ŠOLSKA PRAKSA Gozdne živali: naravoslovje v vrtcu Nataša Petrič, dipl. vzg. predšolske vzgoje, Vrtec Martin Krpan Cerknica Predšolski otroci že v zgodnjem obdobju začnejo kazati zanimanje za raziskovanje narave, tako žive kot nežive. Znanje in izkušnje pa lahko pridobijo le z neposrednim raziskovanjem. Pomembno je, da se zgodnje učenje naravoslovja začne čim prej, saj bodo otroci le tako raz- vili pozitiven, odgovoren in naklonjen odnos do narave. Naloga strokovnega delavca v vrtcu je, da prepozna željo po raziskovanju in otrokom ponudi zadostno količino izkušenj, preko katerih razvijajo svoj pozitiven odnos. Pri tem pa jim mora biti kot odrasla oseba zgled in s svojim odnosom do narave pozitivno vplivati na otroke. Namen raziskovalne naloge je bil otrokom približati naravo, s katero se vsakodnevno srečujejo, saj je naš kraj obdan z gozdovi. Preko tematskega sklopa so tako spoznali, katere živali živijo v naših gozdovih ter kako ljudje posredno ali neposredno vplivamo na njihovo bivanje. Uvod Kadar govorimo o naravoslovju v predšolskem ob- dobju, govorimo o raziskovanju živega in neživega sveta, ki otroka obdaja. V tem obdobju otrok pri- dobi prve izkušnje v naravi, sooči se s prvimi ovi- rami in jih skuša premagati, pridobi prva spozna- nja. Zato je zelo pomembno, kakšen pristop bomo odrasli uporabili pa tudi kakšen vzor mu bomo pri tem dajali, da bo kasneje znal ohranjati pozitiven in spoštljiv odnos do narave. Na področju narave (Kurikulum 2009) otrok spozna- va živali, rastline, predmete in pojave, s katerimi je obkrožen. Spoznava živa bitja, jih spoštuje in razisku- je njihove pogoje za življenje. Ker je naš kraj obkrožen z gozdovi, smo to izkoristili, otroci pa so imeli veliko možnosti za spoznavanje živih bitij iz naših gozdov. Raziskovalna naloga je bila izvedena v skupini Sr- nice. Skupina je homogena, otroci so stari od tri do štiri leta. Kljub temu, da številčno prevladujejo de- klice, pri dogajanju v vrtcu bolj izstopajo dečki, ki so zelo živahni, radovedni, glasni pri igri, predvsem pa veliki prijatelji. Z izvedbo tematskega sklopa za Globalni cilj je bil spodbujanje različnih pristopov daljše časovno obdobje in z raziskovanjem sem k spoznavanju narave. Konkretna operativna cilja dala na preizkušnjo njihovo radovednost in željo sta bila, da otrok odkriva in spoznava živo in neži- po pridobivanju novega znanja. Zanimalo me je vo naravo ter da spoznava in primerja živa bitja in namreč, koliko novega se lahko naučijo v določe- njihova okolja. Zastavili smo si raziskovalno vpraša- nem času in kakšna bo pri tem njihova motivacija nje: Kdo živi v gozdu? Za motivacijo pa smo poskr- za sodelovanje pri dejavnostih. beli s pogovorom, petjem pesmi o gozdnih živalih, z zgodbami na temo gozdnih živali, s pregledom Razlog za izvedbo raziskovalne naloge različne literature (revije, knjige) in internetnih vi- Za izvedbo projekta sva s sodelavko izhajali iz imena rov, obiskali pa smo tudi lovca. naše skupine. Z otroki smo se pogovarjali o srnicah, o tem, kje živijo. Otroci so odgovorili, da v gozdu. Po- Domneve otrok tem sva jih vprašali, kdo še živi v gozdu, in ugotovili, Pri izražanju domnev sva uporabili tehniko vodene da so njihovi odgovori skopi. Pripravili sva tematski vizualizacije. Otroke sva v jutranjem krogu preko sklop na temo gozdne živali, preko katerega smo vodene vizualizacije popeljali v gozd in jih spodbu- skupaj spoznavali življenje v gozdu. Pri izbiri ciljev jali, naj povedo, katere živali vidijo. Njihove odgovo- sva si pomagali s Kurikulumom za vrtce (2009). re sem v alinejah zapisovala na list papirja. 