H t j ▼ e M 1 ilovenik) dnrroik	
▼ Združenih državah.	
Velja aa v%* leto.........	$600
Za pol leta...............	$3.00
Za New York celo leto...	$7.00
Za inozemstvo celo leto...	$7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavce? v Ameriki.
Thp 1 a r f • s t Slovenian Daily In the United State*.
Issued every day except Sunday« and legal Holidays. If" 75,000 Readers. W
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	4687 CORTLANDT.
no. 294 — štev. 294.	new york. friday, december 16, 1921. — petek, 16. DECEMBRA, 1921.	VOLUME xxix. —	letnik xxix.
KAJ SE VSE MORE IRSKI PARLAMENT PRIPETITI NA SVETU SE POSVETUJE
Mlada, poročena ženska je morala Medtem, ko se Irci posvetujejo pxiti do spoznanja, da je njen glede mirovne pogodbe z Anglijo, mož res njenega spoli. je prišl0 do novih kravalov.
Boston. Ma>*.. 15. decembra. — Lujiza Margareta Aechtler, ki j«' domnevala, da je že tri tedne srečno poročena žen*ka. je morala priti dane« z žalostjo do fpo-j /uauja, da sploh ni poročena in sicer iz enostavnega vzroka, tla j«- njen takozvatii "mož" ženskega spola.
(Jolantni gospod, ki je imel navado lomiti /ruska ure*, takozvaui .lames Hathaway, je danes \ eel.ci, kjer je moral, ali boljše r«M*eno. kjt— morala zamenjati svoje mo/kc hlače, znamenje do-MOjaii'tva in nadvlade sveta, s ponižno ž> itsko kikljo. To se je z^oJ:lo po dveh letih uspešnega manevra, ko se je "poročila" na-i»a junakinja z neko Miss Acchthh iz SniniiierviHe, deklico, ki šteje že svoj.h poštenih osem in dvajset
'''V.
Pravo ime gospoda soproga se fl-^i K the I M. Kimball, ki ima l.r no S policijo dolg policijski I rekord radi poneverbe in tatvin j \ različn h krajih stare in poštene države Ma saehusetts.
Njen spol je prišel na dan pa treh tednih 'Vrečnega" zakon.sk*-gji življenja, ko se je cb./devani možki uprl aretaciji od strani n.*-policijskega inšpektorja. Ob t«-.i priliki, ko se je nar eč hotel policijski inšpektor podložiti svo-I *tr;t kr«-p*'b*a. je domnevni 'So-prog" vskliknil:
— Ali hočete udariti žensko"
Polici ja ni vedel*. kaj naj stori, a je konečno sklenila uvesti preiskavo, ki je spravila na dati najbolj presenetljive stvari, (davno zaslugo. da se je prijelo tega ženskega prevaranta, si ni stekla njegova "/ena \ kar hi se zdelo • lov» ku najbolj naravno, temveč neki agent, s katerim se je takozvaui Hathaway še dalj čat-a io-gaj«l glede prodaje nekega avtomobila.
izvoLiTEy Švicarskega predsednika
Eelfast, Irska. 15. decembra. V bližini York Street a je prišlo danes ponoči do novili izgredov i.i do številnega streljanja. Strel-« i so bili večji del skriti za gr-i'ovj'-m in policija je streljala nanje. Poročajo, da je bil le en loožki ranjen. Neka prodajalna v bližini pogorišča tega boja je bi-1 h razrušena.
Klen izmed ljudi, ki so bili ranjeni v torek tekom izgredov, je dane« zjutraj umrl v bolnišnici, iiski republikanski p:<rlameiit se .;»• tliini's z jut a j: j zo|w*t sest ji 1 k tajni seji. da se posvetuje glede pogodbe, ki ji bila "sklenjena v Londonu in Hoje cilj je vstanov-1. « nje irske proste drŽave.
London, Anglija. 15. decembra. Kot poroča poročevalec Morning Posta sii vprizorili v Itelfastu pr-\ korake za obširno gibanje, ko. j»'«ra cilj je strniti vse obrambne s-le 1'lster okraja. Poročevalec pravi. da so takozvani Orange-I.Midje. ki pripr.dajo vsi veliki organizaciji. večraj na svoji pollctn* konvenciji sklenili, da pozovejo \ m* prave amrleške rodoljube v ilelfastu. naj se pridružijo roja-1'stični obrambni organizaciji.
Ta organizacija je bila vstanov-Ijcna v namen:!, da zaščiti pravice protestantov v sedanjem kritič r.em času.
RATHENAU0 USPEHU \ SVOJEGA OBISKA
Rathenau ni sporočil o nikaki ponudbi. — Berlin molči o uspehu njegovega londonskega obiska.
Berlin, Nemčija. 15. decembra. Dr. Walter Rathenau. ki se je vrnil s svojega zadnjega obiska v Londonu, ni prinesel nazaj s seboj nikakih konkretnih predlogov in tudi nikakih obljub glede posojila ali moratorja za Nemčijo.
Njegova pogajanja z avtoritativnimi finačnimi krogi istotako ne midjo nikake stvarne podlage na katero bi nemška vlada temeljila svoje prepričanje, da se ji bo dovolili katerikoli oddih gle-•de plačevanja vojne odškodnine.
V tem smislu so se izrazili v-čeraj kabinetni uradniki, ki se ni so hoteli spustiti v nikake razprave glede sedanjega stanja raz-motrivanj, ki so razvila izza po-vratka dr. Rathenaua.
Posebno kreditna komisija, obstoječa iz devetih vodilnih industrijalcev, finančnikov in narodnih ekonomov, ki je bila imenovana od kancelarja "Wirtha, je imela konferenco z dr. Rathenauom in kancelarjem tekom preteklega večera. Noben oficijelni komunikej li i bil izdan po tem sestanku, .vendar pa se je glasilo, da bo izdan pozneje.
STROGO KONTROLIRANJE POMOŽNE AKCIJE
vsako najmanjše kršen je pravil kaznuje ameriška pomožna administrac ija na mestu. - v takem slučaju zapre kuhinje, kjer deli hrano. — nato pa posežejo vmes krajev ne oblasti ter pošljejo
krivce v ječo.
delili živila
Moskva, Rusija, 15. decembra, kuhinjah, kjer s-Eden najbolj važnih znakov dela med otroke.
ameriške pomožne administracije | Nadaljni slučaj se je pripetil v v Rusiji, je njena kontrola nad Aleksandrogaju. ki kži 40 milj razdeljevanjem živil Potom uspe-1 južnoiztočno in kjer so preliraka ali neuspeha razdeljevanja ne njali 3200 otrok. V dotični nkoli-bo le narod Rusije, temveč narod ci živi dosti Tartarjev in i/kaza-
: c
Amerike in ostalega sveta podal svojo sodbo, kako je ameriška pomožna administracija za vršil a svojo misijo.
Na kakšen način so izvajali in izvajajo še sedaj to kontrolo, je razvidno iz slučaja novouzenske-ga okraja v južnoitEtoičncm delu saratovske gubernije. Ta slučaj je tipičen za vse druge. Vse intrige in težkoče, s katerimi se morajo delavci Ameriške pomožne administracije boriti so pove- j ste, so pridelili drugim krajem, čane v tem ozemlju, ki je sredi-j Slično postopanje je bilo »vešče nasprotujočih si političnih de- ■ deno tudi en teden pozneje v ne-lavnosti.	; ki kuhinji v Novondcnsku. kjer
Ko je dospel okrajni zastopnik , hoteH imeti komunisti zboro-e„meriške pomožne administracije; vanJe- v času, ko so se tam hra-v ta okraj, je pojasnil javnosti. :11:11 °troci.
da bo pomoč nudena brez razlike] Komunisti so seveda s tem krst rank, plemena ali vere. Na te-tš5li I>ravila- k(I' J«' melju tega principa, se je pomož-
lo se je, da v eni teh kuhinj niso hoteli dati živil tartarskim otrokom. čeprav so bili slednji na seznamu. Razen*« ga pa so skušali kovati tudi političen kapital \/. prehranjanja otrok. Amerikanec je taJvoj zaprl dotično kuhinjo ter skrčil število otrok, kat re o prehranjali. na 2700. Ta kazen je videti precej kruta, a pravila je treba vpoštevati in pc tsto racij. ki so postale na ta način pro-
strani vlada niso hot.
na njih li ugoditi
Mrs. Norman d2 S. Whiiehouse, zr.ana am:ri:ki snfragetka, se ja! . Reparacijsko vprašanje	...... . , ,
je rekel eden izmed podtajnikov, r«;Ioga je bila izbrati otroke, ka-
pred kratkim letila usnjarske industrije. Postala je načelnica znane Bitchar;-Murphy Manufacturing Company
RAZPUTIN UMORJEN NA DIVJAŠKI NAČIN~
1.0 dele res pričelo in sicer s stvor- P^šnji Amerikanea. naj zboru-jenjern krajevnih odborov, kojih iti® kje drugje. Ainerikanec je
takoj zaprl kjhinjo Otroci komunistov so morali tirago plačati za trmoglavost očetov
I— je zelo nežna rastlina, katero, it.re naj bi prehranjali ter nad-jc treba kaj skrbno negovati. Mijzorovali njih prehrano. Naloga •ie moremo razpravljati o rasti t«[zastopnika ameriško pomožne ad-„ * ^ a. __ . ministracije je bila, nadzorovati
Bern, S\ jrn. l.~>. decembra. —• Robert Haab je bil izvoljen pred-sednikom Švicarske republike v naiodni s!:upš-ini za leto 1A22. Svoje mesto bo na>topil dne 1. januarja. Podpre 'sodnikom je bil izvoljen polkovnik Kari Scuetier.
evropska konferenca.
London, Anglija. 14. decembra. Daily Chronicle je dobil informacije. da se bo takoj po zaključen ju sedanje konfer« nee v Wash-mgtonu vršila finančna konferen-< <1. tikajo<*a s» rekonstrukcije evropskih financ.
List pravi;
To daje praktično obliko ideji, da se stori z\ Evropo to, kar je washingtonska konferenca storila zr: Pacif«:'. Nobena stvar ne more odvrniti Anglije in Francije od tega. da bi se ne okoristili 7. vzgledom Amerike ter sklicali evropsko konferenco, pri kateri bi Amerika brez dvomi rada sodelovala v lastno-f] svetovalca.
rastline v tem trenutku, ne da 01 izpostavili to rastlinico mrzlim et rovom, ki pihajo preko kanala
rasputin e BIL umorjen na bolj divjaški način kot
SE je izprva poročalo. - princesinja pripoveduje, jppna Boljše je čakati ter prihra-
kako JE Bil, ZVABLJEN V palačo in kako SO mu dali PI7I ZASTRUPLJENO VINO. — pozneje je BIL ustreljen.
1 nit i svoje komentarje na po-
Nov in če gnusen opis
>ili
javi i«-ni dos.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirefc in avstrijskih kronah
Izvrta j* j« p* aisU fnl, sanrsljiT« In hitra. Včeraj m bile iato cnm sledeče: Jugoslavija:
tat bplačoje "Kr. poUnl čekcrol nrmčT v MUanL
1,000 ki\/n . . $ 4.50
5.COO kron ...... $22.00
10,000 kron.....$43.00
Ku»oU)i M
300 kron.....$ 1.45
400 kron ...... $ 1.95
530 kron ...... $ 2.40
lil O g« »C
kot so
idM j *»b de načina, kako je bil spravljen jn»ti »le-generirani meuih Rasputin v palači grofa Jusupova. nam je jk»-<i;il general Knox. a.Muleški voja-I šl; i zastopnik v Rusšji do padca '■iade Kerenskija. ko je moral ! oditi i/, dežele. .Svojo do vest .je
jd'bil 11 i nek prineesin je. a i jo
I izv edela od enega irmed s<»vde-! ležencev pri ' eksekuciji". j Kot kažejo vsa zne.menja se je Lasputina napotilo. n;i.j obišče r.. kega večera hišo princa -Jusu-; nova. moža ene izmed velikih j 1 neginj To- seveda ni bilo brez I težkoč. kajti v zadnjem času se j je pričel brc» c'.vo'na zavedati j nevarnosti, ki 11111 preti od strani ...franku velikih knezov. V hiši j princa Jusupova. bili zbrani: f \ olik i kn.'Z Dimitrij; Puriskevič. J neki clan Dume; 11 ki častnik i>o j imenu Sokotin. neki zdravnik in I •{ us upov sam. Skrl.110 so se ti pri-
bolj mi- ki bo prišel v njegove oči.
znejsi ca s. , En član kabineta je pojasnil krik, svoje stališče na naslednji način:
delovanje teh odborov ter gleda- j ti na to, da so slednji res primer-j' 11 vršili svoje posle.
Čeprav tujec v srcu najbolj tu- j
ie vseh dežela na svetu, je imel f	---—
l kljub temu v svojih rokah naj-; Nemci v Oed^nburg okraju, ki .(bolj mogočno orožj1. kar si jih bi moral pripasti Avstriji, so gla-
POLOŽAJ V AVSTRIJI IN NA OGRSKEM
oni. ob- ki se mu bo izvil iz prsi in videl — ne mormo razpravljati
! sedaj javno o tem vprašanju, ne
je kri, bruhajočo iz rane.
— Postal je prepričan, da ga ■ :ie more ustreliti, dokler sedi po-i1'1 Pt išl° 118 ,,ho različnih zavez-leg njega in vsled tega je obrnil
Ida bi škodovali stvari, kakorhitro bi prišlo na u! ii ^kih taborov
. 0 ..	. 1 • i Nemško časopisje ne ve ničesar
pozornost Kasputina na staro kri-! . .
,	. pozitivnega ter se kreta v
stalno razpelo na druiri strani so->j ..j -- j ^
ugi-
poinanjkanja za-
K-. Ko ,]e Rasputm vstal ter od-1 otovil ofieijelnih virov sledi sel, da si od bližje o-leda razpe- ]svoji siari navadi ter s]ika pnln. h.; mu je JuMipov sledil ter ga j v tnko temnih in mučnih bar-ustrelil v lirbet. Raspurln je pa- 'vali kot je le mogoče.
n.i tla. s presunljivim kri- J Predvsem pa svari občinstvo, kom. Zdravnik je izjavil, da se naj bo pripravljeno na najhujše, nahaja v smitni agf>niji.
Truplo Rasputina so pustili ležati na tleh in družba je pričela razpravljati o tem. kako bi se ga < i "i 1 o najboljše spraviti s poti. Ra-sputin pa ni bil mrtev, kajti pet štirideset minut iM»zneje je J»-supov našel
senečenje. da >0 bile loke meniha š^ vedno goriv'*.
Jusupov je pokleknil na tla, dr vidi. če srce Rasputina še bije ko je slednji odprl oči. ime-
kronprivc HOČE NA VSAK način V NEMČIJO.
Doorn, lloh.mlsk.a 14. dec. — P-ejšnji nemški kronprinc, ki svoje veliko pre-j stanuje izza 1. novembra \eta 1918 Tra o 1 o K11 Wkiingen se baje namerava vrniti v Nemčijo. Ho-lar.dsko vlado bo naprosil za dovoljenj«., če sme zapustiti otok v pruetku prihodnje spomladi.
pravili na to. da zastrupijo svo- nov.il .'rsupova morilca, se dvi-j jega gosta na najbolj odobreni gnil na noge ter planil skoz(» vra-
GlaMi amrih« adnktmvii u poŠti Sn brznjav	v iucosLivijl Je srda j mn>ta Un Baksuritl metke potom pors*	edinole ▼ dinarjih; m nate Mrl kra* k« faplaftT en Jinar;	razmerje med dinarjem In krono ostane tam) Mispremenjeno.
Ratartllja wm
IWijft fai mtdcsd oaunlja:
M^to te Izplačuje Manrmnska hmalaT
50 lir .... S 2.80	500 lir .... *24.00
100 Pr ____ S 5.20	1000 lir . .. $48.00
300 ... 515.00
NemSka Avrtnja: fUzpoidlia mm sadn^. paM« in uph. o)e "AJrlatSsebe Bank" na Dunaja.
1,000 nem -avstr. kron $ 0.95 10,000 nem-avstr. kron $9.00 6,000 nem.-avstr. kron $ 3.50 50,000 nem.-avstr. kron $25.00
srednjeveški italjansk' način, 1 aterem sr.10 v svojih mladih letih toliko čitali.
Princesinja je pripovedovala:
tost zarotnikov, ko se je Rasputin dvignil, da si ogleda razpelo z Ju-
n; m streljanju ga jej^upovom, plazc-čim se za njim. — •vič, ko mu je poslal > vse to predstavlja maso groznih
Vrodnast draarjn sedaj nI steina, menja ae Teatra« nepričakovano; is tega razloca nam ni moeoie podati natančne eeue vnaprej, tli rs f nn smo po eenl lsteca dne kot nam poslmi denar dospe t roke.
zastopniki "Jadranske Banko" In njenih podrni-oie imamo njsmfcnfi izvanredno o|oAw poboje, Id koda velike ko* rtstl sa one, ki so i* ali se kodo p^olnievali naie banke.
Desmr nam Je poslati najbolj pa Domestic Money Older, nil p^ po Nom York Bas* Draft.	^
FRANK BARSKE STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York

ta Yv navzo'i so ga zasledovali in po splošn ubil Puriskt krogi j., v tilnik.
i — Na neki stranski mizi so pri-j Prišla je policija, a se jo je po-! pravili steklc.ico Port-vina. ki je mirilo z doi-ora stotih rubljev ter JI ilo zastruplj.no. P« d eg steklenice ! zagotovilom, da je Jusupov ustre-zastrupljenim vinom je stala J li1 psa. ki je kazal znamenja ste-steklenica nezastrupljcnega vina kline. Ko je jx»licija odšla, so slu-11-kai zastrui»'jer.e rmene pogače ! zabn^ki Jusupova ter neki dvor-ir. nek«; j nezastrnpljene čokolad-' i'ik potegnili truplo Rasputina re pogače, lzprva ni hotel Raspu-Jzopet nazaj v nišo.
tin ničesar piti, n pozneje je iz-1 — Tedaj p;1 so eneira izmed I ima svoje prste vmes pri vsakem pi: tri rase zastrupljenega vina \ ravzdočih gostov zapustili živci. I načrtu, katerega se zasnuje v na-
pr:zorov
Splošno znano je, kako so na to zarotniki odvedli truplo Rasputina na zamrznjeno Nevo ter ga utaknili pod led. skozi luk-np«, napravij< no v ledu.
Princ Jusupov, eden najbolj bogatih Rusov v onih dneh, živi sedaj v Stockholm*! in Parizu ter
rer snedel ga če.
ve • kosov rmene po-
Fostal ie zai asno blazen.
ve
vr- I nenu. da zopot uveljavi v Runa truplo Rasputina. zagre- siji carstv<». Velikega kneza Di-
— Strup ni očividno niti maio	be! vanj svoje nohte in ko so ga j uplival nanj ir vsled te«^a je bilo	pe*e;-nili pro.' je bil ves krvav, j sklenjeno ustreliti ga. Jusupov j Nr,ibc.lj krvava izmišljena d raje vzel Dimitrijev revolver ter	:aa ne more presegati tega straš-z a vzel stHlež pri mizi poleg Ra-	nega prizora politične osvete. Ou-sputina, skrivajoč revolver v svo-	stva družbe v času, ko se je pri-ji levi roki. Dolgo časa je opazo-	pra^ljala drama, napori članov svojo žrtev ter se vpraševal,	družbe, da zapletejo svojo žrtev kako bo izgledala stvar, če ga bo	v pogovor, ki f i odvrnil duha Ra-
mitrija Pavloviča, lepega mladega niO/"-i, odlične zunanjosti, je najti v vseh evropskih zabavali-ščih. kjer se zbirajo veseljaki. Ostali sovdeleženci pa niso splošna znani zunanjemu svetu.
Ko so umorili Rasputina, so mislili s tem rešiti carstvo, a dali m est c tega le signal za njega
ustrelil. Predstavljal si je v duhu,. sputina od vsakega suma, nape- strmoglavi jen je in uničenje.
orozj\
moremo misliti, namreč pravico. uu zapre kuhinje ter odreče pre-hr.njenje na kateremkoli mestu aii v kateremkoli kraju, kjer bi se kršilo regulacije ameriške pomožne administracije. V ozemljih. kjer divja lakota, pomenja to smrtno obsodbo ali pa podaljšano življenje.
Proti dvem stvarem se je bilo treba predvsem zavarovati. Prva je obstajala v poskusu prist-ašev te ali one stranke, tla kujejo političen kapital iz pomožne akcije. Druga pa v kvarjenju živil, vsled nevarnosti ali tatvine. Zastopnik administracije v Novouzensku je bil srečen, da je imel na razpolago izvrstnega ruskega spojnega častnika ter tolmača, ki je preživel več let v Ameriki. C'astnik
1
je bil popolnoma posvečen svoji l-.alogi ter neprestano nudil zastopniku administracije vse potrebne informacije.
