Vstavljanje gumiranega predmeta v avtoklav foto: ŽELE Ocena doseženih rezultatov v letu 1979 Leto 1979 je za nami, nekateri rezultati Poslovanja s področja proizvodnje, produktivnosti dela in zunanjetrgovinske me-djave so nam že znani, druge,predvsem finančne kazalce poslovanja pa lahko na Podlagi enajstmesečne bruto bilance še Pred zaključnim računom dokaj realno °cenimo. Na podlagi take ocene ugotavljamo, da fiodo v letu 1979 doseženi rezultati boljši °d planiranih in tudi boljši od tistih, ki so dili doseženi v letu 1978. Istočasno pa moramo ugotoviti, da rezultati ne bodo dosegli tistih, ki smo jih s srednjeročnim Pianom 1976 - 1980 planirali za razdobje do leta 1979 Zaradi nerealiziranja nekaterih investicij, odnosno kasnitve le-teh (žveplena kislina, valjarna) je prišlo že Pri sprejemanju letnega plana za leto 1979 do odmikov od dinamik.? predvidene s srednjeročnim planom. V tem prispevku ne bi kazalo podrobneje obravnavati teh °dmikov, saj so bili obširno diskutirani v kolektivu ob sprejemanju smernic za Naslednji srednjeročni plan 1981 - 1985. V tem sestavku se bom omejil predvsem na primerjavo v letu 1979 doseženih poslovnih rezultatov s tistimi, ki so bili doseženi v letu 1978. Vrednost proizvodnje na nivoju Cinkarne je v primerjavi z letom 1978 poras-tla le za 3,03 %, kar je zelo skromen porast in pomeni stagnacijo, ki je posledica večletne prekinitve vlaganj v nove, odnosno v povečanje kapacitet, z izjemo TOZD Grafike in TOZD Vzdrževanje in energetika (proizvodni del), ki dosegata visoke stopnje rasti proizvodnje. Produktivnost dela je na nivoju Cinkarne porastla za 2,56 procentov. Le-ta v Metalurgiji stagnira, v Kemiji je celo v upadanju, medtem ko raste v Grafiki, Kemiji Mozirje in proizvodnji v Vzdrževanju po visokih stopnjah, zmernejši je porast v Titan dioksidu. Devizna vrednost izvoza je dosegla znesek 24.020.511 dolarjev in je bila za 10,03 procenta večja kot v letu 1978. Celotno povečanje je ustvarila TOZD Titan dioksid, saj ostale temeljne organizacije niso dosegle izvoznih rezultatov iz leta 1978. Celotni prihodek bo po oceni dosegel vrednost 2.250 milijonov dinarjev - povečanje za 22 %, dohodek 480 milijonov din - povečanje za 24 %, družbeni proizvod 610 milijonov din - povečanje za 22 %, poslovni in rezervni sklad ^milijonov din - povečanje za 33 in V tem za obratna sredstva 13 milijonov din - povečanje za 33 %. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega bo dosegel 6.670 din neto - povečanje za 23 %. Temeljnim organizacijam je uspelo pa-rirati inflacijska gibanja in ustvariti tolikšno maso dohodka, ki bo zadostovala za pokritje vseh obveznosti iz tega naslova, ob tem pa bo ostalo sredstev za reprodukcijo in rezervni sklad v znesku cca 20 milijonov dinarjev. Poslovanja z izgubo ne bo zaključila nobena temeljna organizacija. H. Haas TITOVA MISEL Varčevati moramo. To so danes prisiljene početi tudi veliko bolj razvite in bogate države, kot je naša. Ostri ukrepi za stabilizacijo Zvezni izvršni svet je predlagal spremembe v osnutku resolucije o družbenem razvoju Jugoslavije za leto 1980, s katerimi naj bi okrepili stabilizacijska prizadevanja, dosegli skladnejšo delitev in zmanjšali vse oblike potrošnje. Dohodek naj bi se v letu 1980 zvišal za 22 %, masa za osebne dohodke zaposlenih v celotnem gospodarstvu bi se smela povečati največ za 18 %. Če bi dohodek rasel počasneje, naj bi se za določene odstotke zmanjšala tudi rast osebnih dohodkov. Skupna sredstva za osebne dohodke zaposlenih v negospodarstvu naj bi se povečala največ za 15 %. Sredstva za skupno porabo v gospodarstvu naj bi se povečala nominalno v masi za 14 %, v negospodarstvu pa do 10 %. Dovoljena poraba za stanovanjsko gradnjo še ni določena in jo bodo verjetno predpisale republike in pokrajine. Cene naj bi naraščale vsaj za dvajset odstotkov počasneje kot lani. Še posebno velja to za prvo polletje, zato ni pričakova-« ti odmrznitve. Tiste cene, ki so se lani oblikovale po tržnih zakonitostih in narasle za več kot 10 %, se v letošnjem letu ne smejo povečati. Isto velja za cene storitev, ki so narasle bolj, kot je bilo predvideno. Doseči je treba tudi določeno izenačitev domačih in tujih cen. Pomemben je tudi predlog, da naj bi izplačilo razlike osebnih dohodkov po zaključnem računu za leto 1979 šteli v maso osebnih dohodkov za leto 1980. S tem naj bi preprečili, da bi s prevelikimi izplačili v letu 1980, v obliki razlike za 1979, izigravali resolucijo. (Inf. obč. sveta ZSS Celje, št. 25) Aktualno Delo komisije za osebne dohodke Besede glavnega direktorja, dipl. oec. Bernarda Krivca, objavljene v Gospodarskem vestniku št. 48 z dne 6. decembra 1979 v prispevku pod naslovom »Kaj si obetamo od slovenske menjava s tujino,« in razmišljanja o pogojih, ki bodo krojili gospodarjenje v letu 1980, naj zapišemo v uvod: «Če hočemo letos in v naslednjih letih hitreje povečati izvoz in relativno manj uvažati, vsekakor ni dovolj, da višje številke zgolj zapišemo v resolucijska gradiva, ampak bi morali za njihovo uresničitev čimprej poiskati tiste ekonomske inštrumente, ki bi delovne organizacije silile, da več izvažajo in manj uvažajo. Če bi vsak sprejet inštrument delavcem pri njihovem ekonomskem računu pokazal, za koliko se jim bo povečal skupni prihodek, če bi prodali tujemu namesto domačemu kupcu, izvoz ne bi bil več zgolj nujno sredstvo za pridobivanje deviznih pravic, ampak bi prispeval tudi k povečanju stimulacij za izvoz, ki često takšno stimulacijo daje temu, ki izdeluje reprodukcijski material ali pridobiva surovine, ki jih druge delovne organizacije pri nas še predelujejo, namesto, da bi pospeševali izvoz izdelkov, ki jih v Jugoslaviji ne predelujemo več, pogosto povzroča pomanjkanje in draženje surovin in s tem seveda tudi slabšo konkurenčnost pri tujih kupcih in manjši zaslužek, kot bi ga imeli, če prodajamo doma. Takšne nepravilnosti se ponavljajo tudi v naši dejavnosti, saj dobi izvoženi cink stimulacijo, izdelki iz cinka pa ne. Prav zaradi tega so domači dobavitelji nesolidni, cene pa dokaj hitro naraščajo. Prav tako je še vedno nerešeno vprašanje odstopanja deviznih pravic. Cinkarna je lani izvozila nekoliko manj kot bi lahko, ker z dograditvijo nove valjarne za cinkove plošče zamujamo že približno leto in pol. Kvaliteta plošč iz stare valjarne pa ni dovolj visoka, da bi jo lahko v še večjih količinah izvažali. Sicer pa se je izvoz kljub temu do konca lanskega leta povzpel na približno 23 milijonov dolarjev, kar je več kot so predvidevali načrti. Uvoz je nekoliko manjši od izvoza - približno 20 milijonov dolarjev. Sicer pa so temeljne organizacije za letos predlagale skupen izvoz v višini 30 milijonov dolarjev, in sicer naj bi izvozila za 7,5 milijonov dolarjev cinkove pločevine, cinkovega prahu, žice in cin-kovih rondel, za 19,5 milijonov dolarjev titanovega dioksida - pri čemer velja povedati, da količine ne bodo bistveno večje kot letos, precej povečala pa se mu je cena na tujih tržiščih. Temeljna organizacija Kemija naj bi v letu 1980 izvozila za dva milijona dolarjev cinkovega belila, modre galice in kromovega galuna, TOZD Grafika pa za 1,3 milijona dolarjev grafičnih plošč. Seveda pa morajo TOZD pri postavljanju izvoznih načrtov upoštevati načrtovani skupni prihodek in je pri tem izvoz le eden izmed sestavnih delov celotnega načrta gospodarjenja. Vsekakor je spodbudno, da lahko izvoznik tudi razpolaga s prisluženimi devizami, pri načrtovanju pa morajo upoštevati tudi zmogljivost proizvodnje, prodajne možnosti na tujih trgih in pogoje v katerih izvaža.« Delavci TOZD Vzdrževanje in energetika med defom na elektrofiltrih Dne 28. decembra 1979 se je sestala novo izvoljena komisija za spremljanje delitve osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov pri delavskem svetu delovne organizacije. Za predsednika je bil izvoljen delegat iz TOZD TiOz tov. Cankar Slavko, dipl. ing., za namestnika predsednika pa delegat iz TOZD Metalurgija tov. Gutenberger Franc, dipl. ing. Komisija si je zadala kot svojo prvo nalogo ponovno ocenitev del in nalog. Ocenitev bo narejena s pomočjo komisij za spremljanje delitve OD in drugih osebnih prejemkov pri posameznih TOZD in DSSS. Ta ocenitev naj bi bila kratkoročna, do dokončnega oblikovanja Cinkarne z novo organizacijsko zgradbo. Tako naj bi novi pravilnik za delitev OD z novo kategorizacijo del in nalog premagal najtežje probleme, ki so se pojavili v teku uporabe sedanjega pravilnika. Člani komisije so se dogovorili, da bodo vzeli za izhodišče »Osnove za analitično oceno delovnih mest«, katere so bile sprejete na zborih delavcev in delavskih svetih posameznih TOZD in DSSS v letu 1977. Tak pristop k delu komisije naj bi pospešil delo, tako da bi delavci lahko že razpravljali o predlogu nove kategorizacije in ocenitve del in nalog čez približno dva meseca. O delu komisije vas bomo sproti obveščali preko »Cinkarnarja.« Miloš Rant Pripis uredništva: Glavni direktor, dipl. oec. Bernard Krivec je na prvi seji Komisije za ugotavljanje dohodka in osebnih dohodkov zadnji dan v lanskem letu apeliral na člane, da nalogo ocenitev del in nalog izvedejo, pošteno brez kakršnegakoli vplivanja. Vhodna regulatorska postaja od koder poteka plin v Cinkarno Gradbišče novega obrata družbene prehrane - v ozadju stavba finančnega sektorja In garderoba delovnih oblek DELO SflMOOPBflUNIH OBCflNOU tozd kemija Nabavili potrebno Nabavili bodo dva letrasta stabilna transporterja 3600 x 4 mm po predračunski vrednosti s prevozom in montažo 193.890,00 din za potrebe Kemije I. V obratu Hygromull bodo izdelali in montirali podest, napeljali vodovod za razred-čevanje surovin ter zamenjali električno instalacijo. Predračunska vrednost del ie 699.015,50 din. V obratu Modra galica bodo izdelali in montirali pet kristaliza-cijskih zabojev, ki bodo oblečeni s svinčeno pločevino debeline 6 mm, po predračunski vrednosti 604.101,20 din. V obratu Barijev sulfid je potrebna rekonstrukcija rotacijske peči pri desaržirnih odprtinah Po predračunski vrednosti 257.306,55 din. tozd titan dioksid Boljša varnost Z ozirom na pomanjkljivosti in neureje-jenosti varstva pri delu v proizvodnji Titan dioksida, so imenovali odgovorno osebo, tovariša Draga Barbuloviča, za strokovno izvajanje in zagotavljanje varnostnih ukrepov in normativov. tozd metalurgija Koristni predlogi Poenostavljeni način predelave barvnih kovin je prinesel enoletni ustvarjalni prihranek v višini 325.034,27 din. Predlaganju, tovarišu Hranislavu Kočiču, vodji komerciale v TOZD, so izplačali odškodnino v višini 30.002,40 din. Odškodninsko vsoto 7.500,00 din, ki pripada predlagatelju, so v njegovem soglasju razdelili (po 500,00 din) sodelavcem v Valjarni, ki so prav tako zaslužni za uspešno izvajanje zadanih nalog. To so: Vinko Persoja, Štefka Vrhovšek, Zlatko Krofi, Jože Cvelfar, Jože Plahuta, Ivan Krajnc, Štefan Goričan Karel Malgaj, Simon Petkovški, Franc Vidovič, Anton Korez, Anton Guzej, Jože Kodrič,Maks Jus in Alojz Krznar. Ker kislina ne gre več v izgubo, so vodji obrata KKČ Cirilu Počivalšku, odobrili izplačilo odškodnine za racionaliza-oijo »konstrukcija naprave za transporti-ranje kisline v produkcijski rezervoar«. Vrednost letnega prihranka je ocenjena na 151.200,00 din,vrednost odškodnine pa znaša 945,00 din. Vrednost 500,00 din pa je dobil omenjeni predlagatelj za koristni Predlog »zaščita zgornjega dela rezer-v°arja kisline z ograjo«. Ograja v slučaju okvare preprečuje izlitje kisline po zu-nanji steni rezervoarja. tozd kemija mozirje Oedek Mraz Občinska konferenca SZDL in občinski s'ndikalni svet iz Mozirja sta predlagala, Pa vsak zaposleni v TOZD Kemija Mozirje Prispeva za novoletno praznovanje otrok ®0.00 din za skupno obdarovanje. TOZD GRAFIKA Povečana kontrola Na pobudo samoupravne delavske kontrole v TOZD Grafika so delegati delavskega sveta sprejeli sklep, da se zaposlenim delavcem v TOZD-u prepove parkiranje znotraj podjetja. Istočasno so predlagali delavskemu svetu delovne organizacije, da uredi ustrezno kontrolo tudi za ostale zaposlene ter, da se parkirišče zavaruje in razširi. DS DO je o tem že razpravljal in ni zavzel ustreznega sklepa, njihovo stališče je bilo le, da do naslednje seje poskuša direktor splošnega sektorja to urediti. Glede na ostale ukrepe, ki so nujno potrebni za ureditev varnosti pri delu, so delegati v TOZD Grafika zadolžili HTV in gasilsko službo, da namesti omarice za prvo pomoč in naprave za gašenje požara na mestih, kjer je to potrebno. Poostriti se mora tudi kontrola kajenja v prostorih kjer se nahajajo vnetljive snovi ter urediti garderobne prostore. TOZD TRANSPORT Posojilo Odobrili so kratkoročno interno posojilo za potrebna likvidna obratna sredstva TOZD Metalurgija v višini 5.000.000,00 din po 10 procentni obrestni meri, z vračilom ob prilivu sredstev na žiro račun TOZD. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE V zbor banke Splošne banke Celje so imenovali delegata tovariša Draga Cmok, dipl. ing. agronomije iz TOZD Kemije. Člani komisije za popis denarnih sredstev, terjatev in obveznosti Radenko Cunjak predsednik, Anica Konec namestnik, Mira Smrečnik in Ivanka Sedovnik, so zadolženi za ureditev popisa terjatev in obveznosti in drugih sredstev TOZD in DSSS v finančno računovodskem sektorju, do 20. januarja 1980 s stanjem na dan 31. 12. 