za prijatelji odšla,
ista usoda te je čakala.
Kot mož osamljen, tako družinica in
vnučki, ki si jih tako ljubila — negovala,
so ostali brez ljubeče mame,
nam prijateljem pa so globoko vrezale
se rane.
V	cerkvi, kot v klubih praznina bo ostala, saj si vedno prva, povsod z dušo in delom pomagala.
Vsi kot ti, Križevo trpljenje smo prestali ko smo od domačih — domovine v tujino se podali.
Tu na petem kontinentu si družine, domove, cerkve, klube izgradili in se od skrbi in dela malo oddahnili, ko so otroci na noge svoje že stopili smo sadove dela začeli uživati, nehali trpeti,
pa sam Nebeški ve zakaj ne pusti nas več živeti.
Preveč na široko odprta so zdaj groba vrata
ni nam moč ustaviti zahrbtnega življenja tata.
Zato zbogom, draga in požrtvovalna članica in mati,
ki čakaš nas že pred nebeškimi vrati. Saj vse premnogo in prerano vas je tam odšlo,
toda mi pa vas še tukaj rabimo. Odpočij se, odpočij, draga mati, prijateljica in sotrpinka pa solze nam otri.
V	avstralski zemlji mirno spi, saj tvoj rod zdaj tukaj živi.
Člani in prijatelji iz
Slovenskega društva Melbourne.
ZAHVALA
Iskrena zahvala vsem, ki so se ob izgubi drage žene in mame
ZORKE FISTRIČ
v tako velikem številu udeležili molitev rožnega venca in pogrebne maše ter s spremstvom na pokopališče izrazili svoje sožalje in tolažbo, darovali cvetje in pomagali lajšati ta strašni udarec usode, ki je prizadel našo družino tako nepričakovano.
Patrom Baziliju, Tonetu in g. Žerjavu ter redovnicam najlepša zahvala za lepo opravljen pogreb.
Žalujoči mož Andrej, sin Andrej z ženo Anito in otroci Simon , Michelle in Leah, sin Albert z ženo Julie in hčerko Madeline, hčerka Erika z možem John-om in sinovi Michael in John ter hčerka Sonja.
ZAHVALA
Prav lepo se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so se tako lepo za vedno poslovili od našega dragega soproga, očeta in starega očeta
FRANCA PLESNIČAR ga obsuli s številnimi venci, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh. Prav lepa zahvala duhovnikom za tako lepo opravljen pogreb in tolažilne besede, predvsem p. Baziliju, p. Tonetu ter gostu iz domovine g. Žerjavu, kakor tudi slovenskim sestram za lepo petje v cerkvi. Vsem Bog plačaj!
Žalujoča žena Tončka Plesničar in sinovi Franc z družino. Marko z ženo in
Andrej z ženo ter ostalo sorodstvo.
MARIJAN PERŠIČ
SLOVENCI NA ZLATI IN SONČNI OBALI
(Nadaljevanje)
Prav prijetno je posedeti v senci dreves na
Mrak je že bil, ko smo se poslovili in se vrnili v Surfers, kjer smo prijetno popoldne zaključili z enako prijetnim večerom pri Judničevih.
Vprašal sem Jožeta, če je res kar smo slišali v Melbournu, da dolgo ni mogel najti zaposlitve.
"Ce ne iščeš posla, ga, seveda, ne dobiš", je bil njegov odgovor, ki ga je nato malo bolj pojasnil:
"Prva naša naloga ko smo prišli sem, je bila kupiti si primeren dom. Za privlačno ceno mi je uspelo najti to hišo, v kateri so popreje stanovali najemniki. Moral pa sem jo, ko smo se vselili, dobro prečistiti in jo urediti, da nam bo čim prijetnejša. Če bi to delal samo v sobotah in nedeljah, bi se delo zavleklo na mesece, če ne na leta. Tako pa imam sedaj vse dokončano. Mislim, da sem ukrenil pravilno, saj sedaj delam na poslu vsako soboto, pa še v nedeljah bi lahko."
Prav je storil Jože, saj delo, ki ga je opravil okoli hiše mu je res moralo vzeti mnogo časa. Zato pa se lahko ponaša sedaj z velikim plavalnim bazenom, velikim vrtom, katerega del je preuredil v tlakovan in pokrit 'patio', z zelenjavnim vrtom in številnimi novo nasajenimi tropskimi drevesi.
klopcah pri domu "Pia,rike" (Foto KMc)
Tako si je Jože v nekaj mesecih ustvaril zavidanja vredno stanovanjsko okolje, primerno klimi tistih krajev.