Takoj pri prvi inšpekciji ku-lienj je izved<-l Amerikanec. da je upravitelj ene teh kuhinj zagre šil dve stvari, da je namreč pokazal pristranost napram otrokom. katere so prehranjali in drugič, da jim je dovolil jemati seboj domov živila, kar je odločno proti predpisom administracije.
Po završent preiskavi je bil upravitelj poklican, naj se brani pred takozvanim sodiščem, ki je obstajalo iz zastopnika administracije. tolmač i, apojrejra častnika ter predsednika krajevnega odbora.
Priznal je svojo krivdo, ko se je skušal upravičiti ter pojasniti svoja dejanja. Zadevo so nato izročili krajevnim oblastim, ki so rcoža obsodile na šest mesecev ječe. Zastopnik administracije je opremil poročilo o tem slučaju in o kazni, ki je zadela krivca z mestn.:m pečatom ter pečatom pred.sednika krajevnega sovjeta. To poročilo je bilo nabito v vseh
so vali za Madžarsko.
Budimpešta. Ogrsko. 15. dec. — Takoj prvi dan splošnega ljudskega glasovanja glede bodoče pripadnosti skr.raj čisto nemškega okraja Oedcnburg. je bilo oddanih komaj lfi.000 glasov. Osemdeset odstotkov teh glasov se je izreklo za Madžarsko Izid glasovanja je bil tukaj sprejet z velikanskim navdušenjem.
Dunaj, Avstrija, 15. decembra. V poročilih, ki so dospela iz Oeden burg-okraja, se glas;. da*tainoš-nji Nemci sploh niso glasovali, čeprav je to komaj vr jet 110. ker je okraj skoraj izključno nemški in ker bi ne p»ogli Madžari spraviti tja toliko ljudi, da bi dosegli višino 80 odstotkov.
Avstrijski kancler Sehober je izjavil, v parlamentu, da se avstrijska vhda ne bo brigala za to ljudsko glasovanje, pač s.» pa držala mirovne pogodbe, ki je bila sklenjena v Trianonu ter je dala takozvani Burgeland Avstriji. #
"Arbciterzeitung" pravi, da si hoče Italija na vsak način pridobiti Madžarsko za zaveznico in da je vsledtega delovala v interesu slednje. l er upa, da bo Madžarska Italiji pripomogla h konfliktu z Jugoslavijo.
plača nemškega predsednika
Berlin, Nemčija. 15. decembra. Predsednik Ebert dobiva sedaj letno plačo, ki ne r.nfcša več kot 2t>00 dolarjev na leto v razmerju s sedanjo vrednostjo nemške mar ke marke. V očigled dragim časom. ki prevladujejo sedaj, jc proračunska komis'ja nemškega državnega zb >ra sklenila zvišati njegovo plačo. Poles' tedne letno pdače v znesku 300,000 mark. bo dobival zanaprej predsednik nemške republike še posebnih 400.000 mark za izvancedne izdatke.
A
CLA<? NAKOPA, 16. T>EC. 1921"
" G L A SN A R O D A "
SLO VEN i AM bMLV tmat and PuWtohM nr
MTDQC PUBLISHING OOMPUd
t! MTftratlon)
'RANK lAKtCR, PmUnil	LOUI« IENEDIK.
PUcm of BuaIimm of th« Corporation and Addraaaaa of Abova Offlclara: m Co rt land t ttraat. Borough of Manhattan. Now York City, N. V.
"Giaa Naroda" (tftaja vaakl ten Izvumii nodal] In praznikov.
Za rata lata volja	Hot aa la Canada
Za »d lota	u
Za iaftrt lat«	i n
Za Now York u eolo lata xa pol Ca*a U 00To liiuaamatvo za odo lota HM	sa pol lat«
STjM W*
«7jOC
LAZ * A Z O P A (Vato-, or Um Poopio) Day Zwco> Sundays and Bandar«.
lascr^thfi
Advartlsamenta on AuKiininta
sa prloMsJfJo. Donar naj oo W^nnr. po-ibf kraj* naroenfkor prialwo. 4s an projdnjo bhuUHa ha win I. da hltrsje nrjdemo naalotnlka.
Corttandl
O L A t NARODA
Borou«n or Manhattan. Now YoHc. N. TV*«pfcene: Cortlandt 2878
V.
nami.. ki pridejo najvefc iz zlate pride °-am parkelj ali mormonski Kalifornije. Snj lahko razumete, devil. Deset korakov pred menoj da v višini 8000 ee\Ijev nad mor- pa erna pošast krene s p;>ti in se jem se težko shaja brez kakšnih obenem pokorno '*melda" z otož-želodčnih kapljic!	' nim "imiuu". Sprva sem mislil,
Nekega večera, že precej pozno.'da me vpraša, če že grem domu. sem jo mahal iz Wireterquarters a sem se kmalu domislil, da je to proti Seofieldu. kjer sem imel jer-J mednarodni kravji pozdrav, ki perge pri znani gostoljubni dni- lahko pomeni mnogo ali pa nič. žini. Bil sem razigrane volje, da Še skoro malo feržmag-ati se mi bi bil najrajši žvižgal, pa je bilo jo hotelo, če«, tako hudo natikali tako mraz, da mi je v»ak žvižg pa vseedio nisem, da bi me krave kar sproti zamrznil na šobi. V nos nagovarjale in bratsko pozdrav- £ajvcč ^ vsJcd ,rn»,e n*orale_kj pa me je rezalo in ščegeralo kot Ijale. Pozneje sem prišel do pre- spremlja tako^rano "boljšo" m£ean hn-n \ ^ naokoli je "go- pričanja, da to .pada v demokra- drQŽbo kot	gfcveka.
lobiea zimska noc prostirala eijo 111 da so tamkajšnje krave .voje peroti. Zvezde- so mežikale pravzaprav precej civilizirane in od mraza in vse je bilo tih", le olikane, da se na deset korakov škripanje snega pod nogami se je umaknejo človeku z gazi. dasi ni j culo in pritajeno žuboreliie poto- njih direkten predpostavljen V ka pod ledom. Kar zagledam, da Minnesoti n. pr. niso tako obzh-mi prihaja nasproti nekaj črnega, ne. Da bi se čreda tam prostovolj-počasi in samozavestno. **Pa bil no umaknile človeku s <£side-je Tone svoje dni vojak vam, na Avalka", se smatra pod kravjo straži stal — pa bi se bal!" Ma- čast!
Peter Zgaga
, V New Yorkn so umori na dnevnem redu. Posebno ženske so J. se lotile v precejšnjem obsegu tega krvavega rokodelstva.
Malo vsled želje, da bi prišla njihova slika v velike ne\vyorške dnevnike, malo vsled zavesti, da je ženska ponavadi oproščena,
hal sem jo torej kar naprej, pa če
Anton J. Terbovec.
DESETURNI DELAVNIK.
Deset umi delavnik htojainstvu.
Železniška delavska
je napočil v vsem svojem do olilast je z ciiim maliom
Iz Slovenije.
Aretacije.
Slavke dobe 140

Ustanovljena 1. 1898
2Calnl. Upfcnnta
Inkoroorirar-a L 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
pove-
* 1 ca
Pretkanega goljufa in tihotapi prispevka. Nabavni prispevek se H	so prijeli organi okrainegaU^ do 16. nov. izplačal, povišanje
čala delavnik pol miljona neizvežhaiiili delavcev za dve; liadzoril~ika Teplikai ja. Možje in-i pl«č velja od 1. okt. Osemurni de-
iii-i. Dosetiaj so delali po osem ur. za lutprej bodo de-!valid in se pi-še Friderik l'hl. Se-ll«vmk je pogodbeno določen ter
lali po deset ur na dan.	!znanil se je s trgovko Franjo Do-,-" ima strogo varovati, in sicer na
Sicer se pa na železnicah nikdar ni točno	izpoline- na Obrežnem, katera »*u Ueljo ravnateljstva. Poleg drugih
i-ii' lil	jf posodila 4700 K. ker ji je re- ugodnosti da delavstvu za atro-
valo postave, ki določa osemurni delavnik.	, > u .. • a,, h-rvm. ^nij-i^ i^l-^i
1 .	Kel. da bo s tihotapstvom iz Av-; wio o gamzaeijo iOh.al za pi-
Kljufo Adamsonovi oseimirm postavi ter raznim po-|,TrijP v .Jugoslavijo napravil si-j-arno. Dogovor velja samo za ke-^(Mlbaiu med želzeničarji in železniško upravo, ki so do- jajno kuj>čijo. rhI je odšel v Rad-[n ično tovarno v Hrastniku, ločale osemui'iii delavnik,s<» delavci večkrat delali "čez v->uo. kjer j<* nakupil veliko bla-,
<'as". Edinolc na ta način so zamo^li zaslužiti toliko, da	** te vozil s čolnom čez.Razširjenje selške službe v Krški
li že vsa i nekako preživeti.	iXh"" l*'1"**1 v -Jugoslavijo, ga jej	vasi.
asaeila avstrijska obmejna stra-i
so se in«»j; m
Te dni se je tole zgodilo. Mlada Mrs. Lilian Raizen je stopila v urad zdravnika Glicksteina ter ga ustrelila.
Po treh dneh se je sama javila jpolieiji. Rekla je. da jo je zdrav nik večkrat zlorabil in da se je vsledtega maščevala nad njim. Prejšnja leta ga je sama obiskovala, proti svoji volji (kakopa!) in ker je vedela, da bo morala tudi zanaprej iskati tolažbe pri njem, ga je ustrelila.
Listi čisto enostavno pravijo: kron nabavnega j Gospa Raizen U. rekla pri obravnavi. da je slaboumna, ft tem je dosti povedano. Ker ima pa gospa Raizen dosti denarja, je treba cel slučaj naci-1 frati še s par zanimivejšimi stvar-, mi. —
Neki duš'sloveč se je oglasil,! proti dobremu plačilu seveda, da ' je izvršila Mrs. Raizen umor pod hipnotičnim uplivom. To je bolj imenitno, bolj mistično in skrivnostno.'
Glavni odborniku
Predsednik: RUDOLF PERDAX, 03,°. E. lSTith St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 1LKJ Pearl Ave.. Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERX. 5-4 E. 2nd Ave., W. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, S43 E. Ohio Street, X. S.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor: MOHOR MLADIC. 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 4S0. Ely, Minn. GREGOR J PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Roctdale. JoIi<»t. IU. PAULINE ERMEXC, 539 — 3rd Street. La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARG 706 Market Street. Waukegan, 111. - Jednotino uradno glusilo: "Glas Naroda". -
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tvo naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča v spin Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor zeli postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljižnega društva J. S., K. J. Za ustanovitev novih društev pe pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali Članicami.
Iz Jugoslavije.
Proti draginji.
na, ki izdeluje ti Ime za zdravstve-
Bog ve, koliko zrelih in nezre-
vsii.i nekako preživeti.
rii i •	i • i • li	•	-	i •	i •	' /.Usuei ia. a\miijma iri>mr 11 ui mi«-i t? i ..	i _	•	v. ..
J e<liii s<» hiii delavci i>ripravl)eni opravljati za maloi. , .	^-i ,, - s n.ovembrom se je ra-zstmoi
...	v . ' 1 .. , . , .	. za. nakar je l lil j »opustil bla^o m' - ^ v „ .......K rr	, lili punc bo sledilo njenemu vzjrle-
ver.,o	eeznrno delo. To se jim sedaj bridko maščuje. !prekorafilJ Muri, vkolik,, so^ ITi-£" ^ " h ^ 1" rtu ' -
Opravljati hodo morali čezmno delo. ne da bi dobili kai ove trditve resnične ImkIo že na f [ ' "j I>OSlillh l)CsllJk i?°7sel: , .	* i	' ^	jskem pismono-si na popisni kraj
1 »laee Zato.	-o<i:seu ugotovili.	S-	-vr i ^ t-l i -
1	»t . - i , .	r - i i	Malence. Dostavlja se v
Na «rlavnem kouKlvoru v Ljub--*» „ i . >	i
. .	| v elikih Malenean vs?>k ponde-
ijani je policija aretirala sprem-pj^. -n J)etek
,	i. i .. „ . iii-i	iljevalca voz Aleksandra Pavlica,!
lireustuvlja. k«lor pozna delodaialee.	i ,	....
" katerem sc je ugotovilo, da je!^.	^	, ... . ...
Železnica Murska Sobota—Ljuto-|okoij in molilo.
mer—Ormož	Cerkev je pogorela do tal.
'Osemurni delavnik" bo tudi zanaprej v principu| obstajal. Koliko je vreden ta princip, si lahko vsakdo
no propagando, zlasti za deco. I riliodnje leto se bodo pomnožile desiiifekeijskc kolone. razširila Zvlravstvena propaganda, organizirala zdravstvena služba. Prihodnje leto pride s fakultet približno
<iotovo bodo železnice z deseturniin delavnikom ee-|ukradpl c;e.!,,nottiiu v Metel ko vil neje izhajale kot pa z osemurnim.	i ulici 25imj k in Antonu Markunu!
Priliarnili bodo posebno plačo za čezurno delo. In '"-'Odo k vredno kolo. rkiadeni ko-jj^ trasirana. Kolodvori bodo v to je že lepa svota. od katere ne bodo delavci ničesar do-'lesi sta vr,lili lasitnikoma. L\Iur>ki Soboti, Dekležovju, Ver-Idli.	' Zaiwli so Mihaela Šeška, ker je	m K rap ju. Tudi v Ljutomeru
i\ •	i - - t ^ j. i* , , s, . t . Uvoiega gosnodaria Franea (iolo-iil' ogradi nov kolodvor.
Dnevni zasluzek sluzi kot temelj za dolocenje plače , , , ' J ... j	'J 1 jl>a ogoljutal za veliko svoto de-!
<H U-! * v	.	.	narja. Ponarejal je dobavne list- Draginja na Štajerskem.
< e plača železnica neizvežbanemu delavcu jjri osem- ke stehtaiiih in prodanih kož.1 , ,,t -	- • , .
li,. . • i . j	,	, , v , . . i, . . . ,	Iz Ptuja poročajo, da stane tam
urnem delu jo trideset centov od ure,	bo plačala pri de- Listke je ukradel pri tvrdki. ka-l , - - <i K	. . ...
. ,	....	1	1	i. . . .. .	„ . , eno jajce .i iv, \ neKakerui krajin
setnrnem delu samo sedemindvajset centov od ure. j1< r) -]1' yozA k'y/Pnguljufaui	12 K Mleko pa ie v Mari-
Potem bo zatrobila v svet. da je mogoče s to plačo ....................
izhajati. Odpustila bo tudi precejšnje število delavcev, da bodo ostali lahko delali po deset ur dnevno.
Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Zagrebu je -klicalo anketo. ki je razpravljala o zalite vi produ cen tov in trgovcev r produkti iz svinjine, naj bi se ukinile *	j maksimalne cene za svinjsko me
Predvčerajšnjem je gorela v i s0> Janino in svinjsko mast. Na,-!00 mladih zdravnikov in tako Rroklvnn poljska cerkev sv. Sta- j podlagi razprave te ankete je ob- >e bo zdravniški kader nuiožil. nislava.	[činsko s'xlišče sklenilo, da ostane-	,
Xad petsto Poljakov je stalo jo maksimalne cene še nadalje v	Nova tvornica v Bosni
veljavi, spremenile pa so se tako- Tv. niiea za nogavice in plete-j le: svinjsko meso brez privage 42 no blasro se osnuje v Tllzl; s ],ai>i.
Če bi vsak prijel vedro vode. | k^on za kilogram: slanina 62, aita!om ! hl 1K)1 mi| jona dinaijev. bi cerkev morda ne pogorela do,1,(1 pitanih svinj 6.S K za kg; salo
tal.
i0 kron. a svinjska mast. čista.!
jiar je s svojimi prijatelji za,pil.
I .
! Žalosten dogodek v Hotedršici.
; boru že po V> K lister.
74 kron za kilogram.
; Kako kapital izkorišča ubogo de lavsko paro.
.ji rojstni vasi tragično! Poro^a se: Služi nani ua-i kot jev postala merilo za delavni čas ill plačo V drugih ill-]-unt. Imenovani je prišel na cesti Primer delavstvo, nposleno V to-dustrijali. ^ Uredi va-i v konilikt z nekim vo-|varni koI>it v Loki Pri Žusniu. To-Železniška oblast je pa uveljavila	1.....ki	«»»™vi»i «i„.!varna te la*t tujega
\* i	n i i"	i i	■> ,	I Posestnik Ivan Vavken (n>o do-
\ ,ed novega odloka bo prizadetih 080.OOO delavcev. am£l. ,>„J)Lu iz Hotedršice je na-
1 <»l<*g tega bosta pa tudi delavni čas m plača železničar- šel v svoji
Don Bulic častni doktor.
. 1	, Znani učenjak in raziskovalec
Ženska je Toliko stara kot iz-1	,l-;i, f....:.. ,. 1
i Država in narodno zdravje. '!ni klh star,u x D<»lmaciji mon-I	1 sign or don l-'ran lUilič je bil na
Možki je tedaj star. ko prene- Vsako leto umre v Jugoslavijijzagre!>ški univerzi promoviran za ha gledati za Ženskami.	;-WMM)0 ljudi. Xad 200.0(H) jih	doktorja.
•5	*	■:
Sleparski trgovec se je moral zagovarjati pred sodiščem.
Bil je oproščen, češ, da je bla- V'f......, — "—-—^- NAZNANILO in PRIPOROČILO
ist-ta dr. Stamparja za obvesiilo,! Z(n-	- -- j- - ■ .......-i Spodaj podpisani naznanjam
Z
je
prememb. katerih nobena ne bo delav< u v prid. Dosedai *
11-1 •	• -i •	1 ^ ^.	.	prizaf
so hue zelezinee prisiljene ]»la< ati za vseh osem ur. tudi >Trt.1(,
ce so delavrl mani dtdali_ V bodrw"^* iu> no r->	no * 1-1 ...
<e več druo-ili iz '.'akoi,»- ki te takrat upravljal slu-!varna last tu^a kapitalista.
b ' žbo. Vojak se je poslužil orožja in ZaPosleno-a te precejšnje število
iel 111
delavstva, ntoških. ženskih in mla-
Vavknu z dvakratnim
nrtno rano. Ranjki je doletTllh- Tl Uudje pa zaslužijo to-
a
» delavr/ manj delali. V bodoče no ])a ta lepa na-'bil mož razburljivega značaja, red ha odpravljena.	[vsekakor dobrega si^ca. Kdo je 111 takrat komaj slani krop. Pri
Delavska oblast je dala železniškim baronom krasno kriv nesreče, je delo komisije, ki & priganjajo kakor živino, božično darilo	1!>C Zadevo preiskovala.	,vcasik popolnoma po nečloveško.
liko dela.
pameten, da se neumne
:nre za nalezljivimi boleznimi, ozirom na to ogromno število dopisnik zagrel>ške "Riječi" za-; prosil vrhovnega ztlravst vendga 1 šefa dr. Stamparja za obvestilo,i kaj je država ukrenila, da zaščiti življenji.' svojih državljanov. I)r.
▲DVEBTISEMBXT&.