1979 s primerjanjem z izvirno dokumentacijo. Na osnovi zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja, imenovanju poslovodnih organov ter na podlagi seznama članov razpisnih komisij, sprejetega na ločenih zborih skupščina občine Celje, so potrdili v razpisno komisijo naslednja zunanja člana: Jožeta MEšL, tehnologa v Ingradu in Elzo SAGADIN, iz MERX Celje. Zadolžili so komisijo za razpis vodilnih vodstvenih ter ostalih del in nalog, da v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v DO in statutom DO, razpiše dela in naloge članov kolegijskega poslovodnega organa DO za dobo štirih let in sicer predsednika in podpredsednike kolegijskega poslovodnega organa. Po dveh neuspelih glasovanjih so se delegati delavskega sveta delovne organizacije, dne 18. januarja 1980 odločili za razrešnico glavnemu direktorju dipl. oec. Bernardu Krivcu. Dne, 12. januarja 1980 je potekel razpis za predsednika in tri podpredsednike kolektivnega poslovodnega organa, ki ga je potrdil delavski svet DO na pretekli seji. Na razpis so se prijavili trije kandidati, ki po mnenju komisije za razpis individualnih poslovodnih organov in del s .posebnimi pooblastili zadovoljujejo 'pogojem. Delegati na DS DO niso imeli enotnih stališč glede potrditve le-teh, zlasti zaradi neopredeljenih področij dela v razpisu in programa prioritetnih del. Nihče se ni prijavil za področje proizvodnje, ekologije in vzdrževanja. Delegati so bili za odločanje na DS DO izredno nepripravljeni in v težkem položaju, ker so morali na hitro izoblikovati svoja lastna mnenja, brez mnenja delavcev, katerih predstavniki so. Brez predhodne javne razprave, so delegati točko dnevnega reda o imenovanju kolektivnega poslovodnega organa preložili na prihodnjo izredno sejo, ker še niso dobili pismenega mnenja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL o predlaganih kandidatih. Zahtevali so od organizacijske službe, da pripravi popis vseh nepokritih področij, ki niso bila v razpisu. Ker KO za kadrovska vprašanja ni podal tudi mnenja o predlaganemu kandidatu za direktorja finančno računovodskega sektorja, se bodo o tem na DS DO odločili na prihodnji seji. Na predlog kadrovske službe so imenovali vršilca dolžnosti predsednika kolektivnega poslovodnega organa, dipl. pol. Leopolda Slapnika. Delegati delavskega sveta TOZD Vzdrževanje in energetika so na seji 24. januarja 1980 obsodili program prioritetnih nalog predlaganih kandidatov, saj ne ustrezajo 328. členu Zakona o združenem delu in so proti interesom delavcev, ki so se na zboru delavcev že decembra lani opredelili za svoj razvoj. Predvsem pa so sklenili, da morajo biti predlogi, ki se sprejemajo na DS DO predhodno v javni razpravi, da lahko delegati resnično odločajo v imenu in interesu delavcev, ki jih zastopajo. TITOVA MISEL Leto, v katerega smo stopili, ne bo lahko za nas. Zahtevalo bo resna odpovedovanja. Zato se obračam na vse delovne ljudi, posebno na voditelje na vseh ravneh, da vsakdo na svojem mestu stori tisto, kar je njegova dolžnost. Naj bo to zares v polni meri leto velike aktivnosti in varčevanja, leto največje discipline In odgovornosti. Če bomo to dosegli, doseči pa moramo, in če bomo smotrno izrabili možnosti, ki jih ima naša država, ki je bogata naravnih virov in strokovnih kadrov, bomo premagali tudi sedanje težave. O Konkretne naloge sindikata Predsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije Mika ŠPILJAK, je za sredstva informiranja združenega dela ob novem letu podal odgovor na vprašanje: Katere so konkretne in prve naloge osnovnih organizacij zveze sindikata v smislu zaključkov CK ZKJ o ekonomski stabilizaciji v letu 1980? ODGOVOR: Osnovne organizacije zveze sindikata so bile premalo aktivne, saj je zaradi tega prišlo do nekaterih nepravilnih gibanj v proizvodnji. Vzrok temu je prekomerna potrošnja na vseh ravneh, posebno na investicijski.Prešli smo v preširok fond nepokritih investicij. Podaljševanje rokov izgradnje je povzročilo podražitve, mnogo večje kot smo jih predvideli. Velik vzrok mnogim problemom je slaba organizacija oziroma nezadosten odgovoren odnos do dela. Razbohotila se je praksa, da se z manj dela in napora ustvari večji osebni dohodek. Številni podatki o neopravičenih izostankih z dela (izgubljenih čez 50 milijonov delovnih dni) govorijo o veliki neodgovornosti in ne-samoupravnem odnosu do vsakdanjih obvez. Bolniške, ki jih nekateri še vedno koristijo za delo izven DO in čisto privatne zadeve ter česti vsakodnevni izhodi z dela, predvsem delavcev zaposlenih v skupnih službah in družbenih dejavnostih, še slabšajo položaj. V naših kavarnah in na ulicah je gneča dopoldne in popoldne. Mika Špiljak je poudaril, da je borba proti nedelavnosti ena od najvažnejših nalog zveze sindikata. Odločneje se moramo obnašati proti takšnim neodgovornim odnosom do dela. Med prvimi moramo zgraditi sistem nagrajevanja po delu, brez kakršnekoli štartne osnove. Delavec po zakonu mora dobiti garantirani osebni dohodek, vendar je kolektiv tisti, ki bo odločil, koliko časa bo slab delavec prejemal ta garantirani osebni dohodek. Sistem delitve mora biti zgrajen tako, da se ne bo nikomur izplačalo nedelo in da bodo najboljši delavci daleč boljše stimulirani in nagrajeni kot doslej. Sindikat mora zaustavljati višanje cen in inflacijo na eni strani, in pospeševati večanje proizvodnje in izvoza, na drugi strani. Sindikat se mora še naprej zavzemati za izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev, dviganje njihovega standarda, hitrejšo izgradnjo stanovanj zdravstvenih in rekreacijskih objektov, vrtcev in šol in na splošno skrbeti za otroke in družino delavca. Letošnje leto je v obeležju varčevanja. Sindikat, ki bo nosilec tudi te naloge, se mora s prizadevnostjo vključevati v zmanjšanje nepotrebnih stroškov. Kaj je to oblikovanje V tem sestavku vam želimo predstaviti poklic oblikovalca. To je odgovorno delo, ki zahteva celega človeka. Delavec mora imeti poseben dar za tovrstno delo, poleg tega pa še precejšnjo mero ustvarjalnosti, prizadevnosti in volje. Urednik Predvsem moramo ločiti grafično oblikovanje od industrijskega oblikovanja. V naši tiskarni imamo grafičnega oblikovalca, ki se poklicno ukvarja s to dejavnostjo in bilo bi dobro, da vemo kakšne so njegove naloge. Poklicna oznaka grafični oblikovalec označuje načrtovalno dejavnost oblikovalca na področju vizualnih komunikacij. Naloga grafičnega oblikovalca je vizualno oblikovanje sporočil, (prospekti, poslovne tiskovine, katalogi monografije, opreme knjig, embalaža, plakati, koledarji, oglasi) ki je po eni strani sad likovnih izraznih sredstev, umetniškega dela, po drugi strani pa metodičnega in sistematičnega načrtovanja. Komponenta oblikovalčevega dela je vedno bolj zahtevna in oblikovalec mora obvladati čedalje obsežnejše znanje, poznati čedalje več načrtovalnih tehnik in upoštevati vsak dan več različnih dejavnikov, da jih je mogoče reproducirati ter jih povezovati z ekonomskimi posledicami, kar zahteva od oblikovalca razumevanje ekonomskih gledišč. Priprava osnutkov, načrtov in reprodukcijskih predlogov zahteva vse bolj kvalitetno in raznovrstno risarsko in foto-tehnično opremo. Oblikovalčevo sporočilo mora biti vpadljivo in čitljivo, hkrati pa mora upoštevati tako posebnosti naročnika in njegove dejavnosti, kakor tudi posebnosti okolja. Industrijsko oblikovanje je pojem s področja sodobne industrijske proizvodnje in je vezano na tehnološko in likovno analizo posameznega industrijskega izdelka s ciljem, da se ustvari največja fizična in psihična uporabnost v industriji tehniškega pribora, aparatov za gospodinjstvo, avtomobilov, posod in raznovrstnih izdelkov za široko porabo s poudarkom po optimalnem doseganju uporabnosti in estetskem faktorju. Ramo Selimovič Solidarni za zdravstvo Svet za družbeno aktivnost žensk pri OK SZDL Celje je predlagal in priporočil osnovnim organizacijam sindikata, da izvedejo solidarnostno akcijo za pomoč pri nabavi inkubatorjev, ki so predvsem za mlado pokolenje še tako potrebni. Mnenje občinskega sveta ŽSS je, da bi naj sredstva, ki jih sicer namenjamo za obdaritve, zakuske in proslave ob 8. marcu, za vence in šopke na grobove umrlih svojcev in sorodnikov, za šopke materam ob rojstvu otroka in ob drugih priložnostih, zbirali in združevali na poseben žiro račun pri OK SZDL Celje št. 50700 - 679 - 64766 - »za inkubator«. Na konferenci zveze sindikata Cinkarne Celje so osnovnim organizacijam priporočili naj v ta namen prispevajo sredstva v vrednosti 1.500,00 din. Ta delovna in akcijska nota po mednarodnem letu otroka bo zopet dokazala solidarnost vseh nas. OBVESTILO KNJIŽNICE Vse tiste delavce Cinkarne, ki so člani Prešernove družbe prosimo, da dvignejo že plačano zbirko za leto 1979 v knjižnici. V letu 1980 bodo izšle v Prešernovi zbirki naslednje knjige: 1. PREŠERNOV KOLEDAR 1981 2. SLOVENSKE OTROŠKE PESMI - po izboru Janeza Menarta z izvirnimi ilustracijami 3. DELOVNI DAN SESTRE MARIJE - roman Antona Jegliča 4. VELIKA ZMEDA - kronika Stevana Jakovljeviča 5. ZDRAVJE V DRUŽINI - priročnik dr. Miha Likarja in nagradna knjiga, ki jo bodo prejeli vsi naročniki, ki bodo plačali zbirko v roku, ki predvideva oz. daje nagrado. Nagradna knjiga bo BLODNI OGENJ IN PLAMEN -roman. Cena zbirke je 190,00 din za broširano zbirko in 240,00 din za zbirko, vezano v platno. Z ozirom na splošno varčevanje in visoke cene knjig, bomo gotovo prav vsi prenehali kupovati knjige »na metre« in se bomo odločili za cenene, vendar zagotovo zelo kvalitetne knjige, ki nam jih vsako leto posreduje Prešernova družba. Zbirka vsako leto vsebuje tak izbor knjig-ki so interesantne za vsakega člana družine, od otrok, ki hodijo v šolo do ostalih članov, ki si žele dobrega romana, še posebej pa bo privlačen priročnik ZDRAVJE V DRUŽINI. Da bi postali član oziroma naročnik zbirke Prešernove družbe vam ni treba storiti veliko. Na telefonsko štev. 429 ali osebno pri Anici Justin v knjižnici, lahko izrečete svojo željo oziroma pripravljenost, da postanete član Prešernove družbe. Urejeno bo vse tako, da boste knjige vplačali preko odbitkov pri izplačilu osebnih dohodkov in prejeli knjige, ko bodo le-te prispele. Veliko je že članov Prešernove družbe - bodite med njimi tudi vi- A. J- ; NAS POGOVOR Kadar pride do spremembe na direktorskih mestih, se spodobi, da napišemo nekaj besed o tem in predstavimo novega direktorja. Žal ali pa tudi ne, se pri nas dostikrat zamenjajo, sploh pa obeti za Prihodnost ne kažejo drugega. V TOZD TRANSPORT je bilo to samo po sebi umevno, ker dosedanji direktor, tov. Viktor SKALE odhaja v pokoj. Novi direktor ing. FRANC ZALOKAR se že trudi, da bi uspešno gospodaril, vsaj toko kot dosedanji. Rodil se je 1942 leta v Celju, stanuje v Šentjurju in združuje delo v naši delovni organizaciji že 16 let. Njegova prva zaposlitev je bila v IFI kot finomehanik. Ob delu je končal srednjo tohnično strojno šolo in se kot tehnik zaposlil v Libeli in kasneje v Cinkarni, v Pripravi dela vzdrževanja. Ob delu je končal tudi višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. V TOZD Vzdrževanje in energetika je bil tri leta vodja priprave de-to, dve leti vodja operative vzdrževanja to tri leta vodja komerciale. Kot družbenopolitični delavec in član samoupravnih organov je še danes direkten, pošten in preudaren. Bil je predsednik delavskega sveta V TOZD, član centralnega delavskega sveta, izvršnega odbora sindikata, komisij in vodja dele-gacij. FRANC ZALOKAR V TOZD Transport so doslej zelo dobro politično in samoupravno delovali. Ing. Zalokar je prepričan, da bo delo še boljše saj je mnogo mladih delavcev, ki s pridnostjo in zagnanostjo uspešno razvijajo svoje ideje. Želi le, da bi bili odnosi med vodstvenimi delavci v delovni organizaciji še bolj čvrsti. TOZD Transport je doslej posloval ze- lo dobro in dosegal poslovne rezultate, ki so večinoma presegali planirane. Delavci so to dosegli z osebnim prizadevanjem in mnogimi odrekanji. Prevzemali so dodatna dela, ki niso bila v njihovem načrtu in s tem povečevali dohodek temeljne organizacije. Pred TOZD Transport pa ne stojijo le naloge, ki so si jih zastavili v planu za leto 1980. Reorganizacija podjetja bo v marsičem spremenila organizacijsko strukturo TOZD, vedo pa, da bodo morali okrepiti kadrovanje, kajti potrebujejo predvsem transportne strokovnjakejivnekva-lificirane delavce. y_______ V letošnjem letu predvidevajo začeti z izgradnjo delavnic in poslovnih prostorov v novem delu Cinkarne. Neizdobavljeni so ostali tovornjaki in viličarji, obnoviti pa morajo tudi že iztrošene cisterne, katerih nabavo je potrebno načrtovati v investicijskem programu celotne delovne organizacije. Tudi velike zadolžitve na področju ekologije, kot dodatne naloge, bodo skušali z uspehom in v roku uresničevati. Ing. Zalokar se zaveda, da ne bo lahko kajti leto stabilizacijskih prizadevanj je potrebno uresničevati na vseh ravneh. Z uspešno investicijsko politiko, dodatnim zaslužkom in zmanjšanjem stroškov ter seveda z enotnim prizadevanjem vseh v TOZD, bo uspelo TOZD Transport, kakor tudi individualnemu poslovodnemu organu, ki ga danes predstavljamo, dobro gospodarjenje. S seje sveta za ekonomsko in ekološko sanacijo Cinkarne Svet za ekonomsko in ekološko sa-nacijo Cinkarne Celje se je sestal na sVoji 9. seji, dne 21. 12. 