Sicer pa tudi drugi naši rojaki na Gold Coast živijo v prijetnih razmerah. Že klima sama, polna toplih sončnih žarkov, napravi človeka bolj zadovoljnega, bolj umerjenega pa tudi malo bolj brezskrbnega. Ni se treba bati mraza, oblačila pa so zategadelj tudi lahka.
Sicer pa, kaj naj bi še več opisoval to prelepo pokrajino, saj je najbolje, da se vsak sam prepriča, vidi na svoje oči in izkusi na svoji koži. Iz Melbourna je samo pičli dve uri poleta in že ste na letališču v Coolangati.
Kdor pa tam nima nobenega slovenskega znanca pa si za počitnice lahko že v naprej naroči stanovanje pri dveh slovenskih podjetjih, ki sta obe prav blizu centra in samo par minut hoda od plaže: Marija Trosič, sestra pevovodje SDM Branka Sosiča, vodi 'St. Kilda Holiday Apartments'; naš štajerski rojak Berič pa 'The Admiral Holiday Inn."
Torej, srečno pot!
(Konec)
ÌBalkon, čigar ograja je izrezljana v slovenskem stilu in iz katerega je lep pogled | 'na balinišča in sosednje gričevje, je prav primeren prostor za prijazen razgovor. Z leve na desno: Jože Judnič, dopisnik Vestnika za Zlato obalo, Marijan Peršič, urednik Vestnika in Edi Andlovec, predsednik društva "Planike".(Foto K. Peršič)

SLOVENKA GRADI MOST RAZUMEVANJA
Slovenka Anka Makovec, ki živi v Tasmaniji je posvetila svoje delovanje gradnji mostu razumevanja med belci in domorodci. Njena aktivnost na tem polju zavzema tako vidno vlogo, da ji je časopis The Examiner letos posvetil cel članek in priobčil njeno fotografijo. Iz tega članka posnemamo v angleščini:
The spirit of adventure brought Anka Makovec to Australia 26 years ago to fulfil her dream of building a bridge of understanding between blacks and whites.
Out of an unfortunate illness from age 10 to 18, which kept her on crutches, her life was changed.
During these years Anka spent her time reading and was struck by a book on the Australian Aborigines.
"Out of the encounter with this book came' my -fascination for Aboriginal bark paintings and from there grew the wish to one day see the paintings, the country and the creators of this wonderful artwork for myself," Anka said.
The chance came when she started to correspond with one of her countrymen in Australia who lent her the necessary airfare.
The first months in Australia were not easy. Working as a nurse's aid in the New South Wales' town of Moruya at a time when she had not mastered the language was a terrifying experience.
"I felt so cut off during those three months in Moruya, but there I met my first Aborigine,
a young patient I was caring for, who gave me the confidence I needed.
A feeling of discomfort and being misunderstood prompted Anka to move to Sydney, where she lived for 18 years, before coming to Tasmania.
PRIŠLO JE PO POŠTI
Cenjeni gospod urednik!
V mesecu juliju je bival med nami čarodej / rokohitrec Mirko Žerjav, ki je drugače župnik na Rudniku pri Ljubljani. Globoko veren in njegove besede pri pridigi so nam segale globoko v naša srca, da je marsikomu pritekla solza po licu.
Gospod Žerjav je predvajal svoje talente 'čarodejstva' po dvoranah slovenskih društev in tudi v cerkveni dvorani in njegova spretnost je na zelo visokem nivoju ter se lahko primerja z najboljšimi.
Iz Melbourna je g. Žerjav odpotoval tudi v vse druge kraje kjer prebivajo Slovenci. Tako ga bodo imeli priliko videti v Adelaidi, Perthu, Canberri, Sydneyu in tudi v Brisbane.
Tudi zanj sem sestavila pesmico:
Božji služabnik Mirko Žerjav, velik talent Bog mu je dal. Vero v Boga trosi od mladih nog, doma in po svetu, vse naokrog.
Rokohitrost zraven kaže, misel njegova pa ne laže. Na rokah nosimo vsi zrcalo, zanj pravo to je ogledalo.
Kdor Mirka Žerjava videl ni, za njim v dvorane naj pohiti. Ponosni smo Slovenci v tujini, da takega učenjaka imamo v domovini.