Dandanašnji j«' vsak človek to-	-^ ______-:i	" : vsem v Pittsburghu, Pa., in oko-
Štampar je opo/urii na grozovito* !iei	Slovencem in bra-
!Statistiko: V naši državi imamo iiTilt0m' du S(MU °dprl ,lovo
Pašič je zoi»et jugoslovanski.berkulozo fjeiiko). dalje 2:000.(XK)
danes 1.500,000 ljudi bolnih /a tu- 2°STILN0 na 5336 Butler St"
Pittsburgh, Pa. Zavoljo tega se
ministrski predsednik. Pred krat- obolelih za veneričnimi (^.olnimi) 1>,ilM>ru(''um vsem Slovencem in kim je bil resigniral. ker mu pa boleznimi in veliko Število epide-';M*at0m Hrvatf«"s da« bi me pri liko, da lahko jedo enkrat na dan kralj ni mogel dobiti namestnika.' mij. ki <0 nam pograbile ziasti ve-
aki pi-iložnosti obiskali in jaz
je ostal.
n istrsko
liiio število otrok. Uoriti
D
C P i S
i Dobro bi bilo, da bi se Inšpekcija tak patent kot «ra ima Gomners
proti Vam jam^m' vas ',olu	i"
Pašič ima nekak natent na mi- boleznini. ki -so v stalnem pj^ogre-il,ajb°!.je P?st,xe.geL kolik,>r bo v prt dsedstvo. Približno S«- lahka stvar, k-r ta boj da- T3^'1'	T
nes ni več vprašanje preventivnihltudl S°be 2a Prenocitl-	tudi
sobe za v najem, bodisi s hrano
"Zima zdrava' prizibnli
Wintcrquarters, Utah, ijal-i e držijo tam ž. ^rebrna, zdrava nam.j desetletji, drujii s » v 'n di-ja!. ko >,ui» daljši ali krajši odsotnosti. Celo \ tir Id in cd tam v. iz >tar<* domovine jih je vrnilo
eno ;ili dve e vrnili po
v» inter«|UA) Icr*. !).>!<
tcdem let. nekaj.
mi videl t. h krajev4 a takoj. k<
Seofieldu in Wiirterquartcrs .	. 4
približal <11 bil uv-rjen. je marsikaj spremenjenega. Po-ls<* ^ izkazalo, da je Kamer v res-. J
K A o
.111 v Or ni. je pi iter rub
začel nad Karuerjcm kričati,	da A, ' ^ • "" ' * 'J1" ' '"'"T i P« Brooklvnu. Cerkvenim možem
i,- <• 1	u , "»je- Oken ni, oe pa so. so ah z de-	..
j» 1 azoojnik 111 ga je zaiprl v sabo ,___- , , . ..	. . ph res vsaka stvar prav pride.
- - ,	(skami zarnta ah pa s cunjami za- 1	11
mašena. Žalostijejša je pa notra
er nobene poste-
ter poslal po orožnike, češ. da on
[ni sodni sluga, ampak navade«	.
razbojnik. Ko je prišel orožnik. ^	Nlkj
da \Vinterquy.rt«-i
vedno /a- Mrvn, hišice, kjer setii svoječasno]!,iei	f>kr* sodišča v Gornji Kyko
lje. nobene oprave. To ubogo ljud-^ stvo leži ha golih tleh ali stelji.
pa bi si naj tudi izboljšalo
, .	. .	"	..........- n,„i,__• 01	.ivaho ui s nai tuai lzmiiiisaio
-In/, sv.,1,. /.in,~k„ ,„„•. M,.;L.. j, - .;(,i.i! prve »ladhorfi aktivnega "a'lsLm"- sl»?a J« Senear.,a seve-1 - ' .	. l " n>7n ti '
:- i — »i-.....■ -»a« j«	"Tk■ "X«. ^vi:
\tat lil ...	«la m-ui — ta- n-.!i an^eljČki ali vražieki, nisem 'ar »S?^ arjal. da Karnerja ni tnvarnp nn tn,- ...	, ijt. ,
u . p. čutil ''domačega v mojem ,Si>gel /ved,ti. Drugo hišo, kjer	** te mislU da hoče pod l^o n b T	l
.T"1!™1™"*™!rn?.vi"asil14t.hord?,t\in'^ntav"^pU-Z wiTtT^a
s Iieg tu raz je mi-nreč tamkaj- lazil po -trmi sneženi -tezi visoko,Zagovarjal ^ je tudi s po-;d,jlžn<jJt Treba	t,:	h;lo	J Z
• I.ja >!». Ilir.-ta. Za ..^m ali de-.-ori p..d smreke, je zadela isfca P°hio pijanostjo. Okrožno sodišče - vne "abl tJ .	.. '	...
vet me H-ev leta traja navadno! us, da: ni ji vel. Nekatere so oku- v Jla"bor« P8 temu zagovoru ni]'tH(ia zdra^{y	-	^
d. i-ia.-a 'alf.ira, tri poletne me^ee«- j.irali ernolirka^ti potomci slav- verj^<» i«« jc o-bsodilo Senčarja na;-;_	**	\ ^
dt
prebivalstvo lahk«« hodi kri 11:1 bližnje gn-«ke v-nimee. ra zimski bovovi hi
m Heleiwev.
za]x»ra. Senear
ai
za
V
lelo
sinit zave lane, ma «• 1
»ovo grmovje je žab^tru* štr-1 vnega 111 potok si je le s te-• l»*lal ga/ ntwl Hiiegoni in le-! Tipični divji pelin »e je le Lje ndcl iz sne««, le skupine .	stale |v»no<.no ju v^iuo-
Otvoritev telefonske centrale v Trebnjem.
jinska upniva zavzame, da odpra-pri podjetju te gorosta-sne ne-J-iostatke. Pa tudi delavstvo mora j storiti svojo dolžnost in vstopiti ! v strokovno organizacijo.
1 mesec strogega Katl bi bil tam meseca junija, te prijavil ničnostno pritožbo.
!.<■ za k rat "k čas pri smeje v ti-' ste hrib« pomlad, vsj sočna in' >-v« ■/.;■«. Miljone nežnih gorskih1
evetk raztrosi med bujno zelenje.j Pri poštnem in brzojavnem ui*a-[	S rt k
•joti z:; d i '.-a kempo. in cele jate d u v Trebnjem se je otvorila tele-j	°Sa'
raznovrstnih ptic privede s seboj.I ionska centrala z javno govoril-j ^ Jesenic poročajo: Dne G. no-S»1 bi pogledat veselo žuboreče( nico za krajevni in medkrajevni t vom'jra smo sprendjali na zadnji studenec in potr-ke. živahne veve- promet.	!P°ti dolgoletnega člana sodruga
'no. <2i njene v bele pa>o- 1 ice in plahe divje kokoši. Morda j	j l.asnika. ki je bil zaposlen v •ži-
i lepe kor nekdaj. Neki do- bo prilika drugikrat.	j Uspeh mezdnega gibanja	jčarni. B(»lehal je več mesecev ter
erok mi }>■ r^kel. ko sem Pri rojakih, ki so večinoma vsi	nih delavcev.	'te zapustil ženo in sester o liepre-
omend boljše Kdo 1 bam-a Slo^
hud<
Al«
mi je rek zimo, da b< smreke so
kmalu'moji vtari. dolgoletni znanci, seru Iz Hrastnika poročajo: Dne 2.fsicr-hlj«*«ih otrok. Gospod »mpnik zelene.-bil tako prijazno in go*toljudno nov. se je vršilo pogajanje v ke-]'z Koroške P.ele ni hotel <=prem-.r nvu /Tn>'«ril. >;ij zelena je|>pr^je4, kot zgubljen sin, ki se je'micni tovarni v Hrastniku. De-!'jat' na P0*' pokojnika, ker smo upanja!	i vrnil po sedmih letih Moral setn lavstvo je doseglo ipoleg nabavne-'^ udeležili .{>ogreba društveniki
njatije infekcioz-iiih noiezni. j . vrhovni zdravstveni šef naglašal:,t,>,>G da je bilo tozadevno dclovaaije v' *	!prvem ]>očetku, zlasti v Srbiji,
Ulster hoče ostati pri Angliji, j primitivno, ker ni bilo na razp«. ' V tem slučaju se bo Anglija zjlago ne materiala, ne osobjfi. Mo-! Naznanim.
Butler Sf , Pittsburgh, Pa. «ix v čet & pet 15—12)
HELLO. ROJAKI!
da imam naprodaj
vso silo zavzela za sainoodločeva-j rali smo iskati inozemske zdra v- j kanarčke, dobre pevce, takozvane 1 je narodov.	nike; prišlo jih je nad 100 iz Švi-diolarie. Nadalje imam grlice, go-
• # •	j carske, Francije in Italije, v zad-pobe 111 2ajce, vse dobre sorte ter
"Ni boljšega sredstva zoper J^'1" času tudi 'iz Rusije. Danes 'krotke iti prijazne kakor njih go-
prehlajenje kot je žganje" _ je imamo nad 2t>0(J sposobnih zdrav-j^podar. Pridite ah pišite. Se pri-
rekel te dni neki ugledni newvor-i,likov- Urejenih te 64 bolnic, gra- poročam. — Frank Wolkar, 127 ški zdravnik. "	\di se tnd3 Ve<i »ovih: v Sarajevu,{'George St., Brooklyn, N. Y.
Naslednjega dne je dobil vabi-, °*jeku' ( akoveu in Beogradu. V; lo. naj pride pred sodišče.	>'"ozemstyo smo poslali ,epo šte-j
se «pe-,
„ .. . . * it-	t vd<> na*sih zdravnikov, da
Tozi ga AntLsalonska Liga za-1 .... . .	. ., - . •
.	. ! eializirajo za boj proti epidemi-
stran omalovaževanja osemnaj- jam. ustanovin sm(> d^infek_|
stega amendmtnta.^	jtorskih šol, v katerih se odgaja|
*	nižje sanitetno osobje, ustanovilo!
—	Dve želji imam — je rekel j*. je 26* ambulanc za zdravljenje mladenič krasotici.	jvenerienih bolezni, 20 dispanzer-j
—	Katera je prva?	'jev za pobijanje tuberkuloze. Vi
—	Dajte mi en poljub.	J Dalmacijo in Makedonijo so bile i
—	In katera je druga?	-odposlane posebne komisije, da'
—	Se enega.	jprouee tamošnje zdra\-Ktvene raz-
» ^ *	inere ter organizirajo boj proti
Poznam rojaka, ki je izvan- [malariji. V Zagrebu se ustanovi redno preiden človek. Ponavadi j bakteriološki zavod, a v Novem se vrača jako pozno domov. Nje-!Sadu Pasteui'jev zav°d, v Beogra-; gova žena spi v takem slučaju, j?" *nstltut 7a P^evanje bo-
1	..r.1,,1,	*___1-------1__-
Najprej se potihoma sleče, potem■ le8n*	po^erpja se
pr. gre ritensko v postelj.	'^L^Tlt^l
ga prispevka za delavce po 300 tokovne or^anizaei.ie z vencem —Veš, to je zato — mij krco. za ž^-no 100 kron in za vsa-'"1 ?odbo kovinarjev ter pevskim!njič pripovedoval. — če bi $
»ncev 1*4 v Wmterquarterajse počutiti srečnega in domačega.1 in Scofiekiu morda komaj deseti-1 So še yedno tiste dobre duše kot
na, kot jih je bilo včasih. Največ nekdaj. Pogovoriti in 7>ovprašati kega pod 14 let starega otroka <po'društvom ''Sava".
ie zdaj meodA Grkov, ki itakjsmo se imeli mnogo, in da nam je-]l00 kron in povprečno 25^ povi-J l>ne 14. nov. je unu-1 v J.jublja !	mislila, da že vstajam.
Mnatrajo državo Utah kot nekako »zički niso obnemogli, smo jih ška plnč v obliki daplaeevanja de-
- mi je zad-se moja žena v tistem trenutku zbudi-
-------------------1—......— -------—~ j— f*"«- -	iu>{H«:riaiijti »ir-iiii po kratki mučni bolezni s. Jois. \
jetio deželo. Nekateri ro-1 pridno mazaii z railičniim mediei-lavcem na žhrtla. Mladoletne de-1 Urbane, oficijal drž. železnice.
•i;
l>osojila. "Storilo se je že mnogo za j zboljšanje zdravstvenih razmer. a'l ne, more se pričakovati, da se u-j .-peh tozadevnega ]>okaže takoj. Umrljivost pada le počasi. V mi:i nistrstvu za naroddio zdravje se je ustanovila posebna filmska, to v ar-
loj najstarejši sin IVAN ŠELJ (Schell). rojen dne 4. decembra 1800 v Št uri jaii, okraj Postojna, je odšel leta lrM)8 v Ameriko, "111 sicer je bil prvotno v Lorainu, f)hio. pf>zneje je prišel v državo Michigan, odkoder j<> pisal razglednico z naslovom: John Schell, Str. James Currigan, Marine Post Office, Distr. Mi-ehigan. Ta razglednica je bila pisana pred svetovno vojno, "pozneje nisme dobili notbenih poročil več. Ker mi je kot materi mnogo ni. tem. da bi znala za r voje ga otroka, kje se nahaja ii. v kakšnih razmerah živi in če bi bil v potrebi, bi mu tudi rada po možnosti pomagala, ra-d it»iga prosim, če kdo ve za njegov naslov, naj nu ga javi, ali naj se pa sam i>glasi svoji materi: Marija Rajer (prej vdova ^^lj), via Scnole 8. Gorica, Ye-uezia fiiulia, Italia.	/
(16-17—12) '	)
_
_
_=_;_
_^_-
GLAS N'ARODA IB. DEC. 1921
i
Pričetek velikega boja med plemeni.
Pričeli smo s berkulsko dramo boja med plemeni, katerega ne more , preprečiti nobeno eksperimentira l je z razoroževanjem — Boj je | neizogiben. — Civilizacija proti civilizaciji, ponos proti ponosu,
barva proti barvi
Gabriele D'.^nnunzio v "New York American".
Pred veliko vojno, v kulmieaeljski dobi novih strojev in novih zn*\i'Jb, je bila postav: zmagujoctga moža na\iiiey.no zopet postavljena na piedestal >vetovna posta a Marsa, vladajočega med koz-mičnimi ener/ijami.
Dedi«"* vseh čedinv.« in izkušenosti, katere se je nabralo od strani prejšnilt generacij, oborožen z nevidnim orožjem, katero je iz-triral naravi, <1?. ga uporabi p-ot; njej sami; prisiljen množiti napore svoje volje, da ho -nak koti ični eneržiji, koncentrirani v njem in ki je vedno priora vi jena premagati ga ter uničiti; vzvišen nad /abavo, gorje in bole.-t vsled čiste zelje, da zadene na nove ovire, nove nevarnosti in n< v cilje za svojo drznost ni bil človek nikdar bitje, ki pričakuje i»voje odrešenji, temveč žival, ki je bila že ob ovojem rojstvu določbi.a /.a velike m čudovite uspehe.
V vaši deželi, v deželi velikil. promadnikov in izdelovalcev bogastva in moči je boij kot kje drupod človeška bitje obvladano z višin piedestala, katerega si je postavilo samo sebi.
Prišel pa je sve'.'.vni konflikt. Od leta do leta. od groze do groze, od junaštva do junaštva. o«l poraza do poraza, od zmage do zmage pa je bilo razvidno, kako je vojna v resnici božanskega izvora.
Božansko kakovost Marsa se <bjanski ni še nikdar preje tako dokazalo kot tekom r-.adnjega konflikta. Elementarne in skrivnostne sile bbžanstva so premagale človeka ter ga pahnila s piedestala. katerega si je postcvil sam.
Človek ni pom«'njal ničesar. J.iraško dejanje posameznika je izgledalo le kot svetilka, ki razsvetli in poveča neizmerno božanskega duha junaštva.
To razpoloženje pa se je preveč pozno priznalo od strani preživelih vsled časti, katere se je izkazalo Nepoznanim vojakom.
Nikdo ni vedel, kaj se kuha v loncu bodočnosti. Najbolj bistroumni in dalekovidm med nami ie le spoznal, da stojimo ob pričet-itu nove (Jene.e a ni mogel razločiti niti poti, kateri lu bilo treba slediti ali pa kamenov ob cesti.
Kaj so bili vredni vojni voditelji f
Kaj so bili vredni vojni diplo-leati!
Celo na višku bitke so njih kretnje kazale njih neizprosno otopelost in v uri slovesnega sveta so zvenele njih besede prazno in votlo.	»
Povejte mi v resnici če je oboroženi glavar to, kar izgleda, navezan na svoje delo kot rokodelec na svojo klop.- Povejte mi v r«*snici, kdo izgleda kot Stvaritelj, — kdo izgleda dozorel, po j >o s ta v i in obsegu?
Mogoče iznajdljivi manipulant s svojimi pomožnimi sredstvi in lažmi, katerega se je pričakovalo v Washington«, da pomaga najti pot iz zadrege?
Oglejte si dobro njegove roke. To so rok^ intrigama, roke ro-varja, roke ponarejevalca, iste roke. ki so delale tako zahrbtno v Parizu.
Varnejše je monopolizirati gotova |X'trolejsl_a polja kot pa odpovedati se veliki usodi. Usoda sveta je zapečatena soglasno z voljo državnikov, ki neumorno napihujejo mehurje svoji laži, v upanju, da se jih bo smatralo za blesteč ogenj.
Pomilujte, a sovražite jih obenem.
S koncem velike \ojne se je pričela nova Geneza, vodena od smotrenega upanja, proti kateremu ne morejo opraviti ničesar varljive in sleparske iluzije, zavlačevanja in zarote, prav kot ne morejo spomladanski viharji ničesar opraviti proti gotovosti spomladi.
Amcrikaneem je lasten pogled v bodočnost. Ali jih bo mogoče, ali jih je sploh mo/no pregovoriti, da zrejo usodi naravnost v obraz?
Naj bo njih usoda taka ali taka, železu je mogoče nasproten ati le z železom. Železo, potopljeno v globine morja, nima nobene vrednosti, niti realne, niti idealne. Treba bo le globlje poseči v rove, da se nadomesti neprevidno izgubo.
Ai je najti v Ameriki človeka, ki bi se bal gole resnice?
Stopamo sedaj v najbolj resno dobo. kar jih je kedaj videl svet in koje trajanja ni določil še noben pro rok.
Pričela se je herkulska drama plemen. Mi stojimo pri prologu kontinentov.
Majhni ljudje so skušali omalovaževati s pomočjo slabih besed elementarne sile zgodovinske usodepolnosti, ki jim preti in ki jih bo zdrobila.
Nobena razoroževalna burka ne bo mogla potisniti na stran strašnih dogodkov, ki se pripravljajo. Borilci bodo skočili iz zemlje kot
• K v starodavni pravljici ter zapo-
■
Zločinci ali blazniki*
< «di bolj silne in krvave spopade kot kedaj preje.
Civilizacija proti civilizaciji, ponos proti ponosu barva proti barvi. Po stoletjih in stoletjih ob-vlade brez oporekanja, po stoletjih in stoletjih absolutne vlade, z idel beli človek na ovire na poti k supremaciji in sieer v obliki imenega moža. Naše! ga je o-premljenega z lastnimi inštrumenti, lastnim orožjem ter lastno znanostjo, — z vsem, kar je izumil ženij belega moža in še vedno izumlja, da si naprti suženjstvo.
Boj je neizogiben Mi moramo zieti usodi v lice. Mi moramo biti kos svoji lastni usodi Nobenega zgodovinskega dejstva ni, kate-rrega bi se dalo primerjati glede velikosti z zopetnim ustajanjem Grijcnta. z nenadnim prerojen jem in pomlajenjem neštetih miljonov svetega Orijenta.
Molčeča in prepovedana cesarstva se prebujajo ob stiku z za-padno civilizacijo ter se pripravljati poslati svoje rmene mase proti za padu.
Odkar je nevihta uničila jx>r-t igalsko ladjo "Meudez" ob japonski obali, odkar je komodor l'erry zasidrat svoji dve fregati! v Jedo zalivu, je pokazrl narod J Vzhajajočega solnca najbolj ču- j dovito transformacijo, kar se jik| je še kedaj zaznamovalo.
Njih lastnost napram usodi se je izpremenila v kretnje. Prevzel jih je duh ponosa in nadvladt. Potem ko so premagali Sina nebes ter slovanskega Cezarja in ko so dobili zaželjeno zvezo z Anglijo, mislijo danes le še na osvo-jevanje.
Organizirani in združeni v ne-prodirno enotnost, skušajo obvladovati ne le celo Azijo, temveč tudi celi Pacifik. Ker poznajo vse bele ljudi, ki so močni, jih oponašajo ter komplicirajo derivaci-je moči belih ljudi.
Njih tihi namen je popolna svoboda Azije.
Njih ploščnati nosovi zaduha-jo vsak veterček, ki pride iz Indije, Indo-Kine, Perzije, Malajske in iz celega arhipelega tega velikanskega morja. To je resnica, ki je primr.rna kot posvečen je
senco komodorja Perry-ja, kateremu so Japonci leta 1901 posvetili sijajen spomenik v proslavo njegovega izkrcanja kot slovesnega datuma njih narodnega preporoda.
Pogosto osvetli zgodovina na ironičen način rob svojih najbolj znamenitih ttrani. Ali pomeni kretnja Charles Hughesa, da se hoče Amerika odpovedati moči, žrtvovati svoje jeklene drednote na oltarju lesenih frigat Peny-ja. ustvarjenem, ko so slednje razkrile svetu Japonsko T
Konferenca, ki se je vršila v Wa shingtonu, se je v glavnem tika la pacifičnega vprašanja. Zemlje vid nam predstavlja razna paci-fična otočja, katera si razni narodi laste. Vojaški izvedcnci so mnenja, da pacifičnega vprašanja ne bo rešila nobena konferenca, pač pa edinole vojna med Ameriko in Japonsko, ki bo najbolj krvava v svetovni zgodovini.