1979. Dnevni red to zajemal poročilo koordinacijskega odbora za izvajanje ekološke sanacije in stroške izgradnje nove žveplene kisline. Predsednik koordinacijskega odbo-ra za izvajanje ekološke sanacije Cinkarne Celje, Viktor Skale je podal poročilo o stopnji razreševanja ekoloških ža-rišč iz programa ekonomske in ekološke sanacije Cinkarne Celje. Poudaril je, da pomanjkanje finančnih sredstev ni omogočilo naši DO odpraviti Uvedenih ekoloških žarišč, zato je bil v okviru razreševanja problematike ekološke sanacije, izdelan plan potrebnih sredstev za odpravo ekoloških problemov v posameznih TOZD s predpostavko, da so v tem planu zajeta vsa trenutno znana žarišča. Potrebna finančna sredstva so bila zagotovljena z veliko kasnitvijo. Enako kasnitev možnosti koriščenja sredstev Pogojuje nujen časovni premik dokončne tovedbe posameznih postavk iz programa ekologije. po podanem časovnem razporedu ures-Pičitve glavnih ekoloških žarišč, je bila v razpravi posebej poudarjena kasnitev Pri izgradnji dimnika. Ker meteorološki zavod iz Ljubljane še ni posredoval Potrebnih podatkov, je svet sprejel sklep, ba je potrebno od zavoda pridobiti ob-razložitev za kasnitev. Ker so prisotne ,udi težave pri plinifikaciji obratov, se to svet odločil, da na prihodnjo sejo povabi odgovorne iz Železarne štore, da podalo ustrezne obrazložitve. Glede vprašanja nabave opreme za kontrolo onesnaženosti zraka in vode, kjer še ni prišlo do uskladitve s Skupnostjo za varstvo zraka, je v mesecu januarju potrebno organizirati sestanek s predstavniki Skupnosti za varstvo zraka, odgovornimi iz Meteorološkega zavoda, Skupnostjo za zdravstveno varstvo in Cinkarno Celje. Dogovoriti se je potrebno in uskladiti vprašanja meritev, meritve-nih naprav in postavitve meritvene mreže. V nadaljevanju je bil svet seznanjen z novim elaboratom o izgradnji žveplene kisline. Poročilo je podal Felicijan Justin. Prvotni investicijski program,izdelan decembra 1977 ter kasneje ažuriran z aneksom januarja 1979, je bil finančno ovrednoten z 311.045 mio dinarjev in so bili viri finansiranja zagotovljeni. Zaradi ne-ažuriranja del, pa je cena projektiranega objekta porasla na 480.574 mio din ali za 54,5 %. Svet je bil enoten, da je potrebno nadaljevati postopek za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev in tako zaključiti finančni krog preko sovlagateljev in bank. Izredno živahna razprava je bila pri obravnavi obrata žveplene kisline, ki predeluje ferosulfat in ki je v novem elaboratu predviden za ukinitev. Cinkarna Celje navedenega obrata ni pripravljena ukiniti, saj bi v tem primeru lahko kupcem ponudili znatno manjše količine kisline, kar bi imelo za posledico, da ne bi bilo mogoče zbrati potrebnih finančnih sredstev. Stališče sveta je bilo, da se vsa določila v elaboratu, ki se nanaša- jo na ukinitev navedenega obrata, črtajo. Nadalje je svet podprl sodelovanje z rudnikom BOR, od katerega prejemamo potrebno surovino pirit. Zaradi izredno težkega stanja, v katerem se nahaja rudnik, naj bi naša delovna organizacija pristopila k njegovi sanaciji in združevanju sredstev za razširitev rudniških kapacitet. Potrebna sredstva bo Cinkarna skušala pridobiti od kupcev, poleg združevanja sredstev za novo »S« - kislino. Svet je sprejel stališče, da Cinkarna pripravi izvleček iz elaborata in predlog samoupravnega sporazuma, ter navedene materiale dostavi kupcem in jih obvesti da bo sestanek zaradi zagotovitve sredstev za skupno vlaganje za S-kisli-no v mesecu januarju 1980. Sestanek s kupci skliče Cinkarna Celje v sodelovanju z GZ Slovenije in panožnim združenjem. Pod točko tri dnevnega reda, je bil svet seznanjen z doseženimi rezultati poslovanja za 1979. leto, kjer je bila podana sugestija, da naj Cinkarna obvešča javnost o vseh pozitivnih premikih v delovni organizaciji. Glavni direktor Bernard Krivec je prisotne-seznanil, da bo Cinkarna organizirala tiskovno konferenco, kjer bodo novinarji seznanjeni o pričetku obratovanja filtrov ter o poteku izvajanja ekonomske in ekološke sanacije. Ob zaključku seje, je bil okvirno sprejet delovni red za prihodnjo sejo sveta. dopisujte v svoj Časopis Odgovorni nosilci naloge izdelave in montaže elektrofiltrov v proizvodnji Titan dioksida so bili delavci iz TOZD Vzdrževanje in energetika in sicer: Viktor HERLAH, tehnolog v razvoju, je bi! odgovoren za električni del. Franc TERŠEK, vodja oddelka za predelavo umetnih materialov, je bil odgovoren za izvajanje antikorozijske zaščite. Marjan CIMERMAN, izmenovodja v predelavi gume, je bil odgovoren za izvajanje gumarskih del. Ivica ŽERJAV, vodja proizvodnje, je bila predlagatelj za izbiro tehnologije za antikorozijo. Na zadnji seji DS DO Cinkarne Celje so delegati podelili najodgovornejšim sodelavcem priznanje za izredne rezultate pri izgradnji elektrofiltrov. Vidni rezultati izboljšanja zraka Izvajanje ekološke sanacije Cinkarna Celje je z izgradnjo elektrofiltrov dala teden dni pred novim letom Celjanom in okoliškim prebivalcem veliko darilo. Zaradi slabih vremenskih razmer učinek ni bil tako viden. Vodne pare, ki izhajajo iz dveh dimnikov na proizvodni hali Ti02, bodo mnogo bolj vidne v času visokega zračnega pritiska in nižje vlažnosti zraka. Megla, ki je še ne dolgo tega ob vsakem padcu pritiska zasenčila Celje, je izginila. Elektrofiltra sta začela obratovati 21. decembra 1979 in učinkovitost obeh se odraža v emisiji le 30 kilogramov S02 (prej 1440 kilogramov) dnevno, kar nedvomno pomeni velik dosežek na področju ekologije nasploh. Količina S02, ki prihaja iz dimnikov, pa se bo bistveno zmanjšala, ko bodo še letos zamenjali mazut z zemeljskim plinom. Po lastni ideji V začetku leta 1978 se je v vodstvu TOZD Vzdrževanje in energetika rodila ideja, da bi izdelali elektrofilter podoben tistemu, ki je leta 1973 zgorel, s popravki, dopolnjen, izdelan v Cinkarni. Strokovnjaki v omenjeni temeljni organizaciji so izdelali večino dokumentacije in projekt. Vendar se je zaradi nezaupanja domačih sodelavcev, vodstvo Cinkarne odločilo za nakup inženiringa pri nemškem dobavitelju. Firmi Lurgi so bistveni deli idejnega projekta (postavitve, rešitve lokacije, varovanje filtrov in konstrukcijska izvedba ohišja), služili kot osnova za izdelavo celotne dokumentacije. Team strokovnjakov v TOZD Vzdrževanje in energetika je podpisal vsak posamezen del projekta firme Lurgi in s tem prevzel odgovornost. Končno smo dobili veliko potrdilo, da so med nami sodelavci, ki so z znanjem in iznajdljivostjo naredili pomemben korak v prihodnost. Z izdelavo posameznih elementov so začeli v marcu 1979. Ker niso našli primernega pokritega prostora, so delavci morali pripraviti ohišje v velikosti 4,6 m x 11 m na prostem. K sreči vreme v jesenskem času ni bilo tako muhasto, da bi preprečilo delo. Zato pa je bilo več težav pri montaži. Montaža elektrofiltrov se je začela 5. novembra in trajala do 13. decembra 1979. Za dvig tovora težkega 45 ton do višine 40 metrov so si morali sposoditi avtodvigalo pri Konstrukturju in Javnih skladiščih. Dviganje je terjalo večkraten izpad montaže, kar pa delavce, vztrajne in požrtvovalne, ni prestrašilo. Vremenske neprilike, predvsem sneženje in razmočen teren, so povečali težave pri dostopu Z delom dan in noč, ob prostih sobotah nedeljah in praznikih, so uspeli svoja prizadevanja uresničiti. Najpomembnejše pa je, da so si za uresničitev tega projekta postavili izredno kratke roke izdelave. Za vključevanje v tehnološko linijo A so porabili komaj tri in v linijo B dva dni. Planiranih osem dni so skrajšali tako le na pet dni in s tem omogočili mnogo manjši izpad proizvodnje. Vključevanje Anton ŽERJAV, direktor TOZD Vzdrževanje in energetika je prevzel nase odgovornost celotne naloge za izvedbo in montažo elektrofiltrov. Slavko KAJTNER, tehnolog v razvoju, je bil odgovoren za konstrukcijska dela domačega dela opreme in montaže. Ivan RUČIGAJ, vodja operative, je bi! odgovoren za meritve in regulacije. Dušan KRAŠOVIC, vodja vzdrževanja ARM Ti02, je bil odgovoren za izvajanje montaže meritev In avtomatskega sistema varovanja filtrov. Jože AŠENBERGER, vodja elektro vzdrževanja Ti02, je bi! odgovoren za montažo elektrodela filtrov. ČASOVNA RAZPREDELNICA EKOLOŠKE SANACIJE CINKARNE CELJE Dušan SLOKAN, obratovodja strojne službe, je bil odgovoren za izdelavo in montažo strojne oprema. Jože KRIŽANEC, vodja strojnega vzdrževanja Ti02, je bil odgovoren za izdelavo strojnega dela v filtrih. je potekalo v vsako linijo posebej. S tem je bilo omogočeno, da je proizvodnja Titan dioksida ves čas tekla normalno, celo več, lahko so delali nad normo. Nepotrebne težave Skozi vrsto objektivnih težav, so se odgovorni delavci srečevali s kopico nepotrebnih problemov, ki so jih znali z dobro in organizirano kontroloodpraviti, še preden je lahko prišlo do zastojev ali nesreč. Ena od teh je bila težava pri hitri pridobitvi odtujenega ogljenega traku za dovod elektrike na cevi iz uvoza. Za hip nemočni in močno ponižani pred sodelavci firme Lurgi, so v zelo kratkem času dobili pogrešani material, kar gre zahvala dobrim odnosom z nemškim izvoznikom Prišlo je tudi do nasilne prekinitve dovoda električne elektrinine (dovoda) vendar so tik pred zaprtjem filtrov ugotovili zapreko. V nasprotnem primeru bi lahko vzrok prekinitve iskali nekaj tednov. Zopet so bili nemočni, ko je ob zagonu filtrov temperatura uhajala preko dovoljene meje. Napako so našli naključno v hladilnem sistemu po treh dneh in dveh nočeh neumornega iskanja. In kdo je kriv za te težave? Kdo drug kot umazani, banalni nameni! pri izgradnji filtrov |e sodelovalo 91 delavcev strojnega, elektro, ARM, In proizvodnih ODraiov TOZD Vzdrževanje In energetika. Veliko pomoč pri izdelavi strojnega dela in montaže so nudili delavci iz TOZD MIO, Metalne Maribor pod vodstvom Štefana UNDORFERJA, Alojza ŠKARBAN, in Nikole URUKALO. Naziv ekološke naloge Izdelava projektov Izvedba in pridobivanje gradbenih dovoljenj del Nabava in montaža strojnih delov TOZD TiO, 1. Elektrofiltri okt. 79 dec. 79 2. Nevtralizacija odplak okt. 79 okt. 79 jun. 80 3. Skladišče ferosulfata mar. 80 sep. 80 4. Obnova zbiralnikov 5. Varn. kapacitete apr. 80 sep. 80 nevtralizacije okt. 79 ^..-dec. 80 6. Pregrada v odval. V'-" dolini 7. Čiščenje jaloviščne jul. 80 vode feb. 80 dec. 80 8. Dimnik pogojeno z izgradnjo »S« kisline 9. Plinifikacija okt. 79 nov. 80 10. Kanalizacija mar. 80 dec. 80 11. Raziskava ozračja izvaja meteorološki zavod 12. Čiščenje filtrata feb. 80 maj. 80 13. Napa nad kalcinirko okt. 79 TOZD Metalurgija 14. Dimnik pogojeno z izgradnjo »S« kisline 15. Akumulacijski bazen feb. 80 jul. 80 TOZD Kemija 16. Luženje baritnega blata 17. Čistilna naprava dec. 79 sep. 80 MB-OOB TOZD Grafika 18. Naprava za absorbcijo dec. 79 jun. 80 hlapov dec. 79 19. Čiščenje odpadnih voda nov. 79 TOZD Transport 20. Deponija trdnih odpad. avg. 80 DSSS 21. Oprema za merjenje onesnaženega zraka in vode a. Schnakenberg b. Amonijev sulfat c. Nadvišanje pregrade dec. 80 295 m d. Odvodni kanal deponije maj. 80 meteorne vode e. Prečrpališče mazuta dec. 79 sep. 80 Spremembe članov v organih samoupravljanja Po odhodu nekaterih delavcev iz delovne organizacije, se je v samoupravnih organih spremenilo članstvo. Zaradi odhoda predsednika delavskega sveta TOZD Grafike, so izvolili novega in sicer METODO KASTELIC, ing. kemije, na delovnem mestu prvi strokovni delavec v servisu. Zaradi odhoda predsednika delavskega sveta DSSS so izvolili novega in sicer MIRO GORENŠEK,ekon. tehnik, na delovnem mestu urednik tega glasila. Nastale so tudi spremembe v komisiji poslovnega odbora, uredniškem odboru. TOZD Titan je delegiral za člana uredniškega odbora MARJANO FRELIH in namestnika BEBO BLAŽIČ, TOZD Vzdrževanje in energetika za člana JASNO ŠLOSAR in namestnika JOŽETA BRULC, TOZD Transport pa za člana FRANCA ZALOKAR in namestnika MILANA AMONA Predsednik uredniškega odbora je ostal Franc Zalokar. Imena članov in predsednike komisij pri delavskem svetu delovne organizacije bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk Cinkarnarja, ker nekatere od teh še niso do konca konstituirane. IE10 DRIHBENIPIimCNIH BRGRNIZACII Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata so imeli sestanke, na katerih so člani razpravljali in sklepali o naslednjem: DSSS Za nabavo inkubatorja so odobrili 1.500,00 din. TOZD TRANSPORT Nova SIS Pregledali so osnutek samoupravnega sporazuma SIS za pospeševanje kmetijstva v občini Celje in pri tem posredovali svoja stališča. Člani IO se strinjajo, da je takšen SIS potreben, vendar so postavili vprašanje, koliko je kmetij oz. kmetov, ki bi bili vključeni v to SIS, s kakšnimi površinami obdelovalne zemlje razpolagajo in kakšna je ocena sedanjega stanja kmetijske proizvodnje in možnost razvoja kmetijstva s pomočjo usmerjanja preko SIS za pospeševanje kmetijstva. Po njihovem mnenju poglavje, ki določa vire sredstev ni sprejemljivo, ker bi bila potrebna dodatna ocena, koliko denarja predstavlja 0,2 % prispevka, čigar osnova je bruto OD vseh zaposlenih v občini Celje, s kolikimi finančnimi sredstvi bo razpolagala SIS in kako bodo ta sredstva trošena. Predlog pomanjkljivo prikazuje delegatska mesta podpisnikov sporazuma v skupščini in število profesionalnih delavcev, zaposlenih v tej SIS. Vprašanje SOb Sprejeli so sklep, s katerim so zahtevali od odgovornih oseb pri Skupščini občine Celje, seznanitev s potekom reševanja nepravilnega dodeljevanja stanovanj nekaterim odgovornim tovarišem spomladi 1979. Istočasno so zahtevali, da na prihodnji seji konference sindikata Cinkarne obravnavajo omenjeno vprašanje, skupno z uradnim poročilom SOb Celje. TOZD TITAN DIOKSID Obravnavali so ekonomsko in ekološko sanacijo in ugotovili, da je potrebno stabilizirati proizvodnjo na 20.000 ton z izkoristkom 85 % in povečati proizvodnjo na 25.000 ton z uporabo bogatejše žlindre. Vodstvo TiOz mora skupaj z TOZD Vzdrževanjem in energetiko izdelati kriterije o nagrajevanju in sporazum z enakimi kriteriji(kriterij za izpade-nizki izpad). CINKARNARIEVA pošta * v* ■ , + , -k *•* * * * S * . * o * * , * * ■* X r ¥ 'K * ,**0 v T.