Bogu tisočera hvala iz srca, da takega moža Slovenija ima. Živeli, božji služabnik Mirko Žerjav, mnogo veselih let naj Bog vam še da.
__ Mar^dn Role
KARANTANSKI PANTER
Slovenska srednjeveška država Karantanija, ki je bila v 10. stol. preosnovana v veliko vojvodino s številnimi krajinami, je prav tako imela svoj lastni bojni znak i vzpenjajočega se panterja, katerega podobe najdemo že na številnih kamnih iz starega rimskega Norika na istem ozemlju. Leta 1160 je podoba tega panterja že izpričana na pečatu Otokarja III., mejnega grofa v Karantanski krajini (poznejši Štajerski), ki je pripadala Karanta-
Continuing her nursing in Sydney Anka met Australia's greatest Aboriginal poetess Kath Walker.
Kath was an inspiration to Anka showing her the importance of communication between blacks and whites.
Kath and Anka worked with fervor in Sydney to promote understanding .
between the whites and blacks, visiting numerous Sydney schools even to the extent of booking the Opera House to organise a talk by Kath to children.
Margaret Tucker, Shirley Smith, better known as Mum Shirl, Bobby Sykes and other Aboriginals who wanted to get ahead in a peaceful, intellectual way were among those Anka had close contact with.
Almost as a reminder of the spirit which drove her to Australia, Anka saw a documentary on Cape York Peninsula which showed the friendship of Aboriginal artist and writer Dick Roughsey and his white friend Percy Tre-size.
Immediately Anka wrote and, through regular correspondence, the three struck up a friendship, with a first meeting at one of Dirk's art shows in Sydney in 1979.
Spoštovani g. urednik!
Mnogo hvale, čestitk in lepih besed je bilo izrečeno in napisano o velikem slovenskem prazniku v Adelaide,kjer je bil 6. junija letos odprt razkošen, izredno lep Slovenski dom; nov stolp v trdnjavi slovenskega življa v Avstraliji, ki brani in čuva našo miselnost proti vsem vplivom modernih metod in naravnih potreb asimilacije — prav v duhu naše puntarske nravi! Zato je moj prispevek le skromen povzetek občutkov slučajnega gosta iz domovine, ki je imel priliko sodelovati v programu prireditve, poslušati mnenje poslušalcev in gledalcev, čitati komentarje v vezani in nevezani besedi ter oblikovati svojo pošto rojakom v Južni Avstraliji. Želim jim prijeten in topel počutek v skupnem domu!
SREČANJA
4. OTVORITEV SDA
Kot jadro belo v luki plavi, se Adelaide mnogim zdi, Ko nas ponosno v narodni opravi na slavje vabi in gosti.
Sto glav načrte je kovalo,
kje misel rodna naj plodi,
sto rok do žuljev je garalo,
da DOM SLOVENSKI zdaj stoji!
Svarun krstil je to svetišče, v njem duh slovenski bo živel; skrbijo muze za ognjišče, kjer zdomec bo spomine grel.
Iz polnih pljuč zdaj pesem vabi, rojak je srečen in vesel; TU naša je beseda v rabi, TU nagelj bo naprej cvetel!
In jadro belo v luki plavi, kjer Južni križ z neba visi, je nov simbol moči v trdnjavi, ki tukaj čuva našo kri!
ADELAIDE 6.6.87 - St.ALBANS 8.7.87 RAFOLT ZMAGO
niji, in leta 1163 tudi na pečatu karan-tanskega oz. koroškega vojvode Hermana Spannheima.
Karantanski panter je med prvimi tremi, mogoče štirimi grbi v Evropi, kar kaže na razvito državno simboliko Karantanije in njeno zavest.
Bojne znake so poznali že v pred-zgodovini in v antiki. Navadno so jih nosili na drogovih. V srednjem veku pa dobijo ti znaki svoj posebni pomen v križarskih vojnah, ko se ne nahajajo več na drogu, temveč kot podobe na ščitu bojujo-čih se vitezov. In ker so vitezi pripadali vojski določenega vladarja, t.j. kneza, vojvode, kralja, so vsi imeli enoten znak na ščitu, to je znak svojega vladarja in njegove vojske. Ta znak se sredi 12. stol. pojavi na vladarjevem pečatu ins tem predstavlja prvi grb, torej ne več le bojnega znaka, temveč znamenje vladarja in njegove dežele.