Brez dvomi bi se stari komodor spomnil ra vraga Mahidisa iz iztočne mitologije, ki je imel
Izvanredno težavna operacija.
pet glav, sličnih onim sveta v ■ Profesor Ditmar, ravnatelj newyor^kega zcolo^čncgr vrta je ops-
Prišla je na vrsto pet čevljev dol-
L-	...	. . . , , ,	. ,	- •	-	kača. ki je čdšla po isti poti.
V. ashingtonu. ki je s petimi gla-, riral kobro na oceh. -- Preko ieveira očesa ie namreč rasla kaci . . . , . . ' . '
. ,	.,«-.„.'	, , .	Ko je imela kobra ".<■ enajst cev-
vimi kompon.ral pet različnih	luskina.
pesmi. Ena teh pesmi se je glasila ,	-- •
Pesem Ihupuka. Nikdar je ni nik- Velika kobra v ii(-\vyoriškeu. zoolog.lčnem vrtu v FJronxu. ime
do pel. kajti kdor jo je pričel pe-; novana King
ti, je umrl od ognja	yolJe m zman;k
Nekega dne je hotel Akbar ču-	™ il
ti to pesem. Poslal je po svojega ! p°?1"lIa- . -i i - x • / i - - Precej
Pod tem naslovom piše med drugim "Jugo>lovanskI List": — V našem javnem življenju so gotovi nejasni tipi. Da nam je dano pero Dostojevskega, bi mogli s široko analiz«) osvetiti te anahro-niste, katerih umni. moralni, nacionalni in družabni defekti pričajo o zločincih ali o blaznikih. .. j Za danes govorimo o hrvatskih ! frankovcih. o izrodkih hrvatske-[ ga dela našega naroda. O onih,
I ki so državno, nacionalno in družabno neporabni. O pa rasi tih na j našem narodnem izmučenem te-i lesu. O srbskih frankovcih bomo l govorili pozneje. y «-;,sih našega j narodnega osvobojenja. k oje pri-I šla naša osvobodilna vojska, in-| karnacija naše narodne misli, na-i ši epski junaki, so vpili narodni j odpadniki: živela republika! Ne Čudili bi se, da so hi1,i ti ljudje | kdaj v življenju republikanci, na-I predni in liberalni. Toda velika j večina teh ljudi, s častnimi izje-[ mami. je služila vragu, bila je i brez vere in narodnosti, brez lju-| bežni za celokupnost. Danes se j imenujejo Hrvati, toda oni niso i Iirvati. ker niso ljudje, ker ni-J so družabne ediniee. ker so izgu-i fcill vsak čut za kolektivnost. —■ | Niso IIi vati, ker niso za Hrvatsko storili ničesar, ker so nega-tivisti, ker nii.ia jo smisla za narodne potrebe. Vprašajte te ljudi kaj hočejo. Vprašajte jih. kako r.fj bi sc konstruirala po njih želji država, narod, družba? Ponudite j;m vse koncesije, osebne in splošne, oni n1 bodo zadovoljni. Ne. ker je njihov program, njihova mentaliteta. absolutno nezadovoljstvo. Tudi na kulturnem. — književnem, gledališkem, slikarskem. posvetiu m in tudi verskem po'ju. Pasivnost teh ljudi, ki jih kot bi Človek hruško pojedel. — imenujemo frankovce, je priroje-Bila je pripravljena na boj, še na xjihova zu Činska prirojenost predno je stopil profesor k nji. I karakterizira v pojavi borbe
proti celokupaosti. Oni ne more-j« prenesti ne družabne in ne dr-
ljev in pol kač v svojem želodcu, je postala tako živahna, da je ni bilo mogoče kontrolirati. Kakor-
žavne discipline. Istočasno pa so slabiči, ki bi za svoje mišljenje ne mogli doprinesti nobene žrtve lcer nimajo jasnega in izrazitega
Cobra ni bila več aka kot ponavadi, iiila je slabe h "-"" n . f "1 i! )r	1:er "imajo jasnega in izraznega
iskalo ji je tudi teka do velikih črnih kač. katere ji da-	^ fb^Ua ^ot^ieriu s tako ' ^^
- Tu d, krčiti s, ie , Hčela in pazniki s«, se bali. da bo	Z'L^nJuTo i se ie nt i ^^ int?bf °"toV'
•	hiiskoMto na ulico, tla se je pro- U: ropi jen i tipi. Oni nr mislijo in
»ri. i, stal«. ,la so i leli ter trans,xr.irali v Amerik«	^	M** Pre»d,rjai«. ar:pak s»m« išče-
rojboljšepa terorista, _ ki pa ni	sta'": <la	ter "ans^rriraH v Amerik« gctjh kusih je bi,0 sklenjeno ,	. „	,	j(,
t« veliko ka' Profesor Ditmar. .-il je ravnatelj tejra VI"ta ter naj- pOS|ujjjti sc j direktne meto-j j.j" Yat; etoveka. (lru?.bo. narod
S pomo -jn par paznikov y.< I jn flržavo T.allko bi jih imenovali
..ol,o ea<a je opazoval bolno kaeo skoZi debelo steklo frajb.ee	o^'na vrat k7e I	. ™ (1"aVn"
n»zii močan c.iog na a rat kaee.—iNikdar nočejo oneg.i. kar hoee
bil Lloyd George. — pač pa neki ^ strokovniak ka5e.	te?ra skienil storiti odločen ko-
Naik Gopaul ter mu rekel: ' rak da reši k;.(M živi-4>nje ter prihrani vrtu veliko izgubo — Zapoj mi pesem o Ihupuku. Tenorist je prebledei ter prosil s\ojega suverena, naj mu priza
rese, a Akbar je bii neizprosen.
rosil v kateri se nahaja, dokler ni končno zapazil, da povzroča bolečina Xa ta dr()fr so vseni; silami pr;_ -iza- nad očesom kači vse zadrege in bolečine.	t skali trije možje
Dotične luskine so skoraj povzročile resno vnetje oči in profe-
V trenutku, ko j«' profesor sto
i	.,	.	. , ..	.	... ...	v ,	...	i i i 111 i i i iv i i . h"	111 iii 1-7.1 m m"
Naik Gopaul se je vsled tega vr- . sor Ditmar je sklenil, odstraniti jm. Da pa izvrs! to operacijo, je ^ ^aibieo se V k i a «. »msti nil domov, napravil testament.	stopiti v gajbieo ter s pomoč-jo te ali on. strat. gične poteze ^ ter" j'.mil!|	v,-at o m'Pro-
objel svoje liubljene, se poslovil »vraiti svoj namen. Načrt njegov je bil naslednji:
— Hotel je dat kobri dolgo črno kačo. ki je njen«1 najbolj pri-
planila pr fesor se je nagli, umaknil ter skuhal zaloputniti vrata kot prej. a
»lubijena hrana. Ko lu bil gobec kobre poln. bi izvršil operacijo, se	.	.1 , . ..	1 . , p'	\ _
. .. , , .	• - i .	" ♦	kobra je bila Hitrejša, skoraj dve rod m država
predno ni mogla koora vreei ven svojo žrtev ter napast: operater-	...... J	. .
__	.	......	.	. i • . - - t i	tretini kaee sta tuli ze izven gaj-J so na drugi. :
ja. Medtem časom bi bili namreč strupeni zobje Kaee -jioboko zase-	.	t	* ~ .
. . » . •	,	i—*-	i	r.!ce. predno so jo priprli z vrat-. uh medsebojr
liani v žrtev lr ne mogla bi se jih poslwziti za »apad.	- C).'. ...*;'	; ' , J
,» ,	i	: . liii	mi- Sikala je m udarjala na vse rja. Frankov:-
Predno ra ie ix-.skusil o»>eraeijo. je dr.Dit:nar izstradal kobro.	......	J	.
,	... ,	. lil	strani ter s» skusala fiviti krog m ne naciona
Ko se je nato pnbl1 al gajbici. je 1 a« a skočila kvišku ler sikala ka-	.
od vsega, kar mu je Lilo drago na svetu ter se vrnil k svojemu cesarju.
Ponovne prošnje so bile zaman. Bilo je v zimskem času in vse	rredno ra ie po
n lake so bil- zamrznjene. Vsled! Ko se je nato pribijal gajbici. j'' 1 ača skočila kvišku ler sikala ka-
tega je napravil Naik Gopaul j kor še nikdar prej. Glava kobre inta ob strani rebra, katera lahko
luknjo v ledu.%se spustil v vodo dviguje. Kadar dvigne ta rebra postane glava /a celih deset paT-
co grla v vodo ter pričel peti. | eev širša kot ponavadi ter je podobna glavi kakega mladega leva.
Pri dru«ri kitici i«' bila voda že To na še ni zadostovalo. Kača ie tudi zazijala ter pokazala svoje ve-
■.orka. Pri 1r.lji je vrela kot v i strnp.-n- zobe slišne sekaveen. srednjev.-lil:, ;ra psa. Ko j,- bil I""".- k»r '>' s<-	, I j||h| jnnolrp nfirnlp
l.-.nen in Xaik Goptul je pel" „,. i 1'rf^r prepr^an. d, je kača d«s.i lavna .-r da bo z veselj.,,, pla-	1 otisiolt sfi nailaljno p«. |Z|IIUU IJUUIJdllMS JJUIUIB.
vjojnui je [ki ii.i <	n- „ i,	r4'0'* z zdru/.enimi napori se i"
prej. Njegovo lice je postalo ža-! nila «>0 hviinK ie sPr:,vl1 v	, rno	1
večina. Mi se jih moramo čuvati ker so nevarnejši od Karla. Ar-r-avtov, Italijanov, komunistov in vseh drugih elementov proti naši državi. Frankovci minirajo državo, narodnost, svobodo, družbo in vse ono. po čemer smo na-N.rhovi zavezniki srbski strani. Veže i instinkt uničevali vo ni ne politična
strani ter s> skušala oviti krog in ne nacionalna pojava, ampak nog vseh treh navzočih.	pojava pokvarjenih ljudi, dru-
^rečen slučaj j«' hotel, da j««|žabnih odpad.~ikov.-r-
prijel profesr r z obema rokama f	—--
kobro za vrat in nobeden ni bil t kar bi se drugače gotovo
reče in iz las so mu švigale iskre. Pri zadnji kitu-i so se dvignili plameni iz ust, ušes in oči pevca in ogenj ga je požrl sredi vode.
— Najti je mlake in mlake, --pravi komodor Perry smehljaje. — Najti je tenoriste in tenoriste. Tudi če bi se sestanku starih čarovnikov v AVashingtonu posrečilo izpremeniti Pacifični ocean v nedotakljivo ledeno polje, bi bilo še vedno mogoče najti kje na sredi kako luknjo zi pesem o Ihupuku.
, ...	. , , . .	...	,	, ,	posrečilo potisniti Irob.o naza».
Kak or hitro je bila slednja v gajbi. je planik* kobra i>o nji. — 1	1	«.«««..
Piofesor je us-el smrti, a njegova naloga še danes r; končan;.. —j
•i • • i jm _ . i * her se ni še odločil ca nadaljno i ..... gajbieo. ji odredil zunaj vse potrebno, to je ..............•	Jžcvim je prišel stanovat pretkan.
mlad verižnih Josip Tance, ki je po prevratu začel trgovino v Na-hr ?žini in je pozneje kupil v Trstu neko slaščičarno za 40.000 lir nič plačal, a jo dalje prodal za 4."».000 lir. Tanee je porotnikom v lahnih besedah; zatrjeval je, da je postla žrtev fašistov. No. prišel je v Ljubljano in hotel realizirati pri trgovcu Ivanušu ček
Afrika pradomovina človeka.
Londonski listi poročajo o razstavi praeloveške lobanje v britanskem muzeju, katera je baje starejša od neandertalskega človeka. Lobanjo so našli v neki duplini v Broeken Mine v Rodeziji v južni Afriki. Našli so jo kot e-dinj. človeški ostanek v 80 čevljev globoki duplini. Prazgodovina r londonske univerze profesor Elliot Smith trdi. da je ta lobanja dosedaj še nepoznanega tipa pračloveka. ki je živel gotovo prej kakor znani, neandertalskr človek. Smith smatra odkritje za oporišče teoriji, da je Afrika —-pradomovina človeka.
BOJAKL NABOOAJTE 8E 'GLAS NARODA" NAJ-VEČJI 8LOVSRBKX DOT5V-
bolečin.
Ostalo je še drugo oko. a zaradi razburjenosti kače so nadaljno operacijo prelomili za en teden. Kakorhiiro se je vid kobre izboljšal, je bil vprizorjen nada-Ijni boj med njo in profesorjem. Kobra je z&vžila šest in pol cev vrgla iz žrela svojo žrtev, sunila ljev dolgo Črno kačo tako naglo
Te dni je vznemirila vso nein-z glavo tako. da je mreža odlete-jško javnost zahteva antantinc la prav do stropa, se vzravnala i kontrolne komisije v Dresdenu. ter hotela planiti po profesorju, o a se poruši en del tvomice v—-katerega pa so medtem že srečno liockstroh, češ. da se nahaja to-potegnili iz kajbiee.	(varni tajne skladišče orožja. — |fcanke V Rimu (banca di Roma)
Profesor in njegovi pomočniki, Ravnateljstvo tvornice je hotelo za 29.00Q lir. Ivanuš je bil previ-so čakali, da se je kobra znova | komisJjo prepričati o nemožnosti (jrn jn jc dognal, da je-ček zasta-
Prijela jo je za gla\o ter jo pričela počasi požirati.
Tedaj pa je nast.,pil profesor Ditmar.
Patino pa je šel
j različne inštrumente in protis*rnpe, katere se potrebuje proti kač- J' *fi laclJ°-jemn pikr. Razentega je pripravil tudi dve puški z drobnim s«*kan-!	~~
com za slučai. da bi se kobri posrečilo ujiti ter napasti navzoče. —
>:a mizi je ležalo tod: več britev, da razreze na široko rano ter dru-| TaJno oboroževanje v Nemčiji. g»h zdravniških pripra^' za vsta\ljenje k»-vt če bi bil profesor pičen.
Kljub vsem varnostnim odredbam, pa je bil položaj zdravnika vse prej kot zavidanja vreden, kajti znana stvar je. da je več žrtev kobre umrlo, kljub neposredni zdravniški nomoei. Te smrtne (slučaje so sicer pripisovali zmoti "v presoji množine strupa, katero >e spustila kača v rano. To je — namreč zelo n:itan«"na stvar, in vsaka zmota, v tem oziru ima za posledico smrt žrtve.
Zadnja varnostna odredba je obstajala v tem, da jc eden navzočih privezal krog profesorjevega pasu jermen ter se postavil za njim izven gajbice pripravljen, da ga potegne ven ler zaloputne vrata, kakorhitro bi se zgodilo kaj sumljivega. Ko je bilo vse pripravljeno, so odprli vrata in profesor Ditmar je skočil naprej Ur potisnil okroglo jekleno mrežo na kačin vrat in glavo. Ta mre ža je imela tako veiike luknje, da je mogel profesor skozi nje do kačinih oči. Prijel jo za pinceto, jo približal levemu očesu kače in skušal zagrabiti luskino, ki je o-grožala pros+o oko.
V enem trenutku pa je kobra
Goljuf, ki zna "zaklade" kopati.
Na Vodovodno cesto k Lipov-
pomirila ter pričela nadaljevati j takega skladišča, ko pa komisija z obedom. Nato so vzeli iz gajbi-jri umaknila svoje zahteve, se je ce mrežo ter vrgli vanjo nadalj- j delavstvo s silo uprlo. Oblasti so no šest čevljev dolgo črno kačo. j bile končno prisiljene ugoditi za-Kobra ie z veseljem sprejela! hlevi kontrolne komisije. Komi-
s ja je pregledala tvornico in na
Kobra je z veseljem sprejel to novo žrtev " in profesor se je z««pet splazil v gajbieo. V tem slučaju pa ni mogla kobra tako hitro vreči iz žrela svoje žrtve in ko so profesorja potegnili ven. je imel na pir.ceti lu«ki?ie z enega očesa, dočiiu je znotraj kobra divjala ter toikla ob debelo steklo z glavo in repom
ta način skladišča, ki so bila pol
ran, oziroma tudi penarejen. Ta ček je ponujal prej tudi trgovcu (Kravanji v Cerknici, a mu a je tudi odklonil. Lipovža je večkrat nagovarjal, da mu posodi 1000 K. Enkrat je mladi verižnik dejal Lipovžu; — Posodite mi 1000 K.
na topovskih cevi in drugega voj- Jih vrnem. yem za en "šac" izza
r.ega materijala Pri preiskavi se je dognalo, da so direkcij ain delavstvo vedeb za to tajno skladišče. Seveda, se sedaj trudi ravnateljstvo. da pokaže zadevo v povsem drugi luči. Ono trdi, da ni
Operacija namreč ni b'la brez imelo namena skriti orožja ali z
njim tajno trgovati, pač pa da ga je hotelo skriti pred organi, ki orožje nabirajo in ki z nekorektnim postopanjem pri prodaji materijala podražujejo ceno. —. Prez dvoma bo to odkritje imelo za Nemčijo težke posledice, ker antanta itak ve. kaj in kako se skrivaj dela v Nemčiji.
francoskih časov, zakopan je pod nekim hrastom pri Grosupljem. — Lipovž mu ni hotel dati. Poskusil je tudi z italijanskim čekom in svečano Lipovžu zatrjeval: —-Lira gre više! — Kljub temu. da je kot verižnik imenitno živel, je Tancetu v Ljubljani slaba predla ker goljufija se ni absolutno nikjer obnesla. Nazadnje je moral Tance celo pesek sejati. — Porotno sodišče je Tanceta zaradi poskusa goljufije obsodilo na dve leti težke ječe.
GLAS N-VROPA, 16. DEC. 1921
Kje je iskati telesno popolnega človeka?
Profesor Moens, znani holandslc antropolog, je prišel v Ameriko, kjer iiit popolnega č'.čveka — to je telesno in duševno najbolj razvitega
Poroča Svetozar Tonjoroff.
pc črki in duhu razrednemu sistemu ter razliki med plemeni, z* katera se zavzema to razredno čustvo. Vi ste se zelo oddaljili od duha svojih prednikov. Vi ste postavili zidove razrednih in plemenskih predsodkov ter razrednega in plemenskega razlikovanja, katerega ho vaši pradedi videli vnaprej ter ga skušali one-
V	New York jo dospel profesor Herman Moens iz Ilolandske, i mogočiti. To je dvojna nesreča za znani antropolog, kateremu je znan razvoj človeka od prazgodovin-1 Ameriko in za celi svet.
Fkega divjaka pa do današnjih dni.	I>r. Moens jc navdušeno govo-
V	Ameriko je prišel, da najde tukaj najbolj razvin. vrsto eIo-jr:i 0 priliki ^ takozvani največ-vka, kajti po i jevovem mnenje obstoja možnost, da flvi ravno vtjj antropološki poskus v zgodo
Težke prehranjevalne in oskr- lene, nujno potrebna. Ne glede Foch pripoveduje O svojih utisih, potem, ko je prepotoval dvaj-ho volne prilike v povojnem času na to pa je vsakomur, ki pozna ! set tisoč milj od severa dO jugu ter Od zapada do iztoka. — Pri-
so upravo v Sloveniji stavljfcile	gospodarske prilike in računa s
j?red jako težke naloge. V kup-	tem, kar je življenja zmožno in v
jo se je urinilo nešteto elemen-	pravni državi dopustno, jasno, da
tov. ki niso izšli iz poklicne tr-	je naredba taka, da glasno kriči
govine. Izredno težavni položaj	I o odpravi.
na blagovnem trgu. ki ga je v Nočemo si lastiti končne sodbe,
eliki meri poleg dejanskega po-	ali so ta občinska sodišča res v
manjkanja blaga povzročal slabi	nasprotju s členom 109. naše usta-
Ameriki takozvani i< « ek in pol ali kakor pravijo Angleži — sup-i rman.
V podporo svojo domneve uavaja naslednje:
—	Se nikdar v:*-j v zgodovini ni človeško pleme vprizorilo v tako velikanskem <>i,segu poskusa da amalgami™, to je — spoji, tako različne človeške vrste kot je to vprizorila Amerike v dvajsetem stoletju. Še nikdar prej pa tud: ni bil oozadje. če ne drugače
v teoriji, tako ugodno za završ« nje tega procesa, kakor je ravno današnje dni v Ameriki.
Profesor Moens je razširil -voje preiskave nts prvotne vire. — Oloveik« plemena je študiral celi Aziji in Afriki in sicer v družbi dr. Moriana ir Sulvadorja in di. Huberta iz Nizozemske. S tema dvema znanstvenikoma se je poglol.il profesor v primerjevalne študije tako/vanih elov«-ku podobnih opie na eni strani ter človeka v njegovem najnižjem razvojnem štfcdiju na drugi strani
Svoja nt'iskovenja je ta r'zozeniski Darwin nadaljeval v Evropi in leta 1914. • pred izbruhom vojne, j? prišel v Ameriko.
