V Trstu, v soboto 1. maja 1886.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
*	if »UMrtt t» m««.
»EDINOST« zizhaia 2 krat na te<W vsako sridt in aabat« o nolndne. C*na za vsa Mo prilogo T?i . za Dolu leia Zi «1. BO kr., za dctri leui 1. gl. T& kr. — Sama prl-cgassuie 1. gl. SO kr sa celo leto.— Po^amozne Številka so > nhvaio pri oprafuišn in \t'j.Uiia!i v Trot?, no ur., v ««rli»J tu v Ajdovščini prt ;s> — AVoS««*«. ruku-»cijf .n insar.-u* ormama Onravnlitvc, vi* Tnrrmits, »Nova tiskam«.
Vsi tinvisi ae pošiljajo Uredništvu »vil
frankiran. Rokopisi b»B7 posebne vrednosti se
nilft in poslaniis«) se zara^uuijo po pogodbi -("•"■kunu nlftSui* za vsako bescfdo 2 kr
Tcrrsnte« »Nuo^a TipograQa;» mor* biti no vračajo. — Astrah (razne vraia nazna-- prav con6; pri \ratkih oplasih z drobnimi
* >o
_a.
Italija in Avstrija,
da se v Primorju tudi preveč podpira italijanski element tei* dopušča, da se ta element Siri na Škodo Primorskih Slovanov, kakor je to statistično dokazano. So državniki, kateri celo trdijo, da je napredek pri nas le s pomočjo tega kulturnega elementa mogoč, kakor da bi bilo v Dalmaciji kulturno delo popolnoma obtičalo, odkar se tam več ne italijanči, ali pa kakor da bi v Hrvatskem ne bilo več mogoče misliti na kulturno delo, ker tam celo na univerzi rabijo le hrvatski domači jezik. Iz tega je najbolj razvidno, na kako jalove razloge se vpira pri nas na Primorskem birokratizem. Ali baš ta načela rodila so tudi lep sad in porode sčasoma Se lepšega. Drznost iahonstva se je baS za praznike zopet prav sijajno pokazala v Kopru, kder so fanatični Lahoni pro-
vocirali celo c. kr. oficir
e in so hoteli
I.
Znano je, da Avstrija uže od nekdaj nasproti Italiji predelikatno postopa, m«'j tem ko se v Italiji vsako leto hujše ruje proti Avstriji. Poče-njanje Iredente v Italiji sami in zunaj Iialije je uže nesramno ; ona (Iredentu) smatra Avstrijo za državo, katera ni vredna, da obstoji, ker v njej nema nrostora ne za pravico ne za napredek, in res se je Iredenti posrečilo, da se je to najslabše menenje o Avstriji in njenej vladi v ital. ljudskih krogih močno vkoreninilo.
Difamacija je mogočno sredstvo Iredentarjev, kateri s tem sredstvom v Italiji vzbujajo sočutje do nesrečnih bratov, ki žive v državi nasilja i barbarizma. To vse veruje italijansko ljudstvo in zato se tudi da prav lehko pridobiti za načrte Iredente. Od druge strani pa tudi ital. vlada — na videz aicer prijazna Avstriji — se ne bode mogla nikoli otresti tradicijonalne politike, da pazi na ugoden momenti . .......	,
evropskih himatij, katere porabi brez-i nekatfri dlJa c,> kuterih eneSa ah dva srčno za svojo korist; pa tudi ako j80 cel° aaPpl1-bi hotela, nikoli ne bode mogla delati j Kaj pomenja to, da je celo dijametralno nasproti ljudskemu me- j Nepolna mladež, iz katere imajo po-nenju, ki je po Iredenti tako popačeno. Poleg tega je italijanska vlada tudi v gospodarskem obziru Avstriji protivna. Poglejmo le, koliko privilegij uživajo italijanski ribiči v Avstriji, mej tem ko se naši ribiči niti ne upajo v one predele jadranskega morja, kateri so izrečno posestvo italijansko; poglejmo nadalje, kako ovira italijanska vlada uvoz poljskih pridelkov iz Avstrije, koliko konkurenco pa delajo Italijani našim kmetom se|ne bode koristilo; svojim sadjem, sočivjem in celo cve-Jv roke stranki, ki
celo osnovati uprav iredentarsko ra~ buko, ker so naščuvali ljudstvo proti vojaštvu, katero je c. k. vojaka napadlo na javnem trgu, in pri tej ra-buki so bili, kakor se poroča, celo
na-- P°~
stati uradniki, odvetniki itd., da celo ta mladež mrzi na avstrijskega vojaka. Odgovora na to pač ni treba, odgovor smo tudi mi uže dali, predno smo prašanje stavili.
Te dogodbe in še druge, katere se utegnejo vršiti v nedaljnej prihod-njosti, vendar bi več nego opravičile novo sistemo, po katerej bi se slovanskemu elementu vsaj ne kratilo to, kar mu je sam liog odmeril. Ali i to še se bode delalo namerava odrinoti
razglašajo ljudstvu : »vidite, kako so nezadovoljni Vaši bratje onkraj meje in kako srčno žele, da jih uže skoro odrešite !«
Vse to gotovo ne more koristiti nam Slovencem in Hrvatom, kar pa nam ne koristi, ne koristi tudi našej državi.
Ali, kar je pri tem najžalostneje, je to, da je stvar tako jasna na dnevu in da se pri vsem tem ne misli na pravo pot, po katerej bi se dalo la-honstvo radikalno izruvati iz naSe primorske zemlje. Naši Lahoni sicer predobro vidijo, da v Italiji so žalostne ekonomično in politične razmere, kajti Italija hira in boleha na nekem socijalnem raku, o katerem bomo govorili v posebnem članku; ali vse to teh naših Lahonov ne straši; oni pripadajo tako in tako tistim Italijanom, ki vidijo siečo Italijo le v radikalnej ljudovladskej vladi in sovraštvo do vsega, kar prihaja iz Beča je v njih tako vkoreninjeno, da se ne strašijo niti slabšega materi-jalnega stanja, da se jim le v resniči ; glavna želja Iredente. | Mi ne bomo več opominjali; to smo storili v neštevilno člankih, storili so to tudi poslanci našega naroda; ali to rečemo: osoda sama se bode maščevala, kakor seje uže maščevala na trŽ. magistratu, kajti vsaka hruška mora biti prej dobro zrela, da pade sama z drevesa. — Tako se v obče more goditi v našej Avstriji.
ticarai. Na vse strani gleda torej ita- \ slovanski element od Primorskih bre-lijansko ljudstvo in tudi njega vlada,1 gov in mu podvezati nit živenja. To da Avstrijo prekane in naša vlada se j vse ved6 naši Lahoni in zato so toli-na vse to premalo ozira in je indul- ! kanj drzneiši. Rabuke na Primorskem gentna do skrajnosti.	] po Lahonih inscenirane pa delajo ve-
Ali najslabše je v tem obzi:u(iliko hrupa v Italiji; tam Iredentarji
PODLISTEK.
Malavika in Agnimitra.
Indijska drama K&lid&sova.
skrbi vestno za mater mojo, ki zdaj svojega sina zgubi.
Kralj.
Ne boj se nič; zdravnik te v kratkem ozdravi; pomiri se!
D^ajascnu (nastopi).
Kralj, Dhruvasiddhi vele a. da se Pautama k njemu prinese.
Ni slovenski jezik preložil dr*. X arol G 1 a s e r.
(Dalje;. Kralj.
Kralj.
| Haremski sluge ga tedaj naj k Pau-! tamu spravijo.
Vidulaka.
Kraljica, če ostanem na življonju ali „. .	, ..	.	! ne. odpusti mi, če sem se kralju na ljubo
,o«oT0nie 0piaVll0nidraVni^^a 8ti:uP®n« O čem prsti pregrešil, rane. Džajasena. Dhruvas ddki naj takoj t	1 1 b„ ...
pride	I	Kraljica.
Vratarica	.	^ ^aj mno8° letl (Vidulaka
Tjr , .	' ,	i»» Vratarica otidela.)
Kakor velevaš, gospod!	I	Kralj
rn • . • 1 v'd,tSaia' . ... ,! Revež je po naravi silno bojazljiv, še Oh in joj, huda smrt me je zgrabila. ol\ Dhnpasiddhija ne pričakuje zdravja,
Kralj,	!ki svoje ime "ender po pravici nosi.
Ne boj se tako močno; kačji pik ni j	Džajasena (nastopi),
vselej strupen.	Po Udakumbhovem prepisu se mora
Vidulaka.	(tukaj kačji pečatni kamen rabiti; iščite
Kako bi se ne bal. udje mi uže vsi' ga torej. Z
klopočejo. (ilcla, kakor da bi ga %vijalo.) Kraljica,
Oh, oh, uže ga z ija! Podprite ga. Služabnica t ga skuša podpreti). Vidulaka. (Kralju). Bil sem ti prijatelj od mladih nog;
[maguj, kralj, zmaguj. Dhruvasiddhi poroča.
Kraljica.
Tukaj le j*, pozneje mi ga pa moraš vrnoti. (tnu ga da.)
Kralj.
Takoj ga nesi tje, da ga brž ozdravite
Govor
g. poslanca dr. Viteiiča v^ 43. seji državnega zbora dne 3. aprila pri razpravi o
nastavkih naučnega ministerstva.