(Povzeto iz knjige1 "Nekoč, danes, jutri", Trst 1985, opis grba prof. Jožko Savli.)
This friendship resulted in Anka being invited to spend the last months of Dick's life, as he was dying of cancer from May until September, 1984 in Cape York as his nurse.
This period of Anka's nursing brought renewed life to Dick who changed from a skeleton to a man who could fulfil his last orearn -the final walkabout.
Prom Sydney Anka made the move to Strahan in 1983 where she again supported the Aborigines, fighting with other conservationists to help them protect their land.
"Coming myself from a land which has been fought for hundreds of years, I feel that there is a bond between us and I hope many more Australians will be aware of the Aboriginal cause."
"I constantly draw knowledge and understanding of nature from Aborigines, and my life has been enriched by their friendship," she insists.
Anka, now living in Devonport, plans to help others, including her 13 year old daughter, Anita, build up the understanding she considers so important between the blacks and the whites.
Slovenija
OD MESECA DO MESECA
EDINOST, SREČA, SPRAVA...
Pravite: spomenik. Izrecno vztrajam na obelisku, kakor sem zapisala v samem eseju Krivda in greh. Menim, da je razlika med spomenikom in obeliskom - tudi o tem sem že pisala. Človek je namreč tako ustvarjen, da resnico zaklinja, to se pravi, da mora postavljati meje, zariše. Obelisk bi potem pomenil takšen mejnik, zaris: do tu tako ( s sovraštvom)..., od tu dalje drugače ( s spravo). Obelisk ni bil raznos, simbol križišča, dveh načinov našega bivanja, ne pa goli spomin
pokojnikom.........
.....V ideološkem smislu se z izdajstvom
ni mogoče spraviti, pomiriti. Z nobenim, z nikakršnim! Toda mrtvim moramo priznati dostojanstvo največje človekove resnice — smrti. Sprava je sprava med živimi ljudmi (mrtvi so že "spravljeni', svoj "račun" so že sklenili), toda seže tudi onkraj groba. Ne moremo jih do konca sveta preklinjati -predvsem pa ne smemo perpetuirati sovraštva. Tudi domobranci so bili ljudje. In Slovenci. So del naše tragične, krvave zgodovine. Toda ni mogoče pristati na njihovo anti-boljše-viško ideologijo, kakor tudi ne na boljševiško, ker se obe pojita iz sovraštva. Ideologiji, kot ideologiji pač ni mar za posamezno človeško bitje v svoji tragičnosti, zato svojih žrtev tudi
ne "šteje", ji ni mar zanje......
......Zakrivanje tragičnosti naše polpretekle
zgodovine prav kot tragičnosti, je izrivanje smrti na rob naše zavesti. Ker smo odrekli tragičnost smrti nekaterim - in jih celo ekskomunicirali iz slovenskega naroda in zgodovine — smo izgubili "občutek" za tragičnost in dostojanstvo vseh. Kajti človeška tragika je
— četudi vedno osebna — nedeljiva......
.....Za to, kar danes imamo in kar smo,
smo dolžni tudi narodnoosvobodilnemu boju. Sporna torej ni narodnoosvobodilna vojna, temveč vloga partije v njej in sicer samo v tisti dimenziji, kjer se je izkazovala kot izrazito ideološko sektaška in je v tej in samo v tej
dimenziji bila tudi generator državljanske vojne pri nas..Pa tudi tu moram opozoriti na distinkcije: ne govorim o posameznih partijcih kot ljudeh in ne menim, da so vsi sektašili itd. Govorim o partiji kot Po-stavi volje do moči, o partiji kot partiji, ki je že po definiciji avantgarda, se pravi "sekta", ko se postavi za kriterij Resnice in Pravice. Prav ta dimenzija partijsek narave je bila tista, ki jo je logično nujno pripeljala do eksekucije po vojni domov domov poslanih, razoroženih domobrancev. Menim, da je s tem pobojem partija sama izgubila svojo legitimnost pri velikem delu slovenskih ljudi, in da jo je izgubila v principu, saj je padla na prvem povojnem izpitu-preiskušnji iz civilnosti, ljubezni do svojega naroda in človeškega usmiljenja. Kasneje je — ob mnogih novih "napakah" in "zmotah" - svojo legitimnost tudi gradila, pridobivala. Morda ima prav danes pri nas - zaradi sprostitve in delne demokratizacije — še največjo legitimnost (soglasje ljudi) po vojni sploh. Vendar se bojim, da bo "slovenska pomlad" kmalu končana Morda celo ne po njeni volji. Zato bi slovenska partija svojo legitimnost zares dobila šele, ko bi uvedla dejansko demokracijo in uveljavila suverenost slovenskega naroda. Prav pri odločitvah o spremembi Ustave se ta možnost tehta. Upam, da se slovenska partija zaveda svoje zgodovinske odgovornosti pred slovenskim narodom! Ali bo uveljavila pričakovanja in zahteve svojih ljudi, si pridobila njihove "glasove" in s tem legitimnost — ali pa bo iskala svojo legitimnost pri svojih nadrejenih in najbolj nadrejenih v partij sko-vojaški strukturi? Vprašanje je torej: ali se bo zavzela za slovenski narod in mu odprla pot v prihodnost?....