Kot s ojo prvotno poštam /a preiskave v novem svetu si je izbral Panamo, kjer j« /asto]>anih 1< I ko človeških plemen radi dela ob Kanalu. V bolnw- '>s«nto Thomas v Panami je našel nekega bolnika. kojeua lobanja je bila povsem siična lobar.ji neandertaleskega človeka, ki j" živel pred približni tremi milijoni let Oblika lobanje nekega di nge vi i čl »veka v i>ti bolnici pa je kazala vse značilne *nake prazgodovinskega č';»veka \ južni Franciji Profesor je želel. da bi doti«'nn bolnik« umrla ter mu zapustila lobanji, a onadva Kta se premislila ter ostala živa.
O prvem bolnika pravi profesor Moens:
—	Ta človek še vedno hod« naekrog z mojo lobanjo na svojih ramenih. Napravil m m pa izvrstne fotografije tudi take z Roent-genovimi žarki in t< je toliko vredno, kot da imam v rokah njegovo lobanjo. —
Podatki, katere sem nabral, dokazujejo taknzvane atavistične ali dedne uplive, ki v - š<- vedno 110 javlja jo in ki so bolj mogočni kot se splošno domneva Ti podatki pa obenem tudi dokazujejo, da je govorjenje o takozvanein manjkajočem členu povsem neznanstveno, kajti ni le en tak člen, temveč ve - takih manjkajočih členov.
Iz Paname je o d.s 1 profesor r.a Kubo in od tam v Združene države.
-- Študiral seie mešanico pl- men v južnozapadni!» državah — ni"d Indijanci v Oklal.omi. med črnci. pomešanimi z belimi v Wash-; in-'tnnu ter zapazil, kakšen velik ltčuiek je imelo to mešanje plemen na končno spoienj" različnih pb men. Tukaj v ameriškim glavnem mestu, namreč v New Yorku. pa sem dobil najv-čjo priliko, kar se mi jih je še kdaj nudilo, da vidim delovanje tega, kar imenuje vaš vzgojni svet A merit a'* Making.
Da si zagotovi naj*bolj direktni stik z materijalom. katerega hoče preisko\ :i t i. je sprejel nizozemski učenjak povsem novo metodo postopanja Kot Arabec s svojim šotorom premika profesor Moens v kratkih pre bdkili iz empa mestnega dela v drugega in iz ene okolice v drugo. Kot botanik, ki zbira redke cvetk« ali naravoslovec, ki lov* metulje in hrošče, sledi tudi on vsaki stezi, ki mu o-betn uspeha. Kavno \ sedanjem ensu je preživel iri ali štiri tedne v bbžini St. Marks Place v newyovsketr. downto* nu. kje? je proučeval pri lagoden je židovskega plemen? k razmeram metropole novega tveta.
—	Do kakšnih zaključkov ste prišli na t^nelju svojih dolgotrajnih preiskav* — vprašal poročevalec profesorja.
—	Moj nrvi zaključek je. da nima nobeno pleme kake "copyright** pravice na duševno in moralno silo ali na uspeh. — je dejal učenjak odločno.
—	^enij se je pojavil bolj pogosto med ljudmi drugačne barve kot je bela. Niti Buda niti Konr'ueij nista bila bela človeka. Kljub temu pa sta spravila ii:i dan doktrin skoraj petindvajset stoletij. — katere je našlo kavkaško pleme Žele toliko časa pozneje.
—	Puškin in Pi.nias. oče in r»n. Tanner in Coleridge, so pokaral«. kaj !ahk . ustvarijo ljudje mešane krvi. — Slavni ruski pesnik Puškin j-? imel .um reč v sebi zamorsko kri. — Isto velja glede Francoza Diimasa. očeta in sinaA
—	Japonska j" (iokazala vsemu svetu presenetljivo zmožnost, da sprejme v -^e vs-, kar je vzvišenega ali zaželjivega, in naj prihaja iz tega ali onega vira. zmožnost, dn kombinira take sprejete stvari z najboljšim, kar m«. sama in da zgdadi s pomočjn tvga procesa izbire silo. ki je presenetila v zrdnjih par desetletjih ves svet.
—	(V bo kavkaško pleme ši nadalje vztrajalo pri svoji sedanji duševni osamljenosti. bo še nadalje vztrajalo pri prepričanju, da je vzvišeno nad vse ostale, potem koraka proti porazu.
Resnica je. da je glede telesnih znakov belo pleme najbolj o<l daljeno od prvotnega človeka kot ji' bil iirandcrtalski človek, kojega pojon ca sem našel v panamski bolnici. Pravi antropolog pa bo zgrešil «voj cilj. če se bo o-1'tejil na telesne, to je zgolj zunanja mere. Treba je vpoštevatl tudi. moralne in duševne mere, a jaz delim človeka pod pet zagla-
—	Ali bi bili za državno kontrolo zakonov? — je vpnišal fx>-ročevalcc.
—	Tega ravno ne. — je odvrnil učenjak. — Nekaj bo treba vedro prepustiti izberi in incijativt posameznika. Obstaje pa velik prepad med državnim kontroli-1 ranjem zakonov ter anarhijo, ki prevladuje se>kij na tem polju —
vini sveta, s katerim se bo moral pečati ameriški narod.
Tukaj imate — je rekel — največje preseljevanje narodov v celi zgodovini. Tu imate zastopnike vseh evropskih narodov, Eti-jopeev, ameriških Indijancev ter do gotovega obsega tudi zastopnike mongolsk'h plemen. Izvedel sem, da imate v svojem kongresu štiri zastopnike indijanskega plemena ali mešane indijansko - bele krvi. Ti možje so dokazali, da so duševno, moralno in telesno v polni meri usposobljeni prispevati k v&ši civilizaciji.
To je korak v pravo smer. Na d 1 ugi strani pa imate okorenele ostanke drugih p1 ."men. k! žive ločeno sami zase in ki se mešajo le med seboj. Ce se ne bo teh lo-»"•-iiih skupin razbilo, bodo predstavljali kužne plemenske mlaku-že, pohse predsodkov ir. nasprot-re ameriškemu duhu.
—	Ali mislite, da takozvani melting pot dobro posluje? — je vprašal poročevalec.
—	Melting pot? — je vprašal učenjak. Prosim vas, izbrišite to frazo >z svojega političnega slovarja. To je neresnična, skrajno zlobna in zavajajoča fraza. Zang-\*ill sam. znani židovski voditelj, je priznal, da je to malovredna fraza in sicer kmalu potem, ko jo je predstavil svetu.
—	Vi imate mogoče takozvani melting jK»t, a v tem loncu se ničesar ne topi. ker ni spodaj no benega ognja. Prižgite ta ogenj. 1'rižgite ga s tem, da se iznebite svojih predsodkov ter 'pričnete živeti soglasno s sijajnimi principi, vzakonjeni v vaši prokla-maciji neodvisnosti in ustavi.
Predsednik Harding je pred kratkim rekel, da ni še Amerika plemenska enota. To jc znanstve no in politično resnično. Zakaj bi se eno plenic v Ameriki dvignilo ter zavzelo vzvišeno stališče nad vsemi drugimi plemeni? —
—	Vsako pleme ima nekaj dragocenega. s čemur lahko prispeva k ameriški civilizaciji in člo-veeanstvu. Vi si ne morete dovoliti. da bi zavrnili tudi najbolj skromni prispevek, ki bi prišel v dobro vam in celemu svetu. — Poslu/rite se teh prispevkov, po t!rite meje predsodkov in izola-,(!ja, s katerimi se skušajo gotove skupine v vaši deželi obdati kot s kitajskim zidom, bo končan.
—	Takrat in ! • takrat bo rao-«Ja Amerika izpolniti svojo sijajno nalogo, da namreč proizvede iz te velikanske mešanice plemen < 110 mešano pleme, ki bo vklju eevalo človek« in pol, peto in naj višjo razpredelbo človeštva v njegovem razvoju od duplinske fra moža. človeka, sestavljenega iz najboljših lastnosti vseh sve tovnih plemen.
promet, je omogočal tem laži-tr-goveem, da so si brezvestnim izkoriščanjem razmer potom veriž- ri mogoče vspričo pretežavnih in niattrn ipmnli neonravičene dohič- Orevelikih naloor. k.itere sn iim
ništva jemali neopravičene dobičke na škodo konsumenta. Velika nevolja, ki je morala vsled tega nastati neogibno med prebivalci vom. je naravnost silila upravo naši pokrajini, da je izdala izredne naredbe, katerih namen je bil, zatreti verižništvo in izkoriščanje obče nesreče Doživeli smo različne poskuse. Precej soglasna sodba pa je bila, da izredne na-edbe niso bile srečne in tudi niso bile ravno v korist našim gospodarskim prilikam. Efektivno v resnici niso izboljšale položaje, pač pa so bile veClcrat trda
ovira naši produkciji. .Preokjfret i živil in potrebščin. Ali z maksi-se je izvršil na boljše stoprav te- i malnimi cenami, s šikaniranjem laj, ko je bilo zadosti blaga na ( naše industrije, s trpinčenjem na-trgu in se je izboljšal promet. Zi-j še trgovine in obrta ne bomo po-
\ ij: neciviliziranega, civilizirane- t ,«e dostavil profesor z velikim ga, počlovečenega, kulturnega in j prepričanjem, dovršenega človeka.	' Nam je treba
Cilj mojih primerjalnih študij
ije najti dovršenega človeka, ki že prehaja v človeka in pol. — Skušam upotuviti družabne, politične in druse pogoje, pod katerimi bi se dalo proizvesti tega človeka in pol ali pod katerimi je bil že proizveden tukaj. Edini način, kako proizvesti človeka in pol, ta cvet plemena, pa je potom znanstvene lactode vsaj v tolikem obsegu, kot se jo uporablja pri izboljšanju plemen domačih živali.
Vaša vlada in sploh vsaka vla-'da kateregakoli civiliziranega un-i*oda na svetu, posveča dost; Časa. denarja in napora nalogi, da se izboljša domačo živino, to je konje, pse in dalje tudi koristne {rastline in drevesa.
Edino za razvoj človeškega ■^plemena se dopušča vsled skup-£Lcga dogovora slučajem pred*»»d
K
je tre na predvsem vzgoje r.a tem polju. Mi potrebujemo zakonodaje. da izključimo vse nesposobne od pravice, da se re-producirajo v obliki bolehnih in dedno obremenjenih potomcev. Zato pa je treba vzgoje, vzgoje in zopet vzgoje. Sistem kast je mogoča ovira k produkciji človeka in pol. Mi potrebujemo predvsem vzgoje, da odpravimo ta sistem razredov in da omogočimo plemenu razvoj, kot ga je nameravala narava, mesto, da uničujemo namen narave potom odlo-čevanja plemen v osamljene skupine.
—	Ali je to razredno čustvo tudi v Ameriki?
—	Žal mi je reči. da je. in sicer v vznemirljivem obsegu »— je odvrnil. Če se bo to čustvo še nadalje razvijalo, ne bo Je Amerika. temveč tudi celi svet, ki bo obžaloval to dejstvo. Vi' imate ustavo, ki je direktno nasprotna doroljai vsi.
e.	ii i J:^-..tžriiOT^miiMnHmBi
Reformiranje poštnega obrata v Nemčiji.
Državno poštno ministrstvo je izdalo poluradno poročilo o po svetovanjih glede reformiranja poštnega obrata v Nemčiji. Gre predvsem za priprostejše in ce nejše gospodarsko vodstvo, za razbremenitev železnskih pošt za napravo velikih krajevnih pisem skill dostavljavriic, dalje za pre ureditev telegrafskega omrežja in njega preobrazitev s pomočjo novih Simeonsovih brzih telegra fov; končno streme tudi za zma njšanje števila poštnega usluž-benstva ter za vpokojitvijo urad nikov. ki iinajo že polna službena leta.
Šolstvo na južnem Tirolskem.
Glavni urednik rimske '"Fif bune'* senator Malagodi je poslal svojemu listu zanimivo po ročilo o šolskih razmerah na južnem Tirolskem Italjanske ljudske šole obiskuje le 1045 italjan-skih otrok, neniike pa 2300. Ma-lagodi meni, da ljudstvo zato ne pošilja otrok v italjanske Sole, ker so ateistične in svetuje vladi, naj uredi šolske razmere na južnem Tirolskem tako, da bodo za-
Nevarnost za našo industrijo in trgovine.
Kakšen utis je napravila Amerika na Focha.
ve. Trdimo pa. da resno in uspešno delovanje tem občinskih sodišč
srčno slovo generala.
Ferdinand Foch. francoski inar šal, je v sred:; dne .14. decembra zopet odpotoval proti domu. s svojo divjo mačko svojimi tridesetimi dohfarskim; diplomami ter neštevilniiri darovi ameriških občudovalcev.
noj svoj vojni ples. Vojni ples Indijancev pa ni bil meni več tuj. Dvakrat sem ga že plesal, namreč s plemenoma Siuox in Crow in obakrat so me imenovali svojim načelnikom.
New Orleans me je spominjal
prevelikih nalog, katere so jim stavljene. Aparat sam se že ne more držati. Okoli 900 občin je samo v Sloveniji. Če se po vseh ustanove, kakor predpisano, sodišča s 5 člani, potem bo samo kakih 4500 oseb zaposlenih pri tem delu. Kdo bo nosil te stroške, ne vemo. Občina, komaj. Več, kakor opasno pa je. kriti te stroške, ne z globami. Za nas je gotovo dejstvo, da ta sodišča ne bodo omilila izredno težkih razmer na blagovnem trgu, zlasti pa živilne... Prvi smo, ki se izrekami za trdo kaznovanje zločinskega draženja
Razentega se vrača v Francijo j ra m0j0 domačo deželo. Tam je kot dvakratni indijanski glavar | toliko Francozov, da se mi je zde-in s srcem, ki je polno ljubezni |0> kot fia seni doma med svojimi do vseh Amerikancev.	! ljudmi.
Njegov zadnji obisk v Ameri- Polkovnik Parker je tedaj
i- i je veljal županu Hylanu v New Yorku. kjer je tudi pregledal oddelek 15. infanterij>kega polka, obstoječega iz črncev Nato pa se je vkrcal nr parnik "Paris".
Maršal Foch je dal izraza svojim čustvom tekom zadnjega vče-bivanja v Združenih
a in zdrava konkurenca poklicnih trgovcev je faktično premerila položaj hi izločila tudi največji del slovitih verižnikov. Raz-u.ere so se potem kmalu v toliko ^boljšale, da je mogla naša centralna vlada v prvi polovici tekočega leta odpraviti tiste izredne naprave za takozvano pobijanje draginje, katere so naša provin-ijalna oglastva zdala v sili razmer gotovo le v dobrem namenu, hoteč kalmirati razumljivo nevo-ja kupujočega občinstva. Odpravili so tako tudi verižniške urade. kateri so bili žalostna posebnost Slovenije, pa so zlasti v prvi grečnosti svojega delovanja ■( največ nehote mnogo pripomogli do tega, da smo Slovenci pri-;li na glas tihotapcev v tistih predelih naše skupne domovine kjer objektivno sojeno — človekoljubje v kupčiji vseh vrst gotovo ii bilo in ni na /išji stopinji nego pri nas.
Ko so srečno izginile pri nas izredne naprave, ne vedno utemeljene v zakona, je bilo upanje, da poklicna trgovina sama poskrbi za pravilne cene. V resnici drugače sploh ni pravega izhoda iz nezdravih razmer. Ko je bilo pri ras v Sloveniji tako izčiščeno o-zračje, je naenkrat bila proti vsakemu pričakovanju in brez zaslišanja strokovnjakov izdana koncem julija tekočega leta uredba pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije. Odkrito povedano, da smo se čudili tej nar^dbi tem bolj, ker so bile pri nas gospodarske razmere ob istem času prece usta-rovljene in smo že imeli ustavo. V južnih krajih in zlasti v centu pa je bilo v resnei prav takrat ruiogo grdega pretiravanja glede življenskih potrebščin. Naša valuta je bila iiste čase neprimerno ugodnejša kakor danes. Ljudje, ki so navadno dobro poučeni pri nas, bo dejali da se ta naredba vobče ne namerava prevesti v prakso Prešli so tedni in mesci in ta naredba, katera je v našem "Uradnem listu" izšla sredi avgusta, v resnici ni kazala, da postane aktualna. Odtod tudi prihaja, da se takoj od početka ni vzbudilo tisto odločno nasprot-stvo proti tej naredbi, katero navzlic svojemu dobremu namenu izziva po svojem besedilu in svojem malosrečntm ustroju.
Kdor s preudarkom in s premislekom prebere to naredbo, vidi, da ima v sebi vse polno določil tako dalekosežnih in tako globoko segajočih v gospodarsko in kupčijsko življenje, da bi se ne — ne glede na vse drugo — vsaj judikature ne moglo in ne smelo izročiti v roko sodiščem, katera r.aj bi se ustanovila iz laikov za vsako občino posebej Odlični naš vseučiliični profesor dr. Dolenc je v izvrstnem članku v tem listu prepričevalno dovolj" povedal, da 8 temi sodišči pri nas ni mogoče delati. Dejansko tudi sodišča v teh pravnih poslih ne morejo dalje. Remedur i je že iz razlogov, katere je navedel prof. dr. De-
množili razpoložnega blaga. Narobe. ovirala se bo redna preskrba, iskala se bodo zopet stranska pota. Konsument ne bo samo dražje plačeval, marveč prišel tudi v zadrego za nabavo blaga. Blago bode šlo tihotapskim potom v še večjih množinah brez carine in kontrole preko naših meja. katere so jv) mnenju vseh izvedencev precej slabo zavarovane. Kdor čita lokalne časopise iz najrazličl r.ejših predelov naše domovine, že lahko konstatira dan na dan, kako manjka najpotrebnejših si vari na trgih v večjih konsum-nih središčih. Pri tem smo šele v pričetku zime. Prevoz je vsled napetega položaja z inozemstvom otežkočen. Naš denar pa na zunanjih trgih notira celo neugod-neje nego poleti. Res vabljiva ek-sportna premija.
Zadnje čase se je tudi pri nas začelo v hitrejšem tempu prova-jati določila te naredbe. Oblast, ki jo daje naredba v roke tem sodiščem, je silo velika. Poštel-nost in gospodarska eksistenca jc v rokah teh dičnih laikov. Prepričani smo, in z nami vsi prev-darni ljudje, ki so samo pazno prečital to naredbo, da ta občinska sodišča ne morejo biti po svoji sestavi dorasla pretežki na-lv>gi. Bojimo se, da bo naredba povzročila mnogo nesreče. Nevarnost je, da se bo delala krivica temu in onemu našemu industrij-eu, obrtniku in trgovcu, ne ravno iz slabe volje ,ampak zategadelj, ker so zahteve teh sodišč prevelike. Ljudje si žele, naravno, blaga po ceni, ne morejo pa presoditi mo/je v odmaknjenem selit, kakšny cena je pravilna položaju velikih tržišč. Gotovo bo tuintam zadela pravična roka oderuha, ali v splošnem bo dobiček neprimerno manjši kakor gospodarska škoda. Ta sodišča so ponekodi dejansko šla predaleč in kratkomalo zabranila izvoz. Minister jih je moral posvariti, ker so bili veliki interesi ogroženi.
1 a jsnjega državah.
Rekel je:
-- Vračam se s srcem polnim ljubezni do vseh Amerikancev. Sedaj sem prepričan, da vas v resnici poznam. Bilo je čudovito potovanja, katere je Ameriška Legija priredila zame, čudovito že zaraditega, ker sem videl najbolj krasno deželo na svetu. \ sakdo je bil prijazen z menoj.
Maršal je govoril francoski s pomočjo svojega pribočnika, in tolmača Parkerja, ki je prej pripadal 1. ameriški diviziji.
— Ko sem prviltat dospel v New York — je rekel — meseca oktobra — me je skoraj omamil velikanski obseg mesta ter me napolnil z začudenjem. Velika poslopja, dvigajoča se visoko v zrak, naravnost pod oblake, so me presenetila. Istotako sem se čudil vrvenju in šumenju vašega velikanskega mesta ter brezštevilnim znamenjem velike industrije.
Vpraševal sem se, če je cela Amerika taka kot je New York. Nato pa sem videl Washington, ki je tako krasen in tako bel v primeri z New Yorkom, a tam nisem ničesar razkril, kajti v "Washingtonu sem videl le to. kar sem pričakoval videti. Nato sem videl neizmerno prostranost vaše dežele. Zapad s svojimi miljoni akrov, stezajočimi se neskončno na obe strani železniške proge. Vse je bilo čisto, pa neobsejano. Takrat pa sem si mislil: kakšna velikanska dežela bo to; ko bo enkrat Čisto obljudena.