* * -T 4p . "k * * + * *** * .. 1' A "h ¥■ k . * * * Uporaba domačih izdelkov ali odkup tuje licence ? Ker od vodstva TOZD Titan dioksid ni bilo moč dobiti odgovora na javno vprašanje avtorjev inovacijskega predloga, zakaj se ne uporablja kalcit v zameno za hidriranim apno in kje so vzroki zaustavitve dobav in uporabe kalcita, smo iskali odgovor pri ing. Janezu Planinšku, predsedniku komisije za inovacije pri Delavskem svetu TOZD Titan dioksid. Na voljo nam je bila celotna dokumentacija v zvezi s tem predlogom. Odločili smo, da najprej opišemo postopek nevtralizacije po prvotnem oziroma zdajšnjem načinu in koliko je izboljšanje oziroma prihranek predloga »kalcit« vprašljiv. Pri proizvodnji titan dioksida ostajajo kisle odplake. To je razredčena žveplena kislina in vezani sulfati. Omenjena kislina se v obratu nevtralizacije nevtralizira (kemični proces) s hidrirnim apnom, zato, da ne gre kislina v vodotoke. Nevtralizirane odplake odpeljejo na odlagališče Žepina - Bukovžlak. Tam se trdni odpadki usedajo, ostalo pa počasi odteka v potok. Predlagatelji ing. Vojo Ružič, Viktor Skale, ing. Aleksander Kerstein in ing. Peter Omerzel so predlagali da bi pri nevtralizaciji namesto hidriranega apna uporabljali kalcitno moko (kalcijev karbonat), ker bi s tem porabili manj apna in bi bil prihranek tu. Kalcit bi dobivali iz IGM Trbovlje in drugod. Ker pa so pri poskusih imeli težave pri pnevmatskem transportu, so predlagali, odvoz že mokrih kalcitnih odplak iz asfaltne baze Velika Pirešica. Za investicijo, ki je bila takrat pri vodstvu TOZD podprta, so porabili od aprila 1977 do decembra 1979 nič manj kot 727.866,00 din. In danes stojijo naprave, ki jih nihče ne uporablja. Cestno podjetje Celje je poslalo septembra 1978 Cinkarni dopis s podpisom ing. Kersteina, da je pripravljeno za dobo 5 let dovažati celotno količino kalcitnih odplak. Odplake bi bili pripravljeni dajati na razpolago brezplačno, razen stroškov prevoza, ki so po njihovem ceniku za obratovno uro vožnje znašali 272,15 din na uro. Cena apna v tem letu pa je bila 760,00 din na tono, fco Cinkarna. Vodstvo TOZD Titan dioksid je bilo 14. 6. 1979 prisiljeno odpovedati nadaljnje dovažanje mokrega kalcita v nevtralizacijo in odlagališče, zaradi ugotovitve, da se je spremenil sestav kalcita, saj je le-ta ogrožal aparaturo. Izpadle so reakcijske kadi, iz katerih so pri čiščenju dobili nad 40 m3 peska, ki je kvarno in abrazivno vplival in ni reagiral. Izpad nevtralizacije ima nujno za posledico izpad proizvodnje Titan dioksid. Potrebno je omeniti, da ni dokumentirano koliko takega kalcita je prišlo v Cinkarno niti na tehtnici v TOZD Transport, niti v nabavni službi TOZD Ti02. Iz strokovnih mnenj in študij, ki so bile narejene s strani strokovnjakov Ljudske tehnike je bilo ugotovljeno, da obstoja velika nevarnost, da se s posegom kalcita mnogo hitreje polni odlagališče Žepina, ki je življenskega pomena za proizvodnjo Titan dioksida. Pri dodajanju kalcita v nevtralizacijo pa nastaja močno penjenje, sprošča se dušeč brezbarven plin (C02). Pri premočnem doziranju se kisle pene širijo po obratu, ter s tem ogrožajo življenja delavcev, če se ne upoštevajo primerni varnostni ukrepi. Tako je ocenila služba za varno delo v delovni organizaciji. Delegati DS TOZD Titan dioksid, dne 25. 1. 1979 niso mogli potrditi izplačilo 58.880,00 din nagrade na podlagi nepotrjenih podatkov predlagateljev, ki so za leto 1978 predlagali 534.203,00 din prihranka. Komisija pri DS TOZD je začela primer raziskovati in zahtevala od avtorjev odgovore na nejasnosti. Delna nevtralizacija z odpadnim kalcitom je v interesu TOZD Titan dioksid, vendar brez natančne tehnološke dokumentacije in navodil za delo ter varnosti delavcev pri delu, ni mogoče pričeti z delom. Avtorji odgovora niso dali, temveč so v pritožbi Delavskemu svetu dne 17. 9. 1979 trdili, da so v letih 1976 in 1977 uporabili 1.189.995 ton kalcita, čeprav za nevtralizacijo kislih odplak letno porabimo samo cca 36.000 ton apna. Od francoskega partnerja ne bomo kupovali nikakršne licence v zvezi s kalcitom, ker moramo ta problem sami reševati in ga izpeljati primerno našim pogojem dela in deponije. Delavski svet TOZD Titan dioksid se je celo odločil, da končno temu le pride do kraja in je objavil interni razpis za odgovorno osebo, ki bo podala odgovore na vsa ta vprašanja in bo za to delo nagrajena z nagrado 50.000,- din. Ta nagrada bo odbitna postavka pri obračunu prihranka in izračunu odškodnine predlagateljem V treh razpisih, na katere se ni nihče prijavil, ni bilo nikjer izrecno omenjeno, kot trdijo avtorji, da se le-ti ne smejo prijaviti. Dejstvo je, da se je za razno razne sestanke in iskanja dokumentacije porabilo veliko delovnih ur, pa še do danes ni rešitve. Potrebno je razmisliti, ali je res tako enostavno, kot se zdi, ali morajo biti narejene temeljite študije, če hočemo, da se bo kaj prihranilo, ne pa oškodovalo? M. Gorenšek Jubilejne nagrade V prejšnji številki »Cinkarnarja« je dela- vec iz TOZD Titan dioksida spraševal in kritično opisal podeljevanje jubilejnih nagrad v Cinkarni Celje. Družbenopolitične organizacije, ki bi morale o tem razpravljati in zavzeti primerna stališča, še vedno niso dale odgovora. Predstavniki sindikata so povedali, da bodo o tem razpravljali na prihodnji seji konference sindikata delovne organizacije v prisotnosti direktorjev TOZD in objavili odgovor v naslednji številki glasila. Uredništvo POPRAVEK V 10. številki Cinkarnarja je v prispevku Kadrovske spremembe prišlo do dveh neljubih pomot. Pri vstopih: V splošni sektor sta bili sprejeti dve snažilki ter prvi referent v tajništvu. Pri izstopih: vzrok zapustitve delovne organizacije za Branka Germadnika je neznan. Prosimo, da nam napaki oprostite! Uredništvo ŠAH V LETU 79 JUBILEJNO PRVENSTVO ZA POSAMEZNIKE 14. oktobra 1979. Vrstni red: Metalurgija, Vzdrževaje, Kemija, Grafika, Metalurgija druga ekipa. MOŠTVENI HITROPOTEZNI TURNIR Na to tekmovaje smo povabili 12 naj, močnejših moštev, s katerimi je naša sekcija v preteklih letih največ sodelovala. Žal se niso udeležile vse ekipe, a smo le uspeli zagotoviti močno udeležbo. Prvo mesto je osvojil Celjski šahovski klub, drugi je bil ŠK Šempeter, sledili so Ingrad, Cinkarna I, Emo, Žična, Cinkarna II. Za prvo ekipo Cinkarne so igrali Arh, Lazič, Ružič, Mežnar, Največ točk je osvojil Arh, 4 od 6 možnih. Prvenstvo, ki je imelo jubilejno obeležje, je bilo odigrano v Logarski dolini od 15. do 18. novembra 1979. Prijavilo se je kar 16 šahistov, od teh tretjina mlajših, kar pomeni veliko osvežitev sekcije in garancijo za nadaljnje delo. Tekmovanje je trajalo tri dni, igrali pa smo vsak z vsakim. Vrstni red je bil naslednji: Dečko Franc, Mežnar Mirko, Ružič Vojo, Škrobič Branko, Lazič Miodrag, Tasič Milan, Pohote Ivan, Jančič Jože, Ilič Franjo, Po-čivalšek Vinko, Celestina Stane, Puh Karel, Kovačič Franc, Hrovatič Ivan, Kisovec Rihard in Košak Albin. Prvak Cinkarne za leto 1979 je postal Dečko Franc, saj je imel boljši rezultat po Sonnenbornu, kot pa Mežnar Mirko. V nedeljo 18. novembra smo odigrali prijateljski dvoboj s šahisti Solčave in zmagali z rezultatom 5,5 : 1,5 točke. V Logarski dolini smo odigrali tudi hitropotezni turnir za posameznike. Zmagal je Mežnar z 9 točkami, brez poraza. Jubilejno prvenstvo je potekalo v pravem športnem vzdušju in ob odlični organizaciji, za kar ima največ zaslug vodja tekmovanja Jože Šnajder. Celjskim športnikom priznanja 79 Konec preteklega leta so v športni dvorani Golovec izbrali najboljše celjske športnike v letu 1979, izrekli priznanja najboljšim ekipam za dosežene rezultate na sindikalnih TRIM igrah in desetim najuspešnejšim organizatorjem rekreacije v delovnih organizacijah. Na prireditvi, organizirale so jo celjska Telesnokulturna skupnost, Zveza telesno-kulturnih organizacij Celje in uredništvo Novega tednika ter Radia Celje se je zbralo preko 1500 športnikov, rekreativ- priborile prvo mesto, dobile'so pokal in nagrado. Starejši člani pa so med osemindvajsetimi ekipami dosegli drugo mesto in prav tako priznanje in nagrado. V posameznih panogah so naše ženske zasedle dve prvi mesti, in sicer v smučanju ter v keglanju, moški pa prvo mesto v malem nogometu. Med desetimi najuspešnejšimi organizatorji rekreacije v delovni organizacijah v preteklem letu, ki so prejeli plakete Predstavniki posameznih ekip, ki so prejele priznanja za dosežene uspehe na TRIM igrah OBVESTILO vsem delavcem iz drugih republik, ki imajo otroke zavarovane po sebi (zdravstvena knjižica), rojene od leta 1969 do 1977 in niso stalno prijavljeni v Celju, ki še niso dvignili paketov za Dedka Mraza, naj se čimprej oglasijo v tajništvu družbenopolitičnih organizacij. Tajništvo HITROPOTEZNI TURNIR POSAMEZNIKOV Turnir je bil odigran 20. novembra 1979 v sindikalni dvorani Cinkarne. Sodelovalo je 18 tekmovalcev, ki so se pomerili vsak z vsakim. Tudi tu smo lahko bili z udeležbo zadovoljni. Vrstni red: Zelenovič Vlado, Arh Zvone, Lazič Miodrag, Ružič Vojo, Pipuš Iskren, Mežnar Mirko, Dečko Franc, Tasič Milan, škrobič Branko, Celestina Stane, Pohole Ivan, Kovačič Franc, Jančič Jože, Ilič Franjo, Počivalšek Vinko, Ovtar Henrik, Puh Karel, in Kisovec Rihard. METALURGIJA PRVAK MED TOZDI V okviru praznovanja in počastitve 30-letnice delovanja sekcije, je bilo izvedeno tekmovanje med TOZD. Sodelovalo je pet ekip, turnir pa je bil odigran Šaljivo tekmovanje med športniki in rekreativci: met lutke cev ter ljubiteljev športa in rekreacije. Na sindikalnih TRIM-igrah 1979 so sodelovali cinkarnarji v tretji skupini, kjer so tekmovale delovne organizacije s preko 400 zaposlenimi. Moški so se med petnajstimi ekipami uvrstili na tretje mesto, za kar so prejeli priznanje in nagrado. Ženske so si med devetimi ekipami za svoje prizadevno delo, je bil tudi naš sodelavec Marjan Leban. Vsem našim športnikom, ki so prispevali s svojim aktivnim sodelovanjem k doseženim rezultatom in tovarišu Lebanu iskreno čestitamo in jim na prihodnjih tekmovanjih želimo obilo športnih uspehov. Po razglasitvi najboljših in podelitvi priznanj je TVD Partizan iz Gaberja organiziral šaljive igre, v katerih so se pomerili najboljši športniki in rekreativci. V eni izmed iger so kolesarji morali prevažati polne kozarce vode preko raznih ovir. Naslednjo nalogo bi lahko imenovali košarka za orjake; tekmovalci so namreč morali vreči velikansko žogo skozi obroč. Posrečeno pa je bilo tudi metanje lutke z nosili preko vrvice - tekmovalci so morali lutko na drugi strani ujeti na nosila. Varnost delavcev in nesreče pri delu a V mesecu decembru 1979 je bilo 13 nesreč pri delu in štiri nesreče na poti na delo oziroma z dela. Od trinajstih poškodovanih pri delu, jih je 9 že zaključilo bolniški stalež in imajo skupaj 111 izgubljenih delovnih dni. Na remontu reduktorja v valjarni, sta ključavničarja navzkrižno brusila z ročnim brusilnim strojem. Zaradi nepravilnega načina dela in neuporabe zaščitnih očal, je bil eden izmed njiju zaradi poškodovanega očesa v bolniškem staležu 52 delovnih dni. V elektrodelavnici je delavec padel z lestve in se poškodoval, istočasno je s padcem poškodoval sodelavca. Pri pobiranju plošč s tresalne mize v obratu tiskarskih plošč, je delavka stopila v nezavarovano odprtino in se udarila ob tresalno mizo. V glavnem laboratoriju je delavec pripravljal amonijak. Pri tem je amonijak nenadoma brizgnil iz balona ter ga polil po obrazu. Pri montaži verige transporterja ogorkov na PIK-u se je delavcu v rokavico vsulo nekaj vročega praženca in ga opeklo po roki. V žičarni je delavec v popoldanski izmeni delal sam. Pri dviganju soda z dvigalnim vozičkom je hotel odstraniti les izpod kolesa vozička. Pri tem je popustila ročka za dvigovanje, ter mu stisnila prste. Pri premikanju desk na odru v gumarnici je ključavničarju le-ta padla na tla in mu poškodovala prste. Vzrok za nesrečo je neprevidnost in pomanjkanje delovnih izkušenj. V remontni delavnici je pri popravilu stiskalnice delavec stopil na odrezek pločevine ter se zbodel v podplat. Pri dviganju betonskih plošč nad kanalom na TiOs, je delavcu železna palica poškodovala prst. Pri odvozu vročega pepela od TD peči v sekundarni proizvodnji cinka, je delavec prehitro odprl stranska vrata vozička (moral bi počakati, da se pepel dovolj ohladi) in razširjen plamen ga je opekel po obrazu in rokah. V mehanični delavnici je delavec z vrtalnim strojem vrtal kotnik. Ker ga ni pritrdil, si je poškodoval zapestje. Pri tehtanju na avtomatski tehtnici v gradbenih lepilih je kos Žide prišel med zapiralno loputo. Ko je delavec hotel žico z roko odstraniti, mu je loputa stisnila prst roke. Ponesrečenec pred posegom ni izklopil pogona tehtnice. Vzroki za nesreče pri delu v tem mesecu so: nepravilen način dela, pomanjkanje delovnih izkušenj, neprevidnost, neuporaba osebnih zaščitnih sredstev in neurejen