(Konec).
A tudi nI drugače mogoče, da bode občina iz te naredbe imela moralno, a tudi materijalno šk0''0. Ako šola tako ostane, kakoršna je, d* bode ena sama šolska moč, ne morejo otroci tako podu-čevani in vzgojeni biti, kakor poprej, ker mora ta učitelj oskrbovati dva oddelki), in toraj mora dopolndne v tem, popoludne v
Džajasena.
Kakor, gospod, velevaš.
Parivradzika.
Kakor jaz slutim, Pautamova rana ni strupena.
Kralj.
Da bi le tako bilo.
Džajasena (nastopi).
Zmaeuj, kralj, zmaguj! Strup-na moč seje zgubila in Pautama je zopet ozdravel.
Kraljica.
Srečna sem zdaj, da me krivda ne zadene.
Džajasena.
Minister V&rhataka je tukaj, ki naznanja, da imu mnogo sladarskih zadev rešiti; račite tedaj dovoliti, da se vam pokloni.
Kraljica.
Da, le idi in srečno dovršita opravila.
Kralj.
Na tem kraju solnce preveč pripeka; zanesite blazinico kam drugod.
Kraljica.
Deklice, izvršite povelje kraljevo. (odide se spremstvom )
Kralj.
Džajasenft, pelji me po skrivni poti na vrt.
Džajasena.
Tukaj le, tukaj 1
drugem nddolKu podudevati. To je za ta slučaj, ako ostane le en sam učitelj. A to ne bode moglo biti, treba bode vzeti dru-zega učitelja, potem bode mogla občina imeti mesto enega dva učitelja in v tem bode imela občina gmotno kvar.
Posledic« iz te napačne Šolske sisteme pa ne spadajo le na občino v Lovrani, marveč na vso deželo, ker italijanska stranka s tem spodbujena zahteva sedaj povsod, ako je tudi malo Italijanov, razdelitev šole no dvoje, in po takih umetnijah se zgodi pri razmerah v Istri obstoječih prav rado, da se Italijanski oddelek prav močno, a hrvatski pičlo obiRkuje. Tako se po ovinkih v zgolj hrvatskih krajih vpeljujejo italijanske ljudske Šole.
A če so Hrvatje v kakem kraji v ve-likej manjšini in zahtevajo Sole s hrvaškim učnim jezikom ali vsaj oddelke s hrvaškim učnim jezikom, nihče jih ne posluša. Znano mi je, da se je 55 družinskih očetov iz Pazina pred enim letom zateklo s prošnjo do uČilnifike oblasti, da so to prošnjo 6. avgusta ponavljali, a do danes, kolikor mi je znano, niso dobili odgovora. Mislim, da imajo isto pravico, kakor drugi, in da se ima tam, kjer je več ko 40 otrok hrvaške narodnosti za Hrvate napraviti posebna Šola. ali vsaj se na dvoje razdeliti.
Slovani se trudijo, kakor sem omenil, na vso moč, da bi se naučili laško, in zarad tega zahtevajo tam, kder je malo Italijanov, v šoli laško za obligatni predmet otrokom svojim: a Italijani se ne menijo ze Hrvatsko, rtasiravno bi jim bil jez k v deželi ravno tako koristen, kakor Slovanom. Da, trdim celo, bilo bi jim še koristnejši, ker Italijani, kakor znano, so premožnejši, lahko svoje otroke dajo dalje izobražiti; zarad te»a ae lahko razvidi, na iz njih prihajajo uradniki, učitelji, duhovniki, zdravniki itd. Takim ljudem je znanje druzega deželnega jezika koristnejše, kakor prostemu kmetu in zarad tega bi želel, da bi Njih ekscelenci, c. kr. namestnik za Primorsko, kakor je ua svojem zadDjem potovanji priporočal slovenskim prebivalcem, tudi takim, ki brati in pisati ne znajo, naj se uče laškega in nemškega jezika, z isto tako gorečnostjo priporočeval tudi Italijanom učiti se slovenskega jezika.
Pri takih razmerah ni se ču liti, da se slovansko prebivalstvo na Primorskem zmirom odriva, ko pa se med tem ltŠko Širi. Že pri drugi priložnosti dokazal ^em s BtatistiČnimi dati, da so se Hrvatji v dobi od leta 1869—1K80 za 13 odstoikov zmanjšali, Italijani pa za 8 odstotkov prirasli. to je na priliko za 1 odstotek na leto. Ali to pospešuje državno korist, naj slivna vlada sama presodi.
Kako iznarodovanje, oziroma poitdi-jančanje na Primorji napreduje, naj to pokažem na izgledu, ki se naraEta na LoSin manjši (Lussin piccolo). V zadnjb dajseiih
Kralj.
So se Pautamu želje izpolnile? Džsjasena.
Gotovo.
Kralj.
Dr si ko mi dozdova, dn načrt, Ki som izumil ga, premoro mo Priventi zdaj do cilja vneh želj A, Pn vendor le «rco mi taro dvom In atrah provlada me, da mi No splavajo po vodi nado vso! Vidulaka (nastopi. Zmaguj, gospod, zmaguj/ Sreča pri-ihaja do vrhunca!
Kralj.
Džajasena, tudi ti opravi svoj posel.
Džajasena. Kakor velevaš, gospod. (Odide.) Kralj.
Pautama, Madhavihi\ je inače tak6 vestna; ali se nič ni obotavljala? Vidulaka.
Zakaj bi se obotavljala? Saj je videla kraljičin prstan.
Kralj.
Ne govorim o pečatu; pa ni vprašala, zakaj ste obe zopet izpuščeni, in zakaj je kraljica ravno tebe poslala, pa nikogar od svojih ljudi?
(Dalje prib.)
E D I
N 0 T S
letih vršil te je tam zanimiv, da skoraj
f»op Ini prevrat, kar se tiče občevalnega ezika. Bil a^m zarad opravkov v zadnjih 20 letih večkrat v Lošinji. V prvih letih nisem slišal nobenega druzega jezik i nego krva(«kega, a sedaj je pa laški jezik skoraj popolnoma občevalni )ezik v mestu. Le v cerkvi ima hrvaščina svoje mesto, tam namreč še po hrvatsko molijo in v tem jeziku propovedujejo, disiravno so v novejših časih tudi to začeli odpravljati. Posebno o postnem času se tu in tam italijansko propoveduje, kar popiej ni hilo nikoli. Trdi se. da je ŠoU tega kriva; v Loši nji Malem ja meščanska Šola za dečke in deklice in navtiška šola. Sedaj se v tem zgolj hrvatskem mestu nič več hrvatsko ne podučuje. Mo tako je v Velesilu, da so začeli celo laški učni jezik vpeljavati v selskih občinah v okolici, in sicer tam, kjer se ne čuje laška beseda, namreč v Sansegi, Uniji, na Čunskem in v Naresini.
Počastil ;e dekliško šolo v Malem Lošinji vzvišen gospod in ta olivni gospod visi cjga rodu se je močno čudil o tamošnjih Šolskih razmerah in ekscelenci gospodu ministru bode gotovo znano, kajti bil je tam prevzvišeni okrajni poglavar in jiiz mislim, da je o tem ekscelenci gospodu ministru poročal. Mislim, da se bode Nj. ekscelenca gospod naučni minister okoristil z opazkami, ki so bile tučas izrečene in da se bodo potrebne posledice iz tegi izpeljale. Nadejam se, da si bode tudi ekecelenca c. kr, namestnik v Primorji te besede zapomnil in dal Šolski politiki v Primorji drugačno mer, kakor dosihmal.
Usojam se, omeniti še druge okolnosti, ki se stvari ako ne neposrednje, pa vendar-le posreduje tiče. V časopisu »II Diritto«, ki v Rimu izhaja, je bil pred ne ravno dolgem Časom Članek, v kterem je bilo govorjenje o napredovanju c. kr. armade, med drugim je bilo brati, da so pomorščaki zgol Italijani. No, gospoda moja ako se sme sklepati iz jezika, v kterim kdo občuje, na njegovo narodnost, morali bi reči, da list pravo trdi, ker je žali Bog resnično, da pri moštvu prevaguje laški jezik, da skoraj izključljivo v njetn občujejo. In vendar so pomo'ščaki povečem Slovani, ker nabirajo se v Dalmaciji in na Primorskem. Mislim, da to prihaja od tod. ker so ljudske Šole po veČem italijanske. A vendar vzrokov te Žalostne prikazni nočem dalje preiskovati. Le pokazati sem hotel, da je tako, in tisti, kterim je skrb za to, nuj potrebno store za popravo.
V seji 14. maja 1884 sem v tem slavnem zboru opozoril na knjigo necega P. Fambri-ja, izdano 1.1880 pod naslovom »La Venezia Giulia«, kako nevarno je za našo drŽavo, vklepati se politike, vsled ktere se v Istri goji laški živelj na kvar slovanskemu. Povzdignem zopet glas, naj se vendar enkrat popusti ta politika drživi nevarna, po kteri se Se zmiraj ravnajo. Povod ti izjavi mi daje brošura nedavno izišla pod naslovom »Le speranze d'italia« »upi Italije«.