Ko sem potoval naprej .se mi je zdelo, da bi bilo tukaj lahko več dežel, ne le ena sama. Kmalo pa seni prišel do spoznanja, da je to le ena dežela, kajti povsod bil narod isti. Celo takrat, ko sem šel nekega dne skozi mrzlo podnebje iztočnega Oregona ter prišel v gorko podnebje Californi-je, so bili ljudje povsod isti, polni istega navdušenja, iste prijaznosti in iste eneržije. ki je napravila iz vaše dežele to, kar je danes.
Farmerji v Washingtonu in Oregonu so mi prinašali na vlak jabolka, lepa rdeča in zlatorme-na. To mi je ugajalo, kajti prepričan sem, da prihaja dar iz sr-cfc kadar obstaja iz živila, katerega si je pridelal človek s tru-
Parker je spomnil maršala, da je že pozno in maršal je rekel:
—	Da. da, treba je iti spat, kajti jutri se napotim domov. To je bil sijajni obisk in Ameriška Legija je vse na čudoviti način preskrbela
—	Kaj pa boste storili z vašimi diplomami?
—	Ne vem kaj, a toliko mi je znano, da se čutim zelo počaščenega, ker sem bil imenovan doktorjem prava na tako slavnih vseučiliščih. Mojo divjo mačko bom pa podaril pariškemu zoologične-mu vrtu, kjer bo zavzemala odlično mesto.
Eesno se je bati, da bo izvajanje j dom svojih lastnih rok. V Mon-
te naredbe kmalu rodilo še večjo zlo. Naredba ni življenja zmožna, .ter se praktično ne da prove-st> s sredstvi, katere predvideva. Govore pa proti njej poleg največjih gospodarskih lazlogov tudi pomisleki, na katere je že opozoril više citirani avtor. Predno se razpase zlo, je umestno, da se odpravi ta nf-redba, to tembolj, ker je proti njej nastalo v celi državi upravičeno nasprotstvo vseh gospodarskih krogov, katere n. pr. predvideva člen 2. te naredbe. Občinska sodišča, katerih ni mogoče uvrstiti v našo sodro upravo, so dobila v roko tako daleč segajočo moč, da se je bati v resnici težke gospodarske škode, pa tudi izgube zaupanja v sodišča. Odpraviti jih je tem lažje ker dejanske nobene razsodbe ni možno izvršiti, če se poda pravočasno pritožba.
M. S—e v "Slov. N."

tani sem bil ginjen. ko mi je neki fant prinesel na vlak srno, katero jc ustrelil. On je bil vojak na naših francoskih tleh, kajti služil je v vaši armadi. Na-daljni pa so mi prinaBali divje gosi, fazane in drugo divjačino, kar me je vse zelo veselilo.
Jaz imaia rad vas Zahvalni dan in način kako ga slavite, ko se zahvaljujete v cerkvah in srcih za vse dobrote, katere je naklonil Bog vašemu narodu. Onega dne sem se nahaja7, v vlaku ter zavžival purana v družbi ljudi, Id so se vozil iz menoj.
Polkovnik Parker je med prevajanjem maršalovih besed rekel poročevalcem mimogrede še na slednje:
—	BH je kot razposajen fant onega dne. Nataknil si je na gla-
papirnato čako ter paradiral žnjo po celem vlaku.
—	Videl sem vaš veliki kanjon - - je nadaljeval maršal. — Jahal sem na muli ter obiskal pleme In dijancev, ki so zaplesali pred me
Zakaj se je Ferdinand odpovedal prestolu?
Neka francoska revija piše o bivšem bolgarskem kralju Ferdinandu: — Kralj Ferdinand je bit tudi po katastrofi bolgarske vojske na solunski fronti proti pre-mirjt: in separatnem miru. On je še vedno veroval v nemške zmage, obenem pa se je bal bol-•»ai-ske vojsk?. Zato so morali stražo krog njegovega dvorca opravljati Nemci. Ko so se bolgarski vojaki prvič pobunili, je Ferdinand takoj pobegnil v dvorni vlak, ki je bil že pripravljen na kolodvoru. Ker se pobuna ni posrečila, se je Ferdinand zopet vr-nii v Sofijo. Takrat je vrhovni poveljnik na solunski fronti genera' Francliet obvestil sekretarja ameriškega poslanstva v Sofiji. Walterja. da antanta ne more več trpeti, da ostane Ferdinand na bolgarskem prestolu. Walter je to sporočil ministrskemu predsedniku dr. Malinovu. Ministrski svet je nato soglasno sklenil, da se mora Ferdinand odpovedati prestolu. Dr. Malinov je odšel k Ferdinandu in mu razložil situacijo. Ferdinand je bil silno razjarjen. a končno je malodušno vprašal, da Ii res ni zanj drugega izhoda. Na zatrdilo, da ga ni. jc sklenil posvetovati se z voditelji ostalih političnih strank. Kot prvega je poklical k sebi Todoro-va, predsednika narodne stranke. Ko je le-ta izjavil, da mora biti pripravljen na skrajno žrtev, da se odpove prestolu, je Ferdinand zakričal: — Kaj. vi se drznete od 1 »ene zahtevati abdikacijo! Kdo pa ste vi in kdo je vam dal pravico, da postopate tako predrzno proti meni? Kaj sem zagrešil pro ti Bolgarski? Da, nazadnje se bosi e še s kraljevičem Borisom sporazumeli. da me uklenjenega odpeljete nekam v Rusijo! — To-dorov je pripomnil, da je vsega zla kriva njegova politika, je — Koburžan kljubovalno izjavil: — Priznavam, da je bila moja politika. Tudi sedaj trdim, da je to moja i>olitika. — Vsi voditelji političnih strank so mu svetovali, naj se odpove prestolu, samo ministra dr. Radoslavov in Tončev sta ga skušala pregovoriti, naj ostane. Toda Ferdinand je uvi-del, da se ne more več držati, zate se je odpovedal.
Posestva Fridriha Habsburga.
Za grehšk a "Rij eč'' poroča: Kot smo izvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, se potrjuje vest, da je neki amerikanski sindikal kupil za ceno 200 miljonov dolarjev posestva bivšega nadvojvode Fridriha Habsburga. ki se nahajajo na ozemlju bivše avidro-o>gr-ske monarhije. Sindikat bo p«l-vzel vse korake in to s pomočjo diplomatske intervencije, da se uprava teh posestev izroči sindikatu. Pravni zastopnik sindikata je !>aje bivši francoski ministrski predsednik Viviatii.
___. __rllttM
___________
___
HLA? NAHODA, J6. DEC- 1Q21
»LJi .■'
—
Eden izmed mnogih.
— Ljubim f vet je. . . Zelo ga Irubim. Ko pojdete od tod. oki-tite ž njim mo.i grob. . .
Jeseni 1916- so nekega dne pri-iM-la. ker upa in veruje, globoko peljali v belgraj*ki garnurijski j vt ruje v naše osvobojenje.
zapor mladega srb»ke«a poručni- . — V naše osvobojenje! ka. Straža, ki ga ie privedla, je) Gosar se j" začudil: bila zelo številna, štiri močne ro- ^ — Da. v osvobojenje našega ke no ga pahnile v najtemnejšo .slovenskega naroda, katerega ta-eelieo v ječi.	ko tlačijo Nemci in Madžari. —
Prebivale - te hi* j- ta čudni j <i»jte - ',ar umiram, umiram, ka-ebisk nenavadno dirr.il in vzne- | tn>r vsi oni de?ettisoči. katere pomiril. Oil k od in čemu je prišel | smrt. da iz njihovih gomil sem srbski poročnik! Toda kma- vzkali in se razcvete nova roža
h> se je stvar razjasnila in dozna- svobodo umiram, za svobodo!', eebe. Toda vs, jetniki so vede lo se je, kdo m odkod je zaprti svojega naroda. Zanj sem živel, irladi častnik. V zaporu gredo in	rad um rem. Samo to je.
ramreč novice kaj naglo od ust.kiir me navdaja z veseljem. Vedo ust. Tekom enega ali dveh dni lika <*°b*- v kateri živimo, potre-S one T jetnikom vsi seznanili in »Kje tudi velikih duš. sprijaznili. Mož je bi! namreč —' — Toda. baš taki ljudje mora-v srsbki vojski	i«1" živeti, da lahko budijo svoj
ran»d: zato. da mu bodo lahko koristili, kadar napodi zanj sreč-
.ii	. * . .	na doba.
Mladi moz imel na svojem,
lesu prek«« trideset brazd od
in. katere so mu bile zadane v
ijni. Čudno sploh, da je še živel.
Njegova preprosta.
povest j« kratka in
— Res je! — je potrdil Gosar. 1 | laki ljudje bi morali živeti. . . Toda oni se morajo tudi žrtvova-
Koncem februarja 1917 je prist 1 na dvorišče ob ječi rabelj Ja-roš. Jetniki so ga s trepetom o-pazovali skozi reže vrat v zaporu, slekel je zimsko suknjo ter odšel na prostor, kjer so stala ve-šala. Stražarjem je bilo naročeno <'a jetnikov ne smejo izpuščati
1«, kaj t-o poineni. In so obžalovali in oplakovali ndadega moža kateremu je bilo sojeno umreti take smrti.
Na hodniku v ječi so se zbrali oficirji. žand:i~ji in vojaki. Pričakovali so komandanta. Iz vseh pisaren se je zgrnil'* v ječo nešteto avstrijskih uradnikov, pomožnega osobia in slug, ki so ho-ieli prisostvovati Gosar je vi just ifikaciji. Mladi mož je stopil iz svoje celice lepo počesan, veder.
Ko je izbruhnila vojna, je Go-sai služil v avstrijski vojski. — Mladi pristaš ideje svobode in e-dinstva. se ni mogel nikakor pomiriti z mislijo, da bi se bojeval proti svojim bratom. Nekemu tovarišu je eel o dejal: — liolje je. <ia se sam ugonobiš, nega da ubijaš brate! Kadar me ne bo več. i-edi. da sem se ali ustrelil, ali pa tla sem zbežal tja preko. —
In neko noč, v topovskem otr-n.ni. ki ga je preganjal, je Gosar tudi zbežal na srbsko stran ter se takoj prijavil kot dobrovoljeej da se kot tak bojuje proti Mad- j žarom in Nemcem za svobodo svo | j« ga naroda, sprejet je bil z veseljem. V bojih je pokazal toliko junaštva in s-enosti. da je bil v kratkem povišan v nadporočni-l.a. Vojaki so ga imeli radi in so ga spi »sto val ker je prepevaje odhajal na boj. V najopaznejših 1 trenutkih je dajal poguma svo-1 jim vojakom s pesmijo. Ko je šte- j vtlno nadmoen' sovražnik glob- j lie prodiral v Srbi jo, je Gosar z m za i.n» ito umikanja o- j
il njegstvo napredovanje. —
ti. kadar zahteva od njih čas. In	dostojanstven kakor Vla-
1 h čas je zame že na&topil.
Gosjw». ki se je » Gobarjem ras-ge.varjala. je mislila drugače.
—	Vendar h; morali vse poškiliti. da se rešite.
—	Vse?
—	Lahko bi se rešili.
Gosar je /«.lajal z glavo in se .•e bolno nasmehnil
—	Ne, saj ni res! Vem. kaj mislite; toda jaz ne bom nikoli profil so vraga n/dosti.
—	Poskusite vsaj.
—	Prepozno je. . . Žal mi je samo matere in neveste . . Ali drugače sem celo vesel.
S tem je bil razgovor pri kra-
.1.
viri Inu 1 ke 1 rr njei ti m siir
je v< n
Elb
Tov Na i * pr
hotel
isaniro a riši s* li so .sil
iti
l bile la-iz boja.
»m je bil težko ra-sfi ž** mislili, da je ga Bolgari. In Go-naj mu kon<**ajo ži-
vljenje.
Bolgari niso hoteli izpolniti njegove želje. Obdelali so ga z bajoneti tako. da je bil po eeleni telesu poln vhod l j*, jev, udarcev in ran. Ostavili so ga na cesti v blatu, da umre razmesarjen in brez jMtmoči. Toda istega dne je prišla do nesrečnika Ywdgarska s.snitetna kolona. Bolničarji so urrli srbskegri oficirja vsega ranjenega in prebodene^a. pa ven-In pristopil je k nje-n težkega or ter ^a
III.
Za Ivana ('osarja so nastopili dnevi strašne preiskave in nes-končnega za k 1 iše v an.ia. Toda mladi apostol nove dobe j.* stal s po-vzdignjeno glavo pred sodniki in je zagovarjal. P« nosno in navdušeni« je govoril o srbski vojski. o njenih mukah, o |*>žrtvo-vr.lnosti, o zmagi in svobodi, ki pride.
— Postavit" me vendar že preti sodišče! — je vzkliknil nekega
dne ogorčeno. Sem. kar sem;
dar in zmagovalec. Z visoko po-vzdignjeno glavo je šel mimo u-radnikov in oficirjev, ki so g- začudeno gledaii. Naenkrat se je ustavil in po«irdal okoli sebe. — Vse. kar je stalo okoli njega, se mu je zdelo majhno, slabotno, ni-čevo. In s ponosnim smehom je z«ijK*t stopil dalje. Ravnodušno ;n hladno je vztraja!, ko so ran e i tali obsodbo, in pred no je zadnjič napravil korak, je zaklical g!asno in razločno:
—	Živela sv oboda in moja domovina in velika in svobodna! Živel kralj Peter!
In kakor dostojanstvenik je stopil pod vrv.
Rabelj Janoš mu je hotel zavezati oči, toda Gosar ga je odrinil na stran in dejal:
—	Srbski cestnik umira z odprtimi očmi!
Še en pogled v daljavo, v višini neba inv s\et in še en klic iz grla :
—	Živel srbski kralj! Naš — l.-alj! Živela srbska vojska!
Gosar je iziahnil.
bolnika »dpelja-,
- šestih mesecih se je or toliko jmpravil in
;in bolgarskega — tudi svoje temno besedi in stanu in •m so Bolgari kma-,i Gos^r ni Srb, —
«:ar sivega mu zdravnik sit naložili n; V- k sabo. IV Gosar koli! je okreval.
Ta svetla i*ti značaja, pa i m lice. Po imenu, jv» vsem ostal Ii, spoznali, d Dognali *««.. da je on Jie le iz Avstrije, nego da je bil celo avstrijski vojak ill da je ki t tak zbežal k Srbom ter stopil v srbsko -mailo kol Jobrovoljcc z nameri, da se L, juje proti svoji državi. In se<laj je bolgarska duša odkrila svojo temno stran. Slovenec v srbski armadi — to je vendar izdajica in odpadnik! In mesto da bi jra poslali v vojaški tabor med tovariše častnike, so — Bolgari Gosarja ovadili Avstrijcem, da poplačajo njegovo izdajstvo s sredstvi, ki se jim zde primerna.
Ali je dama. Go>arieva znanka iz zapora, izpolnila Gosarjevo prošnjo! Ali mu je grob okitila s cvetjem! Ali sploh kdo ve. kje drugačen nisem in n-* morem bit i. j počivajo kosti tega našega bore?" V vami ne pojdem nikoli!	j„ junaka Slovenca Ivana Gosar-
— Jaz s«* borim za >■ v ob od o, ka-1
i"pi vi sovražite. Vaše milosti ne,_____
potrebujem!	|
Sodnik Scm■ rt gj. je nekega dne opomnil, da je drzen, da iro-vori sebi v škodo in da bo vsled tega obsojen. Toda Gosar ga je hladnokrvno »avrnil:
To rav. tr hočem*	;hoju pniti madŽarskeuiu podjarm-
Toda to boste plačali z gla-, )j(.n ^ je s uov 72 star
•unrl v Dolnjem Kubinu in 1-iga nov. slovesno pokopan. Vere je bil Poleg vi^je in nižje
Slovaški pesnik umrl.
Pavel Orszagh, znameniti slovaški pesnik, znan pod pisateljskim 'men ti u Ilviezdoslav (Zvezd« >-slav , ki je zbujal svoj narod k
vo!
— Naj plačam! Mladi Slovenec
je grenko
j luteranske.
iuteranske duhovščine so se udeležili pogreba tudi trije slovaški ■ l inrsko-katollški škofi in več du-— Gospod sodnik, ljubša mi jejhovnov Zastopajte so bile vlada • mrt od milost i, katero naklanja-; t-.rfkos|ova5ke republike, univerzi-
"'""rasi!	ltl.te, velika županstva, obla-sti, ob-
je poslušal s sklo-j-ine ]ul Hrepenel je po owrobo-
lit vi Slovaške in te>ga je tudi doživel. Letos so ga predlagali za * j Nobelovo nagrado, toda preminul i jc, predno je je bil deležen.
Jetniki v erlicah so šepetali z grozo. . . ^Zjutraj so videli rablja | Janoša. kako se suč« krog svojih j0 j,, sodrug Anatole France morilnih orodij. Toda nihče se nijWos d(fbd za literaturo, je celot-i-pal ziniti o tem. k;.r je videl. )no v	:{00.0i>0 frankov da-
I soda Gosar jeva ji* bila zapeča- j roval m piadujočo Rusijo, tina.	1
'a-mejal in dvignil glavo.
Iz o "i mu j<* sijala čudna svetloba.
Sodrfik irn je poslušal s sklonjeno glavo in ko g? je oddajal j ii*č3riu. mu je stisn i roko.
Noblovo nagrado,
Po obedu se je ena izmed dam. J ki je bila zaprta v jeei. srečala z i Gosarjem na dvorišču. Dolgo ga > ie gliMiala s paznim očesom. Ko l se je srečala z njegovim pogle- f dom. so ji zdrknile po licih vroče J solze. Gosar se je za hip zdrznil: |
—	Gospa, v« j očete * Dama je g!--dala v tla in zaje-
čtla:
—	Jočem. . . Radi vas. . . Mladi Slovenec se je lahno stre
sel pri teh besedah. Vedel je. kaj pomenijo, in rekel jc dami:
—	Kaj je? Končano! Kaj ne! Damo so olilile solze, med katerimi so-se jedva čuh- besede:
—	Končano. . . Mladi mož je povesil glavo, za
hip se je zatopil v globoke misli v melanholijo Toda brž se je ot-ri'sel žalosti, šel je z roko preko čela ter. kakor da se besede ne tičejo njega, odgovoril prijateljici. ki ga je doumela:
—	Vem. . . Vem. Tako je tudi prav! Tako mora biti!
In fc je dvignil.
—	Nečesa ;»i vas prosil, gospa. On p® j* odgovoril: Dama je solzne oči skrila pred
Srce mi poje, spoštovana ^ mladim junakom, a on je odgovo-mojs duša je vedra in ve- ril:
II.
Vsi, ki so li'li v ječi, so trepetali in se bali za svoje življenje. Gosar se je smejal in je vedno prepeval. Kar je pričakoval, ni bila smrt, temveč svečano pove-ličanje. Mnogi so mu grenili ure in dneve z vprašanji, kaj bo pač ž njim. On pa je malomarno odgovarjal ;
—	Kaj bi hi h tem belil glavo!
—	O čem \endar mislite!
Gosar ju so se zasvetile oči in
mehak, nežen glas je nenadoma obmolknil.
—	Mislim, mislim vedno na naš narod, na svobodo!
Na izprehodu po dvorišču ob ječi ga je vnraaala neka dama:
—	Gospod Gosar, vi prepevate!
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
€38 Pen Are. Kttsfarffc, Ps
Ur, Katar ta aaj-
•otafižn« v kl*L«h- sri&lto f« UMV m* to« r	tovtota-
(bSfcri
Albanija in Italija.
(Di. Ivan Erve v * Slov. Naroin".
ADVIKTfflT!WKHTS.
ZDRAVNIK REVNEGA.
Takoj po svojem prihodu i:: Rima. je podal g. Mauzoni. itali-
NAZNANILO.
izšli sta dve krasni skladbi za piano --BLESKI VALOVČKl" in Na tisoie ozdravi. - pr,prosto do-* MIRAMARSKA". Zložil rojak mače	~ b.a9osiov revnim.