delovni prostor. število nesreč pri delu je relativno veliko, ni pa bilo težjih nesreč, zaradi katerih bi delavci lahko imeli lažje ali težje posledice. Šimun Pinjušič BESEDA UREDNIKA Zelo ste me razočarali! V prejšnji številki Cinkarnarja smo dobronamerno objavili anketo, ki bi neobvezno pomagala pri urejanju našega glasila. Vendar ne morem verjeti, da se nihče izmed 2100 delavcev ni odzval in v uredniš-------------ODREŽI tvo poslal svoje mnenje. Zamerim tudi upokojencem in štipendistom, ki glasilo dobivajo po pošti. Ce res nočete sodelovati, potem je zelo vprašljiv smisel tega dela. Čeprav nisem optimist, sem se vendar odločila, da še enkrat poskusim srečo. Zato ponovno objavljam anketo: DELAVCI,NA POMOČ PRI UREJANJU CINKARNARJA Delavcem Cinkarne Celje želimo posredovati boljše glasilo in omogočiti njihov neposredni vpliv nanj. Zato objavljamo kratek vprašalnik. Tiste, ki ga bodo izpolnili, prosimo, da ga dostavijo na uredništvo. Vse dobre in resne predloge bomo upoštevali. Uredništvo Kot redni bralec Cinkarnarja predlagam: 1. V naslednjih številkah obdelajte naslednje teme: SINDIKALNIM DELAVCEM POTEKEL MANDAT Potekel je mandat dosedanjim članom izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, zato bo potrebno izvoliti nove. Predvidoma potekajo občni zbori med 18. in 25. januarjem 1980, ko pričakujemo sodelovanje vseh delavcev, ki bodo delegirani iz vsake sindikalne skupine, v razpravah o dosedanjem.delu in nalogah za bodoče mandatno obdobje. Občnim zborom bodo prisostvovali tudi delegati iz drugih delovnih organizacij in občinskega sindikata, ki so po posameznih odborih odgovorni za izvedbo občnih zborov. Vsebinska usmeritev občnih zborov bo temeljila na vseh ravneh sindikalne organiziranosti. Intenzivno bo morala pretresti vprašanja kolektivnega dela, povečanje odgovornosti in discipline tergojitev dobrih delovnih odnosov. Povečanje aktivnosti znotraj osnovne organizacije in povezovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami (ZK, ZSMS) in samoupravnimi organi v delovni organizaciji in izven nje (KS) mora biti neposredno in konkretno. Če so priprave za izvedbo občnih zbor-rov OO ZS v 1980 resnično pripravljene bodo tudi vsebinske usmeritve za delo v bodoče dobro zastavljene in bodo krepile zavest naših delovnih ljudi. (Vsebinske usmeritve so zapisane v sindikalnem poročevalcu DE št. 10 z dne 10. 11. 1979). ZAHVALA V imenu krajevne samouprave , družbeno političnih organizacij KS »GABERJE« in hvaležnih ostarelih Gaberčanov se vam prisrčno zahvaljujemo za prejeto finančno pomoč. (Sklep PO 1.000.00 din. Z vašo in drugo pomočjo, nam je uspelo v petek, dne 28.12. 1979 prirediti krajanom starim nad 65 let, skromno novoletno zakusko s kulturnim programom, ki sta ga izvajala Pevski zbor in recitatorji I osnovne šole in Instrumentalni kvintet »Celjski kvintet« z dvema pevcema. V letu 1980 vam želimo veliko delovnih uspehov. Predsednik sveta KS Ivan Čendak 2. Uredništvo naj preskrbi in objavi odgovore na naslednja vprašanja: 2. a) Želim da na vprašanje odgovori (Ime In funkcija osebe, od katere želimo Informacijo): 3. Najbolj so mi všeč naslednji članki: ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem klubu zdravljenih alkoholikov Cinkarne Celje za prisrčen in lep sprejem v članstvo kluba ter za tople besede predsednika, tovariša Anderluh Ferda. Bogomir Srebot 4. Niso mi všeč naslednji članki: 5. Predlagam naslednje nove rubrike: 6. Predlagam, da objavite sestavek o delih In nalogah, ki Jih opravljam: TOZD ZAHVALA Ob nenadni izgubi očeta in moža Antona ZORKO, se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in pomoč. Žalujoča družina Zorko na Kadrovske spremembe Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu DECEMBRU 1979 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,38 din Stroškovno mesto Faktor variab. dela Pov. fakt. točk za norme POV. iak. točk za usp. dela Skupni faktor 100 Splošna uprava 1.39 1.39 101 Služba za varno delo in varstvo okolja 1.30 on 1.41 102 Center za org. in AOP 1.39 1.39 103 Fin. računov, sektor 1.39 1.39 104 Kadrovski sektor 1.39 1.39 105 Samski dom 1.39 1.39 106 Splošni sektor 1.39 1.39 107 Družbena prehrana 1.39 1.39 108 Pralnica in šivalnica 1.35 0.05 1.40 109 Zunanja trgovina 1.39 1.39 110 Počitniške kapacitete 1.39 1.39 111 Osebni avtomobili 1.39 1.39 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 1.25 0.10 1,35 215 Skupne službe metalurgije 1.25 0.10 1.35 216 Keramika 1.04 0,75 1.79 217 Sušilnica terosulfata 1.20 0,09 1.29 218 Žveplena kislina PIK 1.12 0,09 1.21 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 1.15 0,09 1.24 220 Pražarna terosulfata 1.20 0.10 1.30 221 Žvepl. kislina iz terosulfata 1,20 0.11 1.31 222 Cinkov prah 1.05 0.01 0.06 1.12 223 Sekundarna proizv. cinka 1.18 0,09 1.27 224 Baterijske čašice 1.25 0.12 1.37 225 Žičarna 1.08 0.08 1.16 226 Žlebarna 1.18 0,05 1.23 227 Valjarna 1.10 0.25 1.35 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 1.34 0.02 1,36 331 Barvila Celje 1.26 1,26 332 Soli in pigmenti 1.22 1.22 333 Litopon 1.26 0.02 1,28 334 Cinkovo belilo 1.01 0.36 1.37 335 Zaščitna sred. - modri baker 1.21 1.21 336 Rastni substrati 1.13 0,61 1.74 338 Gradbena lepila 1.35 0.27 1.62 339 Betonski elementi 1.35 0.27 1,62 340 Zašč. sred. - modra galica 1.22 1.22 TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe Kemije Moz. 1.23 0.05 1.28 442 Barve in premazi 1.08 0.17 1.25 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 1,45 1.45 546 Tiskarna 1.45 1.45 547 Tiskarske plošče 1,45 1.45 548 Preparati za grafiko 1.45 1.45 549 Tiskarske barve 1.45 1.45 550 Razvoj grafike 1.45 1,45 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 1.35 0.06 0.11 1.52 657 Strojno vzdrževanje 1.33 0.30 0,08 1.71 658 Elektro vzdrževanje 1.33 0.33 0,10 1.76 659 Vzdrževanje ARM 1.33 0.03 0,09 1.45 660 Gradbeno vzdrževanje 1.31 0.15 0,11 1,57 662 Energetika skupne službe 1.35 0.07 0,10 1.52 663 Kotlarna št. 1 1.31 0,07 0,10 1 48 664 Predelava PTFE 1.33 0.42 1,75 666 Plinarna 1.39 0.02 0.11 1.52 668 Transformatorske postaje 1.31 0,04 0.10 1,45 670 GaSvana 1.35 0,27 1,62 672 Embalaža 673 Predelava gume 1.30 0,91 2.21 674 Predelava umetnih mat. 1.30 0.47 1.77 TOZD TRANSPORT 1.42 0.04 1.46 775 Skupne službe transporta 776 Železniški promet 777 Interni ostali promet 778 Avtocisterne za kislino 779 Nakladanje in razkladanje TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 1.39 1,39 991 Skupne službe tit. dioksida 1.47 1.47 992 Investicijska služba 1,47 1.47 993 Priprava vode tit. diok. 1.47 1.47 994 Kotlarna tit. dioksida 1.47 1.47 995 Transformat. postaje tit. dioksid 1.47 1.47 996 Nevtralizacija 1.47 1.47 998 Površinska obd. tit. diok. 1.47 1.47 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 1.47 1.47 Vstopi v mesecu decembru 1979 V vzdrževanje skupne službe: priprav- nik »S«, v strojni: vodja strojne vzdrževalne skupine 2 tretja ključavničarja, v splošni sektor: stenodaktilograf v tajništvu, v glavni laboratorij: pripravnik »S«, v transport: 2 strojnika težkih delovnih strojev, voznik viličarjev, v merilni: tretji merilec, v valjarno: 6 četrtih vaJj-ačev, v keramiko: 2 vozača surovin ih drobilca šamota, v OOB: opravnik filtrov in mešalec naprav v kemični proizvodnji, v finančni sektor: knjigovodja materialov in proizvodov, 2 knjigovodja, v Mozirje: pakovalec tržnih produktov, skladiščni manipulant, v grafiko skupne službe: II. ključavničar, v Ti02: IV. polivalentni delavec V letu 1979 je delovno organizacijo zapustilo 364 delavcav, na novo pa je zaposlilo 383 delavcev. Fluktuacija je za Cinkarno pereč problem, zaradi česar bomo v letu 1980 posvetili temu vso pozornost da jo bomo omejili in s tem pripomogli k izboljšanju delovnih rezultatov. Vzroki fluktuacije so v največji meri zaradi prenizkih osebnih dohodkov ustreznejšega delavdrugih delovnih organizacijah kjer si delavci pridobijo kvalifikacije, za katere nimamo prostih delovnih nalog in zaradi zaposlenja pretežno mladih delavcev, ki še niso odslužili vojaškega roka. Izstopi v mesecu decembru 1979 KOSI Ivanka, operat. za vnos podat. AOP, LUSHAKU Shefget, vozač surov, in drob. šam., splošni, FORŠTNER Dušan, II. sušilec, nova žvepl., JERŠECIČ Alojz, praži-lec, nova žvepl., LONČARIČ Ivan, vozač sur. in drob. šam., keramika, ADŽIČ Milivoj, oprav. fil. in meš. n.v. k. p., soli in pigm., RADULJ Milan, IV. valjač, valjarna, STANIMIROVIČ Milisav, pak. in posn. v cink. p., cinkov prah, LAPAN Jože, vod. stroj, vzdrž. skup., strojni, BEŠIROVIČ Mustafa, III. transp. delavec, transport, MATIJEVIČ Tadija, I. transport, del., transport, BLAGOJEVIČ Mile. del. v nevtrali-zac., Ti02-nevtral., ODLAZEK Janez, vodja povzročeval., gl. laborat., VILIMIROVIČ Dragoljub, mlinar v črnem mlet., Ti02. V JLA so odšli: PLAVČAK Franc, vozač surov, in drob. šamota, keramika, AVDIČ Mirsad, lil. ključavničar, strojni, VILJEVAC Vlado, II. varilec, strojni, ZAJKO Franc, III. transp del., transport, ČELESNIK Roman, III. polivalent. del., Ti02 in ZEC Drago, mlinar v belem mlet., Ti02. Umrl: ZORKO Anton polivalentni delavec tiskarske plošče dopisujte v svoj Časopis Program planinskih pohodov za leto 1980 Januar Pohod po poteh II. pohorskega bataljona Februar Spominski pohod na Stol Marec Zasavska planinska pot Spominski pohod na Porezen April Zasavska planinska pot Veleslalom planincev na Loki pod Raduho Maj Klek in Crikvena v Velebitu Junij Ratitovec Julij Dobrča in Begunjščica.Skuta, Grintovec, Kočna Avgust Grossglockner September Triglav Dan planincev Oktober Kolesarski maraton planincev, Zasavska planinska pot November Zasavska planinska pot December Evropska peš pot Odbor Planinske sekcije V gore tudi pozimi užitek čisto drugačen kot poleti, ko te semkaj pripelje udobna pot. Zimski vzponi, ki jih vsako leto vključujemo v naš program, so množični spominski pohodi. Prvi OSANKARICA-ROG-LA je bil letos 6. januarja. Udeležba je bila precej večja kot lansko leto. Drugi pohod je zahtevnejši. To je pohod na STOL, ki bo letos 16. februarja. Tretji pohod, ki smo ga uvedli lani pa je POREZEN, ki spada tudi med zahtevnejše. Skratka v gore hodimo tudi pozimi in zimski vzponi so eni izmed najtežjih, a tudi najlepših doživetij. A. V. Večina planincev je prepričanih, da je zima čas za počitek in da so izleti v gore samo poleti. Malo planincev srečamo v gorah pozno jeseni, pozimi ali zgodaj spomladi. Mogoče imajo prav da ostanejo v dolini, vsekakor pa so prikrajšani za veliko lepih užitkov in doživetij, ki jih nudijo zasnežene gore. Tisti, ki radi smučajo, pa jim turna smuka daje še poseben užitek. Res, da so zimski vzponi težji, napornejši in da je tura najmanj enkrat daljša kot poleti. Markacije so zasnežene koče zaprte, tako je človek navezan samo na sebe in svojo sposobnost. Tudi na- hrbtnik je težji, saj je potrebna še dodatna oprema: kuhalnik, hrana, topla obleka perilo, dereze, krplje, cepin, ... Vse to pa iskušenemu in utrjenemu planincu ne dela težav. Tudi med našimi planinci je dosti takih, ki bi bili v lepem vremenu in primerni opremi zagotovo kos zimskim vzponom: na Krn, Viševnik, Stenar, Malo Mojstrovko, Kredarico in še kam. Ko takole po snežni odeji brez markacij prigaraš na vrh, je ŽVEPLENA KISLINA Cinkarna je najstarejša proizvajalka žveplene kisline v državi in še danes predstavlja enega od pomem- j , bnejših proizvajalk v jugoslovanskem merilu. Letno proizvedemo 130.000 ton žveplene kisline, ki jo vnaprej odprodamo. Specifična teža kisline je nad 1,83 pri 20 °C/4 °C, ustreza gostoti 66°Be, oziroma 93-99 % H2S04. Tehnična žveplena kislina je običajno svetleje ali temneje obarvana zaradi nečistoč (Fe, Pb, As, Cl), ki jih vsebuje. Pridobljena po kontaktnem postopku ima gostoto 66°Be. Akumulatorska kislina (koncentrirana) je brezbarvna gosta oljna tekočina in ima 66°Be Akumulatorska kislina (razredčena) je brezbarvna tekočina, težja od vode in ima 22-32 °Be, oziroma 25,2-38 % H2S04. Koncentrirana žveplena kislina (tehnična in akumulatorska) ima široko področje uporabe v: kemični, prehrambeni, farmacevtski, industriji umetnih gnojil, rafinerijah nafte, viskozah, industriji eks- ploziva, in drugih panogah industrije in obrtništva. Žvepleno kislino hranimo v dobro zaprtih steklenicah, steklenih balonih, železnih posodah in cisternah. Razen tega jo embaliramo v embalaži iz neobarvanega polietilena in drugih plastičnih materialih odpornimi proti kislini. Pri nakladanju in transportu žveplene kisline, se morajo upoštevati vsi varnostni ukrepi glede osebne zeščite ljudi, da ne bi prišlo do poškodovanja embalaže in razlivanja kisline, saj le-ta zelo hitro uničuje vse organske materije, s katerimi pride v dotik. Posode z žvepleno kislino se polnijo samo do 90 % svoje prostornine. Mešanje kisline z vodo razvija velike količine toplote. Kislino razredčimo vedno tako, da jo po malem vlivamo v vodo, ne pa obratno in pri tem stalno mešamo. »CINKARNAR« - izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2500 Izvodov. Vsi člani delovne organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Mira Gorenšek. oblikovanje Marjan Bukovec. Naslov: Uredništvo glasilk »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 24000 interna 251. Tiska: Tiskarna, Cinkarna. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5.4.1974). *<^c> G*~~ V- 1 ^ 1 ^ MJ PRILOG A (CINKARNAR^A ■ FEBRUAR 1980 GoMMMMr Na podlagi določil ustave SRS, Zakona o združenem delu, Zakona o stanovanjskih razmerjih, Družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj, Samoupravnega sporazuma o merilih za oblikovanje splošnega akta stanovalcev o oddajanju stanovanj v občini Celje ter Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Cinkarna Celje, smo delavci vseh TOZD in DSSS z osebnim izjavljanjem na referendumu dne 20. decembra 1979 sklenili: SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA GRADNJO STANOVANJ V LASTI OBČANOV IN O LASTNEM UREJANJU STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELAVCEV TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB CINKARNE CELJE I. SPLOŠNE DOLOČBE Člen 1 Z namenom izenačitve pogojev vseh delavcev TOZD-ov in DSSS Cinkarne Celje pri reševanju stanovanjskega vprašanja na osnovi pravic in obveznosti vsakega posameznika, ustvarjanja pogojev hitrejšega reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev in njihovih družin, reševanja stanovanjskih vprašanj po načelu enakopravnosti, vzajemnosti in medsebojne solidarnosti in po enotnih kriterijih, smo se delavci vseh TOZD-ov in DSSS s tem sporazumom dogovorili, da bomo združevali sredstva za stanovanjsko gradnjo in reševanje stanovanjskih vprašanj v delovni organizaciji, združevali stanovanjski fond in enotno reševali posamezne probleme delavcev ob upoštevanju, da participirajo na tako število stanovanjskih enot, kot znaša višina združenih sredstev iz TOZD-ov. Stanovanja se delijo po splošno veljavnih kriterijih, ki jih določamo s tem sporazumom. Člen 2 \ S tem sporazumom delavci odločamo o: - pridobivanju in združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo in njihovi uporabi, - pridobivanju, gradnji in nakupu družbenih stanovanj, -kreditiranju novogradnje in adaptacije stanovanj v lasti občanov, nakupu stanovanj v etažni lastnini in nakupu individualnih stanovansjkih hiš, - dodeljevanju in zamenjavi družbenih stanovanj iz stanovanjskega fonda delovne organizacije. - organih, ki odločajo o stanovanjski gradnji, nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš v družbeni in individualni lasti, dodeljevanju pogojev za stanovanjsko gradnjo ter dodeljevanju in zamenjavi stanovanj, -o varstvu pravic delavcev, ki so v TOZD-u združili svoje delo in nameravajo še ostati v Cinkarni Celje, - o drugih zadevah, ki se nanašajo na stanovanjska vprašanja. Člen 3 Sredstva namenjena za reševanje stanovanjskih problemov, delavci TOZD-ov in DSSS združujejo. Tako združena sredstva evidentira finančna služba za vsako TOZD posebej. Člen 4 Z združenimi sredstvi namenjenimi za reševanje stanovanjskih problemov, upravljajo delavci neposredno ter po delegatih v organih upravljanja: DS TOZD-ov stanovanjska komisija, poslovni odbor in centralni delavski svet. Člen 5 Delavci TOZD-ov in DSSS se obvezujemo uporabljati namenska sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj po načelu solidarnosti glede na aktualnost posameznih stanovanjskih problemov. Člen 6 Medsebojne pravice in dolžnosti med stanodajalcem in pridobitnikom stanovanjske pravice ali posojila se določijo s selitveno odločbo, pogodbo o lastni udeležbi, posojilno pogodbo o višini in o drugih pogojih posojila. Pri dodeljevanju stanovanj in posojil je treba upoštevati dolgoročno kadrovsko politiko že zaposlenih delavcev v Cinkarni Celje in delavcev, ki na novo združujejo svoje delo v TOZD-u in DSSS. Člen 7 Obstoječa stanovanja in stanovanjske hiše ter novo zgrajena stanovanja tvorijo fond stanovanj in stanovanjskih hiš delovne organizacije. Gospodarjenje in upravljanje s fondom stanovanj in stanovanjskih hiš je prenešeno na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Celje. Pravica oddajanja stanovanj v uporabo iz tega fonda pripada delavcem TOZD-ov in DSSS po določbah tega sporazuma. 2 Člen 8 O prenosu stanovanj in stanovanjskih hiš v upravljanje in gospodarjenje na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Celje je sklenjen poseben sporazum. S tem sporazumom se Samoupravna stanovanjska skupnost s pripadajočimi službami zavezuje zagotavljati nadzor nad gospodarjenjem s fondom stanovanj delovne organizacije. Nad temi stanovanji in stanovanjskimi hišami,danimi v upravljanje, vodi evidenco Samoupravna stanovanjska skupnost, obračunava stanarino in amortizacijo. S stanovanji pa razpolaga lastnik, to je delovna organizacija Cinkarna Celje. II. ZDRUŽEVANJE IN UPORABA SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO 1. Planiranje reševanja stanovanjskih vprašanj Člen 9 Planiranje potreb in reševanje stanovanjskih vprašanj se izvaja z letnim planom, srednjeročnim in dolgoročnim planom investicijske izgradnje, kadrovskih potrebah in nerešenih stanovanjskih problemih. Člen 10 Plan reševanja stanovanjskih vprašanj obsega predvsem: 1. analizo obstoječega stanovanjskega fonda in koriščenje le-tega 2. dejanske stanovanjske razmere delavcev TOZD-ov in DSSS. 3. izhodišča za sestavo programa reševanja stanovanjskih vprašanj in razporeditve sredstev za stanovanjske potrebe so zlasti: a/ sedanje in perspektivne potrebe delavcev po stanovanjih b/ potrebna sredstva za zadostitev potreb po stanovanjih c/ izvor sredstev za stanovanjsko izgradnjo d/ udeležba solidarnostnega sklada Samoupravne stanovanjske skupnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev z nižjimi osebnimi dohodki in mladih družin e/ pridobitev stanovanj iz združenih sredstev za delavce širšega družbenega pomena f/ način nastanitve samcev oz. neporočenih^delavcev g/ časovna uresničevanja z načrtom določenih usmeritev reševanja stanovanjskih vprašanj. \ 4. Z novimi investicijami oz. planom razvoja je potrebno tudi načrtovati potrebe po stanovanjskih in drugih objektih družbenega standarda in vire finansiranja. 3 2. Viri sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj Člen 11 Sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj se formirajo iz naslednjih virov: a/ stanovanjski prispevek, ki se izloča iz bruto osebnih dohodkov delavcev TOZD-ov in DSSS b/ vračila dospelih anuitet od posojil, odobrenih za gradnjo stanovanj v lasti občanov c/ sofinansiranje - vračila drugih OZD d/ sofinansiranje drugih OZD e/ lastna udeležba prosilcev za stanovanje f/ posojilo bank ali Samoupravne stanovanjske skupnosti iz združenih sredstev g/ prispevek iz sklada skupne porabe TOZD-ov in DSSS-a h/ amortizacija od družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš i/ drugi viri 3. Uporaba zbranih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj Člen 12 Zbrana sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj se uporabljajo: a/ za stanovanjsko izgradnjo kot vezana sredstva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti in bankah b/ za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu - solidarnostni sklad c/ za gradnjo študentskih in dijaških domov d/ za gradnjo stanovanj širšega družbenega pomena e/ za nakup družbenih stanovanj - udeležba delovne organizacije f/ za dajanje kreditov, za gradnje novih hiš in adaptacije stanovanj v lasti občanov g/ za nakup stanovanj v etažni lastnini h/ za nakup starih hiš v lasti občanov i/ za plačevanje anuitet najetih posojil za nakup družbenih stanovanj in drugih anuitet j/ za sofinansiranje drugim OZD k/ za vračilo lastne udeležbe z obrestmi I/ za nakup objektov za reševanje stanovanjskih vprašanj samskih delavcev Člen 13 Plan razporeditve in koriščenja sredstev za stanovanjske potrebe se sprejema vsako leto posebej, skupaj s planom družbenega standarda. Pri planu je treba upoštevati program stanovanjske ureditve, potrebe po nakupu družbenih stanovanj, smotrnost in potrebe graditve stanovanj v lasti občanov in reševanja čim večjega števila stanovanjskih vprašanj z maksimalnim angažiranjem družbenih in zasebnih sredstev. III. OSNOVE IN MERILA ZA DODELJEVANJE IN ZAMENJAVO STANOVANJ 1. Osnovna načela Člen 14 Delavci vseh TOZD-ov in DSSS Cinkarne Celje s tem sporazumom določamo enotne osnove in merila za dodeljevanje in zamenjavo stanovanj delavcev delovne organizacije Cinkarne. Osnove in merila temeljijo na načelih solidarnosti in vzajemnosti ter enakopravnosti. Člen 15 Osnova za dodeljevanje in zamenjavo stanovanj, s katerimi razpolaga Cinkarna Celje, je podana vloga delavca za uvrstitev - dodelitev oz. zamenjavo stanovanja. Določeno prednost tudi omogoča soudeležba, kjer je zaposlen zakonec. Člen 16 Kot merila za uvrstitev delavcev na prednostno listo za dodelitev in zamenjavo stanovanja se upoštevajo: 1. obstoječe stanovanjske razmere 2. socialne razmere - število družinskih članov 3. doba čakanja na stanovanje oz. zamenjavo 4. skupna delovna doba 5. delovna doba v Cinkarni 6. zdravstveno stanje v družini 7. delovne naloge in opravila, ki jih delavec opravlja 8. udeležba v NOV 9. oddaljenost od kraja bivanja do mesta, kjer delavec združuje svoje delo 10. izjemne potrebe po deficitarnih kadrih/člen 24/. 2. Merila za dodelitev in zamenjavo stanovanja Člen 17 Delavci Cinkarne, upravičenci do stanovanja po tem sporazumu, katerih stanovanjsko vprašanje ni zadovoljivo rešeno, imajo pravico do rešitve stanovanjskega vprašanja v naslednjih primerih: 1. če so brez stanovanja 2. če je stanovanje neprimerno ali neustrezno 3. če bodo izgubili stanovanje na podlagi odpovedi sklepa sodišča ali prenehanje pogodbe z lastnikom - stanodajalcem 4. če tako določa ta sporazum oz. drugi predpisi, ki urejajo stanovanjska vprašan- ia- Člen 18 Šteje se, da je delavec brez stanovanja, če sam ^li člani njegove družine niso imetniki stanovanjske pravice, če ni lastnik stanovanjske hiše ali etažnega stanovanja, če je podnajemnik ali sostanovalec, če stanuje v odpisanem starem stanovanju ali hiši, ki je pripravljena za rušenje. Člen 19 Prošnjo za stanovanje ali zamenjavo lahko vloži posameznik le za svojo ožjo družino. K prosilcu za pridobitev stanovanjske pravice se štejejo njegovi ožji družinski člani: zakonec, nepreskrbljeni otroci, posvojenci, in starši, ki živijo v skupnem gospodinjstvu najmanj dve leti. Člen 20 Cinkarna Celje ne daje stanovanja in kreditov v naslednjih primerih: 1. delavcem, po prenehanju dela v Cinkarni 2. delavcem,zaposlenim za določen čas 3. delavcem, ki so v odpovednem roku ali v zaporu, dokler traja zaporna kazen in delavcem, ki so v disciplinskem postopku, dokler ni rešena ali brisana njihova krivda 4. delavcem, ki so že imeli stanovanje in so ga izgubili po razvezi zakona 5. delavcem po pogodbi 6. kdor odkloni stanovanje,primerno za bivanje njegove družine Člen 21 Glede na število družinskih članov, se praviloma dodeljuje prosilcu sledeče stanovanje za njegovo družino: 1 oseba - stanovanje v samskem domu ali garsonjera 2 osebi - enosobno ali enoinpolsobno stanovanje 3 osebe - enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje 4 osebe - dvo do trosobno stanovanje 5 oseb - dvoinpol do večsobno stanovanje Če delovna organizacija ne razpolaga s stanovanjem primerne velikosti glede na število družinskih članov, se lahko dodeli tudi manjše stanovanje. Taka rešitev je lahko začasna, kar pa mora biti navedeno v odločbi za dodelitev stanovanja. Ne glede na velikost pa je stanovanje neustrezno, če nima sanitarij. Člen 22 V primeru, ko je zakonec zaposlen v drugi OZD, se taki stanovanjski primeri rešujejo tako, da druga delovna organizacija prispeva v obliki posojila 50 % udeležbo od dokončne vrednosti stanovanja. V izjemnih primerih lahko na dokumentiran predlog stanovanjske komisije o znižanju sofinansiranja odloča Centralni delavski svet. Posojila se sprejemajo ali dajejo z 2 % obrestno mero za dobo 10 let. Posojilodajalec in posojilojemalec oz. soudeleženec pri skupnem reševanju stanovanjskega problema morata skleniti ustrezno pogodbo, ki jo podpišeta obe pogodbeni stranki. Stanovanje, ki je kupljeno s soudeležbo druge OZD, je last tiste, ki posojilo prejme in izda ustrezno odločbo za oddajo stanovanja. V primeru, kadar se rešuje stanovanjski problem z drugo OZD in prideta v poštev dva ali več primerov za skupno reševanje, se lahko uredi soudeležba na tak način, da se delovni organizaciji sporazumeta o recipročnem dodeljevanju stanovanj. Delovni organizaciji se pogodbeno obvežeta katerega prosilca bo rešila ena oziroma druga organizacija. Pri tem je treba upoštevati velikost stanovanja enega ali drugega prosilca in čas rešitve, ki mora biti v pogodbi določen. Člen 24 Stanovanja za deficitarne kadre dodeljuje na predlog stanovanjske komisije Centralni delavski svet. Pridobijo jih lahko delavci, katerih prisotnost je nujna za celovito poslovanje TOZD-a in delovne organizacije. Potrebe po stanovanjih za deficitarne kadre se določijo z letnim planom in z razpoložljivimi sredstvi, skladno s 15 % kvoto stanovanj iz natečaja. Dodelitev stanovanja deficitarnemu kadru je poseben pogoj, zato se ob dodelitvi z odločbo definira zahteva po vrnitvi stanovanja, v kolikor delavec preneha opravljati dela in delovne naloge v Cinkarni. Postopek za pridobitev stanovanja za deficitarne kadre prične DS TOZD, ki posreduje zahtevo kadrovski službi Činkarne. Zahtevek se vskladi preko stanovanjske komisije, mnenje o tem poda kolegijski poslovodni organ. O delitvi stanovanj, ki jih kupi TOZD iz dodatno izločenih sredstev/investicijskih/ odloča DS TOZD samostojno. Delavci, že zaposleni v Cinkarni, plačajo pri dodelitvi lastno udeležbo po kriterijih tega sporazuma, novo kadrovani delavci pa po vselitvi, najpozneje pa v roku enega leta. Člen 25 Zamenjavo med dvema imetnikoma stanovanjske pravice odobri komisija za stanovanjske zadeve. Komisija mora pred odločitvijo upoštevati smotrnost take zamenjave. Po zamenjavi se napravi pismena pogodba, na osnovi pogodbe pa se izdajo nove odločbe nosilcema stanovanjske pravice. Kadar pa delavec zaprosi za zamenjavo stanovanja, ki za njegovo družino ne ustreza vsled velikosti, lokacije ali drugih razlogov, je postopek isti, kot za pridobitev stanovanja, pri čemer se upošteva vrstni red po točkovnem sistemu. Zamenjava se izvrši v skladu s čl. 21. Kadar ima prosilec za zamenjavo stanovanja iz drugega odstavka tega člena in je nosilec stanovanjske pravice, premajhno stanovanje v skladu s členom 21 tega sporazuma in je pripravljena delovna organizacija, kjer je zaposlen zakonec, nositi stroške za večje stanovanje, mora prispevati delovna organizacija celotno vrednost med revalorizirano ceno starega stanovanja in novim stanovanjem. Ta udeležba se daje pod istimi pogoji kakor sofinansiranje za pridobitev stanovanja. Za zamenjavo stanovanj se vodi posebna lista za zamenjavo. C\en 26 V primeru pomanjkanja ustreznih stanovanj lahko komisija za stanovanjske zadeve dodeli tudi manjše stanovanje ali nekonfortno stanovanje. V kolikor prosilec odkloni ponujeno stanovanje, ne izgubi pravice do ustreznega stanovanja. Pravica do ustreznega stanovanja ostane prosilcu tudi v primeru, če sprejme za njegovo družino neustrezno stanovanje, ki mu je bilo dodeljeno z določilom tega člena. V takem primeru se na odločbo napiše, da je to le začasna rešitev, razen v primeru, da delavec poda pismeno izjavo, da sprejme ponujeno stanovanje kot dokončno rešitev njegovega stanovanjskega vprašanja. 