11 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Kdo živi v gozdu? nec smo skupaj zapeli njim že znane pesmi Živali - volk, v gozdu, Lisička je prav zvita zver, Zajček Dolgou- - pa medved, šček (Voglar in Nograšek 2017). - srna pa jelen, - ptički, Naslednji dan sva v telovadnici pripravili gibalno - pa lisica tudi. minutko Ponovi za menoj – otroci so ob metodi demonstracije oponašali hojo različnih gozdnih ži- Pa koga še lahko vidimo v gozdu? vali, ob čemer so se zelo zabavali. - medveda, - veverice pa majhne veveričke, V nadaljevanju izvedbe smo si v jutranjem krogu z - pajke, otroki ogledali nekaj izvodov revije Lovec ter se po- - pa mravljo, ki se skrije, govarjali o poklicu lovca. V revijah smo iskali živali, - listke pa zajčka (otrok pokaže na dekoracijo v ki živijo v gozdu, ter jih izrezovali za izdelavo plaka- igralnici). ta. Eden od staršev nam je prinesel nekaj prepa- riranih živali, ki smo si jih z veseljem pogledali kar Povem jim, da v gozdu živi še veliko več živali, kot so v naši igralnici. Ob tem smo se naučili tudi novo jih poimenovali, kar vodi k naslednjemu vprašanju: pesmico Medvedek Sladkosnedek (Bitenc 1997), ki jo otroci zelo radi prepevajo. Kje bi pa lahko bolje spoznali gozdne živali? - v gozdu, Ker pa nam revije in preparirane živali niso dovolj - na Slivnici, podrobno predstavile vsega, kar smo želeli izvede- - na travi, ti, sva se s sodelavko dogovorili za obisk pri pravem - pa v živalskem vrtu, lovcu. Otroci so bili zelo navdušeni, da bodo lahko - v predstavi od lisice, zajčka pa od medveda, spoznali čisto pravega lovca s puško. Lovec nam je - v knjigi v knjižnici, predstavil svoj poklic in nam povedal, katere živali - ja, pa v risankah, živijo v naših gozdovih. Izvedeli smo tudi, da so vse - ja, jaz imam doma risanko od Maše, pa je tudi nenevarne in da se umaknejo, če zaslišijo človeka. medved zraven. Razkazal nam je lovsko opremo, rogovja in prepari- rane živali, ki jih v vrtcu nismo imeli priložnosti vide- Kdo bi nam pa lahko povedal več o njih? ti. Seveda so bili otroci najbolj navdušeni nad puško, - lovec, ki so jo seveda smeli zgolj opazovati, pa tudi nad so- - pa jaz tudi, kom in piškoti, s katerimi nas je lovec pogostil. - pa puško ima, - ja, za streljat. V naslednjih dneh smo šli večkrat na sprehod do bližnjega gozda, kjer smo poslušali ptice in iskali Iskanje informacij sledi živali. Ob tem smo ugotavljali, s čim se živali v Da bi čim bolje spoznali gozdne živali, sva v te- naravi hranijo in da v bližnjem potoku pijejo vodo, matski sklop vključili dejavnosti z različnih podro- ko so žejne. Na tleh in na drevesih smo iskali plo- čij. K sodelovanju sva povabili tudi starše. Otroci dove, ki bi lahko bili hrana živalim. Spraševali smo so v vrtec prinašali knjige in revije, celo plakata z se, ali so plodovi užitni tudi za nas, pri čemer je tudi gozdnimi živalmi smo dobili. Uredili smo tudi ko- ostalo. Nismo jih poznali, zato jih nismo poskušali, tiček, v katerem sta bila plakata in vsa literatura, kar sva tudi poudarili. Ugotavljali smo, zakaj se ptice preko katere smo spoznavali gozdne živali. Otroci skrivajo visoko v krošnjah dreves in zakaj ne vidimo so