Victor Lisjak. Skladbi Sta jako1 Kn" največjih razkritij v modernem
zdravilstvu je Bolgarski Krvni t"a
skorji; rož. vzot i e nk r-a t so draf-rcena ik»-ki hoče imeti Cisio
-titi sistem strupov, ki ustvarjajo zaprtje, ne prebava, jetr-
janski poslanik na našem dvoru, v beogradsk. 'Politihi" izjavo, priljubljeni tudi drugim narodom,1 S?'"?.i™ AnSSr1?1 iS^S«*"S" v kateri zatrjuje iskreno prijateljstvo Italije napram Jugoslaviji in to prjea, ker sem prvo izdajo ta- Ilstov- želiš«-. jap.Ki in da s<» vse vesti o itnlijanslo poimivi Albancem v boju proti naši dr- koj razprodal. V zalogi imam tu-| nu^Si i"Jč?™' ravi. tendencijoznc in izmišljene Mauzoni je pač poslanik v Jugo- nmogo drugih slovanskih za po,t-slavi ji in njegova naloga je, di — vsaj na zunaj— Kaze'lepo lice. „ies, pripravnih komadov, kakor:1 .
če pri tem tudi d Miientira resnico. Sicer pa mi. je-'Politika • sama LXa Marjanca". polka: "SiroVne. iSSene- i.au-ne in krvne bolezni tako odgovorila, kajti kot nadaljevanje njegove izjave sledi brzo- tek «	: "SokoV. koraČJii-j Bolgarski K.-vm r-aj je zdravilo re-
javka z albanskega bojišča, k: jasno dokazuje, da italijanski ofi- . --^Had' vojaki"*- "V zvonu" ,jone !JudK	rijegovo
cirji poveljujejo rlbenski artileriji.	_	polkah "Ilej Slovani" itd. ZuV^uJnS
Oficirji in vojaki, ki prihajajo z albanskega bojišča, pripovedu- Piano ^ui^ ena za orkester 70r ,n l!r?,rim "♦ varnim boleznim, jejo. da izpovedujejo albanski ujetniki, da jim komandirajo itali- ^g	prj naročilu' BoIfrarski Krvni «"aj je zdravilo re-
janski oficirji. Vsak dan prihaja v albansko pristanišče italijanski ^jite denar vnaprej. Se pri,M>-!^ t^arnik. ki prevaža .uunieijo i:- italije v Albanijo, Da celo to: Al- rofa Victor Lisiak, učitelj ^odbe poiiti zavar°vi'n«» 1 veiiita družinska skat-hanci nosijo franee->ke uniforme. To so namreč one uniforme, ki so 5S05 ^ rhlir Ave ? Cleveland, O. S.-Jovf' h." il ^"'schuck? Se^dent jih pustili Francozi po premimi v Italiji, ko so odšli s fronte na —!	n > ir 10	i	Products Company, «» Marvel
Piavi domov.	j---l.j	_, ^ pitt,bursh. Fa,____
Vprašamo g. >'anzon;ja: pli pridejo mogoče vse t.- stvari brez' vednosti Italije v Albanijo! Al: j<- italijanska vojna komanda tako malomarna, da gre« i e italijanski oficirji brez njene vednosti in privoljenja v Albani..o" Kako je to. da ne vedo državne oblasti, da se izvaža munieija iz države?
Na ta vprašanj.« ne bo mogel dati poslanik "prijateljskega" in odkritosrčnega odgovora. Zato pa mu ga damo tem lažje mi: Italija je pač prevzela vlogo sta»-e r vstro-ogrske monarhi je in skuša, kjer le more. intrigirati proti naš: državi. Samo je razlika v tem. . da je bila Avstro ' »^rska naša odkrita sovražnica, docim se Italija | skriva pod krinko zavezništva in nas zahrbtno napada, kar pa odgovarja papolnoma italijanski metodi.
Albaniia je i" od svojega poroda otrok bolest i Evrope. Rodila se je kot stvor Avstro-Ogrske in Nemčije leta 1913. 11a nedzavezniški konferenci v Londonu. Avstm-Ogrska in Nemčija so potrebovale vhod na Balkan in so si mislile, da je Albanija zato naj-; boljša pot. Takoj so poslale tja — na 4'preti• r»g" romunske kralji- • ce Elizabet ■ — svojega eksponenta nemškega princa Wieda. princa ,	KNJIGK.
7o RrkTinf Nove »lov. 'Jugoslavija' UULlt.	PIANO-ROIF
PIANO - ROLE
SVETA NOČ.	z besedami $1.26 NA MARJANCE. polka
kje SO WOJE ROŽICE, "	$1.25 MLADI VOJAKI, koračnica
VSI SO PRIHAJALI. "	$1^5 HOLZHACKER. marš ......
L JU EC A MOJA,	♦*	$1-2S DONAVSKI VALOVI, valček
CREZ VALOVE, valček ........$1.00
.	SE DOBIJO EDINOLE P.^l:
NAVINSEK - P0T0KAR CO., 331 Gree-e St., Conemaugh, Pa.
Pri naroČilu blagovolit« poslati SO centov ra poštnino.
$1.00 ..$1.00 ..$1.00 . .$1.00
Knjige!
Knjige!
žalostne pojave. Na konferenci v Londonu so se tudi določile meje nove države, ki pa so bile radi avstrijskih intrig le na škodo Srbije, kajti vse dominujo'e točke nove srbsko - albar»ske meje so imele pripasti Albaniji
Toda slave princa Wieda in triumfa dunajsko - beilinske go spode je bilo kmalu konec. Izbruhnila je svetovna vojna in princ Wicd jo je popihal nazaj v svoj rodni kraj.
Šele tedaj so spoznali zavezniki, da so krivično ravnali s Si bi- j jo in da so pravzaprav nasedli Nemcem. Hoteli so svojo krivico napram Srbiji popraviti. Sami so smatrali, da jc meja. ki jo je med- ifotpodinstro — ~Ptn£uj!
Slovensko angleški slovae .. Slovensko-angleška slovnica ..
aJbeednik .............
Nemško ruig>eškl totmri ....
l*ravilo dostojnosti ..........
fiilovensko-D«mškt s2p?ar — (Janežič Bariol)
Ang!oiitna brez atttegs ......
Cirilica Navodilu =a <Mtrnje i pisanje srbščine v cirtlW
ljf
1.3« •35 .6« -JO
i.«C M
i 7. zv.: Prihaj&č.	Zanimiva	ix>
: • vest ..........	............	... .6*
0. *v.: Breneelj :	; Kako sem	se
jaz likal, 1. zvezek		1.0«
10. zv.: Breneelj :	Kako sem	se
jaz likal, 2. zvezek		1.0«
. 31. zv.: Bren« <?U :	Kaka sem	se
.»a- likal, 3. zvezek		1.0«
14. ev.: Brei.celj :	L^ubljaiiiike sii-	
dekleta**. Spisal Anton B JegUC M
zavezniška konferenca v Londonu določila letn 1913. nepravična in | za Srbijo nesprejemljiva. Točka 7 zloglasnega londonskega pakta
frak-
ko. (Podobe iiuDljaiiikegn me-fit^)
55. *r,: P. Colorua: Juan Miseria. Poreati U španskega življenja
iz leta 1913 se namreč glasi: "ker je Italija dobila v točki 4. in 5. JJj*ri "^"n«1- Priročne velikosti
tega pakta Trident. Primorsko in Dalmacijo, naj se popravi alban- .j*1 n* ra®u,,ar .	-	1 - X CJ U--	• r*	Knjiga o lepem vedenja Urban us,
ska ineja na seven: ;n na jugi. v korist Srbije. Lrnegore in Grčije. ; ,Trdo vezanoi
To je naš odlok". Toda po voji i so pozabili na to točko in na veli- Mladeničem. Ant. B. Jeglič ke žrtve, ki jih je doprinesla Srbija v svetovni vojni. Italija je pač ; I- zvezek, zahtevala, da se i/vrse točke 4 in 5.. toda .o toe ki 7 ni hotela slišati ničesar.
Setiaj ko je Avstro-Ogrska propadla in je utihnil nemški — Drang naeh Osten" je prevzela Italija to njihovo vlogo in si hote- Varčna kUir.rica, za slabe iu dob-la prisvojiti pozicijo na Balkanu. In zato naj ji služi Albanija, kakor prej Nemcem.
Albansko vp*atanje pride pred mirovno konferenco v Parizu in Italija si je znala pridobiti mandat nad Albanijo, toda samo pod j^0*'	Cve* :n
tična knjiga za naše gospc.U-njfc.ffrilo vezana t ..........l^i ',36. zv. Ne v Amerik t. Po resnlčnili
.se
dogolbat-.
S.M tfPIWlANPVE POVESTI.
.«0
II. »veiek ....................M
Nesvet* xt hite in dom. Koristna
knjiga za vsako hiSo ........1.00
Pravila am oliko. Dr. J. Dostojen .65 Ji
re čase ......................t.ot
RAZNE 1*0 VESTI IN KOMAM
pogojem, da bodi a banska meja ona. ki jo je dtdočil« meilzavczni-
Hči mestnega sodnika itd.
Kakor vsa koč'j"> a vprašanj. . tako je ostalo tudi albansko vpra | šanje na konferem-i nerešeno. Sicer se je še n"kaj barantalo in se *
£ zt. : Maroo, krfianski deCek Iz
Uba^«« ....................
a. *v.: Marijina otraka, pe.ve«t 1«
kavkašklh gora ...............
i. zv.: Praški Judek, povest. II.
natl« ........................
H. zv. : J\1 indijbKo povesti......
I li. zv. : Kraljičin owak. Zgodorln-: -ka 7>«ive^* iz Japoncikega .... 10. rv. :Zv«h<1 sin, povest iz t'»3e
Akbarja Veilke.ea ............
ti. xv.: IMeča in bel« vrtnica, po-
j 12. -t. : Korejska brata. Črtica la
mistj.-vnov v Koreji............
^0(13. zv.; P®^ in maga, povest iz
, Amar.a .......................
zr.; Prilega buroaskega »^a-invest in zgo^nvlne ka
^ J nadske ......................
23. zv.: Angeij sntTjjcv — rrazll-US51 sk-. povest ..................
IS. zv.: Preganjanj indijskih misijonarjev ..................
9. zv.: Mlada moruaeja, povest
.60, J30
Jf-i
-35
.. . a	, . , , „rt _ ... . ,.	, , ,	Jurfit, p. zv: Sosedov ain. JSin
slca konferenca v Le.*iiu»nil leta 1:113. Italija je Jndi topot, kakor ze , kmetskega cesarja itd
mnogokrat, pozabila na svoj podpis iz. leta 191."» Tod^ ona je sama J os. Jurčič, 6. jr.: L> okL^r Zober,
čutila, da deln krivico Jugoslaviji, kajti v svoji zahtevi dodaja. — I roman. — Tugorjer, tragetiija
"da se to ne sm-* smatrati kor agresiven čin. naperjen proti Jugo-	— Ksavei. Me^ko......
slaviji. pač pa se nnr naslanja samo na javno mnenje v Italiji, želeč	M ^^ kar M
iskrenih in prijateljskih odnorajev z Jugoslavijo".	P^TroveS la"irVkJ juiL"^e do-
hA
'od svobodnim solncem, t^jdovln-
nani skt^alo od različnih stran sugerirati. naj bomo popustljivi, j	povest, 1. zv...............
ter se nam je obljubljalo nekai'dobrot'* okoli Heke in celo Skader od »vobodnim soincem, zgodovin-	" :	.PJSS
,. . „, i cira nevest ° zv 1 ¥5 »rvie fa Indljanrt Sil al, stvar vaeeno n. sh, naprej.	.	C^^"^";18! -hfc t Nh.-^ ..........
iako je pnslo to vprašanji pred Zvezo narodov, kjer je bila j poduk in zab»vo Kalna
Albanija po dolgi debati sprejeta kot član Zveze. Toda tudi tukaj F omari ca, povest '......
ni prišlo do nobene rešitve in cela stvar bo romala naprej pred ve- Sisto t Šesto, povest iz Abtacev leposlaniško konferenco. Ravni« te dn.i nam javljajo časopisi, da je l1^^® ^ povesti, K saver MoSko ta konferenca odWila mejo v našo škodo.	Sindent naj bc. — Naš vsakdrjij!
I)a je Italija to-ej imela pri tej končni odločitvi glavno besedo. tega pač ni treba posebno dokazovati. To 'fnkazuje delo njihove diplomacije, to d< karuje italijanska pomoč Albancem v boju proti naši državi Oni so ki stoje sedaj v svetu Zveze narodov za hrbtom Angležev. Italijanom gre pa«" le a to, da dobijo tla na Balkanu in da s tem prevzamejo vlogo Nemcev pred vojno. I*< ako so Italijani v Albaniji, so gospodarji levega in desnega brega Adrije!
Italijani so se zopet enkrat sptkli pri poskušnji, da se približajo Albancem, zgodi se jim lahk«>, da bodo druge opekline mnogo bolj bolele nego prve.
Italijani rova r i.»o proti nam. kjer le morejo, skušajo nas izpodriniti na vseli krajili in pri tem feveda računajo na to. da nas naj-} dejo razdvojene v tem ali onem vprašanju zunanje politike. Toda samo zadnja Karlova avantura jih je mogla prepričati, da je Jugoslavija složna, ko gre za obrambo svoje države in svojih interesov.
Italija naj ve da ne poznamo v naši zunanji politiki nobenih plemenskih interesov: severni del naše domovine je ravno tako srbski. kakor je južni del slovenski!
25
.4*
£0:
.5«
il
Po svetu.
kruh
Veaelo povesti: Za tnoiem, — V pusti v Je šla. — Prarda med
bratca. & .....................
,'ojnlmir ali poroštvo in krst,
jK)VGSt •**••*« ^vocarjeva ML Zanimiva povest
Iz de>le ....................
ster Zgaga ..................
Doli s orožjem ................
Knjige družbe Sv. Mohorje
Duhovni boj (!t:»4 Btr.) ......
Mesija (1. zv.) ..............
Mesija (2. zv.) ..............
Podobe lz narave ............
Svetloba In senca .....
Slov. vefcernlcc, povesti ar. kra-
tei Cas ..................
Trojki ......................
CgDdovina slov. aaroda t f*. zv.) Zgodovina slov. naroda '6. ar.) Mladim srcem (2. zv.)
fnis&l K. MeSko M Knjiga za hhtmniptkoe ijodi,
-Spiaal I. Cankar.............'. 1.75
M ftedt?,v v zrakoplova........2.00
SPIS: ZA MLADINO.
Bc b za mlad3, rob, pesmico Dedek je pravil, p?av!j|r»
MOLITVENIH L
Skrbi za daSo:
v usnje veznnu . v platno vezano
KaJsU glceovl:
v platno vezano
jjl)! v usnje vezano j^JSveta nra:
v p? 11 no rezano
JfO M -30 JS0
Pot v ncbesc:
Slara obrera, platno vezano Du neue Testament .......
.75 M .ta
J84
JK M
JS* &
M M X*
.3«
J*C
ž*
■3t .M
.vt
1.80 ^0
JO
L70 1.80
1.60
JM
JU
Naraščanje cen v Nemčiji. jim i vrati, da te ponesejo, kamor Zveza nemških tvora ie medeni-' želiš. Pridi v ulico Abundanze. ne v Kolinu (Koln) je z\-išala ce-|Ako sone tvoj Marcus večerjati s | ne medeni pločevini za 500 na'teboj, potem glej, da bo tvoj vrat, j 3800 mark in cene medenini p ali- ki je sličen Labodjem, okrašen £ i cam za 400 na 2700 mark pri 100 dragvlji. ki liodo vredni tvoje le-jkilogramih. — Prodajna zveza za pote.'' Ako bi dandanes kak za-I pocinkane in lakirane pločevin- ljubljenec pisal «voji ljubljenki 'ske predmete je zvišala pribitek.tako pismo ni slonokoščeni plo-Ina cene v cenikih za 100 odstot-'čici. bi ga Ijtibljenka proglasila kov na 600 odstotkov.	i najmanj za siona.
Ljnbavno pismo Rimljana.	Novo 8redstvo proti smU8U.
I cenjaki. kt so<lelujejo pri iz-J	»
jkoj>avanju Pompejev, so odkrili V francoski akademiji znanosti mnogo pripovesti in ljubavrtih pi- jc dr. Roux predaval o znaaneni-'stm, napisanih na slonoktiščenih tem francoskem izumu, ki se tiče ]>ločicah. Neko tako pismo ^- ^avljenja sifilističnih. Gre za de^a Rimljana slove:: "Julija,_ti dmi^0 ^ccijo bizmtrtovih
soli. Kakor je poročal dr. Roux.
si lepša od cvetoče Aurore. Lju-| Jiim te s takim in*cem, ki ne more, liiti za nikogar drugega. Moji suž- Je ozdravelo na stotine bolnikov, nji čak&jo z nosiljkami pred tvo-! katere ao leeili • tem adravBom. -
ZEMIJEVIOL
ZdrnžcAih driav ................ JS
Zemljevid Slovenije .......... .10
Ze il;eviu Svropn .............. Jtf
..........15«
»merita b Amerf kanci..........&.0U > Velika etenaba
Mala saijjska knjige	'iMSaljevifei: Net? lork, IUlnoin, Co-
s podonanl .................. ^0, londo. Kansas, Motana, Mlnn>
sota, WyomiD3 in Alaskz. —
JUD8KA KNJIŽICA — POVESTI.
vsaki po
-L sv Znamenje Mirih. Foveat do tektl^ a Sherlock Holmes ____ M0
2.	iv. Darovana. Zgodovinska pe-povesr j dobe alovaiakib apoa*
tOlOT« ••oaooo^aooaaaooooo^oooo
3.	zv.: Jernai Tlmagovaf, povest. \ — Med Plazovi tirolska povest .il,
4.	ar. Mala Pvljenje, povest .... M i sv. Tadnja hae£ka vojska,
agodovtnaka povest .......... .V
& zv. Gozdarjev tin — Flnžgar,
• ■ « • •	JSŠ
Pennelyvania .. We*t Virginia
A5 M
.40
J!« J* JO
Naročilom Je prOoiitl denar, bodisi v gotovini, money order all pottae i amali f po 1 aH t enia Ce poOJo-te gotovino, rekemandirajte Ne naročajte knjig, katerih ni v Knjige
RAZGLEDNICE:
Uozllr.i, railiCne, ducat Movol« tna, različne, daca* Zatavo«, različne, ducat Newjorškc, različne, du;»t, Panorama mesta New ¥crk. -
'J5 slik ^0 Panorama mest* Celje, 21 palcev dolge ................ Ke.
Slcvenic Publishing Go., 82 Gortiaodt St., New York
me
GLAS NARODA, 16. DEC. 1921
Vdova Leruž. ^^ E- ^^^
Prevedal sa. "GUa Naroda" O. P. Francoski detektivski roman.
m
90
(Nadaljevanje.)
Maksim Gorkij o komunizma.
Dopisn'k "Daily Newsa" po-rt»ea o svojem razgovora z Maksi-inom Gorkim, ki je izjavil, da komunizem ne bo mogel dolgo ča- J sa vladati. Gorkij midi. da se bo j ustvarila v Rusiji socijalistiena ali vsaj demokratska republika. Pri sedanjih razmerah je v Ru-, siji mogoče le boljše viška vlada.J ker bi nastal v slučaju njenega | padca velik kaos.
ADVEXTOEMEm.
Kje je moj mož JANEZ LUKSIČ, Rati bi izvedel, kje se nahaja moj
ADVERTISEMENTS.
"Heerschau Schwarz-Weiss-Rot". _
V Športni palači v Berlinu se ;e imel a" vršit i velika vojaška parada bivših' oficirjev Viljemove armade. Državna vlada je nekaj časa kolebala. ali bi pripustila to parado ali ne. Slednjič pa je naročila policijskemu predsedniku v Berlinu, da ima nameravano vojaško parado prepovedati. Pre-
jev.
1	BES		1 1	
»Rad bi zvedel, kje se nahaja PETER MAČEK, dama iz Spod-
—	Da. — je rek-! Noel. — Fr: izhod je. Jaz sem dal svojo besedo. Podrli bodo vtvta. Podpri jili in jaz bom -.»ridobil nekaj časa.
Julijeta in Šarila sta skočil, naprej, da storita to. a Noel se je medtem naslonil na kamin, potegnil iz žepa svoj revolver ter ga nastavil na prsi.
Julijeta, ki se je medtem že vrnila, je zapazda njegovo kretnjo ter skočila proti njemu, da prepreči izvršenje načrta, a to je storila tako burno, da se je revolver pri tem sprožil. Kroglja je šla skozi \oelov želodec. Straino je zakričal.
Julijeta je napravila njegovo smrt za strašiio kazen, kajti ona je le podaljsa'a njegovo agonijo.
Noel se je pričel opotekati, a ni padel, opirajoč se na kamin. Kri mu je bruhala i; mnc. Julijem se ga je držala ter skušala iztrgati revolver iz njegove roke.