Ta brošura je toliko važna, da prosim ekscelenco g. predsednika, naj mi dovoli, da kratke p »suetke iz te knjige, ki se tičejo moje ožje domovine Istre, preberem. Preko arugega hočem mimo iti, dasiravno so notri še zelo važne stvari. Na str. 21 te brošure se bere in sicer od besede do besede preloženo (bere): »Potrebna nam je posest Istre, ker tam more vojska ne preveč močna iz višav, ki so nad prelazom pri Lipi in nad cesto pri Postojni dlje časa zadržati tudi večo vojno moč in jo prisiliti, da se raziđe, ako noče priti v nevarnost, da bi jo odzadej zgtabili ali jo zajeli«.
Dalje spodaj se bere: »Istra nam je toliko bolj važna, ako gledamo na obrambo naše države od morske strani. Po vsem jadrijanskem bregu nemajo vojnih pristanišč razun v Benetkah, Ankoni in Brin-disi, in nolipd-n teh treh nema vsega, kar se zahteva < * velikega morskega orožnega prostora. N 'še brodovje mora nastopiti hramba pri Tarenti, a ta podlaga je ven-dar preveč raztegnena, ni mogoče ostati v dotiki. Avstrija ima pa v Pul]l in Kotori stalno podlago za operacijo ter bližnje varno zavetje v pripravnih in prostornih lukah in na mnogobrojnih prostorih za zasidranje na bregovih suhe zemlje in otokov v Istri, Hrvaški in v Dalmaciji.«
Na strani 22 se bere:
»Italija lahko na vekomaj opusti sanje na prevago v jadrijanskem morji; a ven dar sme tudi na njem gospodariti z drugimi, da si zavaruje sredstva za lastno otirambo, ne koristi ji toliko, ako brani Avstriji, da Albanije ne posede. marveč potrebno ji je ('Italiji), da dobi Istro. Pulj bode dal Italiji luko, ki manjka nje bro dovju, bregovi v Istri ji bodo namestili slabost na levem bregu, ako poseda ozadje jairijanskega zalila, bode Italija brez skrbi ali zavidnosti gledala, kako se Avstrija Širi n a južnem konci tega morj;t.«
Poslednič na strani 23. in 24. (bere): »A večji upanje italijanske kupčije je obr-neno na morje, ako si pridobi (anektira) Istro, osvoji si morje. Po jadrijanskem morji brodari tisti, ki ima isterske bregove in brez teb nema prihodnosti kupčija v Italiji.«
Da podpre to trditev, navede avtor, da je v Tržaški lukl za polovico več trgovskega občevanja, kakor prometa po ladijah
po vseh pristanišči!) in sidriščih adrijatskih bregov, ki spadajo k Italiji, ako se vzame število ladij in tuli njih prostornina v bečvah (Tonnengehalt),
V zadnjem ostavku str. 24. te brošure se bere med drugim : »Toraj vojaSki, po-litičn1', narodno-gospodarski vzroki kažejo soglasno in določno Italiji smoter, za kte-rem se Ima poganjati. Narodnost je povzdignila Italijo v državo, taisto braniti ima dolžnost, priganja jo pa tudi potreba, kajti to je Kapopadek vsega in mora povsod g>-spodariti. Pridobitev kraja »Ve nez a Giulia« — pod tem imenom se misli Gorica, Trst z okolico, Istra in Trentino — to so bistveni deli italijanskega državnega telesa, to ne izvira zarad potrebe razširjevanja, iz nagibi za ohranjenje.«
To gospoda moja, so besede zelo važne in iz tph lahko posnamete, da je stranki, kijev Italiji in zunaj Italije zelo delavna, neznansko veliko na tem, da posede Istro, toraj je najveČa državna korist in vlada mora misliti na to, da nasproti stopi takim zahtevam. S tako politiko, ktere smo se držali dosihmal, smo dosegli le nasprotno. Nadejam se, da se jim bodo vendar enkrat na Dunaji oči odprle. S tem končam. (Pohvala na desni, govorniku čestitajo.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Gosposke tforntce srednja stranka je izdelala neko osnovo jezikovnega zakona. Nemški jezik se v tej osnovi ne imenuje državni jezik, ali nemški jezik se izjavlja za službeni jezik osrednjih državnih go-sposk. Dalje ta osnova izreka za načelo, da se ima v interesu splošnega občevanja znanje nemškega jezika v vseh učiliščih pospeševati, mora se toraj poduk nem* Škega jezika v vseh nenemŠkih gimnazijah, realkah in drugih srednjih šolah, kakor tudi v nenemfikih ljudskih šotah, ki imajo najmanj tri razrede, za obligatni izreči. I o osnovo neki najbolj podpira poprejšnji naučni minister baron Conrad. — Takemu ponemčevanju ve pač vsi Slovani z vso odločnostjo upro; iz te moke nebo kruha.
Poslanska \lornica v sredo 5. t. m. zopet prične svoja dela. Na dnevnem redu bodo poročila povjereniškega odseka o ne-kterlh volitvah, potem razprava o nekaterih prošnjah.
Zbornici se uže ta dan podade tudi predloge zastran ponovitve bankinega privilegija, čolne zveze in eolnega tarifa z dotičnimi poročili. Potem se izvoli nagod-beni odsek, najbrže 45 poslancev iz vseh strank zbornice, ki bo imel dosti dela do binkošti. Tako bo mogoče nagodbo rešiti jeseni še predno se snideti delegaciji.
V Gdliciji bodo jeseni velike vojaške vaje in sicer blizu Sambora. Cesar bo imel glavni stan v Lubienji pri Brunic-kemu, prestolnik Rudolf pa bo stanoval v Bienkovi pri grofu Fredro.
Vnanje dežele.
Črnagora ima velike zapreke zarad mej proti Turčiji, ker še vedno ni dobila vsega ozemlja, katero jej je prisodila be-rolinska pogodba. Turčija se sploh na to pogodbo nič ni ozirala in odstopila ozemlje le tam, kder je bila primorana. Turški komisarji uže leta in leta delajo mejo, ali doslej niso storili še nič druzega, nego da muhamedansko prebivalstvo dražijo na Črnogoro. Temu je pripisati tudi, da se zdaj turško prebivalstvo Gusinsko in Plav sko odločno protivi zoper vsak odstop njiho vega ozemlja i njegovega združenja s Črnogoro. Nedavno se je unel celo boj prj KolaŠinu mej Turci in Črnogorci zarad ribarjenja.
Komisija za predrugaibo vshodnje-ru meljske ustave se v malo dneh sestavi v Plovdivu, kamor je bolgarski knez uže odpotoval. Knez se je, s turško vlado uže dogovoril, da se bosta od oboje strani imenovala po dva uda v to komisijo. Ni več dvombe, da bo turška vlada plesala tako kakor jej bo godil bolgarski knez.
Na Grlkem je vsled tega, ker se je udala vlada velevlastlm, vstala mej ljudstvom velika razburjenost. Opozlcijni časniki grajajo vlado, da se je udala, če tudi ni dobila nobene zadostitve, dežela je zgubiia čast in sočutje Evrope. Ministrom udani časniki pa zagovarjajo vlado ter trde, da je storila le moralično dolžnost. Hazoroževan'e se je uže zaukazalo. Državn zbor se skliče v malo dneh. V zalivu Phale
in pred Pirejem stoji pet vojnih ladij velevlasti, da podpirajo ultimatum. — Vesti od 28. aprila trde, da ja razburjenost občna i nevarna. Narodna zveza je zahtevala od vlade, naj ne razoroži, dokler je Grška pod pritiskom ultimatuma. Bati se je ozbiljnih nemirov, ako se ultimatum ne prekliče. In če tuli ministerstvo odstopi, to stvari nič ne spremeni.
Velevlasti v besede grške vlade nemajo nikake vere, Će tudi je Delyannis zagotovil razorožitev; vendar velevlasti niso tega hotele slišati, ampak še pomnožile so vojne ladije v Pireju ter niso odstopile od ultimatuma, da grško vlado prisilijo k temu, kar zahtevajo. One se drže uže jako starega pregovora: graeca fi les, nulla fides. Sicer se ta pregovor prav lahko obrne na vso politiko, tudi na onega moža, ki je sam sebe pohvalil, da je »ehrlicher Makler«, posebno na grško besedo pa se Še nikoli ni bilo zana&ati; o tej zadevi je Turek Še bolj pošten. Delyannis sam je uže pokazal, kak i je on mož beseda. Francoskemu poslancu in potem poslancem drugih velevlasti je dal besedo, da Grška razoroži, ko pa je pozneje prišla k njemu deputacija Atenčanov, rekel je ta mož, da nobenej vladi ni zagotovil razorožitve, ampak zagotovil le francoskemu poslancu, da Grška orožje odloži, ako se spolni to> kar ona zahteva; vlada se vojne nikakor ne straši in odjenjala bi le takrat, ako bi velevlasti grSko vojno brodovje pokončale, ali grška mesta razsule.
Italijanski kralj je z dekretom od 27. aprila razpustil poslansko zbornico ter za-ukazal nove volitve na 23, in 3i). maja. Drž. zbor pa se skliče na 10, junija. Ministersko poročilo, ki opravičuje dekret, naglaša, da se težavne predrugačbe niso mogle dokončat^ ker je vstalo različno menjanje in se je vsled tega viadina večina zmanjšala. Da se dokončajo neizvršene pre-uredbe, treba je moči, katero potrebuje vlada v zložuej večini. Toraj se je treba obrnoti na deželo, da ona razsodi.