imeli možnost listanja revij Lovec (LZS) in Zmaj- nobene druge živali. Naučili smo se, da zato, ker so ček (Krempl) ter knjige Živali na polju in v gozdu se nas ustrašile in so se skrile v svoja bivališča. S tem (Doche 2008), Živali v slovenskih gozdovih (Pohole smo sami pri sebi potrdili teorijo lovca o tem, da se 2011) in Velika slikanica živali (Didakta 2010). Mo- živali človeka bojijo in se pred njim skrijejo. žnost uporabe kotička in raziskovanja pa so imeli otroci tudi v času proste igre in aktivnega počitka. Ker pa v naših pesmicah in pravljicah ne najdemo vseh živali, ki živijo v naših gozdovih, sva se z vzgoji- Potek raziskovanja teljico poslužili tudi internetnega vira, in sicer smo Prvi dan sva v jutranjem krogu preko vodene vizu- si v pedagoški sobi s pomočjo IKT-ja ogledali Od- alizacije otroke spodbudili k podajanju odgovorov dajo o gozdnih živalih v živalskem vrtu (Rtv 4 2013). na raziskovalno vprašanje. Po tem smo se ob gle- Po predvajanju posnetka smo se tudi pogovorili danju knjige Živali na polju in v gozdu pogovarja- o tem, katere živali smo še videli, ki pa jih v naših li o različnih živalih. Ugotovili smo, da je v njej še pesmicah in pravljicah ni. Med drugim smo videli veliko živali, ki jih otroci prej niso omenili oz. jih ne divjega prašiča, ki je v naših gozdovih zelo pogost, poznajo. Že prvi dan so otroci kazali veliko veselja lahko pa tudi nevaren, in jim je bil najbolj zanimiv za nadaljnje odkrivanje življenja v gozdu. Za ko- od vseh živali s posnetka. 12 Didakta Otrokom sva pripravili tudi vadbeno uro na temo Za otroke iste starosti iz sosednjih skupin smo pri- Gozdne živali, v katero sva vključili igri Ptički v pravili tudi igrico Veliki in mali zajec (Ljudska 1982), gnezda ter Kdo se boji rjavega medveda, za ko- v kateri so sodelovali otroci iz naše skupine, potem nec pa še igro za umirjanje Kača na soncu. Pustili pa so se vsi skupaj igrali z lutkami, uporabljenimi sva jim, da svobodno oponašajo gibanje živali in v igrici. jih nisva potrebovali popravljati, saj jim je šlo že zelo dobro. Zaključek Otroci so aktivno sodelovali ves čas procesa razi- V vsem tem času so imeli otroci v živalskem kotič- skovanja. Samostojno so izvajali različne naloge, ku na razpolago različne knjige in revije, ki so jih sodelovali pri pogovoru z nama in z lovcem ter iz- lahko listali v času proste igre, ter didaktične igre virno likovno ustvarjali. Pridno so od doma nosili (spomin, razvrščanje živali). S tem so še poglabljali različne zgodbice in pravljice ter se sami trudili po- svoje znanje o živalih v gozdu. Iz likovnih izdelkov iskati odgovore in rešitve na zastavljena vprašanja pa smo naredili razstavo pred igralnico, ki je bila ali naloge. Predhodno so imeli neko znanje o življe- namenjena tako nam kot staršem, ogledal pa si nju v gozdu, ki pa so ga s svojo aktivnostjo, radove- jo je lahko vsak, ki si je želel. dnostjo in interesom zelo obogatili. Največ veselja jim je prinesla izkušnja, da so imeli priložnost obi- Želja po sodelovanju skati pravega lovca ter pobožati preparirane živali, Eden od dečkov je v vrtec prinesel zgodbico Pod tako v vrtcu kot pri lovcu. medvedovim dežnikom (Makarovič 1998). Prebra- li smo jo in si pogledali ilustracije, potem pa smo Raziskovanje nam je prineslo veliko novih spo- se pogovorili o njeni vsebini. Ker je bila otrokom znanj. Od tega, da v gozdu ne živijo samo