O IZSELJENSKIH ŠOLAH
"Če bi ocenjevali skrb matičnega naroda za ohranjanje slovenskega jezika med našimi izseljenci po svetu, potem bi zagotovo zaslužili negativno oceno. Naredili nismo, tako vsaj zatijujejo poznavalci razmer, skorajda ničesar, torej smo naše ljudi domala prepustili cerkvi in politični emigraciji. Res, da se učijo slovenskega jezika, a ohranjajo kulturo po učiteljevi meri, prav tako je očitno vcepljanje mržnje do socialistične ureditve v matični domovini."
Tako piše ljubljanski Dnevnik, 3. julija, v članku, ki poroča o sestanku Komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri republiški konferenci SZDL.
Sekretar SIM Marko Pogačnik je ob tej priliki dejal, da je v svetu od petsto do šeststo tisoč slovenskih izseljencev, oziroma njih potomcev. Dejal je tudi, da SIM naleti na zaprta ušesa ko zahteva nekaj učiteljev in, da jim ni	v vseh
teh letih uspelo napisati učbenikov, tako,
da se izseljenci poslužujejo knjig, ki so bile natisnjene še pred vojno.
"Seveda so bolje organizirani pripadniki sovražne emigracije, ki pa imajo slovenske učbenike in z njimi uspešno 'poučujejo' naše ljudi na tujem. Menda je že zdaj toliko zamujenega, da bi tudi v primeru hude kulturne ekspanzije, imeli izjemne težave s tamkajšnjimi duhovniki, nunami, emigracijo, pa tudi z izseljenci, ki so se ustaljenih oblik učenja jezika in še česa dobro navadili."
"Na Slovenski izseljenski matici so vztrajni in zatijujejo, da bodo tej anemič-nosti naredili konec.
Predlagajo kopico rešitev, med drugim uvajanje zimske šole slovenskega jezika v Sloveniji za slušatelje iz Avstralije in Južne Amerike, redno letno zagotavljanje denarja za vsaj tri učitelje med izseljenci ter zagotavljanje ustreznih učbenikov, ki bodo sprejemljivi za države imigracije in za izseljence.".
KRIVA JE VROČINA
Velika vročina, ki je zajela celo Južno Evropo tudi Sloveniji ni prizanesla. Ni se čuditi, da ljudje od-vržejo vsko nepotrebno krpo. Tako so se letos že tradicionalnim lepotam Bleda pridružile še druge, popolnoma prirodnega značaja.
Blejsko jezero je popularno posebno za one Gorenjce, katerim je morska obala predaleč ali pa predraga.
Med gosti v hotelih, ki so popolnoma zasedeni pa je letos največ Angležev.
Počitniško razpoloženje pa obogatuje tudi več prireditev, med katerimi je najbolj tradicionalna "blejska noč".
(Foto je bil posnet iz Ljubljanskega Dnevnika.)
. Poletje je povzročilo običajno gnečo na obmejnih prehodih v Sloveniji. Do srede julija je mejo pri Sežani prestopilo že čez 8 milijonov potnikov.
V Frenetičih je treba na prehod meje treba čakati najmanj dve uri ob petkih in sobotah ko je gneča največja. Na mejnem prehodu Šentilj pa vstopajo kar v petih voznih kolonah potniškega pro-
meta, medtem ko je kolona tovornjakov dolga po kak kilometer.