V Italiji je poklanje Porrove ekspedicije povzročilo veliko srditost. Ministerski svet se je brez odloga posvetoval o tej zadevi ter tudi angleško vlado prašal za svet, kaj ona misli storiti, ker je tudi ona v to Btvar vpletena s poklanjem posadke v Gildeci. Sudansko praSanje je tedaj dobilo novo netilo, ker italijanska in angleška vlada ste primorani zahtevati zadostitev za toliko žalitev, katero jim je storil hararski sultan Abdalahi Ibu Said Abdurhaman, mož, katerega je postavil Gordon paša v letu 1883 na sultanski sto-prognanega njegovega očeta.
DOPISI.
IZ Trsta 30. aprila. (Napisi slovenski v Trstu.) Kakor je bilo pred nekoliko leti v Ljubljani, da so bili vsi napisi nemški, tako je dane1* pri nas. Tu vidiš mesto blažene nemščine mačjo laščino. Kot bele vrane, tako redki so slovenski napisi pri nas. V kakem kotiču se ti skriva »Ljudska kuhinja«, tam morda zopet »Gostilna«, »Z.g mjariia«, a o drugih ni duh" ni Bluha. Pekovski mojstri, ako jih od prvega do zadnjega pretiplješ, dobiš jim povsod slovenskega imena izvor. Ali <ia bi ti aospo tje svoje ime pravilno pisali, bil biužečlovek zadovoljen, pa tudi ko bi bilo vse drugo na firmi laško*. Samo teh lepih slovenskih imen ne pačite in ne skrunite našega jezika milobel — Iz Krivca porodil se je Ghriviss, iz Grniča Cernitz, iz Kozančiča Gossancich, iz Kozuliča Gosselich, iz Do-linarja Doliner, iz JelŠeka Jeuscheg, iz Komca Cbomitz— iz Slavec je postal Čez noč Slau/, Ažman, ki mora biti prav gorenjske krvi, domišlja si, da so njega pra-dedi prišli iz Neanola ali Bog zna od kod se ošabno imenuje Assinanni. — Barič je vrgel »Ča proč in se de.nes imenuje Bi-rrj,.,Cl — Sovič je Govitz. Pravim vam, da več od 'I, j^ slovanskih imen in vse se danes Širi z italijanskimi imeni, povsod se spodkopava, povsod propada Slovanstvo. Niši predniki so veliko Zakrivili in mi danes ne moremo vsega h krati popraviti. Torej naše i|iidi vzbujati in jih opozoriti na take uapake. Nemec, ki si domišlja, da ima iz rajha uže most do Trsta, toliko je predrzen, da pokaže svojo barvo. In po-gledite, Slovenci, Nemci bolje v Trstu izhajajo nego mi in se nič neboje. Mi 3mo pa tako malodušni in se zaradi male zamere celo svojemu imenu, ne le to. temuč celo narodu svojemu odrekamo. Žalostno za nas, ali do danes je še vedno na Istem mestu. Kakor predrzno drugI narodi proti
nam postopajo, tako predrzni bodimo mi in ne odjejajmo za vsako malenkost. Ne bojte se, slovenski trgovci, gostilničarji in obrtniki, ampak napišite svoja imena ▼ pravej slovenščini ker prepričani bodite, da kakor hitro se pokažemo toliko javno, nam ne bodo potem mogli oporekati našega obstoja v Trstu,
S početkom Vam bodo morda Italijani nagajali, morda celo onesnažijo Vaše napise, ali mine jih in morda se pa zgodi prav narobe, da bodemo mi primorani delati tako z Lahi, kakor oni danes z nami. Brez vse milosti se kakor besni v časih zaganjajo v nas, in mi, ne vem čemu, vse to trpimo. Zakaj smo tolikanj potrpežljivi! S kakoršno mero nam merijo, s tako jim ml odvrntmo. Slepi, prav slepi smo, da mi trpimo vse to, kar oni z nami počenjajo. Da bi mi ž njimi tako delali, oni bi ves križani svet na pomoč klicali. In kaj mislite, da bi se jih svet ne usmilil! Saj še Turku pomagajo, pa ne pornogo Lahul
Ne hojmo se javno nastopiti, ampak povsod in vsikdar povdarjajmo svoje ime, svoj rod. ki je tako širen. Samo ime naše vže kosti pretresa nasprotnikom. Vstanimo k spoznanju samega sebe in delajmo na to, da stopimo v kolo drugih narodov.
Iz tržaške okolice 30. aprila. {Majnik.) Solnce se smehlja na obnebju, slavček lomi mile svoje pesmice v gozdiču,-lastavice čvrče po višnjevem ozračju, Škr-janec prepeva v sinjih višavah, potoček živo Šumlja v dolinici, — vse na okrog je ozelenelo, livade in travniki so pripreženi s krasno odejo, zrak napoljnen z vsakovrstno prijetno vonjavo:— vsa priroda se je prerodila, vse je oživelo; majnik je pred vrati.
Res majnik, najlepši mesec vsega leta pride jutri in oživi in z novim živenjem navda vse ljudi. Mari naj bi mi ostali nemi pred to občno krasoto in veseljem? Ptički veselo pojo, in mi naj bi molčali in se ne veselili?
Kamor koli zre oko, Vse je oživljeno, Vse je lepo in mlado, Kakor prerojeno; Zlati majnik vse budi, Rajskih nam prinaša dni.
Tudi mi pojdemo jutri, prvi dan tega krasnega meseca, v naročje matere narave ter se tam napolnimo z novim veseljem' in radostjo.
• « •
Ta mesec je posvetila katoliška cerkev Materi Božji in verni Slovenci radi pritekajo rano zjutraj k maši in obhajajo vsem priljubljene Šmarnice. Tudi letos mu je priskrbela »katobSka bukvama« v Ljubljani lepo knjigo »Šmarnice« o katerej ste g. urednik uže govorili. Knjiga zdi se nam pr.tv lepa in primerna, radi česa jo tudi našim okoličanom priporočamo ▼ berilo. Proslava in CeŠčenje M. D. je vzlaati tu okolo Trsta, kder se hulobija žalibog tako širi, raztrošena po nevarnem mestu vsf ga priporočila vredna in tudi mi, čeprav nismo na to poklicani, priporočimo če-stitej duhovščini v okolici, naj bi zjutraj po končinej sv, maši primerne govore do svojih vernih imela.
V mestu se nahaja v tem mesecu skoraj v v-jakej cerkvi poseben pridigar, ki vsak dan na večer z lece razklada božje resnice ter se v svojej zgovornosti poskuša. K tem pridigam, ki so Jalibog povsod le laške, dohaja — ako je pridigar izvrsten govornik — mnogo ljudstva, ki pa k pridigam dohaja iz gole radovednosti in *i-jalosti; je-li oni pridigar tak kakoršnega popisujejo razni iredentarski listovi. Uspeha s temi pridigami menda ni mnogo. Ker je uže toliko laških pridigarjev na razpolaganje, morda bi se noben Slovenec ne nahajal, ki bi v tej ali onej mestnej cerkvi svete govore prevzel? Vsaj je vendar vsem znano, da so Šmarnice Slovencem zelo priljubljene in bi verni tržaški Slovenci z mnogo večjo unerao prihajali h pridigam, ki bi ne mu v njegovem jeziku govorile I Mi obračamo svoje ponižno prašanje na tukajšnjo Škofijo naj bi ona za to skrbela. V okolici pa bi želeli (kakor je bila sicer druga leta navada) malih t-ovorov po zjutranjej maši, ker dobro vemo, da bi farni duhovni vsakdanjih ptidig na večer ne mogli prevzeti, ker so z drugimi opravili preobloženi. V taka berila podaje se osobito imenovana nevo-iziŠl i knjižica.
Velikonočni prazniki so tudi v okolici prišli brez posebnosti razven to, da imamo letos dva velika piruha, koja so nam bratje, sorojaki v deželni ali prav za prav tnagi-stratni zbor znesli. To sta Križanec in Danel, Slovenca oba. je-li pa tudi^ narodnjaka, domoljuba? To nam pokaže negotova bodočnost.
O prvem nI več dvombe, kake barve je, druzega sČisom spoznamo. Sicer pa se nam z iita dva kukavičja jajca v kukavičjem gnjezdu. Upamo da nam bode vsaj prihodnja velikanoČ milejša ter nam prinese v dar boljša pirube. Bog daj l
Amen.
IZ Tupelč na Krasu 24. aprila. (Izv. dop.) (Tri milijone \aklada v S. D... na Krasu). Vso zimo se je govorilo o ne-
EDINOST
kem zakladu v S, D . .. kej občini, hodil je neki (Jič iz Hrenovce kiup »nu v S. D. in pravil za zaklad od 3 milijonov, kateri je zakopan na zemljišču sosesk S. D . . . K .. ., H ..ta stvar se je pa dolgo vlekla, vso zimo in molče in tibo, župan je le od daleč kaj povedal, ako ga je kdo kaj vprašal. Ali kaj se Zgodi? neka hitra zvijača je vse zasukala naglo. Med tem dolgim časom je župan vdobil od vifije oblasti (?) dovoljenje za kopanje zaklada in ne da bi vedele druge soseske, skovajo hitro sami S. D . . . skej občinski zastopniki s tovariši vred pogodbo, da se bo deld denar po postavi in soseska S. D. da vdohl še posebno 20 po sto, d vaj -Bet od sto gl. od deleža kateri najdencem pripade, na drugi dve soseski so pozabili.