—	Ti se ne sme.; ■,moriti. — jc vzkliknila. — ti si moj. Jaz sem po~-ed je" sledila v velikansko o-tvoja. Jaz te ljubim J Jeziva. Kaj ti morejo storiti; Če te bodo vr<rli j r_-orčenje Viljemu zvestih oficir v ječo. boš pobegnil. Jaz ti bom prinašala ter podkupila stražnike. Pojdi. Živeki bova srečno v daljni Ameriki, kjer naju mkdo ne f>ozna.
Zunanja vrata 'O se vdala. Bil: so nd delu pri vratih, vodečih v sprednjo sobo.
—	Ne smejo me dobiti živega. — je vzkliknil Noel.
Z zadnjim naporom, s katerim je premagal svojo strašno agonijo. j.» nastavil revolver na mesto, kjer jc čutil utripanje svojega srca. sprožil ter se zvalil po tleh.
Bil je to zadnj. čas, kajti policija je medtem že udrla skozi vrata.
Detektivi mi domnevali, da je Noel najprv) ustrelil svojo Iju-1 ico in nato še samjv* sebe.
Poznali •>,, slučaj« takih mu antičnih ljudi, ki so sklenili sku-i a j zapustiti ta ničvredni svet. Ali niso culi dveh strelov? Julijeta pa je bila že na nogah.
—	Zdravnika! — je vzkliknda. — Zdravnika! — Ne more biti ' ?e mrtev.	i
Nekdo je odhitel ven. Ostali pa so pod vodstvom očeta Tabaret 1 medtem odmrli nezavestnega Noela na posteljo madame Julijete.
—	Ne more ostali živ, — je iiiimral stari mož, kojega jeza se je ohladila vspričo veličanstva smrti. — Ljubil sem ga kot svoje dete in njegovo ime je še vedno v mojem testamentu.	■
Oče Tab vet je prenehal. Noel je zastokal ter odprl oči.
Vidite, da bo živel. — j<* vzkliknila Julijeta.
Odvetnik pa je »labotno zni.-jal s svojo glavo ter segel s svojo roko najprvo v žep in nato pod blazino.	,
Na znam nje. katero je bilo iaMro razumeti, so po!<»žili nadalj--lo Mazino pod njegovo glavo.
Nato pa ie izgovoril s slabotnim, pojemajo* i m glasom:
—	.laz s h m morilec, — je r< kel. — Pišite in jaz bom podpisal. 'lo« em oprostiti Alberta. To sem mu dolžan:
Medtem, ko nu p s-ali, ji- potnignil Julijeti. naj stopi bližje.
—	Moj di nar je pod zglavjem. — je zašepetal. — Dam ti ga. '
Iz ust mu je pričela bruhati kri in vsi so mislili, da umira, a
on se je še enkrat oj.mačil.
Čeprav > težavo, je vendar podpisal svoje priznanje ter si dovolil dovtip na nash v očeta Tabaret.
—	Aha. ti stari iant. -— je tekel porogljivo. — ii si torej de-i tekHv! Velik užitek mora biti nastavljati pasti rvojim prijateljem, i mol sem krasno igro, a s tremi ženskami pn i igri sem moral iz-
doma z Vrha, irmihelska fara? Pred dvema letoma se je nalia-j jal v Allegheny (Pittsburgh),i Pa., sedaj pa ne vem. kje se na-! haja. Prosim cenjene rojake, če! kateri ve za njegov naslov, dal mi blagovoli naznaniti, za kar se' že vnaprej zahvaljujem, ali pa! naj s; aii sam javi. — Marija! LukšiČ. vas V:-h "št. 1, p. Novo j mesto, Slovenia. Jugoslavia. (14-19—12)
Kje se nahaja FRANK GOLOBA R, doma iz Svete gore pri Litiji? Pred dvema letoma je bil nekje v Wyomingu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za
lilo bi me, če bi ga kateri njegovih rojakov na ta oglas opozoril, v slučaju, če bi .sam to ne bral. Moj naslov je: Frank Ko-lar, 6:1 Flint Ave., Little Falls,
N. Y.
brat JOŽEF STOLZAR. doma iz Nakla št. 16 pri Črnomlju na Dolenjskem. Najprej je bival v MLnnesoti in je delal po lumber kampali, potem sem nekaj čul. daje umrl nekje v Pennsvlva-n i ji. On se je navadno zval Jožef Stark. Če je komu kaj znano o njem, naj mi blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen : če pa še živi in bere ta o-glas naj se mi javi na naslov: Stephen Stolzar, 13 E. Main St.. Plymouth, Wis. (15-16—12)
Bolnim v naznanje.
Pred triilesetimi leti je začel neki
„„ i^,.	•	i eikaški zdravnik dajati svojim bolni
njegov naslov, da ga mi nazna- kom -udoviro z<lravilo, ^trigm
ni. ZailJ bi rad izvedel njegov imenujejo Nuga-Tone. To zdravilo je stric Tonv Golobar, Box 10, sestavljeno iz osmerih dobrih zdravil. LadvsnutJi, B. C., Canada. j katerih se i»oslužujejo in priporočajo
_J2)	i "ajbolj.ši zdravniki v vseli delih sve-
_______1 ta. Ta zdravila i>oinirijo in okrej*'
______' vsak nil in telesno delovanje. Nujni-
LEPA PRILIKA!	J Tone je eno najboljših dosedaj i zna J
Naprodaj je posestvo v Mokro- ,lenil1 zdravil ™ želodčne bolezni, ne-
______* - - - ... , i	' prebavo, črevesne in jetrne bolezni.
nogu, obstoječe iz treh lits »t. 24 .... ., , ,	,
• o- ^ -	-too ^	|K«knt jezik, slabo sai»o, zga^o in bo-
iii Jo, »t. m st. 168 ter gospo- ,tH-.inc> želodčne bolezni, izpehavanje. darskega .poslopja in 9 stavbenih, breztečnost, nervoznost, tz^ui« enrr-pareel, travnik, pašnik in 2 par-' žije 1» volje, slabo. potrto stanje, tan-
celi gozda Pehur. V prvi hiši jej ko- s,abo kri- l>let,ico in potrtost ter
drujre podobne bolezni. Nabavite si ši-danes v lekarn! steklenico Nugra-Tone. jemljite ga. nar dni. in če niste popolno-p i	i ma zadovoljni z uspehi, vrnite ostanek le-
t rCRla Se vse j karnarju iti on vam bo vrnil denar. ČV skupaj. Kdor ima nekaj več de-j vaS lekarnar nima Nujra-Tone. ne vze-
•	....	. m!lt nadorrestka. ampak pošljite nam
narja m ga zeli investirati v sta- in mi van. bo™ pos^u Ceiome«>e*no
rem kraju, naj lie zamudi te pri- zdravljenje. ooStnina plačana. NationaJ ... „ , ,	, , Laboratory. 1018 S. Wabash Ave. Chicaj?r
like. Podrobnosto vam poroča lahko: L Benedik, 82 Cortlandt St.
KRETaNJE paknikov
Kedaj približno odplujejo i* New Torka.
LA 8AVOIE	23	dec.		Havre	CARONIA	28	Jan,	— Reka
/TCCASD	«4	tf*6	—	C*»*-S>urt j	2EELAND	28	jan. —	Cherbourg
ORBITA	24	<Je~,	—	Hambjrt	FINLAND	4	febr, —	Cherbourg
F/N HANDLE 8.	*7	oec.	—	Boulogne ;	LA TOURAINE	4	febr.	— Havre
ADRIATIC	28	d*«.		Chcrb«urt	RYNDAM	4	febr. —	Boulogne
RYNOAIW	29	dec.	—	Boulogne	AQUITANIA	7	febr. —	Cherbourg
CARMANIA	31	dec.	—	Cherbourg	LAPLAND	11	febr. —	Cherbourg
	.1	dec.	—	Bret, er	LA SAVOI E	11	feb.	Havre
LA LORRAINE	31	dc-e.	— Hnrt		CARMANIA	11	febr.	— Reka
OLYMP'C	31	dec.	—	Cberbourfi	FRANCE	16	febr.	— Havre
AMERICA	3	la.i.	—	Bremen	ADRIATIC	18	febr.	— Genoa
N. AMCTfRDAM	4	Jan.	—	Bor'ogne	OLYMPIC	IS	febr. —	Cherbourg
ITALIA	5	jan.		— Trst	N. AMSTERDAM	18	febr. —	Boulogne
LA TOUHAINE	r	Jan.	— Havre		PARIS	21	febr.	— Havre
OROPESA	7	Jan,	—	Komtjur®	AQUITANIA	23	febr, —	Cherbourg
ADRIATIC	7	jan;		— Genoa	MONGOLIA	23	febr, —	Hamburg
LAPLAND	7	Jan.	—	Cherbourg	KROONLAND	25	febr. —	Boulogne
4ROENTINA	• >	• A.		— .	MINNEKAHDA	2«	febr. —	Hamburg
MONGOLIA	12	Jan.		imburk	NOORDAM	25	febr. —	Cherbourg
<3. WASHINGTON	17	Jan.		Bremer	ARABIC	4	marca	— Genoa
ROCHAMBEAU	17	Jan.		— Havre	ZEALAND	4	marca —	Cherbourg
PARIS	IS	Jan.		H >wre	LA LORRAINE	4	m ar j *	— Havre
ORD INA	21	Jpn.	—	Hamburg	LA SAVOE	11	Mart.	— H-vre
5AXONIA	21	J-n.	—	Hamburg	FINLANH	11	■narca	— Chenour
ARABIC	21	jan.		— Genoa	RYNOAM	11	nar-a -	- Boulogne
SROONLAND	21		—	Cherbourg	PAPIS	15	mj'ca	— Havre
iJOOR3Ai4	21	tan.		Bouloo it	LAPLAND	18	marca --	Cherbourg
PRES. WILSO:.	n	Ian.		— Tret	N. AMSTERDAM	25	marc' —	- Boulogne
LA LORRAINE	Z»	J-^n.	— Hjv-I		• FRANCE	23	marca	— Havre
njega I/ogatca. Pred 13. leti je|<laVoni urad, sodnija, zapori in! bil v Sparti, Minn. Prosim ga stanovanja za uradne sluge, vse! vljudno, da se mi oglasi. Vese - ~
(■lede een aa vozne l*«tke tn "tu dr^pt	abrntif >*r
FKANK SAKSSR STATE BAN*.
V. rortku* KT
na ^dk«: New
CUM^CHOR
v dobrem stanju.
(14-16—12),New York, N. Y. ri5-20—12)

Za božične praznike.
Imamo v naši veliki zalogi vsakovrstna božična darila.
Možke in ženskp prave Elgin nre, zlate prstane, verižice, priveske, brazlete, demante, dalje prave glasne Columbia Gramofone. Vaše slovenske plošče, nemške vojaške marše, polke in veliko drugih krasnih daril.
Razveselite svojega prijatelja, sina, hčerko, ženo in moža z božičnim darilom.
Pišite nam dopisnico in mi Vam bomo takoj poslali nase cenike zastonj.
Pri nas dobite kar potrebujete in blago je garantirano, cene nizke.
Hvaležno Vam se naprej priporočamo.
IVAN PAJK
Jewelry
24 Main Street	Conemaugh, Pa.

Nusa-Tone
ZAKAJ SE STRt.riTE S SLABIM TOBAKOM. POSKUSITE NAŠ IMPORTIRAN
pravi trrški tobak,
boksa en funt $3.00. pol funta $1.50 s papirjem
hercegovski mešani,
boksa 1 funt S2.09: pol funta $1.0^.
s papirjem Boksa hilsnov 15c. in malina za delati cigarete 15c. Z naročilom poSljite d^nar. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 - 11th Avenue. New York. N. Y.
El OVENSKA BAnKA
Zakrajšek & Ceš&rek
70 — 9th AVE., NEW YORK, N.Y
(med IB. in 16. cesto)
poftllja denar v Jugoslavije. Italijo Ko; — prodaja vozne listke za yso važnejše črte; — Izvriuje notarsko pos>«, KI so v zvezi s starim kraje-n. — Ce ne vedno med najnižjimi. — Telefon Watkins 75»
Največji. nkJMtreJši pamikl na svetu. Izborna pootrei^a p >tnlktR.
V	tfaiem mostu all olUlnl le lokal-
ni aoenu
V	Jugoilarjo , Bolsraiako, Rumunako in Madžarsko,
Preko: Dubrovnik, Trst in Reka
ITALIA
5. januarja
Kart« $103. — Davek $5.
Preko Cherbourg* In Southampton«:
CARMANIA .......... 31. cec.
SAXON IA .......... 21. Jan.
GOSUUCH ČR1A
Direktno potcvwnj« v Dxu brovnik (CravDaa) in Trat.
PEESIDEIir WILSON 24. januarja, 1922.
Cono za Trot m Roko w:
• 114 In U da/ka.
V <«3 la
Pres. Wilson Argentina In
In » Bolvonor* M tafKa.
Porom tjy tsdanlb aa m krm
Je t Juroolavlil In oruOi Rax^nAne usodnoaU orr««*.
gegn. in tretjec* .aareda. Potniki tretjega r«ar»oa dobivajo brezplačno rimo.
PHELPS BB01d£28 Jc Co.
Pa»»onoer U«partf.«ont
2 West Street New York
+4"

j j Dospelo je novo J ♦ suho grozdje. j
Mngfratei aeU> slaCk« deoele Ji- ] gode, tktkaa SO fuucov .. — t Clpar xroaajc -ajve^je In ua) J aladkpjfie jagod«, bokaa 00 f&n- ♦
tov .......................♦
Malo črno grSko grozdje, tei« sladico, ooksa XO funtov SI.— PoAL^te 13. r.% rafun vsdke boka* <1 naročite tn p«>slail bomo takoj.
BALKA* niPOHTITJiJ CO
11-53 Cherry ®t„ Ntw York. N. Y. ■ tllHII
i
i
liad bi izvedel, kje se n<*Uiaja moj sin .JAKOIi Bl'TALA, doma iz Rod in St. 11 pri Črnomlju na Dolenjskem. Prod 6. leti je bival v Sheboygan, Wis., potem je odšel v Cleveland, Ohio, In sedaj se:n nekaj poizvedel, da se nahaja v (Kaliforniji. Če je kontu kaj znano o njem, pi*o-sim. da mi blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen, ee pa sam čita ta otrlas. naj se sam javi. ker zdaj v kratkem mu pride njegova mati v Združene držav-'. Moj naslov je: Stephen Sit o 1 za r. 15 E. Main St., Plymouth, Wis. ' (15-1/8—12)
gubiti.
Omahnil je nar.i'j v agoniji. Ko je dosp«i zdravnik, je mogel le objaviti smrt Noela <jerdy-ja.
i
Dvajseto poglavje.
Par mesecev poz.ieje, na domu gospodične Goello, je markiza de Arlanž, izglfdajora celih deset let mlajša kol takrat, ko smo jo zadnjikrat videli, pri t »o ve«] ovala svojim prijateljicam povest o \to-rok: svoj** uniikinjj »vlMre r. grofom Albertom de Commarin.
— Poroka. — jc lckla. — se je zavi-šila na našem posestvu v Normandiji brez vsakega bleska in sijaja. To je želel mladi grof. čeprav srni bila jaz proti temu. šnm. ki je bil vb u jen radi napake, k oje žrtev je |x»>tal bi dajal njegovi poroki Jc večji pomen. To je I '•ilo moje mnenje ii i^pa tudi ms« m prikrivala. Deček pa je prav' tako trdovraten koi njegov oče t(» pomeni veliko. Hotel je imeti i po -vojc in tako se je tudi zgodil«*. In ta moja unukinja, verna svo-j jeinu bodočemu mo> v. j»* seved:« tudi zavzela stališče proti meni. Pustila sem utlada človeka v vsej sreči medenih tednov. Treba je! priznati, da sta dr^go plačala ru srečo, katero uživata s_-daj. Naj Iktsta srečna Icr dobila dosti otr<.k. kajti ne bo jima težko preživljati jih. Moram še reči, da se je s*ari grof mogoče prvikrat v svo-iem življenju in najbrž tudi zadnjikrat, obnašal kot angelj. Celo svoje premoženje j- urepisal na frina. On namerava živeti sam zase na enem svojih pos»siev. Jaz ne mislim, da je st;.ri možak popolnoma pri zdravi pam »ti. Mislim, da ni popolnoma okreval izza zad-tijeva napada. Otnd:s pa sta srečna. Vem. kaj vse me Je stalo in !:ako bom morala varčtvati. a jaz zaničujem stariše. ki se bo je fi-nam-nili žrtev za svoj«- otroke, č« je njih sreča otlvisna od tega.
Markiza pa j«* pozabila povrtiaii, da je plačal Albert osem dni pred svojo (Niniko vsv Številne do'^ove stare markize.
Od ore^a časa naprej si je "ujjosodila" markiza od njega na-dal.uiih devet tis<M* frankov, čeprav s tem gotovo ne bo še prišel konec.
Drugače pa je bda v re>niei »m- časti vredna-ženska, ki ni re-J la nikdar nebene s'abe be«ede r svojem zetu.
Daburon. ki st• ie (^ipoveda1. svoji službi, je iskal v Poatu miru in js.xabljenja Xjego-i prijatelj' pa niao še obujiali ter domnevajo, da ^a bodo konet-no vendar pregovorili, da se oztni.
Madama Julijet.': se je po|K»lnrma sprijaznila s svojim ooloža-»"in. Osemdeset tisoč frankov, ketere ji jc dal Noel, ji niso "/zelL Imela pa je poleg Irgp še dosti drugih dragoceno?*! ter razkošno opremljeno stanovat.je.
Edinole iut očeta Tabaret je napravila cela zadeva velikanski litis. Dočim je bil pre.ie prepričan o nezmotljivosti justice, je prijel Mtlaj do spoznanja, da niso rd-ine zmote tako velike kot ravno justične.
Stari amaterski detektiv je pričel dvomiti o obstoju zločina ter prijel do prepričan *a. da človek r.e more vrjeti dokazom svojih •utov. Pričel je vale! tega cirkulirati prošnjo za odpravljenje smrtne kazni ter ustanovil družbo za pomoč nedolžnim in ubogim obtožencem.
KOKBC,
Slovensko - Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1922
Poleg koledarskega dela vsebuje obilico poučnih člankov, zanimivih povesti, nasvetov za zdravje in dom, raznoterosti, šale itd.
Nad vre zanimiv je članek "Proti delavska špijonaža v West Virginiji".
Ko bodo delavci to prečitali, jim' bo marsikaj jasno, o čemur dosedaj niso niti pojma Imeli.
Koledar krasi cela vrsta krasnih
Čtivo je tako izbrano, da mora zanimati vse sloje našega naroda.
Cena je 40 centov s poštnino vred.
Za Jugoslavijo je poštnina ista. Naročite ga za svoje sorodnike in znance v stari domovini. Vsakdo bo vesel tega božičnega daru.
Naročite ga še danes!
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St.,	New York
v	i v»
Bozicne luci.
V m'kt'iu svarilu proti nevarnostim jkw mjajočm se <mI luči na božičnem drevesu, pravi bostonska National Fire Protection Association —
*"1" porabljaj te eleLtriCne luei tor »»krške, ki se ne vnamejo. Stran s žveplenkami."
V naših Izložbah ali pri prodajalcu električnih jtotrebščin lahko kupite luči za božične drevo —	ena skupina.
The N cvv York Edison Company
(»eneral OfF:re*: Irving Plarc and 15th Strrrt Podružnice, kjer ee- prodajajo In kjer mo na «*led električne priprave, AamenJene za uCobnoat ob^lnatva.
124 West ^.zd St 151 East 86th St 1 5 East 1 2 5th St
io Norfolk St 10 Irving Place
362 East 149th St , S 55 Tremont Ave
COLUMBIA GRAMOFONE
od $30.00 — $250.00
- VELIKA ZALOGA PLOŠČ V VSEH JEZIKIH. -
Imam novo zxJoso nemšklL in~portiranih "HomokortV rekordov 4 Brezplačne cenike dobit« pr»:
VICTOR NAVINSEK. 331 Greeve St., Conemgogli, Pa.
Božično darilo.
Kdor ljubi svojo rodbino bo pravočasno skrbel za njeno bodočnost!
Ustvarili boste trajno vrednost ako svojim za
"božično in novoletno darilo"
podarite vložno knjižico, ker postavite temelj novemu premoženju.
Naše hranilne vloge se obrestujejo do nadaljnjega po 4% in so pokrite s prvovrstnimi bondi, kateri stoje pod trajnim nadzorstvom državne bančne oblasti.
Frank Sakser State Bank
BOJAKL NABOCAJTE 8E NA "GLAS NARODA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
. . . .f i^ot
■J..	jtHlt 'g-^Jt-r^--. - . J »jjfe-..-.,
- .	- J"
%