Muzejski vlak Železniškega gospodarstva je zopet uvedel nekaj novega. Prvič bo odpeljal na avstrijsko-koroško stran in turiste ki so na počitnicah okoli Baškega jezera bo popeljal na Bled in Bohinj. To turo pa 60 delal vsak četrtek
JUBILEJNI
IZSELJENIŠKI
PIKNIK
V Škofji Loki je Slovenska izseljenska matica priredila letos že dvajsetič Izseljenski piknik. Nastopale so številne kulturno-umetniške . skupine izseljencev, pripravili pa so tudi etnografsko razstavo.
Udeležencem pa so pripeli nagelj za sprejem.
V	prvem polletju, se je po poročilu Zvezne vlade v Beogradu, dvignila proizvodnja ter izvoz na konvertibilno tržišče. Začel se je proces zmanjševanja nezaposlenosti ter naraščanja osebne in splošne uporabe. Inflacija pa je še vedno temeljni problem. V enem letu so se maloprodajne cene zvišale za 100,6 odstotka, industrijski izdelki so dražji za 72,3 odstotka in življenski stroški pa za 93.3 odstotka.
•
V	Ljubljani se je zaključil 17. mednarodni grafični bienale., ki je v Moderno galerijo privabil veliko število obiskovalcev.
•
Kmečka ohcet je Ljubljani je letos dobila veliko pohvalnih besed.
Veliko pozitivnih komentarjev je bilo posebno v francoskem tisku. Poznani France-Soir je ocenil 'Ohcet' kot eno najbolj veselih in barvitih praznovanj, ki jih ponuja Evropa.
Za vina kot so traminec, šipon in rumeni muškat pa celo Francozi trdijo, da so dobra.. Menijo pa tudi, da so med darili, ki jih dobijo novoporočenci najbolj ganljiva zibka z barvnimi poslikava-mi in posteljnino obrobljeno s čipkami.
Novo kabelsko omrežje na Štajerskem sedaj omogoča nemoten in kakovosten sprejem satelitskih programov, pa tudi izboljšan sprejem Ljubljane in Kopra. Sprejemni stolp so postavili na Janeže-
vem vrhu nad Selnico.
•
V	Mariboru je Temeljno sodišče odredilo zaplembo 12. številke študentskega lista "Katedra". Ta zaplemba je povzročila veliko zanimanje in dosti komentarjev po celi Sloveniji.
•
Slovenski violinist Miha Pogačnik, ki živi in deluje v USA, je te dni žel velike uspehe v svoji turneji po Kitajski. Nastopa v okviru mednarodenga združenja Idriart, katerega namen je razvijati kulturne izmenjave med državami. Iz Kitajske ga bo pot vodila v Bangkok, nato na Bled, pa še v Prago.
V	Ljubljani bo v novembru letos izšel prvi zvezek Enciklopedije Slovenije. Tiskan bo pri Mladinski knjigi v nakladi 30.000 izvodov. Predvidena vrednost enega zvezka pa bo 32.800 dinarjev, kar je približno 74.00 dolarjev.
Pty. Limited
Quality Offset and Letterpress Printers
Creative Designers
Gold Stamping
Raised Printing
MBonron
1 STÜDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733
ZA VSE TISKARSKE USLUGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ
DRAGA GELT
100 LET OD SMRTI FRANA LEVSTIKA
Zelo pomembni so Levstikovi slovstveni in jezikovno kritični spisi, kjer njegovo filološko znanje preseneča in priča, da je dolgo premišljeval o popravi knjižnega jezika. Najbolj poznana sta 'Napake slovenskega pisanja' in 'Popotovanje od Litije do Čateža' (1858), prizorišče človeškega dela, veselja in trpljenja.
Kot urednik Wolfovega slovarja si je Levstik zamislil popolno preoblikovanje knjižnega jezika na osnovi nepokvarjene ljudske govorice in stare cerkvene slo-vanščine. Iztrebiti je hotel tuje slovanske in slovniške elemente.
Levstika so preganjali in javno sramotili v časopisu 'Novice', katerih urednik je bil Bleiweis, naklonjen nemškim oblastem. Levstik je kot časnikar urejeval politični list 'Naprej', pisal rokopisni šaljivi list 'Brencelj in na Dunaju urejeval satirični list 'Pavliha', v katerem je napadal slovenske veljake in je zaradi ostre kritike kulturne puhlosti moral prenehati z izidom.