Pogodbo so podpisali starešine iz S. D. potem jo dali organistu, da jo nese podpisat v K.; tam so tudi podpisali nekateri, ker jih stvar nič ne zadeva, nekaterih pa ni bilo doma. zato so pa otroci_ podpisali in je bilo tudi dobro, potem po-1 kličejo podžupana iz H., vprašajo ga, ali ima kaj proli temu, da se bode kopal zaklad In ta je rekel, da nema nič proti, dali so mu se podpisat in ta se podpiše brez pogodbe, a ni videl, da si so gospodje izgovorili dvajset od sto. Potem kličejo še zastopnike iz K. počasi, enega za enem, naj se podpišejo, pa neki je prvi, ko je pogodbo prebral pokazal županu ▼ pogodbi pege, nepravično ravnanje In da je odšel brez podpisa in da je Še drugim K. zastopnikom vse to razložil. To pa jih ni nič brigalo, češ, da je večina podpisana.
Na veliki četertek zvečer se pripelja Čič in druiniki, to je: Cič iz Hrenovce, kakib deset Lahov In en fajmošter (?) ali škof iz Vidma, potem komisija S. D ... kih starešin: župan, podžupan in nekateri odborniki. Organist pa je pomagal na svojem domu fajmoŠtru iz Vidma (kak fajmošter? Uren.) spake podit. Okolo cerkve iščejo s kalamito in kalomonom in da še ni ura za kopanje, županu se je mudilo in je rekel, ker je bila ura že 11 i pol po noči, da jim da čaBa še pol ure do polnoči, na to zapazi domači duhoven ter jih opomina, da ni spodobno na veliki petek okoli cerkve s takimi poganijami šariti In tedaj je ukazal društvu župan, naj otido, ker je ura minola, ali društvo se mu ustavi rekoč: da oni so dali dvajset goldinarjev in da po pogodbi smejo kopati, dokler sami hočejo, zemljišče ali prostor okoli cerkve plačali smo, naše je za zmiraj. Zdaj nastane velik prepir in Župan zažene trikrat pipo ob tla od jeze, na to se pobere poganija in gredo naravnost v sodrujo tožit Župana za pogojene pravice in stroške. Stroškov je veliko, ker so samemu svojemu fajmoŠtru iz Vidma dali 40 gld. Jaz sem svetil z lučjo in ko se m videl prepir, ljudi zmiraj več, zdaj sem si mislil, ako prihrurne Še razjezenl H . . • in K . . . bode hudo — hitro odnesem pete domu in poslušam. Po soseskah letijo kmetje skup, toliko prepirov in hrupa,
1'eze se ne vidi k malu v katerej občini, ;akor v S. D. .. Ljudje več ne delajo in to lahko vsak presodi, kdo je vseiza tega kriv, ako bi se župan tudi z drugimi soseski bil zastopal, bilo bi vse mirno, tako
(ia mu ne bo manjkalo tožb od vseh strani n za nič. Lakomnost, lakomnost, Bog nas pomiluj.
Naši čestiti duhovni 80 nam voščili vesele velikonočne praznike In mir z Bogom in ljudmi, pa dokler bode več sosesk v eno županijo združenih, zmeram bo edna klaiivo. druga pa nakovalo, nikoli ne bo miru. Slednjič imam povedati Še to, da po takej poti se doseže še kaj več, nego fe je do sedaj.
Dostavek uredništva. Žalostno zadosti, da se naši ljudje, in še pametneji, dajo tako nasmukati od laških privibancev. Oni italijanski krivi fajmešter nam je znan še od kopanja »šača« pod mostom železnice, tam kder tu ne daleč od Prestranka prereže reško cesto. — Tudi tam so kopili in rabdi kalamon, pa kaj je btl konec vsega? Da so se prefrigani Ital Jani okoristili z novo i ubogih Slovencev.
Hife nberške komedije z »risom« in še druge enake bi morale biti ljulstvu še v spominu in so ga imele uže davno podučiti, da pravi zaklad so zdrava pamet, pridne roke in nesprideno srce. Čudimo pa se oblastnljam, da ital. švindlarjev še niso zasačile in kategorično kaznovale. Lahom je pri nas pač vse dopuščeno.
Uazlje na Krasu, 28. aprila. (Izvirni dopis.) On kratkem nekaj o našej volitvi, ki seje vršila d ne 28. aprila v Štorjab. Vo-lilcl so bli povabljeni ob osmej uri zjutraj, pa bilo je uže devet, in iz Kazel nI bilo še nobenega. Ta čas so eotovo Štorci krpali vrečo, da dospevše Kazelce vanjo de-nejo, pa prevarili so se; kmulo se približa pešcica Kazelcev. Zdaj so zarudeli Štorci, drug oruzega v obraz pogledajo ter mislijo, ko bi poslali našega pismonošo, da Z silo sosede k volitvi priganja,- nadesno in levo se ozirajo, od kodi kdo pricepa, pa žali Bot?, m bilo nobenega. Zdaj se prične volitev. Slabo zedinjeni Štorci so
Srav raztresli svoje glasove in se s pro-njo obrneio proti Kazelcem, misleč, da bi Je pri polovici ostalo.
Pa pogumni Kazelci niso se pustili za nos voditi, držali so se besede, ki pravi: v edinosti je moč, le eden je prazno slamo mlatil, vsi drugi pa so volili enoglasno tako, da so izvolili osem zastopnikov, vrlih možakov, ki bodo, tako se nadejamo, skrbeli za blagostanje in dobro vse občine.
Miroljub.
Domače in razne vesti.
Nadvojvoda Uarol Štefan je
v Pulji za mrzlico zbolel.
Škof tridentlnski postil je dosedanji goriški prošt in drž. poslanec, v. č. g. dr. Eugen Valussi. Srečni Tridentinci, ki doba tanega učenega, plemenitega mož i za svojega višjega dušnega pastirja I Ni-mesto ur. Valunsi-ja postane nekda goriški prošt v. č. g. Andrej MarušiČ, c. kr. profesor na gimnaziji goriškej iu častni kanonik, znan tudi kakor slovenski literat, mej goriškimi Slovenci mnogo poznan in spoštovan gospod.
Dubovenske novice. Čest. g. Andrej Purga je bil imenovan kaplanom in katehetom v tržaškej inestnej ubožnici. Novopoavečenec čest. gosp. Jos. Gradič je bil poslan v dušno pastirstvo v Gračišče, iu novoposvečeaec čest.,gosp. Aleks: Ga-sperčič v Pazin. — Cest. gosp. Josip Ivanič, na Dunaji pri Avgustincih doktorand sv. pisma, posvečen je bil 31. janu-varja mašnikom. Meseca maja, in sicer počenši od 3. bode milostljivi škof delil zakrament svete birme v teh le krajih: 3. maja v Piranu, 18. v Klancu, 19. pri sv. Matiju, 20. v Veprincu, 21. v Volosk', 22. v Rukavcu, 23. in 24. v Kastvi, 25. v Lovranu. 26. v MoŠČenicah in 27. v Br-šeču. — Birmanci iz zvoneške kapianije se imajo pripeljati v Kastav ali Rukave«, in oni iz Poljan v Lovran ali Veprinec.
»loveča Tržaška kiparja Rendič In Pecikar sta dobila nalogo, da izdelata dve velikanski podobi Iz belega mramorja predstavljajoči delo in razumništvo, kateri podobi bosti postavljeni v znožju glavnih stopnic Lloydove palače. Rendič izueluje zdaj nekda tudi prekrasen spominek za rodbino g. Franca Kalistra.
t Ivan Marija Ualalan posestnik in gostilničar na Občinah, ztian rodoljub in večletni odbornik društva »Edinosti« umrl je denes zjutraj ob 7. uri po dolgotrajnej težkej bolezni v 40 letu, zapustivši udovo in 3 otroke. Pogreb bode jutri popoludne 3 uri. U leležila se ga bode tudi deputacija odbora Edinosti z vencem. Naj v miru počiva blagi rodoljubi Služba občinskega tajnika se otda v DobaŠnici. Plača znaša 450 gld. Prošnje se imajo vložiti do 15. t. m. pri tamošnjem županstvu.