3. Merila za lastno udeležbo delavca za pridobitev stanovanjske pravice v družbenem stanovanju Člen 27 Prosilec za pridobitev stanovanjske pravice v družbenem stanovanju je dolžan plačati lastno udeležbo določeno v tem sporazumu. Lastna udeležba je posojilo, ki jo plača prosilec in je namenjena hitrejšemu reševanju stanovanjskih vprašanj. Osnova za lastno udeležbo prosilca za stanovanje je povprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS,v letu pred pridobitvijo stanovanja in se izraža v sledeči lestvici: do 30 % povpreč. doh. na druz. elana od 31 % - 40 % od 41 % - 50 % od 51 % - 60 % od 61 % - 70 % od 71 % - 80 % od 81 % - 90 % od 91 % - 100 % od 101 % - 110 % od 111 % -120 % od 121 % - 130 % od 131 % - 140 % od 141 % - 150 % nad 150 % doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana doh. na druž. člana Člen 28 1 % od vred. stanov. 2 % od vred. stanov. 3 % od vred. stanov. 4 % od vred. stanov. 5 % od vred. stanov. 6 % od vred. stanov. 7 % od vred. stanov. 8 % od vred. stanov. 10 % od vred. stanov. 12 % od vred. stanov. 14 % od vred. stanov. 16 % od vred. stanov. 18 % od vred. stanov. 20 % od vred. stanov. Višina lastne udeležbe za nova stanovanja se ugotavlja po nabavni vrednosti dodeljenega družbenega stanovanja. Za že uporabljeno stanovanje se šteje kot vrednost stanovanja knjižna valorizirana vrednost. Pri zamenjavi plača pridobitelj stanovanja lastno udeležbo v primeru, če se seli iz manjšega v večje stanovanje oz. iz cenejšega v dražje stanovanje (razlika v površini in kvaliteti). V tem primeru plača pridobitelj stanovanja razliko odgovarjajoče udeležbe med valorizirano vrednostjo prejšnega stanovanja in vrednostjo bodočega stanovanja. Člen 29 Za stanovanje, ki ne izpolnjuje stanovanjskih norm (barake, kletna stanovanja ali provizoriji) se ne plača lastna udeležba. Lastna udeležba se ne plača, kadar se po zakonu prenese stanovanjska pravica na drugo osebo in je lastno udeležbo že plačal prejšnji nosilec. Delavcu, ki odkloni plačilo lastne udeležbe po kriterijih tega sporazuma, stanovanjska komisija ne dodeli stanovanja in se mu ne izda vselitvena odločba. Člen 30 Pri ugotavljanju lastne udeležbe mora bodoči nosilec stanovanjske pravice predložiti potrdilo o prejetih osebnih dohodkih vseh članov družine v letu pred vselitvijo in izplačilo pokojnine ali drugih prejemkov za tiste člane, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in se računajo za pridobitev stanovanja. Člen 31 Prosilec za stanovanje lahko že ob vložitvi prošnje začne varčevati oz. uredi varčevalno pogodbo, ki jo sklene v službi družbenega standarda za znesek, ki ga bo v skladu s kriteriji tega sporazuma dolžan prispevati za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju. Dokončni obračun se napravi pred vselitvijo. Lastno udeležbo je prosilec dolžan plačati pred vsako vselitvijo v novo ali drugo družbeno stanovanje. Člen 32 Prosilec, katerega stanovanjsko vprašanje se rešuje v sodelovanju z drugo OZD, vplača lastno udeležbo v razmerju z deležem, ki ga prispeva OZD za rešitev oz. pridobitev stanovanja. Člen 33 Sredstva, pridobljena z lastno udeležbo, se vodijo kot sredstva TOZD ali DSSS na skladu skupne porabe kot namenska sredstva za reševanje izključno stanovanjskih vprašanj. Kot lastna udeležba prosilcev za stanovanje se štejejo lastna privarčevana sredstva in kredit na privarčevana sredstva. 4. Vračilo lastne udeležbe Člen 34 Vplačana lastna udeležba, oz. posojilo, ki ga vplača prosilec za stanovanje in je namenjena za hitrejše reševanje stanovanjske problematike v Cinkarni, se začne vračati upravičencu - pridobitelju stanovanjske pravice po dveh letih po vselitvi. Vračilo finančne soudeležbe se izvrši tako, da nosilec stanovanjske pravice prinese v službo družbenega standarda potrdilo o Vplačani stanarini. Polovica 9 meseCne s\ar\a.r\r\e se rr\e vrata pv\ mesečnem obratunu oseCn\V\ CoVao^ov toliko časa, da se mu vrne celotna soudeležba. Ob povečanju stanarine se poveča vračilo. Obrestna mera za lastno udeležbo znaša 2 %. Člen 35 V kolikor delavec zapusti Cinkarno in s tem izgubi stanovanjsko pravico ali pa se imetnik stanovanjske pravice in uporabniki stanovanja izselijo iz stanovanja pred iztekom roka iz prejšnjega člena tega sporazuma, se mu sredstva vrnejo v roku enega meseca po izpraznitvi stanovanja. 5. Pridobitev stanovanja iz solidarnostnega sklada oz. družbene pomoči pri Samoupravnih stanovanjskih skupnostih občin Člen 36 V to kategorijo prosilcev se opredelijo tisti delavci, iz prednostne liste, ki imajo pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja oz. tisti, ki imajo najslabše stanovanjske pogoje. To so predvsem delavci z nizkimi osebnimi dohodki, matere samohranilke, mlade družine in drugi. Upravičencem do pridobitve stanovanja iz tega naslova pri Samoupravnih stanovanjskih skupnostih kjer stanujejo delavci Cinkarne.se nudi vsa strokovna pomoč za uveljavitev navedene pravice. Če prosilec za pridobitev stanovanja iz naslova solidarnostnih stanovanj izpade, se še naprej vodi za pridobitev stanovanja v Cinkarni. Prosilec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev stanovanja iz naslova solidarnostnih stanovanj pa odkloni tako stanovanje, se črta iz prednostne liste v Cinkarni. Člen 37 Upravičencem, ki lahko pridobijo stanovanje iz naslova družbene pomoči za mlade družine, ki bi po ocenitvi po vrstnem redu dobili stanovanje po petih letih, se izda na predlog stanovanjske komisije garancijska izjava, da bo njihovo stanovanjsko vprašanje rešila Cinkarna po petih letih od pridobitve stanovanja iz družbene pomoči, oz. izjava obeh delovnih organizacij, če sta zakonca zaposlena v različnih OZD, če je druga OZD pripravljena tako reševati bodoči stanovanjski problem. 6. Sestava liste prosilcev stanovanj Člen 38 Na podlagi vlog,prispelih do 31. 12. v tekočem letu, stanovanjska komisija izdela osnutek nove prednostne liste prosilcev stanovanj. Stanovanjska komisija opravi oglede neposredno pri prosilcih do 15. aprila, pripravi predlog prednostne liste do 1. maja tekočega leta in jo da v 15 - dnevno javno razpravo s tem, da jo objavi v internem glasilu ali informatorju. Zbrane pripombe stanovanjska komisija prouči in sestavi predlog nove prednostne liste do konca maja tekočega leta. Poslovni odbor Cinkarne sklepa o sprejemu prednostne liste, sklep se javno objavi. Zoper uvrstitev ima prosilec pravico ugovora v roku 15 dni na stanovanjsko komisijo. 10 Uvrstitev na prednostno listo se opravi na osnovi ogleda, zapisnika, izpolnjenega obrazca po točkovalnem sistemu in ostale dokumentacije, ki je osnova za vrednotenje prosilčevih pogojev za uvrstitev in rešitev stanovanjskega problema. Člen 40 Merila za uvrstitev in dodeljevanje stanovanj se vrednotijo z naslednjo točkovno lestvico: 1. OBSTOJEČE STANOVANJSKE RAZMERE a) prosilec ni imetnik stanovanjske pravice,če je (brez odločbe za stanovanje, podnajemniške pogodbe, sostanovalec in stanovalec v samskem domu) b) Imetnik stanovanjske pravice Stanovanjske razmere: - zelo vlažno stanovanje - delno vlažno stanovanje - kletno ali podstrešno stanovanje - hiša iz slabega materiala, slaba izolacija - souporaba WC - brez kopalnice - brez kleti, shrambe ali drvarnice - stanovanje brez vodovoda - stanovanje brez elektrike - ogrevanje prostorov je otežkočeno neustrezni prostori (premajhni); 1. a)dve osebi, samo en prostor b) tri osebe, samo en prostor c) štiri ali več oseb, en prostor 2. če je več kot en prostor, se upošteva površina na enega člana ajdo 5 m2 b) od 5 - 7 m2 c) od 7 - 10 m2 2. SOCIALNE RAZMERE a) število družinskih članov 1 član 2 člana 3 člani 4 člani 5 članov za vsakega naslednjega člana 40 točk 8 točk 5 točk 3 točke 3 točke 3 točke 3 točke 3 točke 10 točk 10 točk 4 točke 5 točk 10 točk 15 točk 15 točk 10 točk 5 točk 3 točke 5 točk 8 točk 12 točk 16 točk 3 točke r b) skupni dohodek na družinskega člana do 30 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu po podatkih statistike 20 točk od 31 - 40 % od 41 - 50 % od 51 - 60 % 15 točk 10 točk 5 točk 3. DOBA ČAKANJA NA STANOVANJE OZ. ZAMENJAVO - vloga, vložena do 1 leta - vloga, vložena od 1 - 2 let - vloga, vložena od 2 - 3 let - vloga, vložena od 3 - 4 let - vloga, vložena od 4 - 5 let - vloga, vložena od 5 - 6 let - vloga, vložena nad 6 let 1 točka 3 točke 6 točk 10 točk 16 točk 20 točk 25 točk 4. DELOVNA DOBA Skupna delovna doba - za vsako opravljeno delovno leto Delovna doba v Cinkarni 1 točka - za vsako neprekinjeno leto delovne dobe do 5 let 1 točka - za vsako neprekinjeno leto delovne dobe od 6 do 10 let 2 točki - za vsako neprekinjeno leto delovne dobe nad 10 let 4 točke 5. ZDRAVSTVENO STANJE V DRUŽINI - poklicna bolezen izvirajoča iz dela v Cinkarni - invalidnost II. kategorije - invalidnost III. kategorije 20 točk 10 točk 6 točk - kronična ali težja bolezen delavca ali družinskega člana (potrdilo zdravnika) 3 točke 6. DELOVNE NALOGE ALI OPRAVILA, KI JIH DELAVEC OPRAVLJA - enostavna dela oz. naloge - manj zahtevna dela - srednje zahtevna dela - zahtevna dela - bolj zahtevna dela - zelo zahtevna dela - visoko zahtevna dela (osnova: katalog delovnih nalog in opravil) 2 točki 4 točke 6 točk 8 točk 10 točk 12 točk 15 točk 7. UDELEŽBA V NOB - od 1941 - od 1942 - od 1943 - od 1944 - od 1945 15 točk 12 točk 10 točk 8 točk 6 točk 8. ODDALJENOST OD KRAJA BIVANJA DO MESTA KJER DELAVEC ZDRUŽUJE SVOJE DELO -od 10 do 15 km 2 točki -od 16 do 20 km 4 točke - od 21 do 25 km 6 točk - nad 25 km 8 t°čk 9. VREDNOTENJE POGOJEV ZA ZAKONCA PROSILCA ALI DRUGEGA ČLANA DRUŽINE, KI DELA V CINKARNI Za drugega zakonca se ugotavljajo le kriteriji za točkovanje od točke 4 do 7 in se to število točk prišteje k točkam drugega zakonca. Člen 41 Prosilec, ki je že uvrščen na prednostno listo za stanovanje ter njegov stanovanjski problem ni bil rešen in so se mu spremenili osebni ali stanovanjski pogoji, ima pravico, da nastale spremembe uveljavi pri sestavi prednostne liste za naslednje leto. 7. Dodelitev stanovanja Člen 42 Na podlagi vrstnega reda prednostne liste in sklepa stanovanjske komisije se upravičencu izda odločba o dodelitvi stanovanjske pravice za stanovanje. V slučaju bojazni za nasilno vselitev pri preselitvi,mora biti stanovanje izpraznjeno, preden se dajo ključi za novo stanovanje prejšnjemu stanovalcu. Člen 43 Imetnik stanovanjske pravice in njegovi družinski člani so dolžni uporabljati dobljeno stanovanje skrbno, po namenu brez povzročene kakršnekoli škode in ne smejo ovirati drugih uporabnikov stanovanjskih prostorov. Pri uporabi morajo upoštevati splošna določila in izvrševati določila hišnega reda. Člen 44 Imetnik stanovanjske pravice ne sme sklepati podnajemniških razmerij brez soglasja stanovanjske komisije Cinkarne Celje. Če pa ima takšno dovoljenje, mora podnajemniško pogodbo registrirati pri ustrezni službi Skupščine občine Celje. Podnajemnik je vsak stanovalec, ki ne spada v družino nosilca stanovanjske pravice. Pridobljeno stanovanje se lahko uporablja samo za stanovanjske namene. Člen 45 Vselitev v dodeljeno stanovanje se mora izvršiti najkasneje v roku 30 dni od sklenitve pogodbe, oz. od prejema ključev za stanovanje. V nasprotnem primeru izgubi tisti, ki mu je bilo stanovanje dodeljeno, pravico do stanovanja. Kdor pismeno odkloni vselitev v stanovanje, ki mu je bilo dodeljeno na način, kot je predpisan s tem sporazumom, pa je v tem času prišlo do samovoljne vselitve v to stanovanje, izgubi pravico do ponovne dodelitve stanovanja. Člen 46 Delavcu - imetniku stanovanjske pravice v stanovanju, ki je last Cinkarne, se odpove stanovanjska pogodba, ko mu preneha delovno razmerje v Cinkarni po lastni izjavi ali samovoljno. Odpoved stanovanjske pravice mora biti vsklajena z zakonskimi določili. Imetniku stanovanjske pravice stanovanja ni mogoče odpovedati, če ima 10 let delovne dobe, od tega 5 let neprekinjenega dela v Cinkarni, razen v primerih kadar gre za stanovanje za deficitarne kadre. Člen 47 Odpoved stanovanjske pogodbe zaradi drugih razlogov se izvaja v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih. Predlog za odpoved stanovanja dostavi stanovanjska komisija pravni službi Cinkarne v nadaljni postopek. IV. DODELJEVANJE POSOJIL ZA GRADNJO, REKONSTRUKCIJO IN NAKUP STANOVANJ V LASTI OBČANOV Člen 48 Posojilo za gradnjo, rekonstrukcijo, nakup stanovanj v etažni lastnini in nakup rabljenih hiš v lasti občanov se dodeljujejo z namenom, da se pospešeno rešujejo stanovanjska vprašanja delavcev Cinkarne Celje. Posojila se dodeljujejo iz sredstev določenih v letnem planu. Posojilo lahko dobijo delavci po tem samoupravnem sporazumu za: 1. gradnjo nove stanovanjske hiše 2. adaptacijo obstoječe stanovanjske hiše 3. nakup stanovanja v etažni lastnini 4. nakup rabljene stanovanjske hiše Za rekonstrukcijo se dajejo posojila pod pogojem, da se s tem poveča za družino nujno potrebna stanovanjska površina v skladu s členom 21 tega sporazuma. Za gradnjo nove hiše se dodeli posojilo le za tiste prostore, ki so potrebni za družino v skladu s tem sporazumom. Za nakup rabljene stanovanjske hiše morajo biti na razpolago za to posebej izločena sredstva iz sklada skupne porabe. 