Napadalnost kranjskih Nemcev in nernškutarjev ter vetrnjakov ga je navdajala z neukrotljivo mržnjo zoper nedosledno domače politično vodstvo. Po češkem vzoru je začel propagirati velika javna zborovanja — 'tabore', katere je dopuščala tedanja nova ustava, kjer naj bi ljudje manifestirali za novo 'Ze-dinjeno^ Slovenijo' in protestirali zoper ponemčevanje v uradih in šolah.
V boju za pravico in poštenost je Levstik omagal, a njegova kulturna, jezikovna, idejna narodoljubna dediščina pa je za vedno ostala slovenskemu narodu
( Costa o Levstiku: 'Narodnost rau je bog... Pogine naj, pes.' - Slodnjak, 'Pogine naj, pes.' stran 754 )
Fran Levstik (1831 - 1887) je bil rojen v Spodnjih Retnjah pri Velikih Laščah kot sin revnega kmeta. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in bil odličen dijak, spoštovan za svoj trden značaj in narodno zavednost — v času Bachovega absolutizma nezaželjena lastnost. Zaradi spora s šolsko oblastjo je ostal brez mature in tako mu je bil zaprt vstop na univerzo. Zaradi zbirke 'Pesmi' (1854) je bil prisiljen zapustiti bogoslovje v Olomucu na Moravskem.
Levstikovo življenje je postalo negotovo: preživljal se je kot domači učitelj, časnikar, tajnik Slovenske Matice in urednik slovarja.
Levstik, kot pesnik je v 'Pesmih' izbral jasne situacije in jih prikazoval z logičnimi klasično mirnimi, pretehtanimi izrazi. V logično spletenih kiticah se zrcali življenska zavest etično čutečega, hrepenečega mladeniča, ter izbruhi jezne, sovražne literarne kritike in satire. Spesnil pa je tbdi precej otroških pesmi, ki so leta 1945 izšle z naslovom 'Najdihojca'.
Kot pisatelj je Levstik iskal novo varianto literature, ki naj bi bila sintetična v estetskem, ustvarjalno—individualnem in socialnem pogledu — torej naj bi združevala elemente svetovnih literarnih gibanj in domače ljudske ter umetniške tradicije. Kdo ne pozna njegove vzorne ljudske povesti 'Martin Krpan'(1858).
DAROVI PRIHAJAJO
Na dragi strani Vestnika je objavljena prošnja, v kateri mlado dekle iz Slovenije razkriva svojo tragično usodo in in naproša Slovence v Avstraliji za pomoč. Na dobro obiskanem 'Poskušanju vina' na 25.7. pri Jadranu je bil tudi g. Philip Lack, managing director Sportscrest P/L, podjetja, ki ima zastopstvo za ALPINA ELAN, svetovno poznano slovensko tvornice smuči. Za nabiiko denarja za Metko je podaril par najmodernejših smuči, ki se bodo ob prvi priliki na Jadranu prodale na licitaciji.
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
POLETI DO LJUBLJANE, TRSTA in ZAGREBA /enako do RIMA, BEOGRADA, FRANKFURTA .
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije.
in vse strani sveta.
Zaradi novih predpisov glede potnega lista vam priporočamo: obrnite te na nas čim preje, da vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vao.	N< ^^ d. p od let.
1952 im« GREGORICH dobro poinano in na uslugo vsem, ki M odpravljajo na potovanje) PRIDEMO TUDI NA DOMI
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTKR, Vic. 3109 < Telefon: 842 5666 (vse.ure)

ROJAKI,KI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKEH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA'. '.
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209- 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068
Tel.: 481 1777 Postreženi boste v domačem jeziku
JOŽE urbanCič
Telefon: 465 1786 (Bus.)
850 7226 (a.h.)
KAL — CABINETS
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd.— vsakovrstne stendce omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR: Kitchens - Vanity Units - Wardrobes — Book shelves
Če gradite novo ab pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
15 COMMERCIAL DRIVE, THOM ASTOWN , 307 4
ROJAKI ZA KUPOPRODAJO NEPREMIČNIN
(zemljišč, stanovanjskih hiš, trgovskih poslopij itd.)
se obrnite na poznano tvrdko
DOUGLAS KAY REAL ESTATE
lOB East Esplanade, St. Albans, 3021
kjer vam bo na uslugo
PETER KRICKIC Generalni ravnatelj
Telefon: 366 1322 in 366 1822; po uradnih urah: 336 3303