Naredbe 2oper kolero« Ker se v Italiji kolera vedno bolj širi, zato opomina tržaški mestni magistrat vse gostilničarje, one, ki otdajajo postelje in vse zasebnike, pri katerih bi prenočili iz Italije došedŠe osobe, naj to brez odloga naznanijo c. kr. policiji, da se za ta na« men določeni zdravnik takoj more prepričati o zdravju došedšib. Kdor bi to opustil, kaznovai se bode po dolučbab kazenskega zakonika. To je vse prav in dobro, a samo to ne obvaruje nas kolere; pred vsem bi trebalo skrbeti za zboljšanje mestnih kanalov, ki zdravje v mestu jako kvarijo in sploh za snago, saj ima magistrat denarja — preveč, sicer ne bi se tako kradel.
morske Zdravilne kopelji za otroke v Trstu se letos odpro sredi meseca junija ter zapro prve dni meseca septembra. Sprejeti se letos more 120 skrufuloznlh otrok v dveh dobah, katerih vsaka ima 45 dni. Za brezplačni sprejem bo potrebni ti le pogoji: 1. Starost ne pod 4 i ne nad 14 let; 2. stalno domovanje v Trstu; 3. zdravniško spridilo o kakovosti skrufuloze; 4. spričalo ubožnostl. Več se izve v društvenem prostoru Via del Pešce Št. 2 I. nadstropje, ki je odprto od 1. do 20. maja od 12. do 2. ure popoludne.
Tržaške novosti t
Nesreče. 67letr.ega kamnoseka Antona Cotiča je prijela v četrtek zjutraj v ulici Fontanoua taka slabota, da so ga morali na pol mrtvega hitro odpeljati v bolnico.
—	36letnega sedlarja Franca Kranjca, ro-doraa Razdrčana so našli včeraj močno bolnega na ulici in ga odpeljali v bolnico.
—	Pri delu na Hrpeljskej železnici sta zopet dva ital. delalca ponesrečila.
Ženski boji. Včeraj so se v nekej krčmi pri sv. Jakobu dve ženski cuniali in praskali do krvi, in vse zarad enega moža.
—	Tudi mej neko 601etn.» Marijo UrsiČ, rojeno Sežančanko, prodajalko zelenjadi In neko drugo prodajalko se je včeraj vnela huda praska in uboga Ursič se je morala iti celo prat in vezat v lekarno.
Policijsko. Zaprli so kuharico Au-gustmo 1. iz Trebnega, ker je gospodarju kradla. — 14letni brlvaški učenec je nekega I4letnega šolarja v prepiru s kamenom nevarno ranil, zarad česar se ho motal zagovarjati pred aodnijo. — Andrej
K. iz Sežane, ki je služI pri nekem po" sestoiku v sv. Mar. Migd. zgornji je ukra' del gospodarju peršuta, Špeha, obleke itd. za 20 gld. K sreči ga je zasačila gospodinja, na kar je lopov blago pustil in pete odnesel. — Zaprli so te dni dva nevarna postopača in 3 tnalovredne ženske.
Izpred sod nije. Mešetar Artur Gerin in zidar Valentin Modesta sta oba bla zaljubljena v neko lahkomišijeno p t fletno »kamarelo« po imenu Marija Kofoi; prvj je bil pravi ljubi; drugi jo je le prvemu prevzel, kar je bilo toliko grSe, ker je bil oženjen in oče otrok. Gerin je bil vsled tega, ker ga je zapustila lepa Marija, tiko idosten, da je sklenol maščevati se. Uže parkrat sta se Germ in Mo-■ lesto prelep ila zarai Marije in enkrat sta zarad nje celo stala pred sodnijo, ali naposled se Gerin naveliča, kupi si steklenico vitnjola in gre za Marijo, ko je ravno Šla po Ulici z Modestoiu ter jej oblije ves obraz z vitrijolom. Modesto je tožil potem Gerina in pri obravnavi moral povedati, da je oženjen in oče otrok. Bila je nazoča tudi Marija, katere obličje je zdaj postalo neizrečeno grdo opečeno. — Ona ima torej uže kazen, ali Gerin je dobil zarad tega maščevanja 2 leLi težke ječe. O ženske ženske /
Cikorjadko. Jožef Stare iz Konto-velja št.65 je bil kaznovan na tožbo cikorije po migistratu na 24 ur zapora, pa je rekuriral in namestništvo je uničilo razsodbo magistratovo, vsled česar je Stare prost vsake kazni. — Obsojen je bil, ker je na volišču v Proseki 24. januvarja klical: •cikorjaši pojte pit cikorijo, Slovenci pa vino, živio Nabergoj!« Ta rek je cikorjo tako pekel, da je precej tožila.
Kali za petrolje. Mi smo uže
pred letom pisali, da je nek g. Nobel izrekel, da v Trstu ne bi bilo treba posebnih magazinov za petrolje, ker petrolje se bode prevažalo v ladijah, na katerih bodo takozvane cisterne ali Štirne, iz katerih se bode petrolje direktno kalalo v posebne kale ali basine. To se je zdaj vresničilo in uprav ruskej firmi Nobel je dovolilo naše ministerstvo, da sme napraviti v uovej luki na zadnjem molu tak kai za zalogo petrolja. Iz omenjenega kala se bode petrolje točilo v sode in odpošiljalo v notranje. S tem Be mnogo prihrani na troŠkih In v Trst se zopet povrne velika kupčija s petroljem, katera se je zadnja leta močno zgublvala. Ruska firma je torej pomogla Trstu vsaj glede ene trgovinske stroke. Kal se uže dela in bode k malo dovršen. Mi smo uŽe pred letom znali za to važno spremembo, za katero je zvedela trg. zbornica tržaška še le te dni.
Rojanski pevski zbor. 28 pevcev napravi v nedeljo 2. t. m. izlet v Komen, kder priredijo veselico z ondotnimi pevci. Voščimo jim najboljši uspeh.
Na Opčinab se je danes zopet odprla brzojavna postaja in bode odprta do konca meseca oktobra.
Goriške novosti. V torek se je na goriškem gradu nek vojak v postelji ustrelil v desno nogo; odnesli bo ga v bolnico in ne sna se zakaj je izvršil tako dej inje. — Kakor se nam poroča, napravi na binkoštno nedeljo tudi goriško bralno in podporno društvo izlet na sv. Goro v družbi z tržaškim del. podp. družtvom in Solkanska čitalnica napravi isti dan popo ludne besedo gostom na čast.
V Zadru iredenta ne more mirovati ter se vzdrževati nesramnih demonstracij. Ko je prišel prestolnik Rudolf z Lakrome v Zadar, razobesilo je uredništvo »Narodnega Lista« pred svojo pisarnico tri hr vatske prapore. Ali irredentovska smetljaka je mej velikim kričanjem dva prapora raztrgala i z nogami teptala. Tretji prapor je otela došedša žandarmerija. To da brez dvombe zopet povod k večjej razdraže-nosti mej narodno in iredentarsko stranko; obžalujemo le Srbe, da se družijo s poslednjo.
Zaprli so na Dunaju znanega
mešeiarja in agitatorja Vnidobeija, rojenega Hrvata, pa moža, ki je v svojem času bil jako čislan mešetar, ki je na mesec zaslužil po par tisoč gld.; ali v zadnjem času popolnoma propal in je le še živel ob »pumpanju« pod naslovom patrijotizma. Prenapetost v glavi, praznota v žepu je storila, da je Šel v Beč, da bi tam a cesarjem govoril, ali avdijeuce ni mogel dobiti, zato je čakal ugodne prilike da cesarju uže svojo prošnjo v kočijo vrže Mesto cesarju vrgel jo je te dni nadvojvodu Albrechtu, kateri jo je spravil, ali policija je pa zarad tega Vaidoherja spravila. Kaj bo na zadnje? Dajo mu nekoliko denara in pošljejo ga zopet v Trst.
Železnica DoboJ-Tuzla se je 28. aprila odprla. Opoludne je odrinol vlak Z Doboja ter dospel ob šestih zvečer v Tuzlo. Odprl jo je državni finančni mi« nister baron Kalliy. Prebivalstvo je vlak po vsej poti radostuo pozdravljalo.
Občni zbor Slovenske 11 a tiče vrši se je 28. t. m. v Ljubljani Zbralo se je bilo nad petdeset družnikov Predsedoval je namestnik gosp. prof. Josip Marn. Račun in proračun sta se vzela na znanje in odobrila. Za njune pregledo-valce so bili izvoljeni gospodje: Žaga-,
RaiČ, Stare. Bilanca kaž-», da ima »Slovenska Mat ca« ziaj premoženja f. 51.138 in 81 kr. Za skrutmarje dopolnilne vo-Utve 80 bili naprošenl gospodje: Stegnar, Šuhic in MikuŠ. Za Častnega Člana ie bil soglasno izbran gospod profesor dr. Jagič. Skieneno je bilo, da se truplo Kopitarjevo prenese v domačijo In kolikor se ne dobi po druzih načinih stroškov, da jih doda • Matica«. Zavrgel je zbor ponudbo Stritarjevo, da bi zadnji Matici odstopil vse svo)e spise za 200U gld. — Potem se je vi šila volitev: Oddanih je bilo 2*8 glasov-nic, ktere so bile za veljavne pripoznane. Dobili so sledevl gospudje: Simon Gregorčič 288 glasov; dr. Josip Poklukar224; dr. Ivan Tavčar 185; prof. Anton Raič 182; Ivan Hribar 179; Valentin Kermavner 109; Ivan Muruik 158; dr. H. Dolenec 145; A. Kaspert 141; Janko Kersnik 130. Razun teh so dobili gg.: F. Povše glasov 129; dr. Jop. Pajek 120; J. Tomšič 119, dr. L. Požar 117; J. Flis 112; K. Klun 111; dr. Jurij Strbenec 103; dr. J. Tonkli 100; A. Trstenjak 64; M. Cilenšnk 15; A. Fe-konja 14; Fr. Hauptman 14; dr. F. Kos 5; J. Gelestin 4; dr. J. VoŠnjak 4. Ta pot ste se pojavili zopet dve stranki pri volitvah v Matico in se je nadejati, da bodo mladi, kateri so zmagali, tu 11 našo Matico lepo pomladili.