14 Člen 49 Pogoji za dodeljevanje posojila za gradnjo ali nakup stanovanja v lasti občanov so 1. da je delavec brez stanovanja, ali pa njegovo dosedanje stanovanje ne odgovarja pogojem bivanja za njegovo družino 2. da ima že stanovanje dodeljeno od Cinkarne in bo to stanovanje ponovno zapustil Cinkarni 3. da je delavec - prosilec v delovnem razmerju v enem izmed TOZD-ov ali DSSS-u Cinkarne Celje, da vloži prošnjo do 31. 12. tekočega leta z vsemi potrebnimi dokumenti za novogradnjo ali adaptacijo 4. da gradi na območju oddaljenosti največ 50 km od tam, kjer združuje svoje delo in je to območje, od koder se delavci vozijo v Cinkarno s prevoznimi sredstvi po posebni pogodbi. Posojilo za gradnjo in nakup stanovanjske hiše se ne razpisuje. Stanovanjska komisija vsako leto do 15. 4. tekočega leta obravnava prošnje, ki so pravočasno prispele, opravi oglede na terenu, pri tem napravi zapisnik in točkuje po merilih tega sporazuma. Kot merila za pridobitev posojila se upoštevajo: 1. obstoječe stanovanjske razmere 2. številčno stanje prosilčeve družine 3. delovna doba a/skupna b/ v Cinkarni 4. prosilec prepusti cinkarniško stanovanje 5. faza dograjenosti stanovanjske hiše 6. oddaljenost gradnje od tam, kjer združuje svoje delo 7. udeležba v NOB Člen 50 Člen 51 Člen 52 Sistem točkovanja za pridobitev posojila 1. Obstoječe stanovanjske razmere a/ Prosilec je brez stanovanja b/ Stanuje kot sostanovalec ali podnajemnik c/ Ima za svojo družino neprimerno stanovanje 50 točk 40 točk 30 točk 2. Številčno stanje prosilčeve družine 1 član 2 člana 3 člani 4 člani 5 točk 10 točk 15 točk 20 točk 4 točke za vsakega nadaljnega člana 3. Delovna doba a/ Skupna delovna doba za vsako leto 1 točka b/ Delovna doba v Cinkarni 1 leto 2 točki 2 leti 4 tQčke 3 leta 6 tock 4 leta tO točk 5 let 15 točk za vsako naslednje leto 5 točk 4. Prosilec prepusti cinkarniško stanovanje 20 točk 5. Faza dograjenosti stanovanjske hiše I. faza gradnje (1. plošča) 5 točk II. faza gradnje (2. plošča) 10 točk lil. faza gradnje (pod streho) 15 točk IV. faza gradnje (vgrajeno stavbno pohištvo) 20 točk 6. Oddaljenost gradnje od tam, kjer združuje svoje delo do 15 km 30 točk od 15 - 25 km 20 točk od 25- 35 km 10 točk od 35 - 50 km 5 točk nad 50 km 0 točk 7. Udeležba v NOB od 1941 leta 30 točk od 1942 leta 25 točk od 1943 leta 20 točk od 1944 leta 15 točk od 1945 leta 10 točk V primeru, ko je zakonec prosilca tudi zaposlen v Cinkarni, se številu točk prosilca prištejejo še točke pod točko 3 tega člena. Člen 53 Na podlagi točkovnega sistema in ocenitve, ki se vrši na terenu, sestavi komisija za stanovanjske zadeve vrstni red prosilcev najpozneje do 15. maja tekočega leta. Glede na število prosilcev in planirana finančna sredstva se za vsako leto določi višina limita za tekoče leto, prerazdelitev pa se izvrši po številu točk. Tako pripravljen predlog se da v sprejem Poslovnemu odboru Cinkarne Celje v mesecu maju. Po končanem postopku ob delitvi stanovanjskih posojil, se sklenejo ustrezne pogodbe s prosilci, katerim je kredit odobren, v pravni službi Cinkarne Celje. 16 C\en 54 Posojilna pogodba mora vsebovati: 1. način zavarovanja posojila 2. rok vrnitve posojila 3. obrestno mero za dano posojilo 4. pričetek rednega odplačevanja 5. v primeru, da ima cinkarniško stanovanje, rok izpraznitve in sankcije, če stanovanja ne izprazne 6. dokumentacijo, ki mora biti predložena k prošnji za dodelitev posojila 7. višino lastne udeležbe člen 55 Vsak delavec, ki je zaposlen v Cinkarni in izpolnjuje pogoje za pridobitev kredita iz tega sporazuma, lahko dobi posojilo v višini največ 150.000,00 din. Višino limita lahko spremeni CDS z ozirom na finančne možnosti, s sprejemom letnega plana SSP - stanovanjski del. Glede na število prosilcev in finančna sredstva, ki se s planom določajo vsako leto, se lahko posojilo do višine limita dodeli največ v petih obrokih. Prosilec, ki še ni dobil posojila do višine, za katero je zaprosil, največ pa do višine limitar mora za vsako leto dostaviti novo prošnjo. Pravico do posojila ima tudi zakonec prosilca, če je v delovnem razmerju za nedoločen čas v Cinkarni in če dokaže, da bo s tem posojilom rešil skupno stanovanjsko vprašanje ter, da je oziroma da bo solastnik stanovanjske hiše. Posojilo zakoncu po določilu tega člena se lahko odobri v višini 50 % od višine, dodeljene prosilcu. Člen 56 Posojilojemalec, ki nenamensko uporabi kredit, mora vrniti celotni znesek posojila v skladu s pogodbo. Če komisija za stanovanjske zadeve ugotovi nenamensko uporabo kredita, napravi prijavo pravni službi, ki izvede postopek vrnitve posojila takoj. Posojilojemalec, kateremu je delovno razmerje prenehalo po lastni želji oziroma krivdi, mora takoj po prenehanju delovnega razmerja vrniti celotni znesek v skladu s pogodbo. V kolikor tega ne stori, se zahteva vrnitev po sodni poti. Člen 57 Posojilo se odobri pod naslednjimi pogoji: 1. posojilojemalec se mora obvezati, da bo posojilo koristil namensko 2. posojilo lahko dobi le lastnik, ki ima komunalno urejeno parcelo in veljavno gradbeno dovoljenje 3. posojilo za adaptacijo dobi lastnik hiše, ki ima ustrezno adaptacijsko dovoljenje 4. dolgoročno posojilo se daje za dobo 20 let (za člane ZB pa 25 let) 5. dolgoročno posojilo zapade v plačilo po dveh letih sklenitve pogodbe za vsako posojilo posebej 6. posojilo se daje po 2 % obrestni meri, (za člane ZB pa 1 % mera) 7. posojilojemalec, ki ima cinkarniško stanovanje se mora obvezati, da bo izpraznil stanovanje tisto leto, ko dobi zadnje posojilo do limita, najpozneje pa v petih letih od prejetja prvega posojila, če pa ta čas stanovanja ne izprazne, se mu obrestna mera zviša za celotno posojilo na 5 %. 8. rok pričetka koriščenja posojila ne sme biti daljši od 6 mesecev po odobritvi, če v tem roku ni sklenjena pogodba in se ne začne koristiti kredit, se smatra, da je prosilec odstopil oziroma se posojilu odrekel. Člen 58 Posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini ali za nakup rabljene stanovanjske hiše v lasti občanov se daje pod pogojem, da je prosilec že uvrščen na prednostno listo in sicer na takem mestu , da bi bil v kratkem rešen njegov stanovanjski problem ali pod pogojem, če izprazni cinkarniško stanovanje. Posojilo se daje v enkratnem znesku, če ni drugače mogoče urediti nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše. Člen 59 Če posojilojemalec umre pred popolno poravnavo posojila, preidejo pogodbene obveznosti na pravne naslednike oziroma se posojilodajalcu izplačajo zastavne pravice. Člen 60 Finančno računovodski sektor vodi kartoteko posojilojemalcev in drugih finančnih obveznosti ter skrbi za vračanje posojila. Vse do sedaj sklenjene pogodbe in sklepi se obravnavajo po do sedaj veljavnih določilih internih aktov, to je do sprejetja tega sporazuma. V. ORGANI, KI ODLOČAJO O STANOVANJSKIH VPRAŠANJIH Člen 61 Organi, ki odločajo o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD-ov in DSSS-a Cinkarne Celje skladno z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Cinkarne Celje so: 1. Delavski svet delovne organizacije 2. Poslovni odbor 3. Stanovanjska komisija Člen 62 Delavski svet delovne organizacije Cinkarne Celje Na področju stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD-ov in DSSS-a ima Delavski svet delovne organizacije Cinkarne Celje naslednje pristojnosti: - sprejema letni plan razdelitve sklada skupne porabe vključno s stanovanjskim delom - sklepa o najemu stanovanjskih posojil za nakup stanovanj v družbeni gradnji - odloča o razdelitvi stanovanj za deficitarne kadre - rešuje pritožbe na II. stopnji Poslovni odbor Cinkarne Celje - sprejema vrstni red prosilcev stanovanj - prednostno listo za vsako leto - sklepa o dajanju posojil za gradnjo stanovanj v lasti občanov, posojil za nakup stanovanj v etažni lastnini in nakup rabljenih stanovanjskih hiš - sklepa o drugih stanovanjskih vprašanjih, ki jih posreduje stanovanjska komisija ali delavci neposredno iz TOZD-ov in DSSS-.a - rešuje pritožbe na I. stopnji Stanovanjska komisija Cinkarne Celje Skladno s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo stanovanjska komisija opravlja naslednje naloge: - predlaga letni plan razdelitve sklada skupne porabe - stanovanjski del - obravnava prošnje za dodelitev stanovanj in kreditov - opravlja oglede prosilcev za pridobitev stanovanja in kredita - oglede opravlja dvo članska komisija, v primeru pritožbe pa tročlanska - sprejema predlog vrstnega reda prosilcev stanovanj in ga da v javno razpravo - rešuje pripombe na predlog vrstnega reda in predlaga vrstni red prednostne liste - sklepa o dodeljevanju stanovanj, menjavi stanovanj in odpovedi stanovanjske pravice v skladu s tem sporazumom in zakonskimi določili - pripravlja predlog vrstnega reda za dodelitev kredita - določa višino limita kreditov za tekoče leto - pripravlja predlog razdelitve kreditov za tekoče leto - pripravlja predlog o nakupu stanovanj za samske delavce - razpravlja o drugih vprašanjih s področja stanovanjskih zadev - sprejema pritožbe Člen 63 Stanovanjska komisija ima 8 članov, katere predlaga Delavski svet TOZD-a in DSSS-a, potrdi jo poslovni odbor za dobo dveh let. Stanovanjska komisija opravlja svoje delo na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik komisije. Komisija opravlja svoje delo v skladu s tem sporazumom. Strokovna dela za komisijo opravlja služba družbenega standarda oziroma referent za stanovanjske zadeve. Člen 64 Pravna služba Cinkarne Celje opravlja na podlagi sklepov poslovnega odbora in stanovanjske komisije naslednje naloge: - sestavlja in določa posojilne pogodbe za dodelitev kredita - skrbi za izterjavo in vrnitev posojil od delavcev, ki so zapustili delovno organizacijo in imajo do nje še obveznosti - zastopa v eventualnih sporih, ki nastanejo pri reševanju stanovanjskih zadev - opravlja druge zadeve, ki so v pristojnosti pravne službe s stanovanjskega področja VI. VARSTVO PRAVIC Člen 65 Delavec, ki meni, da je bila z odločitvijo stanovanjske komisije ali v drugem postopku pri reševanju stanovanjskih zadev kršena njegova pravica, določena s tem sporazumom ali zakonom, ima pravico zahtevati varstvo svoje pravice. Zahteva za varstvo svoje pravice delavec vloži v 30 dneh od dneva prejema pismenega odpravka. Zahtevo vroči stanovanjski komisiji za poslovni odbor, ki mora o delavčevi zahtevi odločiti v 30 dneh od dneva, ko je zahteva vložena. Pred odločitvijo o zahtevi delavca lahko samoupravni organ pridobi mnenja osnovnih organizacij sindikata ali konference osnovnih organizacij sindikata Cinkarne Celje. Pritožba zadrži izvršitev odločbe ali sklepa do odločitve samoupravnega organa. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Člen 66 Določila za sprejem prednostne liste za dodeljevanje stanovanj delavcem v tem sporazumu veljajo od 1. 1. 1980 dalje. Do sprejema tega sporazuma se razpoložljiva stanovanja dodeljujejo po do sedaj veljavni prednostni listi. Člen 67 Upoštevanje števila točk za dela in delovne naloge temelji na določilu 20 člena panožnega sporazuma črne in barvne metalurgije SR Slovenije, o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, katerega podpisnik je tudi Cinkarna Celje. Člen 68 Zlorabljanje pooblastil iz tega sporazuma je hujša kršitev delovne dolžnosti, za katero je kršitelj odgovoren v smislu pravilnika o delovnih razmerjih delavcev Cinkarne Celje. Člen 69 Ta sporazum je sklenjen, ko zanj glasuje na referendumu večina delavcev v vsakem TOZD-u in DSSS-u. Spremembe in dopolnila se sprejemajo po enakem postopku kot ta sporazum. Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, prenehajo veljati vsa določila samoupravnih splošnih aktov in vsi sklepi, ki so v nasprotju s tem sporazumom. Sporazum je veljaven osmi dan po sprejemu na referendumu. Predsednik konference OOS REBOV JANKO Predsednik DS DO Cinkarne Celje CMOK BRANKO