živali, zgodbica zelo všeč, smo uprizorili dramatizacijo ki jih poznamo iz pesmic in pravljic, do tega, da in na najino veliko presenečenje so si otroci zelo se lahko kaj novega naučimo tudi kje drugje, ne dobro zapomnili zgodbo in lepo sodelovali. Opo- le v naši igralnici in na sprehodu. V času aktivno- našali so gibanje živali, ki nastopajo v zgodbi, brez sti otrok sva ugotovili, da so zelo dovzetni za vse da bi jih morali na to opomniti, ter dobro obliko- novosti, naj bodo to pesmice, zgodbice, likovno vali besedilo, glede na to, da se nismo vnaprej pri- ustvarjanje ... Učili smo se dve novi pesmici in obe pravljali. Ta dan smo se tudi seznanili z novo pe- so se naučili v zelo kratkem času. Prav tako naju smico Pet junakov (Bitenc). je presenetila izvedba dramatizacije zgodbe Pod medvedovim dežnikom. Rešitve in odgovori Ob koncu projekta smo skupaj z otroki preverili, Posebej pa so bili ponosni na razstavljene izdel- kaj smo se v tem času novega naučili. Naše do- ke. Tudi nama je bilo prijetno pri srcu ob vseh mneve smo v času projekta preverili v literaturi, komentarjih, kako so ponosno pripovedovali star- na internetu in na obisku pri lovcu. šem o tem, da so narisali na primer medveda, ki so ga videli pri lovcu. Prijetno zaradi tega, ker so Pred pričetkom raziskovanja so otroci vedeli, da bili otroci srečni, pa tudi zato, ker je bil najin cilj živijo v gozdu volk, medved, lisica, srna, ptiči, ve- dosežen – otrokom sva približali življenje živali iz verice, pajki in mravlje, a o njih niso vedeli pove- naših gozdov. dati nič razen tega, da živijo v gozdu. Po prebi- ranju literature, ogledu posnetka ter obisku lov- ca pa smo na naš seznam dodali še risa, divjega prašiča, kuno, sovo, zajca, ježa in polha. Otroci o Literatura teh živalih sedaj vedo povedati, da so nenevarne Bahovec, E. D. idr. (2009): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: MIZŠ: in da se nas bojijo, z izjemo divjega prašiča, da Zavod RS za šolstvo. Bitenc, J. (1997): Medvedek Sladkosnedek. Ljubljana: Mladinska medved in polh pozimi spita, da so ptički visoko knjiga. na drevesih zato, ker so tam na varnem, da živali Didakta (2010): Velika slikanica živali. Prevod: Ana Marija Toman. Založba: Didakta. pijejo vodo iz potoka … In če bi jih vprašala še en- Doche, C. (2008): Živali na polju in v gozdu. Ljubljana: Mladinska krat, bi zagotovo dobila spet nove, zanimive od- knjiga. Krempl, U.: Revija Zmajček, več izvodov (september 2014 – janu- govore. Dopolnili smo tudi seznam, kdo bi nam o ar 2015). Domžale: Studio Hieroglif. njih lahko več povedal. Poleg lovca so zdaj ome- Ljudska pravljica (1982): Veliki in mali zajec. Zagreb: Založba Naša djeca. nili še revijo in film. Lovska zveza Slovenije: Revija Lovec, več izvodov. Glasilo lovske zveze Slovenije. Makarovič, S. (1998). Pod medvedovim dežnikom. Ljubljana: Uporaba novih spoznanj Mladinska knjiga. V času raziskovanja smo spoznali dovolj živali in Pohole, S. (2011): Živali v slovenskih gozdovih. Založba: K8 dizajn. Rtv 4 (2013): Gozdne živali v živalskem vrtu. Dostopno na se naučili marsikaj o njih, da smo lahko z likovnim nhttps://4d.rtvslo.si/arhiv/sprehodi-v-naravo/174240184, 13. 2. ustvarjanjem med samim procesom pripravili 2021. Voglar, M. in Nograšek, M. (2017): Majhna sem bila. Ljubljana: razstavo za starše in otroke iz sosednjih skupin. Državna založba Slovenije. 13 Didakta