Naše mnenje je to, da je dobro, da se ni volilo v odbor takih gospodov, ki so bili uže 10 let odborniki Matice, pa se Še nikoli niso vdeležili nobene seje. Čast terja tudi delo; dela pa potrebujemo.
Za Matico Hrvatsko. Poziv! Početkom meseca maja t. 1. prične "Hrvatska Matica« razpošiljati svojim članom knjige za I. 1885. Podpisani povjerenik vsojam se vabiti vBe rodoljubne gg, učitelje ^gdČne. učiteljice so nam prav tako dobro došle), č. gg. duhovnike, uradnike in sploh narodnjake na Tolminskem In Cerkljanskem (za Bolško naj bi se blagovolil potruditi kdo drugi), da izvole pristopiti k »Hrvatskej Matici« ter se oglasiti v ta namen pri podpisanem najdalje do 15. dne maja t. I., da boiic mogoče še do časa sporočiti dotičnemu odboru število tu-kajšuin udov. Istočasno naj blagovoli vsak pristopnik (ud) priposlati semkaj društve-iii no v znesku 3 gl. Želeti je, da se oglasi mnogo novih uuov, a stari udje da ostanejo še nadalje zvesti društvu. — Da se slovenskim članom »Hrv. M.« olajša in omogoči izučavanje hrvatskega jezika ter čitanje društvenih knjig, sklenol je odbor
—	in glavna skupčina je to enoglasno odobrila — da izdi »Hrv. M.« mali hr-vatsko-slovenski besednjak (z uvodom^, kateri bi tolmačil one besede. Katerih nema slovenščina, in take, ki v hrvaščini kaj druzega pomeujajo, nego v slovenščini. To knjižico bi dobil zastonj vsak Slovenec, kadar bi v prvo pristopil k »Hrv. M.« kot ud. Mogoče da izide ta Knjižica uže letos. Slovenci I Le marljivo segajmo po hrvatskih knjigah: saj — to se drznem trditi
—	te s pomočjo hrv ^Čine in solidarnostjo z brati Hrvati zagotovljen nam je slovanski narodni obstanek in bodočnost!
—	Dobrohotečemu dovolj! — Tedaj: do 15. maja t. 1.1
V Podmelci 28. aprila 1886.
Ivan Krajnik povjerenik »Hrvatje Matice«.
človek, v pogledu na njegovo telo in dušo, s kratkim navodom, kako si ohraniti in utrditi zdravje. Za šolo in dom sestavil založnik Janko Leban, učitelj v Lokvi. — Tako Imenuje se na;novejša 54 strani obsezajoča knjižica, koje vsebina je dosedaj izhajala v »Učiteljskem Tovarišu*. Spisana je ponajveč po nemškej Dominik Fuckesa enakej knjigi in obsega mar^ -kako zrnice za šolo in dom. Lična ktn -žica stane 45 kr. pri pisatelju v Avherju pošta Štanjel. Priporočamo jo našim časti-tim čitateljem.
Vremensko prorokovanje. Mathieu d* la Di ome prorokuje za mesec maj tako le vreme: Krasno gorko vreme do 4. t. m . le na morju booo razni vetrovi; — lepo "reme tudi od 5. do 11. t. m.; lepo vreme pa tudi dež in m severju celo mraz od 12. do 17. t. m., bati se je slane; — lepo vreme tudi od 18. do 25. t. m„ na Francoskem, Nemškem, v Holanau večlrat plohe, morje ves čas mimo; — prav t. K" krasno vreme od 26. t. m. do 2. jur. j . S kratka: jako ugodno vreme skoro 1 —•; mesec, močna vegetacija po vsej juŽatj Evropi, posebno ob ladranskem morju, siaba vegetac ja pa na severu.
Novo Čudo na svetu. V Parizu hoč<\i<>
o prihodnje) svetovue| razstavi posla\ • železen stolp, ki bo 300 metrov vis. k. Iznajdnik je nek E-ffel, ki je trgovinske^.. ministra uže pridob.l za svoj načrt. Stolp bi vagal 0 milijonov kilogramov in stal bi 5 do 5 i pol milijona frankov; gosp. Eiff<?l hoče 4 milijone dati, ostanek pa bi dala orŽaTa. Eiffel zahteva, da za pokritje svojih troškov stne pobirati vstopnino iu da stolp oBtane tudi še potem, ko se razstava zapre. Stolp bi tudi jako služil učenosti in deželuej hrambi, posebno bi ugajil meteorologičnim posKUŠnjam.
!>E D I N O S T
Tržno poročilu.
Kava — malo kupčije po slabših ce n;»h. Prodalo se je te dni 200 vreč Rio po fr. 38 do 58, 800 vreŽ Santo« po U. 46 d< 59, 400 vreč Manilla po f-. 52. 150 vreč S. Domineo po f. 50, Oyion plant stane 1.84 do 120.
Sladkor — jako dobro obrajtan in so cm p postale više. Sladkor v vrečah ^e je prodajal te dui po f.21.25 do f. 24.25.
Sad je — cene jako trdne. — Pome-rarČe, limoni f. 3 do 8., fige v vencih f. 12 do 13, rožiči f. 8. opaSa f. 27 do 28, Ebme f. 28 do 36, su tanina f. 30 do 38.
Olje — namizno f. 54 do 70, jedilno f. 37 do 40.
Petrolje — ie postalo $e ccneie in se dobi nže po f. 4-25 no 940,
DomaČi pridelki. Fižol rudeči f. 9.50, boblnec f. 10.50, koks f. 12, mešani f. 7.50, do 8.'>0, maslo f.84 do 93.
Žito. — Malo obrajtano, cene šibke.
Les — cene trdne.
Seno — dobro konjsko f. 1 80 do 2 20.
Borsno poročilo.
Zarad mestne likvidacije malo posla; ali menenje je najboljše zarad ugodne poravnave grške zmešnjave. Kurzl državnih papirjev so postali celo nekcliko viši,
Dunajftlta Borsa
dne 30, aprila
Enotni drž. dole v bankovcih 85 gld 40 kr.
Enotni drž. dolg v srebru	85 »	45 »
Zlata renta......114 >	50 »
5\ avst. ....	101 »	35 »
Delnice narodne banke . .	877 •	— ■
Kreditne de1«1™ ....	287 »	90 »
London 10 lir sterlin . .	126 •	05 »
Napoleon..............— »	— •
C. kr. cekini......10 »	0250»
Kr. državnih mark ...	5 »	93 »
Pnrrlivifni nauki ln molllev
rugiciviuii ki jih mora znati kdor
hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove.
NajboljH Čistilo. Krems (Dolenje Avstrijsko, Vaše blagorodnost 1 Vaše pismo sem prejel ter Vam prav rad odgovorim na kar ste me prašali. Dobil sem pri Vas naročene švicarske pile lek»rničar)a R. Brandt-a. Rabim jih s dobrim uspehom proti trdovratni zapeki už-t mnogo M. Vaše pristne Švicarske krogljice so naj boljši zdra-vilo kar se jih je dosednj nahajalo ter bi sa gotovo boljše razpečavalo ako bi se nekoji ne škodovali z posnemanimi: jaz sam sem to izkusil, kajti ponarejene pile nemajo nobenega uspeha. Z upanjem, da sem Vašemu zahtevani« zadovoljil, spoštljivo udani E. Lauer. Krem pri Donavi. Ker se nahaja v Avstriji mnogo posnemanja R. Brandt-ovih švicarskih krogljic. naj se dobro pazi, da Ima vsaka škatljica kot znamko he! križ ua rudečem pol|i in R. Brandt-ov podpis.
Istina dokazuje, da moje dotično naznanilo slavnemu občinstvu je gola resnica.
Prevzel semna mreč celo zalogo dobro narejenih. znamenitih plaht in odej iz neke prve tvornice'po najnižih cenah, tako da samo jaz sem v stanu . predajati za sramo-,/ :;.' tno C#D0
fini po f. 1 5O najfinejši f. 1.75
komad
KONJSKE PLAHTE
Te plahte so 190 centm. dolge, 130 centm. Široke, jako močne, goste kot dilja, trpežne, razno barvune, z barvanimi krajcima, nepo-kučljive baže, ter se lahko rabijo kot po« Nteljne odoje. 0«1 vncIi Ntrnni Hveta se po njih rudi njene trpttžnostl in nlxko oen« poprašuju ter jih mnogo razprodaja,„kajti poprej stale so dvakrat tolilto. Dalje prodajam tudi
Ode.e za koči a že
najboljše kukvosti, tine, zgotovljene, velike, raznobarvane in bordiriine, po najnižji ceni samo no « for. 5© kr. komad. RAZPOŠILJANJE z povzetjem ali predno pošiljafltvo denarju.
Nepristopajoče blago vzame se naz:tj ter se denar koj nazaj pošlje.
Napis :
UNIVERSAL-EXP0RT-BUREAL': S. Low
II. Flossgasse 2 Wien.
SSn Trgovina A. Majer-jeveira
Exportnega piva v steklenicah v LJUBLJANI
(pivovarna na pare) priporoča
Cesarsko, in Boek-pivo
v skrinjicah po 25 in 50 stekl.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejnu pomoč in nI treba mnosrih besedi, da He dokaŽo njihovu čudovita moč. Će so le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdo vratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti bolezrinim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim ln proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	53—51
Prodajajo se v vseh plavnih lekarnioah na »vetu; za naročbo in pošiijaive pa edino v le-karnici Crintn/oleiti v Gorici, r Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Faraboschi iri M. Rarasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerim se zavolj želje po dobičku tu* pa tam ljudstvo go ljufa, dasi nimajo nobene moči ln vrednosti.

ANT. PLESCOVICH
f*
gla-
rll
vuiralec in popravljavec orgelj,
sovitov in armonijev.	^ Popravljavec mekanike vsakovrst- [IR
muzikalnih instrumentov.	is
THST. 4—2	1=,
Via Nuova šr.20 II, nadstropje.	jr-J
S
H Jtfa
jOsp.tGabr. Plcoli-ju, lekarnlčarju v Ljubljani
Na lahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešrio rabil proti boleznini v Želodcu in zlati žili	33—50
Ljubljano, mesec januar 1884.
Dr Krnil vitez pl. StSckl, c. k. vladni svetovalec in delci no-sanitnet poroBovalec.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piceoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan,_ da na bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Piominj. Primorsko.
Antirrheumon najboljše zdravilo proii pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, pr-hladnim bolečinam v glavi ln v zobeh. Steklenica 40 kr.
Paitilje santonl. ske; (klesci zoper gliste) izkušeno zdravilo ■/. .per glisr.e škatljica 10 kr. 100 koŠč. 50 kr. 10jO košČ 5 gld. 2000 6 pld.
Salicilne pastlle orotl <irehla]en)u najboljši pripomoček proti davici (difteritls), plučnim,
Krsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in rlpavost. škatljica 20 kr.
ZeliSčni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč Izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, brlpavosti, dušljivemu kašlju itd. Odruičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila se zmiraj frišna dobe v lekarni
G. Piccoli-ja
«p r i angel u» v IL, juhi juni
na Dunajskej cesti, kder se naročila tako po polti proti povzetji Izvršujejo.

I. C. Juvančič
posestnik vinogradov na Bizeljskem, velika zaloga vina v Šiški rn Ljub
j ini. Priponiča svoja izvrstna, Bizel.j ska in Dolenska vina, po 16—24 gld. Uio:i samo od 56 L. in več. 10—5
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi Želodčni pijači.
Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lenko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, ižlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljivaimes.
Edini JeruzaloniMki bal« Kam si ie zagotovil vsled svi.je priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne Živce hitro krepčalno moči pravloo prednosti nad vsemi doseliaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi b6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balsam b.igat na delajočih snovih kineškrs robar-ba re, katera korenika je poznana zarad njenega ugodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebivljanja; zaro pa ga vsi strokovnjaki in zvidenci priporočujejo proti neješčnosti, zabasanjn, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane SIO novcev.	25—
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTON/
v GOIIICL
Skladišča v Tr*:.n v lekar- i G. B. Boris, n>i Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoiii, v Tomlnu v lekarni E. Pallsca.
Svarilo!
Enako ivoneče naznanila niso kot posnamanji ter se pred njimi svari. Ule .lO let obstoječa tvornica za
ŽREBAKE in KOCE
razpošilja samo po Generalvertretung des Export-Waarenhaus iz.Austria« in Wlen, Ober-Dobllno, Mariengasse Nr. 31,
KONJSKE PLAHTE
Te plahte so 190 centim. dolge, 130 cent široke, jako mečne, goste kot dilja. trpežne, razno bnrvane, z barvanimi krajicaml po
fr. 1.50 8e zavijajem vred.
Prevzel Sem namreč celo zalogo dobro narejenih, znamenitih plaht In odej iz neke prve tvornice po najnižih oennh, tako da samo jaz sem v , stanu prodajati ih za sramotno oeno
Dalje prodajam, dokler je še kaj zaloge
Rumenobarvane konjske žrebake
2 metra dolge in okolo 1 i pol široke z šeste-roeubniml plavo-rud^čimi ali temno rndečimi krajci nepokončljive kakovosti komad po
fp. 2.25 se zavitkom vred.
Kdo jih vzame vsaj 10, dobi jedno povrh, ali se mu pa cena za I0°(o zniža. Samo radi velikanskega izdelovanja in prodaje smo v stanu konjske žebrake tako ne» navadne velikosti in tako Izborne kakovosti tako nenavadno ceno prodajati. — Na stotine zahvalnih pisem stoji vedno vsakemu na ogled RaEpoŠiljajo se z povzetjem.
Neprlstujoče blago vzame so nazaj ter se denar koj nazaj pošljn
Naj se dobro pazi nn naslov :
EXP0RTWAARENHAUS „z. AUSTRIA",
VVien, Ober-Dobling. Mariengasse 3i.
v vlastitej hiši.	2-12
'srr
B
Spomladansko leč ©n j ©
Caj iz tisoč cvetlic
č stilni in lcrv popravljajoči. Edino sredstva proti netočnosti, rezavci, zabaRanosti, ne-delalnosti čevesjfi. Izvrstno proti fikrofolam
In vse bolezni vsled pokvarjene krvi. Dobiva se v paketih po 50 soldov edino v odlikovane) lekarni Praxmarer (.\i due Mori) Veliki trg.	Mestna palača.
V isti lek trni ae napravljajo vsaki dan pelinocct \a spomladanski lek na podlagi sasaparilje I. vrsle z in brez potrofiljive judnre po 30 soldov vsaki	10—6
poselmoMi
c k priv. in odlikovano tovarne
ROMANA VLAHOVA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Tsru: Via S Lazzaro i B
Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz japod Junli erus oo-munls in dii člh Željiič napravljeni liker je prijetnega okusa.
Ji.ko pospeSuje prebav-lj'-nje in so rabi z dobrim uspehom za krepčanje oslabelih moči, ker je dokazan niega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec.
Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku ln v Trstu Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajulivcah likerjev in slad£ičarij»h.
Nepokvarjeni pravi lik^r se pozua po steklenici, v katerej je vtlsnena firma, potem po zamahi z grbom in po malem ovitku z autografovano firmo llomano Vlahov.	40-48-19
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
kder se govori tudi slovenski,
Antelmlntlčna zmes, gotovi uspešno srodstvo za pregnati trakulje, kojega so z dobrim vspjehom rubili mnogi zdravniki.
Proti hemorojdalne čistfč* pilo, koje sc lahko uživnjo večkrat na dan, v juhi, v vinu ali v drugih jedilih brez obzira na užitni red. Odstranuj^jo Iz života slabe sokove, ter ga lihno čistijo ne da bi narejale kakega obtežanja. Zdravniki jih zavkasaijejo v slučajih zapeke, jeter-nih vraničnih in hemorojdalnih boleznih.
Kitajsko vino A la Marseilh UŽe mnogo let ga priporočajo najprvi zdravniki kot izvrstno sredstvo proti težki pr^buvl, poMianjkaiiju apetita, ž^lodečnih bolih, kiorozi in oslabelosti po hudih boleznih.
Pastile Iz tamiranda in klorove kisline.
Izvrstno sredstvo v vseh boleznih v ustih in grlu: zadavico in hudemu ustnem kataru,	0—10
Na zna. n j e
Mi nemamo nobene podružnice in nuša prodajal niča ^se nahaja samo v Dobllngu ; vse eiuiko zvoneča naznanila so sama posnemanja.
Slavu ofciislvi svarilo!
Nekoliko tisoč kosov pravilnega brnskega volnega blaga.
Obleka za
za pomlad in poletje crne, rujave, sive, čokoladne, 'modre barve, melirane in sploh v najmodernejših barvah in denisah po naslednjih uže nezaslišano nizkih cenah.
Vsaka obb-ka prve vrste for
iu visoko « « „ <1 3K iz najfinejše volne « O
Iz brnske česane preje mesti 15 for. samo 8 for. 75 n. (Kamyarn)
SUKNO je navliu nezaslišane CENOSTI dobro in truežno, najmanj dvakrat toliko vred.
To blago prostoja se izvrstno tudi za ženske in moške za dežne plašče, za krila in spulne haljine.	^	1 — 12
Naj torej vsak naroČi brez skrbi, snj le kupcu je to v prid, ker fabrikant ima pri takih cenah neizmerno zgnbo. — KaZem tega se zuvežem vsakemu denar povrnoti, ako blago ne odgovarja temu. kar more po tem naznanilu pričakovati. —
Odpošilja se le proti pošiljatvi denara naprej ah pa i roti poštnemu povzetju in je treba nan čid pri soditijsko vknjiženej firmi
Export- Waarenhaus zur „Austria",
l/Vien, Ober-Dl)bli'ng, Mariengasse 31,
v vlastitej hiši.
Lastni* nmrtiv,, .WIilN<>^t« - ituat«ij |j. odirovorni ur^fin r: VIKTOR DOLENC
Nova tiska-na V. Dolenca v Trstu.